Lokalni energetski koncept Občine Izolaizola.si/wp-content/uploads/2015/03/1477.-LEK-Izola_sprejet_V4.pdf · Lokalni energetski koncept Občine Izola Naročnik Občina Izola - Comune

LLookkaallnnii eenneerrggeettsskkii kkoonncceepptt

OObbččiinnee IIzzoollaa zzaa oobbddoobbjjee 22001144 ddoo 22002244

OObbččiinnaa IIzzoollaa -- CCoommuunnee ddii IIssoollaa SSoonnččnnoo nnaabbrreežžjjee 88 -- RRiivvaa ddeell ssoollee 88

66331100 IIzzoollaa

Kamnik, december 2013

Lokalni energetski koncept Občine Izola

Naročnik Občina Izola - Comune di Isola

Sončno nabrežje 8 - Riva del sole 8 6310 Izola Kontaktna oseba naročnika:

• Vesna Vičič

Izdelovalec OIKOS, svetovanje za razvoj, d.o.o. Glavni trg 19 1240 Kamnik Vodja projekta:

• Anes Durgutović, dipl. inž. geoteh. in rud. Sodelujoči:

• Tone Vertačnik, dipl. inž. les. • Manca Magjar, univ. dipl. ekol. • Matija Matičič, elekt. teh., abs. energ. • Tereza Černigoj, univ.dipl.geog.

Naslov projekta Lokalni energetski koncept Občine Izola

Številka projekta 1477/2013

Datum priprave December 2013

Ključne besede lokalni energetski koncept, analiza stanja, analiza stavb, javne stavbe, poraba energentov.

Opombe Čistopis dokumenta po sprejemu na OS.


Stran 3 od 102

KAZALO VSEBINE 1 Splošno ....................................................................................................................................................................................... 6

1.1 Uvod ............................................................................................................................................................................................................. 6 1.2 Referenčni predpisi in dokumenti ................................................................................................................................................................ 7 1.3 Opredelitev območja energetskega koncepta ............................................................................................................................................. 8

1.3.1 Predstavitev občine Izola ..............................................................................................................................................................................................8 1.3.2 Podatki o prebivalstvu in poselitvi .................................................................................................................................................................................9 1.3.3 Klima in podnebje....................................................................................................................................................................................................... 10

2 Analiza porabe energije ............................................................................................................................................................ 11

2.1 Stanovanjski odjem .................................................................................................................................................................................... 12 2.1.1 Značilnosti stavb ........................................................................................................................................................................................................ 12 2.1.2 Raba energije v stanovanjih in primerjava na nivoju države ..................................................................................................................................... 16 2.1.3 Večstanovanjske stavbe ............................................................................................................................................................................................ 23

2.2 Javne stavbe .............................................................................................................................................................................................. 26 2.2.1 Analiza rabe energije v javnih stavbah ...................................................................................................................................................................... 30

2.3 Obstoječa raba energije v podjetjih ........................................................................................................................................................... 38 2.4 Raba energije v prometu ........................................................................................................................................................................... 40 2.5 Električna energija ..................................................................................................................................................................................... 42

2.5.1 Analiza rabe električne energije ................................................................................................................................................................................. 43 2.5.2 Javna razsvetljava...................................................................................................................................................................................................... 44

2.6 Skupna raba energije v občini ................................................................................................................................................................... 46 3 Analiza oskrbe z energijo .......................................................................................................................................................... 47

3.1 Oskrba s toploto ......................................................................................................................................................................................... 47 3.1.1 Večje kotlovnice ......................................................................................................................................................................................................... 47 3.1.2 Daljinsko ogrevanje .................................................................................................................................................................................................... 48 3.1.3 Oskrba z električno energijo ...................................................................................................................................................................................... 48 3.1.4 Oskrba s plinom ......................................................................................................................................................................................................... 49

4 Analiza emisij v občini Izola ...................................................................................................................................................... 52

4.1 Emisije, proizvedene z ogrevanjem stanovanj .......................................................................................................................................... 53 4.1.1 Primerjava emisij med občino Izola in Slovenijo........................................................................................................................................................ 54

4.2 Emisije javnih stavb ................................................................................................................................................................................... 54 4.3 Emisije podjetij ........................................................................................................................................................................................... 54 4.4 Emisije, nastale zaradi porabe električne energije .................................................................................................................................... 55

5 Šibke točke oskrbe in rabe energije .......................................................................................................................................... 56

6 Ocena predvidene oskrbe in rabe energije in napotki za prihodnjo oskrbe z energijo.............................................................. 59

6.1 Zasnova in usmeritve oskrbe z energijo (elektroenergetski sistemi, plinovod) ......................................................................................... 60 6.1.1 Opremljenost območij s plinovodnim omrežjem ........................................................................................................................................................ 60 6.1.2 Elektroenergetski sistemi ........................................................................................................................................................................................... 61 6.1.3 Strateški del osnutka OPN Občine Izola.................................................................................................................................................................... 62

6.2 Predvideno povečanje rabe energije za ogrevanje ................................................................................................................................... 63 6.2.1 Napotki za oskrbo z energijo v novogradnjah ............................................................................................................................................................ 63

7 Analiza možnosti učinkovite rabe energije ................................................................................................................................ 65

7.1 Stanovanja ................................................................................................................................................................................................. 65 7.2 Javne stavbe .............................................................................................................................................................................................. 67

7.2.1 Energetski pregledi stavb ........................................................................................................................................................................................... 67 7.2.2 Energetsko knjigovodstvo .......................................................................................................................................................................................... 68 7.2.3 Občinski energetski upravljavec ................................................................................................................................................................................ 68 7.2.4 Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ................................................................................................................................................................. 68

7.3 Kotlovnice .................................................................................................................................................................................................. 68 7.4 Industrija in storitve .................................................................................................................................................................................... 69 7.5 Javna razsvetljava ..................................................................................................................................................................................... 69

8 Potencial obnovljivih virov energije (OVE) ................................................................................................................................ 70

8.1 Lesna biomasa........................................................................................................................................................................................... 70 8.2 Bioplin ........................................................................................................................................................................................................ 71

8.2.1 Ocena količina gnoja in gnojevke v občini Izola ........................................................................................................................................................ 71 8.2.2 Količina zelene biomase v občini Izola ...................................................................................................................................................................... 72

8.3 Sončna energija ......................................................................................................................................................................................... 72 8.4 Geotermalna energija ................................................................................................................................................................................ 73

8.4.1 Hidrotermalna energija iz morja ................................................................................................................................................................................. 75 8.4.2 Ogrevanje s toplotno črpalko ..................................................................................................................................................................................... 76


Stran 4 od 102

8.5 Vetrna energija........................................................................................................................................................................................... 77 9 Cilji energetskega načrtovanja .................................................................................................................................................. 78

9.1 Opredelitev ciljev na nacionalni ravni ........................................................................................................................................................ 78 9.2 Cilji in kazalniki LEK občine Izola .............................................................................................................................................................. 81

10 Predlogi ukrepov ....................................................................................................................................................................... 83

10.1 Ukrepi na področju oskrbe z energijo ................................................................................................................................................... 83 10.1.1 Povečanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo ................................................................................................................................................ 83 10.1.2 Daljinski sistem ogrevanja ......................................................................................................................................................................................... 83 10.1.3 Povezovanje in povečanje učinkovitosti večjih kotlovnic ........................................................................................................................................... 83

10.2 Ukrepi na področju učinkovite rabe energije (URE) ............................................................................................................................. 84 10.2.1 Stanovanja ................................................................................................................................................................................................................. 84 10.2.2 Javne stavbe .............................................................................................................................................................................................................. 85 10.2.3 Javna razsvetljava...................................................................................................................................................................................................... 85 10.2.4 Industrija in storitve .................................................................................................................................................................................................... 86

10.3 Ukrepi na področju obnovljivih virov energije (OVE) ............................................................................................................................ 86 10.3.1 Lesna biomasa ........................................................................................................................................................................................................... 86 10.3.2 Izraba bioplina ............................................................................................................................................................................................................ 86 10.3.3 Izraba sončne energije ............................................................................................................................................................................................... 86 10.3.4 Izraba vetrne energije ................................................................................................................................................................................................ 87 10.3.5 Izraba geotermalne vode ........................................................................................................................................................................................... 87

10.4 Ukrepi na področju prometa ................................................................................................................................................................. 87 10.5 Ukrepi na področju osveščanja, izobraževanja, informiranja ............................................................................................................... 87

11 Akcijski načrt s predlogom aktivnosti za izvedbo ukrepov LEK ................................................................................................ 88

11.1 Okvirni terminski načrt izvedbe ukrepov .............................................................................................................................................. 93 12 Finančni okvir predlaganih projektov ........................................................................................................................................ 94

13 Navodila za izvajanje LEK ........................................................................................................................................................ 96

13.1 Napotki za spremljanje izvajanja ukrepov ............................................................................................................................................ 96 13.2 Nosilci izvajanja LEK ............................................................................................................................................................................ 96 13.3 Viri financiranja ..................................................................................................................................................................................... 97 13.4 Napotki za spremljanje izvajanja ukrepov ............................................................................................................................................ 98

14 Viri in zakonodaja.................................................................................................................................................................... 100

14.1 Viri ...................................................................................................................................................................................................... 100 14.2 Zakonodaja ......................................................................................................................................................................................... 102

KAZALO SLIK Slika 1: Območje občine Izola z naselji ...................................................................................................................................................................................................8 Slika 2: Prikaz SN daljnovodov in kablovodov na območju občine Izola ................................................................................................................................................. 42 Slika 3: Prikaz svetil javne razsvetljave in prižigališč na območju občine Izola ..................................................................................................................................... 45 Slika 4: Prikaz plinovodnega omrežja na območju občine Izola .............................................................................................................................................................. 50 Slika 5: Prikaz poteka predvidenega državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (prikazan le del, ki gre čez ozemlje občine Izola) ......................................................................................................................................................................................................................................................... 61 Slika 6: Temperaturni profil Zemljine skorje v različnih krajih (Parada J. et al, 2012; povzeto po Armani 2012) ................................................................................... 74 Slika 7: Geotermična karta, q (GeoSZ, 2011; Rajver, v pripravi)............................................................................................................................................................. 74 Slika 8: Geotermična karta, globina 500 m (GeoSZ, 2011; Rajver, v pripravi) ........................................................................................................................................ 75


Stran 5 od 102

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Osebna izkaznica občine Izola............................................................................................................................................................................................9 Preglednica 2: Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe (glede na POPIS 2002) ................................................................................... 12 Preglednica 3: Stavbe po letu zgraditve stavbe (POPIS 2002) ............................................................................................................................................................... 12 Preglednica 4: Stanovanja po letu zgraditve stavbe za leto 2011 (Statistični letopis 2012) ................................................................................................................... 12 Preglednica 5: Število izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe po letu 2007 ...................................................................................................................... 13 Preglednica 6: Stavbe s stanovanji glede na material nosilne konstrukcije in vrsto strešne kritine (po POPIS 2002) ........................................................................... 14 Preglednica 7: Stanovanjske stavbe glede na material nosilne konstrukcije (REN 2013) ...................................................................................................................... 14 Preglednica 8: Stanovanja po letu zadnje prenove glede na POPIS 2002 ............................................................................................................................................. 14 Preglednica 9: Stanovanja po številu sob in površini v letu 2011 (ocena stanovanjskega sklada) ......................................................................................................... 15 Preglednica 10: Stanovanja po napeljavah in pomožnih prostorih glede na POPIS 2002 ...................................................................................................................... 15 Preglednica 11: Stanovanja po opremljenosti z napeljavami in s pomožnimi prostori (ocena stanovanjskega sklada) ......................................................................... 15 Preglednica 12: Stanovanja in površina stanovanj po vseh virih ogrevanja v občini Izola in v Sloveniji (POPIS 2002) ......................................................................... 16 Preglednica 13: Kurilna vrednost energentov .......................................................................................................................................................................................... 17 Preglednica 14: Poraba energije in energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode v občini Izola v letu 2002 .................................................... 18 Preglednica 15: Poraba energije in energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode v Sloveniji v letu 2002 ........................................................ 19 Preglednica 16: Poraba energije in energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode v občini Izola v letu 2013 .................................................... 20 Preglednica 17: Okvirni stroški stanovanj v občini Izola v letu 2013 za toplotno energijo po posameznih skupinah energentov .......................................................... 21 Preglednica 18: Splošen opis osnovnih značilnosti javnih stavb ............................................................................................................................................................. 26 Preglednica 19: Razvrstitev objektov glede na potratnost po energetskem številu ................................................................................................................................ 31 Preglednica 20: Energetski razredi glede na Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb .............................................................................. 31 Preglednica 21: Podatki za analizo rabe energije v šolah in vrtcih za leto 2012 ..................................................................................................................................... 32 Preglednica 22: Razdelitev šol in vrtcev v občini Izola po energetskih razredih glede na Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb ......... 33 Preglednica 23: Podatki za analizo rabe energije v drugih javnih stavbah za leto 2012 ......................................................................................................................... 35 Preglednica 24: Razdelitev drugih javnih objektov v občini Izola po energetskih razredih glede na Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb ......................................................................................................................................................................................................................................................... 36 Preglednica 25: Podatki o letni porabi energenta za ogrevanje in električne energije za posamezno podjetje ..................................................................................... 39 Preglednica 26: Podatki o avtobusih, ki opravljajo prevoze potnikov-šolskih otrok kot posebne linijske prevoze (Avtobusni prevozi Sežana d.o.o., posredovano po mailu dne 18.12.2013) .............................................................................................................................................................................................................................. 41 Preglednica 27: Podatki o avtobusih, ki opravljajo primestne prevoze (Street tour, d.o.o., Portorož, posredovano po mailu dne 11.12.2013) .................................... 41 Preglednica 28: Število odjemalcev po tarifnih skupinah na področju občine Izola v obdobju 2008-2012. ............................................................................................ 43 Preglednica 29: Poraba odjemalcev v kW glede na tarifne skupine v obdobju 2008 do 2012 ................................................................................................................ 43 Preglednica 30: Število RV vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Izola. ............................................................................................................... 44 Preglednica 31: Inštalirana moč RV vključenih v distribucijsko omrežje na področju občine Izola v kW................................................................................................ 44 Preglednica 32: Glavne ugotovitve o javni razsvetljavi na območju občine Izola .................................................................................................................................... 44 Preglednica 33: Poraba energentov v občini Izola v letu 2012 ................................................................................................................................................................ 46 Preglednica 34: Seznam kotlovnic javnih stavb v Izoli............................................................................................................................................................................. 47 Preglednica 35: Kotlovnice, ki za ogrevanje uporabljajo uparjeni plin propan – butan ........................................................................................................................... 48 Preglednica 36: Kotlovnice, ki za ogrevanje uporabljajo ELKO ............................................................................................................................................................... 48 Preglednica 37: Splošni podatki za distribucijsko podjetje Elektro Primorska d.d. za leto 2012 (Vir: Elektro Primorska d.d.) ............................................................... 49 Preglednica 38: Poraba UNP v občini Izola za obdobje od leta 2007 do 2012 ....................................................................................................................................... 50 Preglednica 39: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov .................................................................................................................................. 52 Preglednica 40: Emisije posameznih škodljivih snovi, ki so v občini Izola nastale v letu 2012 kot posledica porabe ............................................................................ 53 Preglednica 41: Emisije v zrak v kg/a na prebivalca v Sloveniji in občini Izola na podlagi Popisa 2002 ................................................................................................ 54 Preglednica 42: Emisije posameznih škodljivih snovi, ki so v občini Izola nastale v letu 2012 kot posledica porabe ............................................................................ 54 Preglednica 43: Emisije posameznih škodljivih snovi, ki so v občini Izola nastale v letu 2012 kot posledica porabe ............................................................................ 55 Preglednica 44: Emisije posameznih škodljivih snovi, ki so v občini Izola nastale kot posledica porabe električne energije ................................................................ 55 Preglednica 45: Zbrane ključne ugotovitve na podlagi analize po posameznih področjih ...................................................................................................................... 56 Preglednica 46: Letna potreba toplote za ogrevanje (kWh/m2a)............................................................................................................................................................. 65 Preglednica 47: Zbirni prikaz rabe energije v javnih stavbah .................................................................................................................................................................. 67 Preglednica 48: Seznam stroškov za ogrevanje in rabo električne energije po objektih in skupne vrednost stroškov za javne objekte ............................................... 67 Preglednica 49: Število GVŽ in živine v občini Izola ................................................................................................................................................................................ 71 Preglednica 50: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov na 1 GVŽ na dan ........................................................................................................................................... 71 Preglednica 51: Površina poljščin in ocena rastlinskih ostankov v občini Izola ....................................................................................................................................... 72 Preglednica 52: Število sončnih elektrarn vključenih v distribucijsko omrežje Elektro Primorska d.d. na področju občine Izola. .......................................................... 72 Preglednica 53: Povzetek ciljev energetske politike na ravni Republike Slovenije ................................................................................................................................. 79 Preglednica 54: Cilji LEK Občine Izola ..................................................................................................................................................................................................... 82 Preglednica 55: Projekti z okvirnim naborom aktivnosti, ki se izvedeno in kratkim opisom .................................................................................................................... 89 Preglednica 56: Akcijski načrt z naborom projektov, nosilcem in rokom za izvedbo ter kazalniki za spremljanje .................................................................................. 92 Preglednica 57: Predlog terminskega načrta izvajanja projektov – akcijskega načrta LEK Izola ........................................................................................................... 93 Preglednica 58: Finančni načrt predlaganih projektov (ukrepov)............................................................................................................................................................. 94 Preglednica 59: Informativni pregled potencialnih virov za financiranje predlaganih projektov .............................................................................................................. 95


Stran 6 od 102

1 Splošno

1.1 Uvod Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK) je dokument, ki skladno z nacionalnim energetskim programom opredeljuje načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti. Zahteva po izdelavi LEK-a izhaja iz določil Energetskega zakona. LEK celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. LEK je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. LEK obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize obstoječega stanja se pridobili slika energetske bilance občine, potencial obnovljivih virov energije in potencial za povečanje energetske učinkovitosti. Na teh osnovah se opredelijo cilji energetskega načrtovanja, za izvedbo katerih je potrebno izbrati tudi konkretne ukrepe v obliki akcijskega načrta. Akcijski načrt zajema projekte, ki so tudi ekonomsko ovrednoteni z določenim terminskim načrtom. V sklopu akcijskega načrta se za projekte določijo se potencialni nosilci projektov ter možni viri financiranja projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih energetski koncept začrta. LEK tako omogoča:

• izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini, • pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, • pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja, • oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja, • izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, • spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja.

Določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini je orodje za spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta LEK-a. Cilji občine morajo biti usklajeni s cilji nacionalnega energetskega programa, kar potrjuje minister, pristojen za energijo, z izdajo soglasja k LEK. Skladno z določili Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov LEK mora vsebovati:

1. analizo porabe energije in energentov po posameznih področjih in za občino kot celoto; 2. analizo oskrbe z energijo; 3. analizo emisij; 4. opredelitev šibkih točk oskrbe in porabe energije z vidika stabilnosti in okoljske sprejemljivosti; 5. oceno predvidene porabe energije in napotke za prihodnjo oskrbo z energijo; 6. analizo možnosti učinkovite rabe energije in analizo potencialov obnovljivih virov energije; 7. določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini; 8. analizo možnih ukrepov; 9. akcijski načrt; 10. napotke za izvajanje.

LEK Občine Izola je izdelan v sladu z določili Energetskega zakona, Resolucije o nacionalnem energetskem programu (ReNEP) in Pravilnika o metodologiji in obveznih sestavinah lokalnih energetskih konceptov.


Stran 7 od 102

1.2 Referenčni predpisi in dokumenti Pri izdelavi LEK-a so bila upoštevana določila sledečih predpisov:

• Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/07, 70/08, 22/10 in 37/11). • Resolucija o nacionalnem energetskem programu je bila sprejeta maja 2004 (Ur. l. RS, št. 57/04). • Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št. 74/09, 3/2011). • Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, (Ur. l. RS, št. 89/08, 25/09). • Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 52/10). • Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 77/09). • Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z

energijo (Ur. l. RS, št. 35/08). Pri izdelavi LEK-a so bila upoštevana določila sledečih referenčnih dokumentov:

• Zelena knjiga za Nacionalni energetski program Slovenije. • Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN-URE). • Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.


Stran 8 od 102

1.3 Opredelitev območja energetskega koncepta

1.3.1 Predstavitev občine Izola Občina Izola leži na jugozahodnem delu Republike Slovenije in meri 29 km2. Na vzhodu meji na občino Koper, na zahodu in jugu pa na občino Piran. Ozemlje ima obliko trikotnika, ki se s severno stranico naslanja na morje. Morski breg, ki poteka od rtiča Viližan na vzhodu do rtiča Ronek na zahodu, je dolg 8,5 km. Meja med občinama Izola in Koper poteka od rtiča Viližian prek dela Markovca in Sv. Donata do doline Drnice. Mejo s piransko občino pa označujejo desni breg doline Drnice in zaselki Slami, Stara vas, Morgani, Nožed, Kosterlag in rt Ronek. Naselja Občine Izola, ki jih je 9 so: Baredi, Cetore, Dobrava, Izola, Jagodje, Korte, Malija, Šared, Nožed. Najvišja točka je Malijski hrib z 278 m nadmorske višine.1 Na obravnavanem območju prevladuje submediteransko ali zmerno sredozemsko podnebje. Podnebje je najtoplejše v Sloveniji. Temperaturni režim je zaradi vročih poletij in blagih zim sredozemski, kar pa ne velja za letno razporeditev padavin, ki so v Sredozemlju najpogostejše pozimi. Najtoplejši mesec je julij. Poletje je tudi obdobje največje vremenske stanovitosti, ko prevladuje anticiklonski tip vremena.2

Slika 1: Območje občine Izola z naselji

1 Predstavitev občine, Spletna stran Občine Izola, avgust 2013 (URL: http://www.izola.si/index.php?page=static&item=308,) 2 Perko D., Slovenija, pokrajina in ljudje, 1998


Stran 9 od 102

Preglednica 1: Osebna izkaznica občine Izola

Površina 29 km2 Število prebivalcev (po stanju 1. 1. 2013)

15.952

Število prebivalcev (Popis 2002) 14.549 Št gospodinjstev (Popis 2002) 5253 Povprečna velikost gospodinjstva (Popis 2002) 2,7 Št gospodinjstev (stanje na 1. 1. 2011) 6995 Povprečna velikost gospodinjstva (2011) 2,3

Naselja 9 naselij: Baredi, Cetore, Dobrava, Izola, Jagodje, Korte, Malija, Šared, Nožed

Gostota poselitve (po stanju 1. 1. 2013) na km2 550 Indeks staranja (po stanju 1. 1. 2013) 135,3 Naravni prirastek (2011) -8 Skupni prirastek (2011) + 69 Število delovno aktivnih prebivalcev po prebivališču (2011)

6.515

Število registriranih brezposelnih oseb 856 Stopnja registrirane brezposelnosti (april 2013) 13,1

Vir: Si-Stat podatkovni portal (julij 2013)

1.3.2 Podatki o prebivalstvu in poselitvi Občina Izola je v začetku leta 2013 imela 15.952 prebivalcev (stanje na 1.1.2013). Osrednje naselje in glavno zaposlitveno središče je občinsko središče Izola, ki je v začetku leta 2013 imelo 11.347 prebivalcev, kar predstavlja več kot 70 % vsega prebivalstva občine. Drugo največje naselje v občini Izola je naselje Jagodje, ki je v začetku leta 2013 imelo 2.167 prebivalcev. Vsa ostala naselja v občini imajo pod 1.000 prebivalcev. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2011 v občini živelo 15.848 prebivalcev v 6.995 gospodinjstvih od tega 2.662 v enočlanskih gospodinjstvih, 4.135 v veččlanskih družinskih gospodinjstvih in 198 v veččlanskih nedružinskih gospodinjstvih. Letni naravni prirast v občini Izola v letu 2011 je bil -8, skupni letni prirast v letu 2011 pa je bil +69. Indeks staranja (podatek na dan 1.1.2013) znaša 135,3 (SI-stat podatkovni portal, julij 2013). Kar pomeni, da je bilo število živorojenih v letu 2011 nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -0,5 (v Sloveniji 1,6). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,8. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 4,3 (v Sloveniji 2,6).3 Izobrazbena struktura prebivalstva je dobra. Po podatkih za leto 2002, je imelo končano osnovnošolsko izobrazbo 28,5 %, srednješolsko izobrazbo 46,2 %, višje stopnje izobrazbe pa 12,3 % prebivalstva.4 Po popisu leta 2002 je delovno aktivnih prebivalcev v občini 7.313, kar je več kot 50 % prebivalstva in kaže na visoko stopnjo aktivnega prebivalstva. Kljub temu ima Občina tudi velik odstotek nezaposlenih (8 %). Leta 2002 je indeks zaposlitvenih možnosti prikazoval, da je kar 14 % delavnih mest v občini manj kot je bilo aktivnega prebivalstva. Stanje delovnega kontingenta se slabša, saj se z upadanjem deleža mladega prebivalstva razmerje med mladimi in starimi slabša. Največji delež (kar 96,6 %) delovnih mest je lociranih v Izoli z okolico, preostanek (to je 3,4 %) pa v Kortah z okolico. Najvišji procent delovnih mest je v terciarnem sektorju (okoli 60 %), sledi sekundarni sektor (manj kot 40 %), ter minimalni delež, ki pa narašča, v kvartarnem sektorju.5

3 Vir: Občine v številkah, SURS, avgust 2013,(URL: http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2013&id=56) 4 Vir: Osnutek odloka OPN Občine Izola ,avgust 2013 (URL: http://www.izola.info/doc/Odlok_OPN_osnutek.pdf) 5Vir: Osnutek odloka OPN Občine Izola ,avgust 2013 (URL: http://www.izola.info/doc/Odlok_OPN_osnutek.pdf)


Stran 10 od 102

V občini Izola je le naselje Nožed, ki ima manj kot 100 prebivalcev (podatek za leto 2013 znaša 64 prebivalcev), 6 naselij ima med več kot 100 in manj kot 1.100 prebivalcev, 2 naselja imata več kot 1.100 prebivalcev. V prvem polletju 2013 je imelo naselje oz. mesto Izola 11.347 prebivalcev, naselje Jagodje pa 2.167 prebivalcev. Za območje občine Izola je značilna poselitev s prevlado naselij z več kot 100 prebivalci.

1.3.3 Klima in podnebje Najbližja meteorološka postaja se nahaja v Strunjanu, ki je od meje občine oddaljen cca 650 m zračne razdalje (zahodno). Povprečna letna temperatura zraka (obdobje 1971-2000) znaša 12 °C do 14 °C. Povprečna januarska temperatura znaša 4 °C do 6 °C, povprečna julijska pa 22 °C do 24 °C, v zaledju nekoliko nižje od 20 °C do 22 °C.

Povprečna letna količina padavin je od 1.000 do 1.200 mm. Največ padavin pade v oktobru, drugi višek nastopa junija. Količina padavin narašča od zahoda proti vzhodu. Območje ima najmanj dni s snežno odejo in sneženjem v Sloveniji, povprečno le 5 dni. Kljub precejšnji količini padavin v vseh letnih časih se poleti pojavlja fiziološka sušnost6 Povprečno trajanje ogrevalne sezone v občini Izola je med 190 do 210 dni v obalnem pasu in med 210 do 230 dni v višje ležečih delih občine (zaledju). Povprečni temperaturni primanjkljaj znaša v območju ob obali od 2.000 do 2.200 K/dan, v višje ležečih predelih občine (zaledju) pa od 2.400 do 2.600 K/dan. Območje Koprskih brd oz. Šavrinskega gričevja v Slovenski Istri je najbolj vetrovno pozimi, ko pihata burja in jugo. Jugo, ki piha z morja, dvigne temperaturo, hkrati pa močno poveča relativno in absolutno vlažnost ozračja. Nasprotno pa burja, ki je najpogostejša od novembra do marca, zniža temperaturo tako zraka kot morja. 7 Na območju centra mesta je povprečna letna hitrost vetra 10 m nad tlemi 2 - 3 m/s (velja za leto 1994-2001), smer zahod, severozahod, drugod pa 3 – 4 m/s oziroma 4 – 5 m/s.8 Obalno območje občine Izola je v pretežni meri pozidano, na kmetijskih površinah gričevnatega zaledja pa se pojavljajo rjave prsti na karbonatnih kamninah, laporju in flišu, na teh prsteh se je razvila kulturno-agrarna pokrajina za katero so značilni vinogradi, nasadi oljk pa tudi vrtovi in sadovnjaki. Naravna vegetacija se na tem območju pojavlja le še ob strugah hudourniških potokov in ob mokriščih. 9 Glede na dejansko rabo tal (stanje na dan 11.4.2013) prevladujejo kmetijska raba (54,01 %), kot gozd je opredeljenih 29,53 % ozemlja občine (zaledje), pozidanega in sorodnega zemljišča pa je 115,62 % ozemlja občine (prevladujoče ob obali).10

6 MKO, ARSO, Atlas okolja, Meteorološke postaje, URL naslov: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso, avgust 2013 7 MKO, ARSO, Atlas okolja, Meteorološke postaje, URL naslov: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso, avgust 2013 8 MKO, ARSO, Atlas okolja, avgust 2013 9 Perko D., Slovenija, pokrajina in ljudje, 1998 10 Oikos, d.o.o., lastni preračun, ArcMap 9.3.1


Stran 11 od 102

2 Analiza porabe energije V nadaljevanju je predstavljena analizo porabe energije in energentov po posameznih področjih in za občino kot celoto. Analiza obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo v občini Izola je narejena za naslednje skupine:

• stanovanja in večstanovanjske stavbe, • javne stavbe, • večja podjetja in ostali večji porabniki energije, • promet.

Posebej je opredeljena tudi raba električne energije. Podatki o rabi in oskrbi z energijo v občini Izola so pridobljeni iz naslednjih virov:

• občinske baze podatkov, • baze podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (Statistični urad RS), • Statističnega letopisa RS 2005 - 2012 (Statistični urad RS), • Register nepremičnin 2013 (GURS), • Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za leto 2012, • energetski pregledi stavb (šole, vrtci, druge javne stavbe,…), • o porabi električne energije s strani podjetja Elektro Primorska d.d. – distributer električne energije na

območju občine Izola, • in drugih javno dostopnih podatkih na spletu (spletne strani: MOP ARSO, ZRMK, AURE, itd.).


Stran 12 od 102

2.1 Stanovanjski odjem

2.1.1 Značilnosti stavb Raba energije namenjena ogrevanju in hlajenju, pripravi tople vode in prezračevanju predstavlja večinski delež porabe energije v stavbah. S pomočjo analize podatkov značilnosti stavb bodo prepoznani potenciali energetske učinkovitosti stavb. Podatek poda oceno glede učinkovitosti stavb, ki je v veliki meri odvisna od trenutnega stanja objekta (leto izgradnje, uporaba materialov, stanje stavbnega pohištva). Preglednica 2: Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe (glede na POPIS 2002)11

Občina Skupaj Samostojno stoječa hiša

Dvojček ali vrstna hiša

Hiša s kmečkim gospodarskim poslopjem

Večstanovanjska stavba

Drugo*

Izola 2.575 1.961 272 19 312 11 % 100 76,2 10,6 0,7 12,1 0,4 Slovenija 464.730 380.208 30.820 32.791 18.006 2.905 % 100 81,8 6,6 7,1 3,9 0,6 * Vključene so druge vrste stavb, v katerih je vsaj eno stanovanje ali drug naseljen prostor (poslovne stavbe, šole, bolnišnice ipd.), ter naseljeni zasilni objekti.

Glede na vrsto pozidave v občini Izola prevladujejo samostojno stoječe hiše (ca. 76 %), sledijo večstanovanjske hiše (ca. 12 %) ter dvojčki in vrstne hiše (ca. 11 %). Zel malo je hiš s kmečkim gospodarskim poslopjem (0,7 %) in drugih stavb (0,4 %). Delež večstanovanjskih stavb je trikrat večji od slovenskega povprečja, delež hiš s kmečkim gospodarskim poslopjem pa je skoraj desetkrat manjši od slovenskega povprečja v letu 2002. Preglednica 3: Stavbe po letu zgraditve stavbe (POPIS 2002)12

Skupaj do 1918 1919-1945 1946-1960 1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 2001-2011

Izola 2.570 1.025 179 91 199 393 480 98 86 % 100 39,9 7,0 3,5 7,7 15,3 18,7 3,8 3,3 Slovenija 463.029 86.240 42.536 51.739 66.684 95.510 73.491 21.776 19.975 % 100 18,6 9,2 11,2 14,4 20,6 15,9 4,7 4,3

Preglednica 4: Stanovanja po letu zgraditve stavbe za leto 2011 (Statistični letopis 2012)13

Skupaj do 1918 1919-1945 1946-1960 1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 2001-2011

Izola 8.117 1.825 294 229 713 1.495 1.591 805 1.165 % 100 22,5 3,6 2,8 8,8 18,4 19,6 9,9 14,4 Slovenija 849.825 121.899 57.874 80.765 122.289 176.511 146.819 64.742 78.926 % 100 14,3 6,8 9,5 14,4 20,8 17,3 7,6 9,3

V nadaljevanju podajamo primerjalni pregled za stanovanja po letu zgraditve (podatki glede na Statistični letopis 2012). Gradnja pred letom 1918 V občini Izola je bilo 22,5 % stanovanj po stavbah zgrajenih pred 1918 letom, kar je nad slovenskim povprečjem (14,3 %). Stanovanja po stavbah zgrajene pred letom 1918 imajo debele mešane kamnito-opečne zidove (širina od 38 do 65 cm) škatlasta okna, lahko tudi ornamentirane in pogosto spomeniško zaščitene fasade, obokane kleti, leseni stropi in visoke etažne višine.

11 Vir: Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe, SURS, Popis 2002, preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007, avgust 2013 (URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0558815S&ti=&path=../Database/Popis2002/03_Obcine2007/04_05588_Stavbe_in_stanovanja/&lang=2) 12 Vir: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve stavbe, SURS, Popis 2002, avgust 2013 (URL: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=62) 13 Vir: Statistični letopis 2012, SURS, avgust 2013 (URL: http://www.stat.si/letopis/LetopisVsebina.aspx?poglavje=31&lang=si&leto=2012)


Stran 13 od 102

Gradnja do leta 1945 Stanovanjske zgradbe zgrajene v obdobju med vojnama (od leta 1918 do 1945) so običajno solidno grajene a slabo vzdrževane, s še vedno debelimi polnimi opečnimi zunanjimi zidovi debeline 38 cm, tudi še z lesenimi, tramovnimi stropi in lesenimi okni. Pojavijo se prvi betonski stropi, etažna višina se niža, manjša se profiliranost fasad. Njihove strehe in podstrešja so neizolirana, razen če so že bivalna. V tem primeru so tudi strehe večinoma že prenovljene in toplotno zaščitene, a pogosto s premajhno debelino toplotne izolacije. Takšnih stavb je v občini Izola 3,6 %, kar je pod slovenskim povprečjem. Stavbe do leta 1980 brez toplotne izolacije (1946-1980) Stanovanjske stavbe, zgrajene do sredine sedemdesetih let, so slabše ali kvečjemu enako kvalitetno grajene kot stavbe, ki so bile zgrajene do leta 1940-1945. Razlogi so bili predvsem v pomanjkanju in varčevanju z gradbenimi materiali. Stene so stanjšane na 30 cm, izolacijskih materialov ni, fasade so preproste. Pogosti so balkoni in lože, ki so pritrjeni na vmesne plošče. Večina zgradb je grajenih z modularno opeko, kasneje se pojavljajo tudi liti beton z nezadostno toplotno izolacijo, zidaki iz žlindre in elektrofiltrskega pepela. Te stavbe so potrebne temeljite gradbene in energijske sanacije, zamenjave oken in drugih vzdrževalnih ukrepov. Pri stavbah iz tega obdobja je mogoče z minimalnimi dodatnimi investicijskimi posegi doseči občutno zmanjšanje potrebne energije za vzdrževanje bivalnega udobja v objektu. Takšnih stavb je v občini 30 %, kar je pod slovenskim povprečjem. Osemdeseta leta z minimalno toplotno izolacijo (1981-1990) Novi predpisi so v osemdesetih letih, ko je nastopilo obdobje intenzivne gradnje večjih stanovanjskih naselij, že zahtevali večjo kontrolo pri zidavi stavb. Prevladujoči material za gradnjo večnadstropnih objektov je beton, zasebne hiše pa so bile grajene stihijsko, predvsem iz opeke. Stanovanjske hiše so večjih tlorisnih površin, nekatere brez toplotne izolacije ali pa je ta neustrezna. Kot izolacijski material sta se uporabljala pogosto siporeks in porolit, redkeje toplotna izolacija. Zaradi novih materialov in samo graditeljskih detajlov so pogoste nedoslednosti pri izvedbi tesnjenja, zato je pogosto tudi zamakanje. Okna so velika, aluminijasta ali lesena in večinoma neustrezna zaradi enoslojne ali dvoslojne zasteklitve. Takšnih stavb je v občini okoli 19,6 %, kar je rahlo nad slovenskim povprečjem. Novejši objekti so bolje toplotno izolirani (1991-2011) V devetdesetih letih postane gradnja zelo raznolika, ob opečni zidavi se pojavi lahka montažna gradnja, predvsem pri enodružinskih hišah. Povečal se je delež opečnih stavb s toplotno izolacijo vseh konstrukcijskih sklopov, zato so stavbe v povprečju še kar dobro izolirane. Vgrajena okna so lesena, aluminijasta in iz PVC. Povsod prevladuje dvojna zasteklitev, do leta 2000 predvsem »termopan«, po tem pa se uveljavi energijsko učinkovita dvoslojna zasteklitev. Novejši objekti, zgrajeni po letu 1990 so bolje toplotno izolirani, zato je smiselno objekt dodatno toplotno izolirati le v primeru, ko so posamezni elementi konstrukcijskih sklopov poškodovani ali je predvidena njihova zamenjava. Dodatno je smiselno izolirati le poševno streho nad ogrevanim podstrešjem. Takšnih stavb je v občini Izola 24,3 %, kar je nad slovenskim povprečjem.. Preglednica 5: Število izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe po letu 200714

Občina Skupaj 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Izola 90 19 17 21 10 14 9

Po javno dostopnih podatkih o številu izdanih gradbenih dovoljenj v občini Izola se je po letu 2007 zgradilo 90 stanovanjskih stavb. Glede na zahteve zakonodaje po kateri je potrebno pri gradnji upoštevati PURES – Pravilnik o učinkovati rabi energije so novejši stanovanjski objekti energetsko manj potratni.

14 Vir: Dovoljenja za gradnjo stavb, SURS, avgust 2013 (URL:http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1970703S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/19_gradbenistvo/06_19707_dovoljenja/&lang=2, )


Stran 14 od 102

Preglednica 6: Stavbe s stanovanji glede na material nosilne konstrukcije in vrsto strešne kritine (po POPIS 2002)

Material nosilne konstrukcije stavbe Število % Vrsta strešne kritine Število % opeka 1.039 40,4 azbestno-cementna 78 3,0 beton, železobeton 266 10,4 vlakno-cementna z / kamen 982 38,2 opečna 2.356 91,7 les 11 0,4 betonska 86 3,3 drugo 272 10,6 pločevinasta 10 0,4

bitumenska z / drugo 27 1,1

SKUPAJ 2.570 100 2.570 Vir: SI-STAT podatkovni portal, POPIS 2002, julij 2013

Zaradi nevarnosti azbesta za zdravje ljudi, je Slovenija leta 1996 s predpisi prepovedala nadaljnjo proizvodnjo in promet z azbestnimi izdelki, kot so azbestne kritine. V obdobju od sprejetja predpisa do danes se je delež objektov z azbestno kritino zagotovo zmanjšal. Za koliko pa na podlagi javno dostopnih podatkov ni mogoče oceniti. Dobri dve petini vseh stanovanjskih objektov je po podatkih iz Popisa 2002 zgrajena iz opeke. Pri kritinah pa prevladujeta opečna (91,7 %) v manjšem deležu pa so prisotne betonska, azbestno-cementna, pločevinasta in ostale (8,3 %). Po podatkih registra nepremičnin (REN 2013) je na območju občine Izola skoraj 33 % stanovanjskih objektov izgrajenih iz opeke, 26 % iz kamna, in 20 % iz kombinacije različnih materialov. Preglednica 7: Stanovanjske stavbe glede na material nosilne konstrukcije (REN 2013)

Material nosilne konstrukcije stavbe Število Delež (%) opeka 969 32,9 beton, železobeton 244 8,3 kamen 766 26,0 les 22 0,7 kombinacija različnih materialov 612 20,8 kovinska konstrukcija 2 0,1 montažna gradnja 25 0,8 drug material 308 10,4 SKUPAJ 2.948 100 Vir: Register nepremičnin (REN 2013), preračun Oikos d.o.o., avgust 2013

Preglednica 8: Stanovanja po letu zadnje prenove glede na POPIS 2002

Občina Skupaj Leto zadnje prenove Stanovanje ni

bilo prenovljeno

do 1970

1971-1975

1976-1980

1981-1985

1986-1990

1991-1995

1996-2000

2001+

Izola 6.005 84 54 111 144 242 364 658 278 4.070 % 100 1,4 0,9 1,8 2,4 4,0 6,1 11,0 4,6 67,8 Vir: SI-STAT podatkovni portal, POPIS 2002, julij 2013

Podatki iz popisa 2002 nam kažejo, da večina stanovanj v občini Izola še ni bilo nikoli prenovljenih (67,8 % ). Največ je bilo prenovljenih stanovanj v obdobju od leta 1991 do 2002 (skupaj 21,7 %). Po podatkih registra nepremičnin (REN 2013) je bila pri 996 stanovanjskih objektih obnovljena streha od tega pri 697 objektih pred letom 2002 in pri 299 objektih po letu 2002. Pri 844 stanovanjskih objektih je bila zamenjana fasada, od tega pri 571 objektih pred letom 2000 in pri 273 po letu 2000. Po podatkih registra nepremičnin (REN 2013) je bilo pri 1.871 stanovanjih zamenjana oz. prenovljena okna in pri 1.321 stanovanjih prenovljene instalacije.


Stran 15 od 102

Preglednica 9: Stanovanja po številu sob in površini v letu 2011 (ocena stanovanjskega sklada)15

Izola SKUPAJ Enosobna Dvosobna Trisobna Štirisobna Pet- in večsobna Število stanovanj 8.117 1.577 2.189 2.372 1.233 746 % 100 19,4 27,0 29,2 15,2 9,2 Površina stanovanj (m2) 530.053 46.452 107.568 161.498 110.726 103.809 % 100 8,8 20,3 30,5 20,9 19,6

V letu 2011 je bilo v občini Izola 8.117 stanovanj v skupni površini 530.053 m2. Največ je bilo trisobnih stanovanj (29,2 %), sledijo dvosobna stanovanja (27,0 %) in enosobna stanovanja (19,4 %). Povprečno stanovanje v občini Izola je glede na podatke iz statističnega urada v letu 2011 bilo veliko 65,3 m2., kar je pod povprečno površino stanovanja v Sloveniji, ki je leta 2011 znašala 79,96 m2. Preglednica 10: Stanovanja po napeljavah in pomožnih prostorih glede na POPIS 2002

Občina Skupaj Vodovod Elektrika Centralno ogrevanje Plin da ne da ne da ne da ne

Izola 6.005 5.978 27 5.988 17 3.394 2.611 1.385 4.620 % 100 99,6 0,4 99,7 0,3 56,5 43,5 23,1 76,9

Po podatkih iz popisa 2002 je imelo v letu 2002 99,6 % stanovanj v občini Izola vodovod, 99,7% stanovanj je imelo elektriko, 56,5 stanovanj je imelo centralno ogrevanje in 23,1% stanovanj je bilo priključenih na plin. Preglednica 11: Stanovanja po opremljenosti z napeljavami in s pomožnimi prostori (ocena stanovanjskega sklada)16

SKUPAJ Vodovod Javna kanalizacija Električni tok Centralno ogrevanje Kopalnica Stranišče Kuhinja Izola/Isola 8.117 8.060 6.835 8.048 4.314 7.825 7.792 7.891

Po javno dostopnih podatkih statističnega urada je bilo v letu 2011 v občini Izola 8.060 stanovanj z vodovodom, 8.048 stanovanj z elektriko in 4.314 stanovanj s centralnim ogrevanjem.

15 Vir: Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini, SURS; avgust 2013 (URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1907112S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/19_gradbenistvo/06_19071_stanov_sklad/&lang=2) 16 Vir: Stanovanja po opremljenosti z napeljavami in s pomožnimi prostori , SURS, avgust 2013 (URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1907111S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/19_gradbenistvo/06_19071_stanov_sklad/&lang=2)


Stran 16 od 102

2.1.2 Raba energije v stanovanjih17 in primerjava na nivoju države Pri statistični analizi o vrsti energenta je potrebne deleže za ogrevanje stanovanj jemati z rezervo; zadnji dosegljivi podatki so namreč iz leta 2002. V letu 2011 je bil narejen registrski popis, vendar podatkov o virih ogrevanja po stanovanjih ni na razpolago. V vmesnem obdobju je bilo več dogodkov na področju energetike (spremembe cen surove nafte in posledično ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO), podeljevanje subvencij za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije ipd). Izdelan je bil Register nepremičnin 2010, vendar pa v njem ni podatkov glede načina ogrevanja in porabe energentov za ogrevanje. Analiza podatkov porabe energentov na osnovi statističnih podatkov iz leta 2002 je pokazala, da je prevladujoč vir ogrevanja stanovanj v občini Izola ELKO, s katerim se ogreva 31 % stanovanj, sledi raba UNP, s katerim se ogreva 21 % stanovanj. Preglednica 12: Stanovanja in površina stanovanj po vseh virih ogrevanja v občini Izola in v Sloveniji (POPIS 2002)

Vir ogrevanja Občina Izola Slovenija

Površina Število Delež Površina Število Delež [m2] [%] [m2] [%]

premog 689 10 0,2 1.325.649 17.944 2,3 les in lesni ostanki 63.704 907 15,1 20.585.841 271.983 35,0 ELKO 166.455 1.852 30,8 25.493.277 288.818 37,1 elektrika 11.147 183 3,0 2.029.442 34.332 4,4 zemeljski plin18 13.421 167 2,8 4.203.072 54.021 6,9 UNP 82.491 1.250 20,8 1.131.219 13.942 1,8 Drugo 6.906 96 1,6 405.819 5.469 0,7 Ni ogrevano 0 0 0,0 1.331.872 22.213 2,9 SKUPAJ 432.325 6.005 100 58.031.187 777.772 100 Vir: Popis prebivalstva in gospodinjstev in stanovanj 2002 in OIKOS izračun. Grafikon 1: Porazdelitev stanovanj glede na vse vire ogrevanja v Občini Izola in v Slovenji

17 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in lastni preračun , SURS, avgust 2013. 18 Opomba: verjetno je pri vodenju evidence šlo za napako v interpretaciji podatkov. Po podatkih s strani Občine Izola ni prisotnega zemeljskega plina. Tako, da je potrebno ta energent upoštevati pri energentu UNP. Toda zaradi narave podatkov, tega nismo posebej opredeljevali, temveč smo v dokumentu pustili kot je izgajalo iz uradnih evidenc.


Stran 17 od 102

Nekatera stanovanja se ogrevajo tudi z več viri. Po podatkih o vseh virih ogrevanja v občini Izola tudi glede na vse vire prevladuje raba ELKO pred UNP in lesom in lesnimi ostanki (Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Pri statistični analizi o vrsti energenta je potrebne deleže za ogrevanje stanovanj jemati z rezervo; zadnji dosegljivi podatki so namreč iz leta 2002.. V vmesnem obdobju je bilo več dogodkov na področju energetike (spremembe cen surove nafte in posledično ekstra lahkega kurilnega olja, podeljevanje subvencij za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije ipd).

2.1.2.1 Raba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode

Iz podatkov o strukturi stanovanj glede na glavni vir ogrevanja ter s podatkom o povprečni površini stanovanj v občini lahko izračunamo letno porabo posameznih energentov za ogrevanje stanovanj. • Ocenjena specifična raba energije za ogrevanje stanovanj v občini Izola v letu 2002 je 142,8 kWh/m2; pri tej oceni

smo upoštevali starost izgradnje stanovanjskih stavb (Preglednica 3) v občini ter glede na delež stavb zgrajenih v posameznih časovnih obdobjih in podatke o povprečni porabi toplote za ogrevanje za stavbe v posameznih obdobjih iz literature19 ocenili povprečno letno porabo energije za ogrevanje;

• ocenjena specifična letna porabo energije za gretje sanitarne vode v občini Izola v letu 2002 je 22,6 kWh/m2; pri oceni smo upoštevali povprečno trajanje ogrevalne sezone v občini (glej poglavje 3.5.1 Predstavitev občine Izola), oceno potrebne energije za pripravo sanitarne vode na osebo na dan v kurilni sezoni 2,4 kWh in izven nje 1,2 kWh20, povprečno število oseb na gospodinjstvo in število gospodinjstev v občini (glej poglavje 3.5.1 Predstavitev občine Izola) ter skupno površino stanovanj v občini (glej Preglednica 11Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.).

• upoštevali smo naslednje kurilne rednosti energentov: Preglednica 13: Kurilna vrednost energentov21 ENERGENT KURILNOST Električna energija 1 kWh Kurilno olje 10,7 kWh/l Zemeljski plin 10 kWh/Sm3

Utekočinjen naftni plin (UNP) 6,82 kWh/l (cisterna) Rjavi premog 7,67 kWh/kg Les (w 20 %) 4 kWh/kg*

Za potrebe primerjave smo enak postopek smo izvedli za celotno Slovenijo. Predpostavke podane po istem principu za Slovenijo so naslednje:

• ocenjena povprečna vrednost letne porabe energije za ogrevanje stanovanj v Sloveniji je 154,5 kWh/m2/leto, • ocenjena povprečna letna porabo energije za gretje sanitarne vode 24 kWh/m2 .

19 Vir: Sanacija večstanovanjskih stavb v pasivnem in nizkoenergijskem standardu, ZRMK , avgust 2013(ULR: http://www.gi-zrmk.si/Knjiznica/SANACIJA%20VE%C4%8CSTANOVANJSKIH%20STAVB.pdf) 20 Vir: Priprava tople sanitarne vode, AURE – Agencija za učinkovito rabo energije, avgust 2013(ULR: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-16.PDF) 21 Vir: Lesna goriva - priročnik (URL: http://www.gozdis.si/data/publikacije/10_lesna_goriva_prirocnik.pdf)


Stran 18 od 102

Preglednica 14: Poraba energije in energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode v občini Izola v letu 2002

Skupaj površina stanovanj

(Popis 2002)

premog (enota - kg)

les (enota - kg)

kurilno olje (enota - l)

elektrika (enota - kWh)

zemeljski plin (enota - m3)

UNP (enota - l)

drugo ni ogrevano

Površina stanovanj (m2) 432.325 689 63.704 166.455 11.147 13.421 82.491 6.906 0 Energija za ogrevanje (kWh/leto) 49.249.641 98.410 9.098.842 23.774.768 1.592.126 1.916.921 11.782.190 986.384 0 Energija za pripravo tople sanitarne vode (kWh/leto) 7.805.371 15.597 1.442.038 3.767.964 252.329 303.805 1.867.310 156.328 0 Energija skupaj (kWh/leto) 57.055.012 114.006 10.540.880 27.542.732 1.844.455 2.220.726 13.649.500 1.142.712 0 Količina energenta za ogrevanje (enot na leto) / 12.830 2.274.711 2.221.941 1.592.126 191.692 1.727.594 / 0 Količina energenta za pripravo tople sanitarne vode (enot na leto) / 2.033 360.509 352.146 252.329 30.380 273.799 / 0 Količina energenta skupaj (enot na leto) / 14.864 2.635.220 2.574.087 1.844.455 222.073 2.001.393 / 0 Kurilna vrednost (kWh/enoto) / 7,67 4,00 10,70 1,00 10,00 6,82 / 0 Energija za ogrevanje na prebivalca (kWh/leto) 3.385 7 625 1.634 109 132 810 45 0 Energija za pripravo tople sanitarne vode na prebivalca (kWh/leto) 536 1 99 259 17 21 128 11 0 Energija skupaj na prebivalca (kWh/leto) 3.922 8 725 1.893 127 153 938 55 0 Vir: Popis prebivalstva in gospodinjstev in stanovanj 2002, preračun Oikos d.o.o., avgust 2013.

Skupna ocenjena poraba energije za ogrevanje v občini Izola znaša 49.249.641 kWh na leto. Skupna ocenjena poraba energije za pripravo sanitarne vode v občini znaša 7.805.371 kWh na leto, kar predstavlja kar okrog 14 % skupne porabljene energije. Skupna poraba energije za ogrevanje in pripravo tople vode v stanovanjih v občini Izola je tako v letu 2002 znašala približno 57.055.012 kWh.


Stran 19 od 102

Preglednica 15: Poraba energije in energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode v Sloveniji v letu 2002


(Popis 2002)

premog (enota - kg)

les (enota - kg)




UNP (enota - l) drugo ni ogrevano

Površina stanovanj (m2) 58.031.187 1.325.649 20.585.841 25.493.277 2.029.442 4.203.072 1.131.219 405.819 1.331.872 Energija za ogrevanje (kWh/leto) 8.526.511.560 204.862.728 3.181.288.223 3.939.672.025 313.625.270 649.533.019 174.815.966 62.714.329 / Energija za pripravo tople sanitarne vode (kWh/leto) 1.324.183.656 31.815.576 494.060.184 611.838.648 48.706.608 100.873.728 27.149.256 9.739.656 / Energija skupaj (kWh/leto) 9.850.695.216 236.678.304 3.675.348.407 4.551.510.673 362.331.878 750.406.747 201.965.222 72.453.985 0 Količina energenta za ogrevanje (enot na leto) / 26.709.613 795.322.056 368.193.647 313.625.270 64.953.302 25.632.840 / 0 Količina energenta za pripravo tople sanitarne vode (enot na leto) / 4.148.054 123.515.046 57.181.182 48.706.608 10.087.373 3.980.829 / 0 Količina energenta skupaj (enot na leto) / 30.857.667 918.837.102 425.374.829 362.331.878 75.040.675 29.613.669 / 0 Kurilna vrednost (kWh/enoto) / 7,67 4,00 10,70 1,00 10,00 6,82 / / Energija za ogrevanje na prebivalca (kWh/leto) 5.125 123 1.912 2.368 188 390 105 38 0 Energija za pripravo tople sanitarne vode na prebivalca (kWh/leto) 796 19 297 368 29 61 16 6 0 Energija skupaj na prebivalca (kWh/leto) 5.920 142 2.209 2.735 218 451 121 44 0 Vir: Popis prebivalstva in gospodinjstev in stanovanj 2002, preračun Oikos d.o.o., avgust 2013.

Primerjava porabe energije za ogrevanje na prebivalca na leto pokaže, da je poraba energije v občini Izola (3.922 kWh/prebivalca) manjša od povprečne porabe v Sloveniji (5.920 kWh/prebivalca). To lahko verjetno pripišemo predvsem krajši ogrevalni sezoni oziroma prijaznejšim povprečnim letnim temperaturam. Zgornje ocene in primerjave porabe energije so narejene na podlagi zadnjih razpoložljivih celovitih podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002 in omogočajo le grobo oceno rabe energije. Pri izračunih je upoštevano mnogo predpostavk, podatki pa so tudi že zastareli. Od leta 2002 do danes je bilo v občini in drugje zgrajenih precej novih stanovanj, verjetno je prišlo tudi do spremembe strukture energentov. Za posodobitev izračuna rabe energije v občini smo tako uporabili še podatke iz Registra nepremičnin (2013) in tiste novejše podatke, ki so na voljo na statističnem uradu RS. Pri tem izračunu primerjava s Slovenijo ni bila možna saj s podatki Registra nepremičnin razpolagamo le za območje občine. Glede na podatke o številu stanovanj iz Popisa 2002 in REN 2013 se je število stanovanj v občini povečalo za 36 %, kar pomeni, da se je od leta 2002 do 2013 dokončalo 2.173 stanovanj v skupni površini 81.760 m2. Na podlagi novejših podatkov iz registra nepremičnin (REN 2013) smo po enakem postopku kot za leto 2002 ocenili rabo energentov in energije v občini za leto 2013.


Stran 20 od 102

Nov izračun je temeljil na naslednjih predpostavkah: • ocenjena specifična vrednost letne porabe energije za ogrevanje stanovanj v občini Izola v letu 2010 je 121,5 kWh/m2/leto. • ocenjena povprečna letna porabo energije za gretje sanitarne vode 22 kWh/m2.

Po podatkih SURS-a (popis 2002) in registra nepremičnin (REN 2013) se je v obdobju od leta 2002 do 2013 dokončalo 2.173 stanovanj v skupni površini 81.760 m2. V tem obdobju se je povečalo tudi število gospodinjstev, ki jih je bilo po podatkih iz Popisa 2002 zabeleženih 5.253, v letu 2011 pa 6.995 (podatkov za leto 2012 in 2013 še ni na voljo). Se je pa v tem obdobju zmanjšala povprečna velikost gospodinjstva in sicer iz 2,7 (Popis 2002) na 2,3 (SURS 2011). Preglednica 16: Poraba energije in energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode v občini Izola v letu 2013


(Popis 2002)

premog (enota - kg)

les (enota - kg)




UNP (enota - l) drugo ni ogrevano

Površina stanovanj (m2) 514.085 0 75.752 197.934 13.255 15.959 98.091 9.031 0 Energija za ogrevanje (kWh/leto) 49.734.617 0 9.206.838 24.056.955 1.611.023 1.939.674 11.922.035 1.097.669 0 Energija za pripravo tople sanitarne vode (kWh/leto) 8.836.276 0 1.635.765 4.274.164 286.228 344.619 2.118.170 195.021 0 Energija skupaj (kWh/leto) 58.570.893 0 10.842.604 28.331.119 1.897.251 2.284.293 14.040.205 1.292.691 0 Količina energenta za ogrevanje (enot na leto) / 0 36.827.353 257.409.420 1.611.023 19.396.738 81.308.277 / 0 Količina energenta za pripravo tople sanitarne vode (enot na leto) / 0 6.543.061 45.733.550 286.228 3.446.190 14.445.921 / 0 Količina energenta skupaj (enot na leto) / 0 43.370.415 303.142.971 1.897.251 22.842.927 95.754.198 / 0 Kurilna vrednost (kWh/enoto) / 7,67 4,00 10,70 1,00 10,00 6,82 / 0 Energija za ogrevanje na prebivalca (kWh/leto) 3.118 0 577 1.508 101 122 747 69 0 Energija za pripravo tople sanitarne vode na prebivalca (kWh/leto) 554 0 103 268 18 22 133 12 0 Energija skupaj na prebivalca (kWh/leto) 3.672 0 680 1.776 119 143 880 81 0 *po javnih dostopnih podatkih se v občini Izola nobeno stanovanje ne ogreva več na premog. Ker ni znano na katero obliko ogrevanja so se preusmerila stanovanja, ki so se do 2002 še ogrevala na premog smo jih upoštevali pod »DRUGO«. Vir: REN 2013 in lasten izračun.

Glede na podatke registra nepremičnin (REN 2013) in statistične podatke objavljene na podatkovnem portalu Si-Stat je skupna ocenjena poraba energije za ogrevanje v občini v letu 2013 znaša 49.734 MWh na leto. Skupna ocenjena poraba energije za pripravo sanitarne vode v občini znaša 8.836 MWh na leto. V primerjavi z letom 2002 se je do leta 2013 poraba energije za ogrevanje povečala za okrog 1,2 % in poraba energije za pripravo sanitarne vode za okrog 11,8 %.


Stran 21 od 102

2.1.2.2 Letni stroški zaradi rabe energije in energentov

Na podlagi ocenjenih in izračunanih podatkov o porabi energentov za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v stanovanjih za leto 2013 in na podlagi trenutno veljavnih cen energentov smo ocenili okvirne stroške uporabnikov stanovanj za toplotno energijo. Na osnovi analize podatkov o rabi energije v stanovanjih, ki se ogrevajo individualno, so izračunani približni letni stroški ogrevanja stanovanj. Pri oceni letnih stroškov ogrevanja upoštevamo cene energentov, ki vključujejo DDV in pripadajoče trošarine, pri ekstra lahkem kurilnem olju, utekočinjenemu naftnemu plinu in zemeljskemu plinu tudi CO2 takso. Cene energentov so upoštevane za julij 2013. Izračunani letni stroški za ogrevanje stanovanj v občini Izola znašajo približno 5.551.980 evrov. Skupni strošek je okviren, ker nimamo podatkov na kakšen način se ogrevajo stanovanja, ki so se še po podatkih iz Popisa 2002 ogrevali s premogom. Znan je podatek, da se nobeno stanovanje ne ogreva več s premogom, ni pa podatka kakšen je sedaj način ogrevanja teh stanovanj. Prav tako pa ni mogoče oceniti stroška energije za kategorijo energentov – drugo. Okvirni stroški stanovanj za druge skupine energentov so podani v spodnji tabeli. Preglednica 17: Okvirni stroški stanovanj v občini Izola v letu 2013 za toplotno energijo po posameznih skupinah energentov

les kurilno olje elektrika zemeljski plin UNP Porabljena količina v letu 2013 (kWh) 10.842.604 28.331.119 1.897.251 2.284.293 14.040.205 Cena energenta v letu 2013 (EUR/ kWh) 22 0,0249 0,103 0,13492 0,0795 0,1372 Okvirni letni strošek oskrbe stanovanj s toplotno energijo (v EUR) v letu 2013

269.980,83 2.918.105,23 *255.977,16 181.601,27 1.926.316,12

SKUPAJ 5.551.980,62 *vključena je poraba električne energije za ogrevanje stanovanj in ne tudi ostala poraba električne energije.

2.1.2.3 Primerjava rabe energije za ogrevanje stanovanj med občino Izola in Slovenijo

S primerjavo podatkov o rabi energije za ogrevanje stanovanj želimo opozoriti na morebitne večje razlike med občino in Slovenijo. Vsi podatki so preračunani na prebivalca, s čimer dosežemo izločitev vpliva velikosti primerjanih območij. Podatki za izračune so vzeti iz zadnjega Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Spodnji graf prikazuje primerjavo rabe energije v enotah kWh za ogrevanje med občino Izola in Slovenijo. Podatki so izračunani na prebivalca. Povprečni prebivalec občine Izola je v letu 2002 porabil okrog 3.385 kWh energenta za ogrevanje oziroma 34 % manj kot povprečni prebivalec Slovenije, ki je v letu 2002 porabil 5.125 kWh energenta za ogrevanje. Čeprav je razlika pri rabi energije na prebivalca dokajšnja, ni mogoče sklepati, da so individualna stanovanja v občini Izola bolj energetsko učinkovita kot ostala stanovanja v Sloveniji. Zgoraj navedeni podatki (glej preglednica 13 in 14) kažejo, da je raba primarne energija za ogrevanje sanitarne vodena prebivalca v občini Izola skoraj 33 % manjša od povprečja na nivoju Slovenije. Ugotovitve sovpadajo s stanjem podnebja na območju občine Izola, saj je povprečna kurilna sezona na območju občine Izola bistveno krajša od povprečne in znaša 210 dni, medtem ko je povprečno trajanje kurilne sezone za Slovenijo okoli 280 dni.

22 Vir: Primerjava cen energentov, končne in koristne energije, 28. 7. 2013, (URL: http://www2.arnes.si/~mlicen3/html/cene_energentov.html)


Stran 22 od 102

Grafikon 2: Primerjava rabe primarne energije za ogrevanje stanovanj med Slovenijo in občino Izola

Grafikon 3: Primerjava rabe primarne energije (skupaj za ogrevanje in sanitarno vodo) stanovanj med Slovenijo in občino Izola


Stran 23 od 102

2.1.3 Večstanovanjske stavbe V občini Izola so večstanovanjski objekti upravljani iz strani več podjetij kot tudi posameznih etažnih lastnikov, ki so registrirani na Upravni enoti Izola kot upravniki večstanovanjskega objekta. Podjetja, ki upravljajo z več kot enim večstanovanjskim objektov so:

• Arus, Alen Žužek s.p. (28 objektov), • Biz Brglez d.o.o. (9 objektov), • Dom Koper d.o.o. (10 objektov), • Galeb upravljanje d.o.o. (5 objektov) in • Stavbenik servisne storitve d.o.o. (54 objektov).

Podatke o večstanovanjskih objektih se je pridobivalo preko predhodno pripravljenih in poslanih vprašalnikih vsem upravnikom večstanovanjskih stavb. Skupnih kotlovnic v večstanovanjskih objektih po podatkih predstavnikov občine in upravnikov ni. Stanovanja v večstanovanjskih objektih se ogrevajo individualno. Poraba energentov je tako zajeta v splošni analizi za stanovanja. V nadaljevanju podajamo analizo za posameznega upravnika večstanovanjskih stavb.

2.1.3.1 Arus s.p.

Podjetje Arus s.p. je dne 20.12.2013 po ponovnem pozivu posredovalo izpolnjene vprašalnike za 35 večstanovanjskih stavb, ki jih ima v upravljanju. Starost objektov:

• 1 objekt iz leta 1880, • 8 objektov med leti 1955 in 1970, • 24 objektov med leti 1971 in 1990, • 2 objekta med leti 1991 in 1998.

Fasada: debelina fasade:

• 17 objektov ima opeko in omet, debeline med 25 in 30 mm, • 17 objektov ima beton in omet, debeline med 25 in 30 mm, • 1 objekt – kamen debeline 60 mm.

Tip oken:

• 30 objektov ima lesena in PVC okna, • 2 objekta ima samo lesena okna, • 3 objekti imajo različne tipe oken – enojno okno – termopan, večslojna zasteklenitev, PVC.

Vrsta kritine:

• 31 objektov ima strešnike, • 4 objekti imajo opeko.

Izolacija/obnova streh:

• 34 streh (ostrešij) ni izoliranih, • 1 streha (ostrešje) je izolirano, • 8 od 35 streh je bilo v zadnjih 20 letih obnovljenih.


Stran 24 od 102

Ogrevanje: • 21 objektov se ogreva individualno preko klime ali peči na drva (trda goriva, lahko tudi peleti ipd.), • 11 objektov se ogreva preko centralnega ogrevanja (energent v večjem delu plin), • 1 objekt se ogreva individualno preko klim, • za 2 objekta ni podatka.

Očitne pomanjkljivosti objekta:

• Le v 2 primerih od 35-ih, kjer je bila obnovljena tudi streha ni očitnih pomankljivostih objekta. • Pri ostalih 33 objektih gre predvsem za problem neizolirane fasade in strehe.

Plan vlaganj za prihodnjih 5 let:

• V 33 primerih je plan vlaganj za prihodnjih 5 let predviden predvsem za sanacijo/izolacijo fasade in strehe.

2.1.3.2 Stavbenik servisne storitve d.o.o.

Podjetje Stavbenik servisne storitve d.o.o. je dne 18.12.2013 po ponovnem pozivu posredovalo izpolnjene vprašalnike za 52 večstanovanjskih stavb, ki jih ima v upravljanju. Starost objektov:

• 11 objektov med leti 1962 in 1970, • 22 objektov med leti 1971 in 1990, • 8 objektov med leti 1991 in 2000, • 11 objektov med leti 2000 in 2010.

Fasada:/debelina fasade:

• 25 objektov ima demit fasado, debeline 25 mm (1 objekt ima debelino fasade 80 mm), • 19 objektov ima omet, debeline 25 – 27 mm, • 7 objektov ima Lamelni TERVOL , lepljen na AB zid ali opečni zid debeline 80 mm (1 objekt ima debelino

fasade 100 mm), • 1 objekt ima “mineralna volna + tankoslojni silikatni fasadni omet” debeline 80 mm.

Tip oken:

• 34 objektov ima več vrst oken – enojno okno-termopan, ALU ali PVC in lesena okna, • 9 objektov ima lesena in PVC okna, • 7 objektov v skupnih prostorih ni oken, drugod so lesena ali PVC okna s termoizolacijskim dvoslojnim

termopanom, • 2 objekta imata le PVC okna.

Vrsta kritine:

• 35 objektov ima korce, • 8 objektov ima opečnate korce, • 3 objekti imajo betonsko kritino, • 2 objekta imata ravno streho: hidroizolacija, nasip iz rečnega gramoza, • 2 objekta imata ravno streho: hidroizolacija, kulir plošče, • 1 objekt “ravna streha – hidroizolacija”, • 1 obejkt “SIKAPLAN ravna streha”.


Stran 25 od 102

Izolacija/obnova streh: • 13 objektov nima izolacije strehe • 7 objektov nima izolacije strehe, ker je podstreha prezračevalna, • 21 objektov ima izolacijo – tervol, 8 cm, • 4 objekti imajo izolacijo – stiropor, 5 cm, estrih 5 cm, • 7 objektov ima izolacijo – stiropor 5, 8 ali 10 cm.

Ogrevanje:

• 34 objektov se ogreva na plin – ni znano ali preko centralne ali individualno, • 4 objekti se ogrevajo individualno preko klime ali peči na drva (trda goriva, lahko tudi peleti ipd.), • 2 objekta se ogrevata individualno preko klime, • 11 objektov se ogreva individualno – vrsta energenta ni znana, • 1 objekt se ogreva individualno na plin.

Očitne pomanjkljivosti objekta:

• 7 objektov nima očitnih pomankljivosti, • 31 objektov - lesena okna v stanovanjih, premalo izolacije fasade in strehe, • 1 objekt – gre za novi objekt, še vedno se rešuje iz reklamacij, • 10 objektov ima neizolirano streho in fasado, • 3 objekti - zamaka v večino stanovanj, posl. prostorih ter skupnih prostorih, pritličje in klet objekta, fasada

izvedena s kamnitimi ploščami, skozi katere zamaka in le te odpadajo. Plan vlaganj za prihodnjih 5 let:

• 34 objektov nima planov vlaganj ali zaradi starosti objekta (gre za nov objekt) ali pa ni sredstev s katerimi bi lahko razpolagali,

• 12 objektov ima izdelan načrt vlaganj (delno nekateri tudi že izvedeni) – toplotna izolacija fasade, obnova strehe in/ali zasteklenitev stopnišča,

• za 6 objektov je zapisano, da v kolikor bo Občina pisno zagotovila, da bo krila določen znesek za obnovo toplotne izolacije fasade, bodo etažni lastniki na naslednjem zboru sprejeli 5 letni plan ( fasada, okna).


Stran 26 od 102

2.2 Javne stavbe Javne zgradbe so z vidika občinske uprave najpomembnejši segment med vsemi porabniki energije na območju lokalne skupnosti, saj se prihranki pri rabi energije v teh zgradbah odrazijo neposredno v občinskem proračunu. Poleg tega so ravno javne zgradbe tista skupina porabnikov, ki bi načeloma morala služiti kot zgled vsem ostalim porabnikom, kar poudarja tudi Direktiva 2006/32/ES, ki se nanaša na učinkovitost rabe končne energije in energetske storitve23. Pomembno je namreč dejstvo, da imajo ukrepi v tem sektorju lahko izredne učinke na ostale porabnike v obliki t.i. »snowball efekta«. Glede na razpoložljive podatke do sedaj opravljene analize na področju rabe energije v Republiki Sloveniji, se v okviru javnih stavb skriva velik potencial za prihranke energije in širjenje vedenja o pomenu energetske učinkovitosti stavb. Javne stavbe lahko širši populaciji na praktičen način pokažejo primere dobre prakse in s svojim ravnanjem na področju energetike predstavljajo vzor. Zato so javne stavbe pomemben sklop pri analizi rabe energije v občini. V okviru analize porabe energije za javne stavbe, smo zajeli javne stavbe, ki so večjega pomena tako za občino Izola, kot za analizo energetskega stanja v občini. Javne stavbe na območju občine Izola so navedene in opisane v spodnji tabeli. Z namenom pridobitve podatkov o javnih stavbah in pripravi izhodišč za nadaljnjo obravnavo so bili julija in avgusta 2013 opravljeni enostavni energetski pregledi. Opis osnovnih značilnosti stavb je podan v spodnji preglednici. Preglednica 18: Splošen opis osnovnih značilnosti javnih stavb

Ime stavbe in naslov Kratek opis

Športna dvorana v Kraški

Športna dvorana v Kraški je bila zgrajena leta 1992. Objekt je zgrajen v eni etaži in je sestavljen iz dveh delov. Glavni del predstavlja športno dvorano, na zahodu športne dvorane pa je del z nekaterimi pomožnimi prostori. zahodni del je nekoliko nižji in je tudi enoetažen. Objekt ni energetsko povezan z kakšnim drugim objektom. Ima lastno ogrevanje in lastne komunalne priključke. V objektu se nahaja kotlovnica za ogrevanje pomožnih prostorov. Glavni dvoranski del je ogrevan s pomočjo sevalnih grelcev na plin, ki so montirani pod streho objekta. Skupaj je v dvorani 8 takšnih grelcev. Dokumentacija o stropnih grelcih in o plinski peči ni bila dosegljiva. Zaradi umeščenosti grelcev pod stropom ni bilo mogoče dostopiti do tehničnih specifikacij. Tako kotlovnica kot stropni grelci so starejše izdelave in so v objektu od njegove izgradnje. Priprava tople vode je izvedena s pomočjo električnega grelnika. Objekt in streha objekta je v celoti brez termoizolacijskega ovoja.

Športna dvorana Arrigoni

Gre za vsaj 40 let star objekt v sklopu katerega se nahaja tudi Športna dvorana Arrigoni. Dvoranski del je enoetažen, pri čemur je v robnem delu dvoetažen (vse okoli dvorane). Dvoetažen je tudi preostali del. Objekt v pretežnem delu zavzema športna dvorana. Okoli dvorane na južni in severni strani je v obliki terase urejen fitnes. Na vzhodnem delu se v nadstropju nahaja manjša dvorana za namizni tenis. Na zahodnem delu so v nadstropju pomožni prostori za namene klubov. V objektu se izvajajo različne športne dejavnosti (v dopoldanskem času telovadba za srednjo šolo, v popoldanskem času različni treningi). Objekt ni energetsko povezan s kakšnim drugim objektom. Ima lastno ogrevanje in lastne komunalne priključke. V objektu se nahaja kotlovnica ne ekstra lahko kurilno olje. Objekt in streha objekta je v celoti brez termoizolacijskega ovoja. Stavbno pohištvo je pretežno iste starosti kot objekt. Tudi v notranjosti glavnega dela objekta in v pomožnih prostorih je stavbno pohištvo starejšega datuma. V notranjosti je objekt delno prenovljen v času, ko so iz kinodvorane naredili telovadnico. Tudi razsvetljava je novejšega datuma.

23 Direktiva 2006/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 98/76/EGS.


Stran 27 od 102


Osnovna šola Vojke Šmuc in Telovadnica Vojke Šmuc

Osnovna šola obsega tri stavbe zgrajene v različnih obdobjih (osnovni objekt je bil zgrajen 1948 ter nadzidan 1956). Druga stavba je bila zgrajena 1962, tretja stavba pa leta 1966. Poleg treh stavb je še stavba telovadnice. Telovadnica je bila zgrajena sočasno z drugo stavbo. Leta 2008 je bil dozidan objekt prve stavbe, ko je bila izvedena tudi delna adaptacija navedenega objekta. Pretežno so stavbe grajene v dveh etažah, pri čemur je tretja stavba v posameznem delu tudi troetažna. Telovadnica je enoetažna. Prostorsko gledano je objekt sestavljen iz treh delov (treh stavb in telovadnice) ter vmesnih povezovalnih delov. Stavbe si sledijo v smeri JV-SZ in sicer je najstarejša stavba skrajno jugovzhodna. Objekt je energetsko povezan z skupno kotlovnico, ki se nahaja v sklopu Zdravstvenega doma Izola. Objekt in streha je pretežno v celoti brez termoizolacijskega ovoja. Izolacija je izvedena samo dozidanem in adaptiranem delu iz leta 2008. Stavbno pohištvo je bilo delno zamenjano. V celoti je bilo zamenjano v dozidanem in adaptiranem delu objekta (leta 2008). V ostalih delih so bila zamenjana posamezna okna.

Osnovna šola Livada

Šolska zgradba je bila zgrajena leta 1993. Leta 2003 je bil dograjen prizidek šole za I. triado z dvema učilnicama za 4. razrede in naravoslovno učilnico. Centralni del osnovne šole je sestavljen iz štirih etaž, pri čemur sta tretja in četrta etaža urejeni samo ne sredinskem delu objekta. OŠ Livade je sestavljena iz centralne zgradbe in prizidka. Prostorska razporeditev je sestavljena pretežno iz učilnic (19). Poleg učilnic se v objektu nahajajo še računalnica, knjižnica, medioteka, večnamenski prostor, jedilnica in garderobi. Prostorsko so učilnice razporejene tako, da mejijo na zunanji ovoj zgradbe, tako da imajo naravno svetlobo. Notranji del zgradbe pa je namenjen za hodnike, sanitarije, garderobe, itd. V prostorih ni nameščene posebne opreme, razen običajnih pripomočkov potrebnih za izvajanje izobraževalne dejavnosti. V splošnem so v učilnici poleg miz, stolov, table, itd, še klima naprava in umivalnik, osebni računalnik za učitelja, interaktivna tabla in projektor. Energetsko gledano je objekt povezan še s Večnamensko telovadnico v Livadah, kjer se nahaja tudi kotlovnica za ogrevanje šole. Objekt je priključen na skupno kotlovnico, ki se nahaja v večnamenski telovadnici. Kotlovnica je dotrajana in neučinkovita. Objekt je v celoti brez termoizolacijskega ovoja. Na strehi objekta je minimalna izolacija debeline 5 cm. Okna centralnega dela objekta so zamenjana v 80 % delu. Investicija je bila ustavljena, kljub problemom z zamakanjem (slabo tesnjenje). Vrata v centralnem delu pretežno niso bila zamenjana. Leta 2009 je bila izvedena določena adaptacija in ureditev prostorov. Z energetskega vidika je ureditev obsegala montažo klimatskih naprav in obnovitev velikega dela oken na južni strani šole ter prehodna notranja vrata. V prihodnosti je bila predvidena zamenjava vseh oken v centralnem delu objekta. Zaradi pomanjkanja sredstev je bil ustavljen ukrep postopne zamenjave oken, zaradi česar se ni zamenjalo okoli 20 % oken na centralnem delu objekta. V preteklosti so bile tudi posamezne pobude za postavitev fotovoltaičnih modulov na strehi objekta OŠ in na strehi Večnamenske telovadnice v Livadah. Izvedli so se posamezni sestanki med Občino Izola, OŠ Livade Izola in predvidenim privatnim investitorjem za postavitev modulov. Do nadaljnjih faz za izvedbo investicije pa žal ni prišlo.

Večnamenska telovadnica v Livadah

Večnamenska telovadnica je bil zgrajen leta 1994. Objekt je zgrajen v eni etaži, pri čemur je na zahodnem in južnem robu dvoetažen. V nadstropju se nahajajo posamezni pomožni prostori in dva prostora za namene Vrtca Mavrica. Objekt v pretežnem delu zavzema športna dvorana. Na severnem robu so zložljive tribune. V pritličju na zahodu so garderobe, sanitarije, shrambe, itd. V nadstropju prostori vrtca in dodatni prostori namenjeni vzgoji in izobraževanju. Objekt je preko zaprtega mostu povezan z Osnovno šolo Livade Izola. V obliki prizidka je na zahodni strani prostor za kotlovnici in vstop na tribune (višji nivo – nadstropje). V objektu se v času šolskega pouka izvaja telovadba. V preostalem času je objekt namenjen za različne dejavnosti povezane s športom in kulturo. Objekt se uporablja tudi za različne prireditve Občine Izola. Energetsko gledano je objekt povezan z Osnovno šolo Livade Izola, saj je v objektu skupna kotlovnica za šolo in večnamenska telovadnica. V kotlovnici je tudi hranilnik za pripravo tople vode za obe stavbi. Kotlovnica je dotrajana in neučinkovita. Pogosto prihaja do okvar (2x do 3x na leto) in popolne odpovedi. Gre za kotlovnica Bongas 2/11 Duplex proizvajalca Bongioanni S.p.A. Po trditvah upravljavca peči, proizvajalec za navedeni tip peči ne zagotavlja več rezervnih delov. V kotlovnici je poleg peči še hranilnik za pripravo tople vode. Objekt in streha objekta je v celoti brez termoizolacijskega ovoja.


Stran 28 od 102


Osnovna šola Dante Alighieri in Vrtec L'Aquilone

Objekt je bil zgrajen v letu 1998. Objekt je zgrajen v treh etažah pretežno v celotnem delu. V manjšem delu na jugozahodu je dvoetažen. Telovadnica je enoetažna. Prostorsko gledano je objekt sestavljen iz treh delov. Iz prednjega centralnega dela (skrajno jugo zahodno in iz kraka proti severozahodu ter telovadnice proti severovzhodu. Navedeno je lepo razvidno iz slike lege objekta v prostoru. Namembnost objekta je za izvajanje vzgojno izobraževalnih dejavnosti. Objekt ni energetsko povezana z drugimi objekti v okolici. V objektu se nahaja kotlovnica, ki za energent uporablja uparjeni plin propan-butan (utekočinjen naftni plin – UNP). V kurilnici je poleg kotla še hranilnik za pripravo tople sanitarne vode. Za pripravo le te se prav tako uporablja energija UNP. Objekt je pretežno v celoti brez termoizolacijskega ovoja. Izolacija je izvedena samo dozidanem delu iz leta 2012. Streha objekta je brez izolacije.

Manziolijeva palača

Objekt je bil zgrajen leta 1470 in je tipična meščanska hiša v beneško gotskem slogu. V objektu je pritličje, 1. nadstropje, medetaža in 2. Nadstropje. Glavni del v pritličju zavzemajo razstavni prostor, okrepčevalnica, pokrito notranje dvorišče, prostor za večnamensko uporabo in knjižnica. V 1. nadstropju se nahaja večnamenska dvorana in knjižnica, različne pisarne in drugi pomožni prostori. V medetaži je multimedijski prostor in pomožni prostori. V 2. nadstropju pa se nahajajo različne učilnice in pisarne ter pomožni prostori. Objekt je v pretežnem delu namenjen za izobraževalno kulturne dejavnosti. Del pritličja pa je namenjen gostinski dejavnosti. Objekt ni energetsko povezan z kakšnim drugim objektom. Ima lastno ogrevanje in lastne komunalne priključke. V objektu se nahaja kotlovnica na uparjeni plin propan butan. Kotlovnica je namenjena samo za ogrevanje obravnavanega objekta. Objekt je v celoti brez termoizolacijskega ovoja in glede na spomeniško varstvo, le tega tudi ni možno izvesti.

Mestna knjižnica Izola

Objekt Mestne knjižnice Izola je sestavljen iz enega dela, ki je bil zgrajen leta 1984. Objekt je bil adaptiran leta 2004, ko je bila iz dela vrtca narejena Mestna knjižnica. Objekt je grajen v eni etaži. Prostorsko je objekt razdeljen na glavni del, kjer se nahaja knjižnično gradivo in na del kjer so pisarne ter pomožni prostori. V hali z knjižničnim gradivom se nahaja tudi ločen prostor za čitalnico. Izvajanje vzgojno izobraževalnih dejavnosti, kulturnih dejavnosti, itd. Energetsko gledano je objekt povezan z Vrtcem Mavrica – enoto Livade. Objekt je priključen na skupno kotlovnico, ki se nahaja v kleti objekta JVZ Vrtec Mavrica. Objekt je bil ob sanaciji izoliran. Ob sanaciji je bila streha izolirana.

Vrtec Mavrica – enota Livade

Objekt Vrtca Mavrica – enota Livade je sestavljen iz enega dela, ki je bil zgrajen leta 1984. Objekt je grajen v eni etaži. Prostorsko je objekt razdeljen na učilnice, pomožne prostore, upravne prostore in telovadnico. Objekt za izvajanje vzgojno izobraževalnih dejavnosti. Energetsko gledano je objekt povezan z Mestno knjižnico Izola. Objekt je priključen na skupno kotlovnico, ki se nahaja v kleti obravnavanega objekta in je skupen z Mestno knjižnico. Objekt je pretežno v celoti brez termoizolacijskega ovoja. Streha objekta je brez izolacije.

Vrtec Mavrica – enota Školjka

Objekt Vrtca Mavrica – enota Školjka je sestavljen iz dveh povezanih objektov različne starosti. Starejši objektu staremu 41 let (glej zgornjo sliko) je bil v kasnejših letih dograjen preostali del. Leta 2013 je bil stanovanjski del (stanovanje hišnika) renoviran in spremenjen v učilnice oziroma urejen za namene izvajanja dejavnosti vrtca. Novejši del objekta je grajen v eni etaži. Starejši del je zgrajen v 3. etažah. Vrtec Mavrica je sestavljen iz starejšega in novejšega dela, ki sta prostorsko tudi razvidna. Tudi razdelitev prostorov se razlikuje v starejšem in novejšem delu. Objekt za izvajanje vzgojno izobraževalnih dejavnosti. Energetsko gledano je objekt povezan z skupno kotlovnico, ki se nahaja v sklopu Zdravstvenega doma Izola. Do objekta iz kotlovnice poteka toplovodno omrežje z grelno vodo. Objekt je priključen na skupno kotlovnico, ki se nahaja v sklopu zdravstvenega doma. Obnovljeni del leta 2013 za ogrevanje uporablja toplotno črpalko. Objekt je pretežno v celoti brez termoizolacijskega ovoja. Izolacija je izvedena samo v rekonstruiranem delu (leta 2013). Streha objekta je brez izolacije.


Stran 29 od 102


Osnovna šola Vojke Šmuc Izola - podružnica Korte

Objekt je postavljen leta 1975 (montažni objekt Marles). K osnovnemu objektu je bil dozidano oziroma postavljeni dodatni del leta 1980 (tudi montažni objekt Marles). Objekt je v celoti enoetažen. Prostorsko gledano je objekt sestavljen iz dveh delov, osnovnega dela in dodanega dela. V notranjosti je objekt razdeljen na tri dele, vhodni del s kuhinjo, glavni del z večnamenskim prostorom in učilnicami, ter stranski del za namene vrtca. Namembnost objekta je za izvajanje vzgojno izobraževalnih dejavnosti. Objekt ni energetsko povezan z drugimi objekti. Kotlovnica se nahaja v sklopu objekta. V objektu je lastna kotlovnica, ki za energent uporablja ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Objekt je v celoti izoliran z termovolom debeline 20 cm. Streha objekta je ustrezno izolirana.

Zdravstveni dom Izola

Leto izgradnje zdravstvenega doma je 2001. Objekt ima tri nadstropja in urejeno kotlovnico na strehi objekta (mansarda). V pritličju se nahajajo prostori za urgenco, ter poslovni prostori (se oddajajo v najem). V ostalih nadstropjih se izvaja zdravstvena dejavnost skupaj z administrativnim delom. Objekt je energetsko povezan z OŠ Vojke Šmuc, Vrtcem Mavrica – Enota Školjka in KD Izola, saj je v objektu skupna kotlovnica za navedene objekte. V objektu se nahaja kotlovnica na UNP – uparjeni plin butan – propan, ki ga distribuira Butan plin d.d.. Gre za skupno kotlovnico iz katere se ogrevajo energetsko povezani objekti. Kotlovnica je bila inštalirana leta 2009 in je povsem nova. Objekt je v celoti izoliran z izolacijo debeline 4 cm. Streha objekta je ustrezno izolirana.

Občina Izola - Sončno nabrežje 8

Objekt je bil zgrajen leta 1900 in je tipična meščanska hiša v starem mestnem jedru občine Izola. Objekt je bil od časa izgradnje večkrat adaptiran, vendar samo delno po posameznih delih in glede na namen uporabe. Rekonstrukcije celotnega objekta ni bilo. V objektu so bila zamenjana okna v letu 2000, leta 2012 pa je bila izvedena adaptacija pritličja, ki je obsegala prenovo fasade (brez izolacije), zamenjavo stavbnega pohištva, elektroinštalacije in notranja ureditev prostorov. V objektu se nahajajo pretežno pisarne za namen Občinske uprave. Poleg pisarn so v objektu še sprejemnica in sejna soba v pritličju ter pomožni prostori v ostalih nadstropjih. Objekt ni energetsko povezan z kakšnim drugim objektom. Ima lastno ogrevanje in lastne komunalne priključke. V objektu se nahaja kotlovnica na kurilno olje. Kotlovnica je namenjena samo za ogrevanje obravnavanega objekta. Kotlovnica je iz leta 1977 in je v letu 2010 bil zamenjan samo gorilnik. Objekt je v celoti brez termoizolacijskega ovoja in glede na spomeniško varstvo je izvedba le tega zahtevnejša. Streha objekta je brez izolacije in je bila delno sanirana v letu 2009 zaradi zamakanja.

Občina Izola - Postonjska 3

Objekt je bil zgrajen leta 1907 in je tipična meščanska hiša v starem mestnem jedru občine Izola. Objekt je bil v celoti prenovljen leta 1991. Objekt je v pretežnem delu namenjen za dejavnost Občinske uprave. V povezanem objektu so še prostori za namen Občinske inšpekcije. V objektu se nahajajo pretežno pisarne za namen Občinske uprave. Poleg pisarniških prostorov so v objektu še kotlovnica, sanitarije in ostali pomožni prostori. Prostori so bili preurejeni iz stanovanj, ki so bila prvotna v obravnavanem objektu. V objektu je kotlovnica na uparjeni plin butan – propan (Stadler – moči 60 kW). Objekt je v celoti brez termoizolacijskega ovoja in glede na spomeniško varstvo je izvedba le tega zahtevnejša. Streha objekta je brez izolacije.

Dom za družbene dejavnosti na Gregorčičevi 21

Objekt na Gregorčičevi 21 sestavljajo trije objekti in sicer centralni del bivše osnovne šole z manjšim prizidkom na eni strani in cerkvijo na drugi strani. Centralni objekt je bil zgrajen v začetku 20. stoletja, cerkev pa je bila zgrajena konec 19. stoletja. Natančna letnica izgradnje ni znana. V objektu se nahajajo različna društva in ustanove. Centralni objekt je bil pred tem namenjen za Italijansko osnovno šola, kar določa tudi notranjo prostorsko razdelitev. V cerkvi je telovadnica za namen baleta in drugih športnih aktivnosti. Objekt je namenjen za dejavnosti različnih društev (glasbena društva, društvo za starejše občane, razna športna društva, itd.) V objektu so pisarniški prostori, prostori za športne dejavnosti, itd.. Centralni objekt je energetsko povezan z cerkvijo in manjšim objektom, saj je za vse tri skupna kotlovnica. V objektu je kotlovnica na ekstra lahko kurilno olje. Pred objektom je vkopan rezervoar za kurilno olje, prostornine 13.000 l. Objekt je v celoti brez termoizolacijskega ovoja in glede na spomeniško varstvo je izvedba le tega zahtevnejša. Streha objekta je brez izolacije.


Stran 30 od 102

2.2.1 Analiza rabe energije v javnih stavbah Za preliminarno oceno analize rabe energije se uporablja energijsko število, ki predstavlja specifično rabo celotne energije (toplotne in električne v kWh, vključno s pripravo tople sanitarne vode) glede na velikost ogrevane površine zgradbe (m2) v enem letu. Dejanska raba energije v stavbi in s tem tudi energijsko število je odvisno od številnih dejavnikov, zato je težko določiti idealne in splošne vrednosti za kazalce rabe energije v stavbah. Enostavne smernice je kljub temu mogoče začrtati (Vir: http://www.gi-zrmk.si):

• Za vsako od skupin stavb (šole in vrtci, upravne stavbe itd.) v občini ugotovimo povprečno vrednost energijskega števila za električno energijo in energijo za ogrevanje.

• Vse stavbe, ki imajo energijsko število znatno višje od dobljenih povprečnih vrednosti in nimajo specifičnega razloga za tako visoko rabo energijo, je potrebno natančneje pregledati.

V pomoč pri primerjavi specifične rabe energije za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode je graf, ki zajema povprečne vrednosti specifične rabe energije doslej pregledanih osnovnih šol in upravnih stavb v Sloveniji ter predlagane ciljne in alarmne vrednosti. Grafikon 4: Specifična raba energije za ogrevanje v osnovnih šolah in javnih objektih v Sloveniji – povprečne, alarmne in ciljne vrednosti (Vir: http://www.gi-zrmk.si)

Vir: Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro in robustno oceno potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju; Miha Tomšič, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., 2006

Graf prikazuje rabo energije za ogrevanje na m2 za osnovne šole in javne objekte v Sloveniji. Iz grafa je razvidno, da je več kot polovica takih šol, kjer so vrednosti med 80 kWh/m2 in 200 kWh/m2. Kar četrtina osnovnih šol je takih, ki presegajo 200 kWh/m2, kar pomeni, da je pri teh šolah nujno potrebno nekaj ukreniti glede energetske učinkovitosti pri ogrevanju.


Stran 31 od 102

Vrednost energijskega števila zgradbe se uporablja za oceno potrebnih energetskih ukrepov, ki naj bi jih povzeli pri energetski sanaciji starejših stavb. Na podlagi izračunanega energijskega števila lahko tudi javne stavbe opredelimo na način: ali so energijsko potratne ali pa so varčne. Manjše energijsko število pomeni manjše energijske izgube, večje energijsko število pa večje energijske izgube (vir: Priročnik za energetske svetovalce, Gradbeni inštitut ZRMK 1996). Stroka je razvrstila objekte glede na porabo energije na način, kot je prikazan v spodnji preglednici. Preglednica 19: Razvrstitev objektov glede na potratnost po energetskem številu

Energetsko število (kWh/m2) Tip objekta Več kot 250 Zelo potraten 200 - 250 potraten 150 - 200 povprečen 100 – 150 varčen 50 – 100 zelo varčen Manj kot 50 nizko energijski

Spodaj podajamo tabelo o energetskih razredih, ki je sestavni del Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l.RS. št 77/09). Preglednica 20: Energetski razredi glede na Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb

Razred Vrednosti razred A1: od 0 do vključno 10 kWh/m2a razred A2: nad 10 do vključno 15 kWh/m2a, razred B1: nad 15 do vključno 25 kWh/m2a razred B2: nad 25 do vključno 35 kWh/m2a razred C: nad 35 do vključno 60 kWh/m2a razred D: od 60 do vključno 105 kWh/m2a razred E: od 105 do vključno 150 kWh/m2a razred F: od 150 do vključno 210 kWh/m2a razred G: od 210 do 300 in več kWh/m2a.

Ob tem velja poudariti, da poraba energije na površino (1 m2) predstavlja vrednost energijskega števila (EŠ). Energetski razredi, ki so podani so informativne narave in so navedeno v nadaljevanju poglavja ločeno za šole in vrtce ter druge javne objekte. Energijska števila so le eden izmed uporabljenih kazalcev, s katerim se poskuša odkriti preveliko energetsko rabo. Ta kazalec nas usmeri k objektom, ki so energetsko bolj potratni in potrebni ustreznih predlogov za izboljšanje stanja. V skupini občinskih javnih stavb so predvsem šole in vrtci pomembni porabniki energije. Ukrepi učinkovite rabe energije in uvajanje obnovljivih virov energije v te objekte imajo velik izobraževalni učinek, zato so projekti, ki se izvajajo na teh objektih še toliko bolj pomembni. Visoki stroški za energijo in onesnaževanje okolja zahtevajo, da se projektov v šolah in vrtcih lotimo celovito, z upoštevanjem tehničnih, finančnih in tudi vzgojno-izobraževalnih vidikov. Prav zato je osnovnim šolam in vrtcem namenjena posebna pozornost. Rešitve oziroma projekti zmanjšanja rabe energije se iščejo v teh objektih, kar zahteva izvedbo enostavnih energetskih pregledov. Izdelan enostavni energetski pregled objektov oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe. Namen enostavnih energetskih pregledov je tudi povečevanje osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Na osnovi preliminarne analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih ter se pregledajo možnosti izrabe obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toplotno in električno energijo v objektu. Potrebno je tudi poudariti, da predlagani ukrepi sočasno prinašajo tudi zmanjševanje emisij in onesnaženosti okolja, seveda, če se le-te izvede.


Stran 32 od 102

2.2.1.1 Šole in vrtci v občini Izola Preglednica 21: Podatki za analizo rabe energije v šolah in vrtcih za leto 2012

Objekt Višina

prostorov

Ogrevalna površina v

m2

Energent za ogrevanje

Poraba energenta za ogrevanje v letu 2012

(količina/leto)

Poraba energenta za ogrevanje v letu 2012 (kWh/leto)

Poraba električne

energije v letu 2012

(kWh/leto)

Specifična raba energije za

ogrevanje v letu 2012 (kWh/m2/a)

Specifična raba električne

energija (kWh/m2/a)

Specifična raba energije -

ogrevanje in električna energija skupaj (kWh/m2/a)

Vrtec Mavrica, enota Školjka

ni podatka 1.457,00 uparjeni plin propan - butan 9.185,00 240.405,00 181.483,00 165 124 289

Vrtec Mavrica, enota Livade

ni podatka 876,00 uparjeni plin propan - butan 6.094,00* 148.920,00 40.173,00 170 43 213

Osnovna šola Vojke Šmuc in telovadnica

Vojke Šmuc ni podatka 6.891,00 uparjeni plin propan - butan 49.078,00 372.114,00 164.550,00 107 30 137

OŠ Vojke Šmuc, podružnica Korte

ni podatka 730,00 ELKO 7.485,00 75.920,00 27.646,00 104 38 142

Osnovna šola Livade ni podatka 3.398,00 uparjeni plin propan - butan 13.269,00 387.372,00 104.087,00 114 31 145 OŠ Dante Alighieri in vrtec L'Aquilone

ni podatka 3.060,00 uparjeni plin propan - butan 12.262,00 306.000,00 122.645,00 100 40 140

Vir: Enostavni energetski pregledi javnih stavb, Oikos d.o.o., november 2013 Opomba: * Poraba energenta je skupna za kotlovnico, ki ogreva Mestno knjižnico Izola in Vrtec Mavrica, enota Livade.


Stran 33 od 102

Grafikon 5: Energijsko število za šole in vrtce v občini Izola

Vir: Enostavni energetski pregledi stavb, Oikos d.o.o., november 2013

Zgornji graf prikazuje energijska števila za šole in vrtce v občini Izola. Energijsko število, ki smo ga izračunali na podlagi pridobljenih podatkov o rabi energije, je dobra primerjava za vse šole in vrtce, saj se dejavnosti v teh zgradbah opravljajo v podobnih časovnih intervalih, za razliko od ostalih javnih zgradb, kjer dejavnosti v nekaterih zgradbah potekajo le občasno. Podatki so zbrani za leto 2012, v stolpcu označenem z zeleno barvo je prikazana specifična rabe energije za ogrevanje, torej brez porabe električne energije. V modrem stolpcu je označena specifična raba električne energije. Rdeči stolpec pa prikazuje specifično rabo energije skupno za ogrevanje in električno energijo. Priporočena vrednost energetskega števila za šole in vrtce je 80 kWh/m2/a (rdeča vertikalna črta na grafu), povprečna vrednost je 165 kWh/m2/a (zelena vertikalna črtkana črta na grafu) in alarmna vrednost 200 kWh/m2/a (oranžna vertikalna črtkana črta na grafu). Iz zgornjega grafa je razvidno, da vse šole in vrtci za katere smo pridobili podatke presegajo priporočene vrednost za ogrevanje objektov. Vrtec Mavrica – enota Školjka doseže povprečno vrednost, vrtec Mavrica – enota Livada pa jo preseže za 5 kWh/m2/a. Nobena šola ali vrtec ne preseže alarmne vrednosti (200 kWh/m2/a). Preglednica 22: Razdelitev šol in vrtcev v občini Izola po energetskih razredih glede na Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji

energetskih izkaznic stavb Razred Vrednosti Objekti razred A1: od 0 do vključno 10 kWh/m2a / razred A2: nad 10 do vključno 15 kWh/m2a, / razred B1: nad 15 do vključno 25 kWh/m2a / razred B2: nad 25 do vključno 35 kWh/m2a / razred C: nad 35 do vključno 60 kWh/m2a / razred D: od 60 do vključno 105 kWh/m2a

razred E: od 105 do vključno 150 kWh/m2a

OŠ Dante Alighieri in vrtec L'Aquilone; Osnovna šola Livade; OŠ Vojke Šmuc, podružnica Korte; Osnovna šola Vojke Šmuc in telovadnica Vojke Šmuc.

razred F: od 150 do vključno 210 kWh/m2a Vrtec Mavrica; enota Livade; Vrtec Mavrica, enota Školjka.

razred G: od 210 do 300 in več kWh/m2a. / Vir: Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l.RS. št 77/09); izračun Oikos d.o.o., november 2013


Stran 34 od 102

Izračunana povprečna specifična raba energije za ogrevanje osnovnih šol in vrtcev v občini Izola za leto 2012 znaša 178 kWh/m2/a ogrevane površine. Za izračun temperaturnim razmeram prilagojenega kazalnika moramo tako izračunano specifično rabo energije še normirati glede na temperaturni primanjkljaj. Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo povprečno dnevno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je povprečna dnevna temperatura nižja ali enaka 12°C. Povprečni uteženi temperaturni primanjkljaj v obdobju 1992 - 2008 je v Sloveniji znašal 3.033 K*dan/leto. ARSO trenutno še ne objavlja povprečnega uteženega temperaturnega primanjkljaja za Slovenijo. Najboljši trenutno razpoložljivi podatek je tako na podlagi podatkov ARSO s strani IJS-CEU izračunan utežen temperaturni primanjkljaj, ki upošteva 17-letno povprečje v obdobju 1992 – 2008 in znaša za Slovenijo 3.033 K*dan/leto24. Za območje Izole, podatki kažejo, da povprečni temperaturni primanjkljaj znaša v območju ob obali od 2.000 do 2.200 K/dan, v višje ležečih predelih občine (zaledju) pa od 2.400 do 2.600 K/dan. Ker so šole in vrtci locirani v nižinskem delu ob obali, kjer je temperaturni primanjkljaj med okrog 2.100 K/dan, smo pri izračunu upoštevali le tega. Na podlagi zgoraj navedenega lahko ugotovimo, da je temperaturni primanjkljaj za obravnavano območje nižji, kot je povprečje v Sloveniji, zato nismo določali korekcijskega faktorja temperaturnega primanjkljaja in ga v nadaljevanju upoštevamo kot 1. Normirana povprečna specifična raba energije (energetsko število) za ogrevanje osnovnih šol in vrtcev v občini Izola tako znaša 178 kWh/m2/leto. Varčevalni potencial je torej tudi v tem segmentu porabnikov relativno velik, ki pa bo podrobneje predstavljen v poglavju o potencialu učinkovitejše rabe energije. Možni varčevalni potenciali so na ovoju zgradbe (sanacija fasade in oken, toplotnih mostove strehe, dodatno izoliranje), ogrevalnem sistemu (vgradnja termostatskih ventilov, sodobna regulacija), kar je predstavljeno v nadaljevanju poročila.

24 Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije; IJS-CEU, 2011


Stran 35 od 102

2.2.1.2 Druge javne stavbe v občini Izola

Poleg šol in vrtcev smo v sklopu javnih stavb obravnavali še objekte navedene v nadaljevanju. Preglednica 23: Podatki za analizo rabe energije v drugih javnih stavbah za leto 2012

Objekt Višina

prostorov

Ogrevalna površina v

m2

Energent za ogrevanje

Poraba energenta za ogrevanje v letu 2012

(količina/leto)

Poraba energenta

za ogrevanje v letu 2012 (kWh/leto)

Poraba električne energije v letu 2012 (kWh/leto)

Specifična raba

energije za ogrevanje v letu 2012

(kWh/m2/a)

Specifična raba

električne energija

(kWh/m2/a)

Specifična raba

energije - ogrevanje in električna energija skupaj

(kWh/m2/a)

Večnamenske telovadnice v Livadah ni podatka 2.464,00 uparjeni plin propan - butan 23.589,00 689.920,00 58.893,00 280 22 302 Športna dvorana v Kraški ni podatka 1.450,00 uparjeni plin propan - butan 5.644,00 181.250,00 53.170,00 125 25 150 Športna dvorana Arrigoni ni podatka 580,00 ELKO 5.800,00 64.380,00 17.052,00 111 21 132 Palača Manzioli, Italjanska skupnost ni podatka 940,00 uparjeni plin propan - butan 2.364,00 73.320,00 42.845,00 78 40 118 Mestna knjižnica Izola, Mestna knjižnica ni podatka 605,00 uparjeni plin propan - butan 6.094,00* 62.315,00 61.600,00 104 101 205 Zdravstveni dom Izola ni podatka 500,00 uparjeni plin propan - butan 20.524,00 110.000,00 146.566,00 220 65 285 Občina Izola - Sončno nabrežje 8 ni podatka 500,00 ELKO 8.245,00 89.000,00 42.392,00 178 87 265 Občina Izola - Postonjska 3 ni podatka 416,00 uparjeni plin propan - butan 1.422,00 39.574,08 39.681,00 95 87 182 Dom za družbene dejavnosti na Gregorčičevi 21 ni podatka 800,00 ELKO 12.000,00 128.240,00 30.827,00 160 31 191 Vir: Enostavni energetski pregledi javnih stavb, Oikos d.o.o., november 2013 Opomba: * Poraba energenta je skupna za kotlovnico, ki ogreva Mestno knjižnico Izola in Vrtec Mavrica, enota Livade


Stran 36 od 102

Grafikon 6: Energijsko število za druge javne stavbe v občini Izola

Vir: Enostavni energetski pregledi stavb, Oikos d.o.o., november 2013 Zgornji graf prikazuje energijska števila za javne zgradbe v občini Izola. V vseh stavbah se dejavnosti izvajajo vsakodnevno. Podatki so zbrani za leto 2012, v stolpcu označenem z zeleno barvo je prikazana specifična rabe energije za ogrevanje, torej brez porabe električne energije. V modrem stolpcu je označena specifična raba električne energije. Rdeči stolpec pa prikazuje specifično rabo energije skupno za ogrevanje in električno energijo. Priporočena vrednost energetskega števila za ogrevanje za druge javne stavbe je 80 kWh/m2/a (rdeča vertikalna črta na grafu), povprečna vrednost je 205 kWh/m2/a (zelena vertikalna črtkana črta na grafu) in alarmna vrednost 240 kWh/m2/a (oranžna vertikalna črtkana črta na grafu). Iz zgornjega grafa je razvidno, da najbolj presega alarmno vrednost specifične rabe energije za ogrevanje večnamenska telovadnica v Livadah. Gre za objekt star 19 let, ki zaradi svoje specifike porabi ogromno energije za ogrevanje. Priporočeno vrednost specifične rabe energije presega Zdravstveni dom Izola, ostali objekti se nahajajo med priporočeno vrednostjo in povprečno vrednostjo energetskega števila, razen Palače Manzioli (Italijanska skupnost), ki ima specifično rabo energije za ogrevanje pod priporočeno vrednostjo. Preglednica 24: Razdelitev drugih javnih objektov v občini Izola po energetskih razredih glede na Pravilnik o metodologiji izdelave in

izdaji energetskih izkaznic stavb Razred Vrednosti Objekti razred A1: od 0 do vključno 10 kWh/m2a / razred A2: nad 10 do vključno 15 kWh/m2a, / razred B1: nad 15 do vključno 25 kWh/m2a / razred B2: nad 25 do vključno 35 kWh/m2a / razred C: nad 35 do vključno 60 kWh/m2a /

razred D: od 60 do vključno 105 kWh/m2a Občina Izola - Postonjska 3; Mestna knjižnica Izola; Palača Manzioli, Italijanska skupnost.

razred E: od 105 do vključno 150 kWh/m2a Športna dvorana Arrigoni; Športna dvorana v Kraški.

razred F: od 150 do vključno 210 kWh/m2a Dom za družbene dejavnosti na Gregorčičevi 21; Občina Izola - Sončno nabrežje 8;

razred G: od 210 do 300 in več kWh/m2a. Zdravstveni dom Izola; Večnamenska telovadnica v Livadah.

Vir: Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l.RS. št 77/09); izračun Oikos d.o.o., avgust 2013


Stran 37 od 102

Izračunana povprečna specifična raba energije za ogrevanje drugih javnih objektov (brez šol in vrtcev) v občini Izola za leto 2012 znaša 203 kWh/m2/a ogrevane površine Za izračun temperaturnim razmeram prilagojenega kazalnika moramo tako izračunano specifično rabo energije še normirati glede na temperaturni primanjkljaj. Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo povprečno dnevno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je povprečna dnevna temperatura nižja ali enaka 12°C. Povprečni uteženi temperaturni primanjkljaj v obdobju 1992 - 2008 je v Sloveniji znašal 3.033 K*dan/leto. ARSO trenutno še ne objavlja povprečnega uteženega temperaturnega primanjkljaja za Slovenijo. Najboljši trenutno razpoložljivi podatek je tako na podlagi podatkov ARSO s strani IJS-CEU izračunan utežen temperaturni primanjkljaj, ki upošteva 17-letno povprečje v obdobju 1992 – 2008 in znaša za Slovenijo 3.033 K*dan/leto25. Za območje Izole, podatki kažejo, da povprečni temperaturni primanjkljaj znaša v območju ob obali od 2.000 do 2.200 K/dan, v višje ležečih predelih občine (zaledju) pa od 2.400 do 2.600 K/dan. Ker so šole in vrtci locirani v nižinskem delu ob obali, kjer je temperaturni primanjkljaj med okrog 2.100 K/dan, smo pri izračunu upoštevali le tega. Na podlagi zgoraj navedenega lahko ugotovimo, da je temperaturni primanjkljaj za obravnavano območje nižji, kot je povprečje v Sloveniji, zato nismo določali korekcijskega faktorja temperaturnega primanjkljaja in ga v nadaljevanju upoštevamo kot 1. Normirana povprečna specifična raba energije (energetsko število) za ogrevanje osnovnih šol in vrtcev v občini Izola tako znaša 203 kWh/m2/leto. Varčevalni potencial je torej tudi v tem segmentu porabnikov relativno velik, ki pa bo podrobneje predstavljen v poglavju o potencialu učinkovitejše rabe energije. Možni varčevalni potenciali so na ovoju zgradbe (sanacija fasade in oken, toplotnih mostove strehe, dodatno izoliranje), ogrevalnem sistemu (vgradnja termostatskih ventilov, sodobna regulacija), kar je predstavljeno v nadaljevanju poročila.

25 Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije; IJS-CEU, 2011


Stran 38 od 102

2.3 Obstoječa raba energije v podjetjih V juliju in avgustu 2013 so bili na naslove 44 podjetij poslani vprašalniki (Priloga 2) o rabi energije za ogrevanje in tehnološke procese. Vprašalniki zajemajo podatke, ki opisujejo energetsko stanje podjetij:

• podatki o rabi energije za ogrevanje, • podatki o rabi električne energije, • podatki o stanju objekta, • podatki o rabi energije v okviru tehnološkega postopka, • podatki o napravah za proizvodnjo toplote, • podatki o morebitnih načrtih za varčevanje z energijo ter investicijah v učinkovito rabo energije.

Do dne 5.11.2013 smo prejeli le tri izpolnjene vprašalnike. V nadaljevanju so povzeti podatki podjetij, ki so nam poslali izpolnjene vprašalnike.

ANTHRON d.o.o. Podjetje ima 320 m2 ogrevalnih površin, kjer so višine prostorov 2,8 m. Objekt v katerem poslujejo je bil zgrajen pred 30 leti, v letu 2010 pa je bil obnovljen. Objekt ima izolacijo debeline 5 cm, streha je iz valovite pločevine, in je izolirana s peno debeline 16 cm. Okna so bila zamenjana v letu 2006. Objekt se ogreva na UNP in elektriko. V objektu je nameščenih sedem klim, s katerimi se hladi poslovne prostore. DELFIN HOTEL ZDUS d.o.o. Objekt ima 11.000 m2 ogrevalnih, prezračevalnih in hlajenih površin, kjer je višina prostorov med 3 in 4 m. Objekt je bil zgrajen pred 31 leti, prenova fasade debeline 4 cm pa se je izvedla leta 2010. Okna so večslojno zastekljena, zamenjali pa so jih leta 2004. Objekt je pokrit z korovci, ter je brez strešne izolacije. Vgrajenih sta dve klimatski napravi z močjo 200 kW. Objekt se ogreva na ELKO. Peč je znamke VITOPLEX 300 VIESMAN za močjo grelcev 3x 575 kW. Prostori se ogrevajo z enojnimi radiatorji na katerih so termostatski ventili. Vodovodna napeljava objekta je bila prenovljena leta 1999. V prihodnje imajo v načrtu ureditev toplotne črpalke. DELMAR d.o.o. Podjetje ima 390,75 m2 ogrevalnih površin, 352,95 m2 prezračevalne površine in 342,70 m2 hlajenih prostorov. Vsi prostori so višine 2,75 m. Objekt je star 13 let. Objekt ima fasadne izolacije debeline 5 cm in enojna - termopan okna. Streha je iz varjene PVC folije z 5 cm izolacijo. Za hlajenje prostorov uporabljajo eno klimo in konvertorje na hladno vodo (za hlajenje pisarn). Objekt s ogreva z ogrevalnim kotlom na uparjen plin (mešanica butan - propan), ki ima moč grelca od 30 do 160 kW.


Stran 39 od 102

Preglednica 25: Podatki o letni porabi energenta za ogrevanje in električne energije za posamezno podjetje

Podjetje

Vrsta energenta

za ogrevanje

Poraba energenta za ogrevanje na leto Poraba elektrike na leto (KWh)

2009 2010 2011 2012 Povprečje 2009-2012 (enot)

Povprečna raba

energenta za ogrevanje v

kWh

Povprečna raba

energenta za

ogrevanje v MWh

2009 2010 2011 2012 Povprečje 2009-2012 (kWh)

Povprečna raba

elektrike MWh

ANTHRON d.o.o.

UNP(m3) 242,85 312,50 296,50 266,50 279,59 1.876,03 1,88 19.150,00 19.070,00 19.200,00 21.180,00 19.650,00 19,65

DELFIN HOTEL ZDUS d.o.o.

ELKO (l) 242.374,00 254.298,00 236.417,00 254.007,00 246.774,00 2.509.691,58 2.509,69 1.708.181,00 1.783.229,00 1.693.567,00 1.660.205,00 1.711.295,50 1.711,30

DELMAR d.o.o.

uparjeni plin (m3)

2.316,00 2.098,00 2.367,00 1.980,00 2.190,25 56.070,40 56,07 825.340,00 855.320,00 896.360,00 876.820,00 863.460,00 863,46

Vir: izpolnjeni vprašalniki podjetij, avgust 2013 OPOMBA : Podjetja večinoma ne vodijo ločenih evidenc ločeno za porabo energenta za ogrevanje in tehnološka procese.

Pri analizi vprašalnikov smo ugotovili, da vsako podjetje ogreva z različnim energentom. Leta 2012 so podjetja za ogrevanje porabila 1980 m3 uparjenega zemeljskega plina, 254.007,00 l ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) in 266,5 l utekočinjenega naftnega plina (UNP). Po razpoložljivih podatkih v podjetjih ni porabe drv ali premoga. Nobeno izmed obravnavanih podjetij ni navedlo uporabo oz. izkoriščanje soproizvodnje toplote in električne energije (t.i. SPTE sistema). V prihodnje nobeno podjetje ne načrtuje prenove objektov in posodobitve proizvodnih procesov v smislu manjše porabe in boljšega izkoristka ter zmanjšanja vpliva na okolje. Eno podjetje ima v načrtu v prihodnje postaviti toplotno črpalko. V letnem povprečju je bil največji porabnik energenta za ogrevanje v preteklih letih (preračunano v kWh) podjetje DELFIN HOTEL ZDUS d.o.o., kar je glede na samo dejavnost podjetja in velikost ogrevalnih površin tudi pričakovati. Prav tako je bilo to podjetje v preteklih letih največji porabnik električne energije.


Stran 40 od 102

Grafikon 7: Grafični prikaz povprečne rabe električne energije (v MWh/leto) v podjetjih v obdobju od 2009 do 2012 (vir: izpolnjeni vprašalniki)

2.4 Raba energije v prometu Občina Izola ima mestni potniški promet organiziran v povezavi s sosednjimi občinami (Piran, Koper) preko podjetja Veolia Transport Dolenjska in Primorska d.d. (Arriva). V času turistične sezone se organizira dodatne proge in višjo frekvenco javnega potniškega prometa, uveden pa je tudi turistični vlakec. Urejena so parkirišča za motorje in vozila taksi službe na obrobju starega mestnega jedra. Izola je turistična občina, ki za trajnostno mobilnost skrbi s podporo javni potniški promet, omejevanjem in umirjanjem prometa na nekaterih cestah, izposojo koles, rabo hibridnih vozil za občinsko upravo, ureditvijo tematskih kolesarskih poti (sodelovanje vseh treh priobalnih občin).26. Medkrajevni promet poteka po hitri cesti s postajališčem na izolski glavni prestopni točki (avtobusna postaja v Izoli).27 Občina Izola nima železniške in letalske infrastrukture. V mrežo železniškega in letalskega prometa se vključuje preko sosednjih občin in sicer na železniško v Mestni občini Koper, na letalsko preko letališča Sečovlje v Občini Piran, najbližje mednarodno letališče pa je v Ronkah v Italiji28. Podatkov o avtobusih mestnega in medkrajevnega prometa (tip vozila, število vozi, in poraba goriva) ter številu prepeljanih potnikov za posamezno leto (po posamezni liniji) s strani Veolia Transport do 5.11.2013 nismo uspeli pridobiti. Posledično v tem poglavju ne moremo analizirati podatkov o rabi energije v prometu. Ob tem opozarjamo, da je pri sami analizi podatkov o rabi energije v prometu potrebno upoštevati dejstvo, da se zaradi narave sektorja velik del pogonskih goriv porabi ali oskrbuje izven meje občine. Ob tem je potrebno preveriti tudi smiselnost opredeljevanja rabe energije v prometu po posamezni občini, saj bi izračuni vsebovali veliko napako.

26 URL naslov: http://www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-slovenija/publikacije-1/identifikacija-stanja-javnega-potniskega-prometa-in-ukrepov-trajnostne-mobilnosti-v-slovenskih-obcinah/111111-porocilo.pdf 27 Osnutek OPN, LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o., verzija 2, posredovano s strani Občine Izola, september 2013 28 Osnutek OPN, LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o., verzija 2, posredovano s strani Občine Izola, september 2013


Stran 41 od 102

Zaradi tega bi bilo tudi nemogoče določiti oprijemljive energetske indikatorje, na podlagi katerih bi merili učinkovitost rabe energije v prometu znotraj občine. Zaradi slabega odziva podjetja, ki opravlja prevoze potnikov, je bilo po prvem sestanku usmerjevalne skupine, ki je potekal v sredo, 13. 11. 2013, v prostorih Občine Izola dogovorjeno, da se ponovno kontaktira vse tiste prevoznike, ki opravljajo prevoze potnikov na območju občine Izola. Med drugim so to Avtobusni prevozi Sežana d.o.o., ki opravljajo prevoze potnikov-šolskih otrok kot posebne linijske prevoze in Street tour, d.o.o., Portorož, ki imajo čez primestni prevoz. Preglednica 26: Podatki o avtobusih, ki opravljajo prevoze potnikov-šolskih otrok kot posebne linijske prevoze (Avtobusni prevozi Sežana d.o.o., posredovano po mailu dne 18.12.2013)

Zap. št.

Proizvajalec (MAN, TAM, RENAULT, ipd.)

Tip (SL222, ipd.)

Moč (enota kW)

Leto izdelave

Skupaj prevoženi kilometri (enota km)

Skupaj poraba goriva

(enota liter)

Gorivo (diesel D1,

ipd.)

Povprečno prevoženi km na leto

1. MERCEDES BENZ SPRINTER 518 CDI 135 2009 364846 14,84 DIESEL 73.869

2. MERCEDES BENZ

0 510 TOURINO

210 2008 463463 26,37 DIESEL 77.994


4. MERCEDES BENZ TOURISMO RHD-M/2A 300 2007 536995 25,08 DIESEL 77.356

5. MERCEDES BENZ TOURISMO D350 310 2004 796419 32,77 DIESEL 80.091

6. SETRA 411 HD 300 2009 176734 25,78 DIESEL 36.247


8. MERCEDES BENZ SPRINTER 416 115 2006 482071 11,33 DIESEL 32.254

9. MERCEDES BENZ TIP 670.374 130 2009 311981 19,47 DIESEL 63.296

10. MERCEDES BENZ SPRINTER 518 CDI KA 135 2009 291328 13,68 DIESEL 59.165

11. MERCEDES BENZ TORISMO RH 260 2009 301641 33,29 DIESEL 61.228

12. SETRA S 415 HD 315 2010 294955 29,07 DIESEL 74.863

13. MERCEDES BENZ COBRA GL 9 210 2010 270955 23,82 DIESEL 68.863


15. SETRA 415 GT 315 2011 207689 27,67 DIESEL 70.730

16. MERCEDES BENZ TOURISMO RHD 300 2011 208378 28,75 DIESEL 70.959

17. TROJA GULERYUZ GL-91 210 2011 188814 24,49 DIESEL 64.438

18. SETRA 411 HD 300 2012 105673 26,93 DIESEL 55.086

19. MERCEDES BENZ TOURISMO RHD 300 2012 107573 28,77 DIESEL 56.036

Števila prepeljanih potnikov s strani podjetja Avtobusni prevozi Sežana d.o.o. nismo uspeli pridobiti. Glede na to, da gre za prevoze potnikov-šolskih otrok kot posebne linijske prevoze le-to ni relevantno. Omenjeno je bilo, da je v letu 2014 načrtovano v občini Izola v okviru posebnih linijskih prevozov opraviti 88.350 km. Preglednica 27: Podatki o avtobusih, ki opravljajo primestne prevoze (Street tour, d.o.o., Portorož, posredovano po mailu dne 11.12.2013) Zaporedna številka

Proizvajalec (MAN, TAM, RENAULT,

ipd.)

Tip (SL222, ipd.)

Moč (enota kW)

Leto izdelave

Skupaj prevoženi kilometri (enota km)

Skupaj poraba goriva (enota liter)

Gorivo (diesel D1,

ipd.)

Povprečno prevoženi km na leto

1. MERCEDES COBRA 210 2011 12.636 25,00 D1 12.636 2. OPEL MOVANO 107 2008 6.244 10,90 D1 6.244

V letu 2013 je bilo v primestnem prometu prepeljanih 2.514 potnikov. Zaradi pomanjkanja podatkov trenda gibanja števila prepeljanih potnikov ni možno določiti.


Stran 42 od 102

2.5 Električna energija Distribucijsko podjetje Elektro Primorska na področju občine Izola trenutno napaja okoli 9.034 odjemalcev. Napajanje poteka preko štirih napetostnih nivojev (35 kV, 20 kV, 10 kV in 0,4 kV), ki se napajajo iz RTP Izola. Na območju občine Izola potekata tudi dva VN daljnovoda in sicer DV 110 kV Koper – Izola – Lucija in DV 110 kV Koper – Buje, ki sta v upravljanju Elektro Slovenija d.o.o.. Distribucija električne energije poteka na SN nivoju po 35, 20 in 10 kV daljnovodnem in kabelskem omrežju. Na področju občine Izola ima Elektro Primorska d.d. 75,63 km SN povezav. Potek trenutnega električnega omrežja je prikazana na spodnji sliki.

Slika 2: Prikaz SN daljnovodov in kablovodov na območju občine Izola

Na obravnavanem območju je na SN nivoju vezan zelo velik delež kabelskega omrežja. Iz zgornje slike je razvidno, da je tega največ v urbanih središčih kjer je tudi največ odjemalcev. Kljub jasno začrtani viziji o kablenju omrežja s katerim se zagotavlja veliko zanesljivost napajanja, pa v določenih področjih prevladuje daljnovodno omrežje. Razlog tiči v terenih, ki so za kablenje omrežja zahtevnejši. Za zmanjšanje števila kratkotrajnih prekinitev pa se na takih območjih namesto golih vodnikov gradi DV z polizoliranimi vodniki.


Stran 43 od 102

2.5.1 Analiza rabe električne energije Na področju občine Izola so odjemalci naslednjih tarifnih skupin:

• gospodinjski odjem, • javna razsvetljava, • ostali odjem 0,4 kV, • odjem na 1 – 35 kV.

Preglednica 28: Število odjemalcev po tarifnih skupinah na področju občine Izola v obdobju 2008-2012.

Leto Gospodinjski odjem Javna razsvetljava Ostali odjem 0,4 kV Odjem na 1-35 kV Skupaj

2008 7.494 69 916 9 8.488 2009 7.631 70 948 9 8.658 2010 7.825 70 960 10 8.865 2011 7.856 70 962 10 8.898 2012 7.981 70 963 10 9.024 Vir: Elektro Primorska d.d.

Preglednica 29: Poraba odjemalcev v kW glede na tarifne skupine v obdobju 2008 do 2012

Leto Gospodinjski odjem Javna razsvetljava Ostali odjem 0,4 kV Odjem na 1-35 kV Skupaj

2008 32.431.100 1.372.194 21.026.645 16.466.932 71.296.871 2009 31.821.769 1.352.715 21.031.374 15.734.656 69.940.514 2010 33.290.598 1.399.617 20.963.234 16.132.366 71.785.815 2011 32.873.104 1.389.593 20.583.429 16.940.006 71.786.132 2012 32.956.250 1.390.549 20.497.146 16.886.236 71.730.181 Vir: Elektro Primorska d.d.

Glede na analizo rabe električne energije je bila največja skupna poraba v zadnjih petih letih v letu 2010. V tem letu je znašala poraba električne energije v občini Izola 71,78 GWh. Grafikon 8: Letna poraba električne energije v občini Izola v MWh (Vir: Elektro Primorska d.d.)


Stran 44 od 102

Na področju občine Izola je v distribucijsko omrežje podjetja Elektro Primorska vključeno tudi nekaj razpršenih virov (RV). Razpršene vire delimo v naslednje tipe:

• sončne elektrarne (SFE), • male hidro elektrarne (HE) in • komunalna proizvodnja (KE).

Število razpršenih virov na območju občine Izola vključenih v distribucijsko omrežje je prikazano v spodnji preglednici. Preglednica 30: Število RV vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Izola. Leto 2009 2010 2011 2012 Sončne elektrarne (SFE) 1 2 7 8 male hidro elektrarne (HE) 0 0 0 0 komunalna proizvodnja (KE) 0 0 0 0 Skupaj 1 2 7 8

Vir: Elektro Primorska d.d.

Ob koncu leta 2012 je bila inštalirana moč RV vključenih v distribucijsko omrežje Elektro Primorska v občini Izola 0,3 MW. V občini Izola RV na letnem nivoju proizvede okoli 0,0004 % električne energije. Preglednica 31: Inštalirana moč RV vključenih v distribucijsko omrežje na področju občine Izola v kW. Leto 2009 2010 2011 2012 Sončne elektrarne (SFE) 3 9 105 315 male hidro elektrarne (HE) 0 0 0 0 komunalna proizvodnja (KE) 0 0 0 0 Skupaj 3 9 105 315

Vir: Elektro Primorska d.d.

2.5.2 Javna razsvetljava Na območju občine Izola je prisotna javna razsvetljava v naseljih Izola, Jagodje, Šared, Malija, Korte, ter še v ostalih manjših krajih. V ostalih delih občine, to so predvsem hribovita območja javna razsvetljava ni prisotna. Na teh območjih so viri svetlobe predvsem osvetlitve posameznih gospodarskih in stanovanjskih objektov ter cerkva in kulturnih spomenikov. Prikaz javne razsvetljave na območju občine Izola je prikazan na spodnji sliki. Vzdrževanje javne razsvetljave je trenutno izbirna gospodarska javna služba, katero na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Izola izvaja Elektro Primorska d.d. Preglednica 32: Glavne ugotovitve o javni razsvetljavi na območju občine Izola Število oporišč 1.710 Število svetilk 1.732 Število dvojnih svetilk 22 Število žarnic 1.855 Število prižigališč 60 Število podvarovanj 4 Dolžina nadzemne trase (m) 17.710 Dolžina podzemne trase (m) 35.609 Poraba električne energije v letu 201229 1.390.549 kWh Število prebivalcev30 15.951 Skupna poraba električne energije na prebivalca letno 87,17 kWh Število svetilk v skladu z Uredbo ni podatka Vir: Kataster javne razsvetljave, oktober 2007

29 Elektro Primorska d.d. 30 Statistični urad RS (po stanju 1.7.2012)


Stran 45 od 102

Slika 3: Prikaz svetil javne razsvetljave in prižigališč na območju občine Izola

V občini Izola je nameščenih 1.732 svetilk ter 60 prižigališč31. Svetilke so nameščene na 1.710 oporiščih/drogovih, ali drugih pritrditvenih mestih, kot so stene zgradb itd.. Skupna moč nameščenih svetilk je 279,4 kW. Sistem je po izjavah v večini precej zastarel. V letu 2007 je bil narejen kataster javne razsvetljave, ki pa ne vsebuje podatkov o tipu vgrajenih svetilk, zato podatka o številu neustreznih svetilk glede na določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/09, 62/10, 46/13) ni na razpolago. Po podatkih dobavitelja električne energije Elektro Primorska d.d. je znašala letna poraba za javno razsvetljavo v občini Izola v letu 2011 1.389.593 kWh ter v letu 2012 1.390.549 kWh. Poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca je v letu 2011 je znašala 87,36 kWh/prebivalca, v letu 2012 pa 87,17 kWh/prebivalca, kar presega ciljno vrednost 44,5 kWh/ prebivalca, ki jo določa uredba.

31 Kataster javne razsvetljave, oktober 2007


Stran 46 od 102

2.6 Skupna raba energije v občini V tem poglavju je prikazana poraba energentov za vse skupine porabnikov v občini Izola, individualno ogrevanje stanovanj (preračuna na podlagi podatkov REN 2013), podjetja (na podlagi pridobljenih podatkov z vprašalniki), javne stavbe (enostavni energetski pregledi stavb) in porabo električne energije za javno razsvetljavo. V bilanci rabe energije je vključena tudi poraba električne energije za ogrevanje individualnih stanovanj, ker želimo opozoriti, da se nekatera stanovanja po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002 še vedno ogrevajo s pečmi in radiatorji na električno energijo. Vedeti moramo, da je električna energija zelo specifičen energent, ki se uporablja za mnogo namenov, zato je skorajda nemogoče določiti, koliko se je porabi zgolj za ogrevanje. Analiza stanja rabe in oskrbe z energijo je vsebinsko in procesno prilagojena območju občine, njeni velikosti in naravno geografskim značilnostim. Preglednica 33: Poraba energentov v občini Izola v letu 2012

les ELKO elektrika zemeljski plin UNP drugo skupaj STANOVANJA - ogrevanje (preračun po podatkih REN 2013, oktober 2013)* kWh/leto 10.842.604 28.331.119 1.897.251 2.284.293 14.040.205 1.292.691 58.688.163 % 18,5 48,3 3,2 3,9 23,9 2,2 PODJETJA (podatki iz anket, avgust – november 2013) ** kWh/leto 0 2.509.692 2.594.405 0 57.946 0 5.162.043 % 0,0 48,6 50,3 0,0 1,1 0,0 JAVNE STAVBE (enostavni energetski pregledi, avgust – november 2013 ) kWh/leto 0 357.300 1.133.610 0 2.976.964 0 4.467.874 % 0,0 8,0 25,4 0,0 66,6 0,0 Javna razsvetljava (podatki Elektro Primorska d.d., oktober 2013) kWh/leto - - 1.390.549 - - - 1.390.549 Ostali porabniki (podatki Elektro Primorska d.d., oktober 2013, preračun Oikos d.o.o.)*** kWh/leto - - 64.714.366 - - - 64.714.366 Okvirna skupna poraba **** kWh/leto 10.842.604 31.198.111 71.730.181 2.284.293 17.075.115 1.292.691 134.422.995 % 8,1 23,2 53,4 1,7 12,7 1,0 Vir: GURS, REN 2013, izpolnjeni vprašalniki, enostavni energetski pregledi javnih stavb, podatki Elektro Primorska d.d. • (*) dejanska poraba za te energente ni znana; prikazane so informativne ocene porabe glede na register nepremičnin REN 2013 in glede na

trende iz Popisa 2002, • (**) delni podatki – podatki se nanašajo le na podjetja, ki so izpolnila vprašalnik, • (***) pri ostalih porabnikih smo upoštevali podatke, ki nam jih je posredovalo podjetje Elektro Primorska d.d. od katerih smo odšteli podatke o

porabi elektrike za ogrevanje stanovanj, ter podatke o porabi elektrike v podjetjih in javnih stavbah, ki smo jih dobili iz anket in enostavnega energetskega pregleda. Ti podatki predstavljajo porabo električne energije ostalih podjetij, večstanovanjskih stavb in drugih porabnikov, za katere nimamo podrobnejših podatkov.

• (****) izračunana je okvirna skupna raba, ker so nekateri podatki za podjetja in večstanovanjske stavbe pomanjkljivi, zato ni možno podati dejanske skupne porabe.

Večina gospodinjstev za ogrevanje uporablja kurilno olje (30,8 %), sledi utekočinjen naftni plin (20,8 %) in les (15,1 %), z električno energijo se ogreva okoli 3,0 % površin stanovanj. V javnih stavbah se za ogrevanje objekta in pripravo tople sanitarne vode v največji meri uporablja uparjeni naftni plin propan - butan (89,4 % površin javni stavb), nekaj malega pa se uporablja ekstra lahko kurilno olje (ELKO) (10,6 % površin javni stavb). Zaradi pomanjkljivih podatkov pri podjetjih ne moremo določiti kateri energenti prevladujejo pri ogrevanju objektov. Po zbranih podatkih distributerjev električne energije (Elektro Primorska d.d.) in plina (Butan plin d.d.) se je v občini Izola skupno v letu 2012 porabilo 71.730 MWh električne energije in 555.777,96 m3 uparjenega plina (propan – butan).


Stran 47 od 102

3 Analiza oskrbe z energijo

3.1 Oskrba s toploto

3.1.1 Večje kotlovnice V občini Izola se uporablja večje kotlovnice predvsem za ogrevanje javnih objektov kot so šole, vrtci, športne dvorane, občinski prostori, objekti za družbene dejavnosti in zdravstveni dom. Osnovni podatki o kotlovnicah so pridobljeni iz »Poročilo o pregledu kotlovnic v občini Izola«, ki jih je v avgustu 2013 pripravilo podjetje TAUBI –T.R. d.o.o. Osnovni podatki kotlovnic so prikazani v spodnji preglednici. Preglednica 34: Seznam kotlovnic javnih stavb v Izoli

Odjemalec toplotne energije iz kotlovnice

Kurilna naprava Gorilnik Moč

naprave (kW)

Starost kurilne naprave

Opomba

OŠ Livade in večnamenska telovadnica v Livadah

GATIS Gorica / 0,8 1995 Kotel je dotrajan in ni primeren za nadaljnjo

uporabo.

Osnova šola Dante Alighieri SIME RS8/151

dvojček / 300 1998

leta 2010 je bila peč renovirana in posodobljena

Športna dvorana Arigoni Riello / 60 ni

podatka Kotel je primeren za uporabo.

Objekt za družbene dejavnosti, Gregorčičeva 21

/ RIELLO RL 28 tip: 652 M

370 1998 Kotel ima slab izkoristek

(80%).

Športna dvorana v Kraški SIME / 60 ni

podatka Kotel je v izredno slabem

stanju.

Občina Izola - Postonjska ulica 3 Original Stadler INTERCAL tip: SNG 22

60 ni

podatka

Kotel je po trenutni zakonodaji primeren za

uporabo.

Občina Izola - Sončno nabrežje 8 TAM STADLER ELCO

tip: VECTRON 170 1977

Kotel je tehnološko zastarel. Letni izkoristek je cca 70%.

JVZ Vrtec Mavrica - enota Livade In Mestna knjižnica Izola

Viessman Vitopleks 300

/ 225 / peč je bila delno obnovljena

leta 2010

Manziolijeva Palača / / / / kotlovnica je bila zamenjana z

zadnjo adaptacijo Osnovna šola Vojke Šmuc Izola -

enota Korte / / / / ni podatka

JVZ Vrtec Mavrica - enota Školjka, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola in Zdravstveni dom

Izola

/ / / / ni podatka

Vir: Poročila o pregledu kotlovnic v občini Izola, avgust 2013

Podatkov o kotlovnicah za odjemalce toplotne energije Manziolijeva Palača, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola - enota Korte ter za skupno kotlovnico za objekte JVZ Vrtec Mavrica - enota Školjka, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola in Zdravstveni dom Izola nismo prejeli. Energent v skupnih kotlovnicah je večinoma uparjeni naftni plin propan – butan, nekaj pa je tudi ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO). V nadaljevanju povzemamo pridobljene podatke o ogrevalni površini, porabi energenta in pa skupnega stroška za posamezno kurilno sezono 2012.


Stran 48 od 102

Preglednica 35: Kotlovnice, ki za ogrevanje uporabljajo uparjeni plin propan – butan

Odjemalec toplotne energije iz kotlovnice Ogrevana

površina (m2)

Dejanska poraba zemeljskega plina v

letu 2012 (Sm3)

Poraba na m2 v letu 2012 (Sm3/m2)

Stroški ogrevanja v letu 2012 (€)

OŠ Livade in večnamenska telovadnica v Livadah

5.862,00 36.858,00 6,29 119.087,13

Osnova šola Dante Alighieri 3.060,00 12.262,00 4,01 39.347,12 Športna dvorana v Kraški 1.450,00 5.644,00 3,89 16176,55

Občina Izola - Postojnska ulica 3 416,00 1.422,00 3,42 5.142,73 JVZ Vrtec Mavrica - enota Livade In Mestna

knjižnica Izola 1.481,00 6.094,00 4,11 29.536,44

Manziolijeva Palača 940,00 2.364,00 2,51 7.906,01 JVZ Vrtec Mavrica - enota Školjka, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola in Zdravstveni dom

Izola 8.848,00 78.787,00 8,90 151.042,37

Vir: Enostavni energetski pregledi javnih stavb, avgust 2013 in Poročila o pregledu kotlovnic v občini Izola, avgust 2013

Preglednica 36: Kotlovnice, ki za ogrevanje uporabljajo ELKO

Odjemalec toplotne energije iz kotlovnice Ogrevana

površina (m2)

Dejanska poraba zemeljskega plina v

letu 2012 (l)

Poraba na m2 v letu 2012 (Sm3/m2)

Stroški ogrevanja v letu 2012 (€)

Športna dvorana Arigoni 580,00 5.800,00 10,00 1.734,14

Objekt za družbene dejavnosti, Gregorčičeva 21

800,00 12.000,00 15,00 10.332,00

Občina Izola - Sončno nabrežje 8 500,00 8.245,00 16,49 6.997,86

Osnovna šola Vojke Šmuc Izola - enota Korte

730,00 7.485,00 10,25 6.488,30

Vir: Enostavni energetski pregledi javnih stavb, avgust 2013 in Poročila o pregledu kotlovnic v občini Izola, avgust 2013

Preko kotlovnic, ki ogrevajo javne stavbe, se ogreva 24.667,00 m2 površin. Za ogrevanje teh površin se je v zadnjem letu 2012 porabilo 143.431,00 Sm3 uparjenega naftnega plina propan - butan in 33.530,00 litrov ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO).

3.1.2 Daljinsko ogrevanje Po podatkih predstavnikov občine Izola v občini ni zgrajenega daljinskega ogrevanja.

3.1.3 Oskrba z električno energijo Območje občine Izola pokriva distribucijsko podjetje Elektro Primorska d.d.. Elektro Primorska d.d. ima kot lastnik omrežja od 01.07.2007 naprej skladno z 17. členom Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Ur. list RS št. 117/2004, 23/2007), s SODO d.o.o. sklenjeno Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Na območju občine Izola se nahajajo naslednji prenosni daljnovodi:

• DV 110 kV Koper – Izola - Lucija, • DV 110 kV Koper – Buje.

Na območju občine Izola se nahaja razdelilna transformatorska postaja RTP Izola 110/10/20 kV, ki je vključena v 110 kV omrežje iz RTP Koper. Distribucijsko omrežje na območju občine Izola je sestavljeno iz 10, 20 in 35 kV podzemnih vodov v naselju Izola in Jagodje, po ostalih naseljih pa je distribucijsko omrežje iz 20 in 35 kV nadzemnih vodov .


Stran 49 od 102

Preglednica 37: Splošni podatki za distribucijsko podjetje Elektro Primorska d.d. za leto 2012 (Vir: Elektro Primorska d.d.)

Število odjemalcev

VN 0 SN 10 NN 9.024 Skupaj 9.034

Dolžina [km]

VN 0 SN 75.627 NN 375.819 Skupaj 451.446

Lastnosti obratovanja omrežja

Delež kabelskega podzemnega omrežja *%+ 43 Delež kabelskega in oplaščenega nadzemnega omrežja *%+ 2 Delež neizoliranega nadzemnega omrežja *%+ 55 Delež omrežja, ki ustreza sedanjem stanju tehnike [%] Ocena deleža odjemalcev z ustrezno kakovostjo oskrbe *%+ 98,72 Delež SN-omrežja pod nadzorom SCADA *%+ Možnost rezervnega napajanja (na SN - delež odjemalcev) *%+ 83

Meteorološki podatki Povprečna gostota strel *udarov/km2/leto+ 2,83 Opomba:

*Meteorološki podatki so na razpolago samo za celotno območje Elektro Primorske. *Ocena deleža odjemalcev z ustrezno kakovostjo oskrbe električne energije je podana samo na SN nivoju. Kakovosti oskrbe električne energije ne spremljamo na NN nivoju. Ocena deleža odjemalcev pomeni odjemalce, kateri ne presegajo minimalnih standardov kakovosti.

Elektro Primorska d.d. v Poročilu o kakovosti oskrbe 2012 ugotavlja, da je na področju kakovosti napetosti v letu 2012 zaznati poslabšanje stanja kakovosti napetosti v primerjavi s predhodnimi obdobji. Popolna skladnost kakovosti napetosti z zahtevami standarda se je zmanjšala na VN nivoju iz 97,71 % v letu 2011 na 94,91 % v letu 2012 in na SN nivoju iz 97,73 % v letu 2011 na 96,38 % v letu 201232. Velika večina odstopanj kakovosti napetosti v letu 2012 je nastala v času rekonstrukcije DV 110 kV Ajdovščina – Gorica in RTP Gorica, saj je obratovanje z odprto severnoprimorsko zanko zelo tvegano in nezanesljivo ter tako močno podvrženo utripanju napetosti (flikerjem). V letu 2012 pa so odstopanja kakovosti napetosti nastala tudi zaradi okvare ozemljilnega upora na transformatorju (1.2.2012) kot posledice močnega vetra na območju Primorske (od dne 30.1. dalje ter 12.2.2012) ter zaradi harmonskega popačenja na območju Hrpelj zaradi ENP Kozina.

3.1.4 Oskrba s plinom Plinovodno omrežje v občini ni priključeno na daljinski vod. Danes je z razdelilnim plinovodnim omrežjem opremljen le del naselja Izola, ostala območja se oskrbujejo preko plinskih postaj. V bodoče se bo omrežje priključilo na predviden prenosni plinovod M6 Ajdovščina – Lucija, ki se načrtuje z državnim prostorskim načrtom. Čez območje regije bo predvidoma potekala tudi mednarodna plinska povezava (Rusija – Italija). Povezava v prostor še ni umeščena, možne pa so tudi še druge smeri dodatnega napajanja s plinom. Danes je distribucijsko plinovodno omrežje dolgo skoraj 13 km, nanj pa je priključenih več kot 1480 odjemalcev. V podatkih o porabi UNP so upoštevani podatki, ki nam jih je posredovalo podjetje Butan plin d.d., ki na območju občine Izola upravlja z plinovodnim omrežjem. Potek obstoječega plinovodnega omrežja je prikazan na spodnji sliki.

32Vir: Elektro Primorska, Letno poročilo družbe za leto 2012 (URL: http://www.elektro-primorska.si/sl-si/Documents/letno_porocilo_druzbe_2012.pdf)


Stran 50 od 102

Slika 4: Prikaz plinovodnega omrežja na območju občine Izola

V preteklem obdobju od leta 2007 do leta 2012 se je poraba zemeljskega plina v občini gibala od 490.185,17 Sm3/leto do 606.085,21 Sm3/leto. Preglednica 38: Poraba UNP v občini Izola za obdobje od leta 2007 do 2012

Leto Sektor

Skupaj industrija javne ustanove gospodinjstva

poraba (m3) št. upor. poraba (m3) št. upor. poraba (m3) št. upor. poraba (m3) Letna rast (%) 2007 266.410,08 51 66.183,12 11 157.591,97 1339 490.185,17 / 2008 290.363,79 47 72.648,10 11 159.824,66 1314 522.836,54 106,66 2009 300.908,64 39 77.054,90 13 162.462,93 1417 540.426,46 103,36 2010 323.036,05 36 83.274,07 13 199.775,09 1463 606.085,21 112,15 2011 319.016,80 34 77.988,94 14 165.659,98 1455 562.665,71 92,84 2012 324.647,69 32 76.982,79 14 154.147,48 1438 555.777,96 98,78 Vir: Butan plin d.d., september 2013

Po podatkih podjetja Butan plin d.d. so v letu 2012 največji delež UNP porabili industrijski obrat (58,4%), sledijo gospodinjstva (27,7%) in javne stavbe (13,9 %). Število odjemalcev se je v obdobju od leta 2007 do leta 2012 povečalo za 83 odjemalcev.


Stran 51 od 102

Grafikon 9: Grafični prikaz porabe UNP v obdobju od leta 2007 do 2012

Vir: Butan plin d.d., september 2013


Stran 52 od 102

4 Analiza emisij v občini Izola Analiza sedanjih emisij, ki izhajajo iz pridobivanja in rabe energije, je osnova za ukrepe za zamenjavo fosilnih energentov za obnovljive vire ter za učinkovitejšo rabo energije. Sestavni del energetske politike je namreč tudi učinkovita raba energije (URE) in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pri tem so pomembne direktive Evropske Unije, ki zapovedujejo povečanje deleža OVE v primarni energetski bilanci do leta 2010, ter Kjotskega protokola o zmanjšanju emisij CO2. Tudi Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2010 dvignila delež OVE v primarni bilanci na 12 %. Kjotski protokol je bil v Sloveniji sprejet z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 17/2002). Protokol zavezuje države pogodbenice k vrsti aktivnosti, katerih cilj je količinsko omejevanje in zniževanje emisij toplogrednih plinov. V okviru teh aktivnosti je med drugim predvideno tudi povečanje energetske učinkovitosti na ustreznih področjih gospodarstva v državi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povečana uporaba novih in obnovljivih virov energije. Konkretne obveznosti Republike Slovenije so znižanje emisij vseh toplogrednih plinov za 8 % v prvem ciljnem petletnem obdobju (od 2008 do 2012) glede na leto 1986, ki je bilo zaradi največjih emisij CO2 izbrano za izhodiščno leto. Najboljše nadomestilo za uporabo fosilnih goriv je lesna biomasa, med katero spadajo lesni ostanki v gozdovih, ostanki pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Pri zgorevanju lesa je količina v zrak sproščenega CO2 enaka kot pri gnitju in ga drevesa spet porabijo za svojo rast. Zaradi tega pravimo, da je lesna biomasa z vidika CO2 nevtralno gorivo. Za preračunavanje emisij za različne energente smo uporabili standardne podatke, ki se uporabljajo v Evropski Uniji in so običajni tudi v Sloveniji. V spodnji preglednici so zbrane emisijske vrednosti za posamezne energente. Preglednica 39: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov

CO2 (kg/TJ) SO2 (kg/TJ) NOX (kg/TJ) CXHY (kg/TJ) CO

(kg/TJ) prah

(kg/TJ) ELKO 74.000 120 40 6 45 5 UNP 55.000 3 100 6 50 1 Les 0 11 85 85 2.400 35 Električna energija 138.908 806 722 306 1.778 28 Zemeljski plin 57.000 0 30 6 35 0 Rjavi premog 97.000 1.500 170 910 5.100 320 Vir: Študija Joanneum Research Graz „Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe“

Slovenija uporablja tudi t.i. tabelo emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Ur. l. RS št. 68/96 in 65/98). Iz teh podatkov lahko izračunamo le emisije CO2, zato smo za kompletni izračun emisij raje uporabili zgornjo preglednico.


Stran 53 od 102

Za pregled emisijskih faktorjev podajamo lastnosti posameznih spojin: • Žveplov dioksid (SO2): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostrega vonja, strupen plin, ki z

vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot vodna raztopina nizke koncentracije med ljudmi poznana kot „kisel dež“, ki se utemeljeno povezuje s problematiko „umiranja gozdov“. Znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti itd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan.

• Ogljikov oksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren in se pri vdihovanju veže na hemoglobin namesto kisika, zato lahko pri izpostavljenosti višjim koncentracijam pride do t.i. zadušitve celic (podobno se obnaša plin cianid). CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju.

• Dušikovi oksidi (NOX): molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa nastaja pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1.000 °C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini.

• Ogljikov dioksid (CO2): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3 °C do 4,5 °C.

• Ogljikovodiki (CXHY): v dimnih plinih; so produkt nepopolnega zgorevanja.

4.1 Emisije, proizvedene z ogrevanjem stanovanj Bilanca rabe energije glede na energente pri gospodinjstvih po podatkih SURS iz leta 2002 ne odraža realne slike, saj se je v tem času na področju uporabe premoga in tudi drugih dejavnikov na trgu energentov zgodilo precej sprememb. Na letni ravni tako gospodinjstva v občini za ogrevanje stanovanj in elektriko porabijo 57.395.472 kWh primarne energije iz različnih energentov, česar posledica so naslednje količine emisij dimnih plinov CO2, SO2, NOX, CXHY, CO in prahu, ki so prikazane v spodnji preglednici. Preračuni emisij so informativni. Preglednica 40: Emisije posameznih škodljivih snovi, ki so v občini Izola nastale v letu 2012 kot posledica porabe posameznih goriv pri stanovanjih (preračun na podlagi podatkov REN 2013 in Popisa 2002)

Vrsta goriva Primarna

energija* (kWh)

Primarna energija*

(TJ) CO2 (kg/a) SO2 (kg/a) NOx (kg/a) CxHy(kg/a) CO (kg/a) Prah (kg/a)

Les 10.842.604,00 39,03 0,00 429,36 3.317,81 3.317,81 93.679,35 1.366,16 ELKO 28.331.119 101,99 7.547.349,72 12.238,95 4.079,65 611,95 4.589,60 509,96 Zemeljski plin

2.284.293,00 8,22 468.733,17 0,00 246,70 49,34 287,82 0,00

UNP 14.040.205 50,54 2.779.938,35 151,63 5.054,43 303,27 2.527,22 50,54 Skupaj** 55.498.221,00 199,79 10.796.021,25 12.819,94 12.698,59 4.282,36 101.083,99 1.926,66 Električna energija*** 1.897.251

6,83 948.748,44 5.505,02 4.931,30 2.089,99 12.143,83 191,24

Skupaj 57.395.472,00 206,62 11.744.769,69 18.324,96 17.629,89 6.372,36 113.227,82 2.117,90 Vir: Joanneum Research Graz in preračun Oikos, november 2013 * 1TJ=277.780 kWh ** Skupaj - vsota ne vključuje energije pridobljene iz drugih virov in električne energije *** Skupaj z električno energijo- vsota ne vključuje energije pridobljene iz drugih virov


Stran 54 od 102

4.1.1 Primerjava emisij med občino Izola in Slovenijo Emisije plinov, ki jih z ogrevanjem stanovanj letno proizvedejo gospodinjstva v občini Izola, smo primerjali z emisijami plinov, ki jih z ogrevanjem stanovanj letno proizvedemo v celotni Sloveniji. Podatke smo preračunali na prebivalca in jih tako naredili primerljive. Pri strukturi ogrevanja stanovanj smo upoštevali zadnje dosegljive podatke iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Primerjava emisij med gospodinjstvi občine Izola in gospodinjstvi v Sloveniji kot celoti je prikazana v spodnji preglednici. Preglednica 41: Emisije v zrak v kg/a na prebivalca v Sloveniji in občini Izola na podlagi Popisa 2002

OBMOČJE CO2 (kg/a) SO2 (kg/a) NOx (kg/a) CxHy (kg/a) CO (kg/a) Prah (kg/a) IZOLA 787,53 1,27 1,18 0,45 7,71 0,15

SLOVENIJA 850,45 2,26 1,54 1,23 20,00 0,44 Vir: SURS, Popis 2002, preračun Oikos, november 2013

Glavni povzročitelji emisij CO in prahu so stanovanja, ki se ogrevajo individualno, saj te emisije povzroča nepopolno izgorevanje lesa. Vsi ostali porabniki energije prispevajo predvsem k emisijam CO2, saj uporabljajo energente fosilnega izvora (kurilno olje, UNP).

4.2 Emisije javnih stavb V tem poglavju so prikazane emisije, ki jih s svojo porabo energentov povzročajo javne stavbe. Podatki se nanašajo na leto 2012. Preglednica 42: Emisije posameznih škodljivih snovi, ki so v občini Izola nastale v letu 2012 kot posledica porabe posameznih goriv pri javnih stavbah – izračun je informativen zaradi pomanjkljivosti nekaterih podatkov


energija (kWh) Primarna

energija* (TJ) CO2 (kg/a) SO2 (kg/a) NOx (kg/a) CxHy(kg/a) CO (kg/a) Prah (kg/a)

ELKO 357.300,00 1,29 95.183,96 154,35 51,45 7,72 57,88 6,43 Uparjen plin 2.976.964,00 10,72 589.434,16 32,15 1.071,70 64,30 535,85 10,72 Električna energija

1.133.610,00 4,08 566.878,46 3.289,26 2.946,46 1.248,77 7.255,95 114,27

Skupaj 4.467.874,00 16,08 1.251.496,57 3.475,76 4.069,60 1.320,79 7.849,68 131,42 Vir: Joanneum Research Graz in preračun Oikos, november 2013 OPOMBA:

* 1TJ=277.780 kWh

Preračuni emisij so informativni. Največji del obravnavanih javnih stavb se ogreva preko plinovodnega omrežja, torej na uparjen plin (propan – butan). Na letni ravni javne stavbe v občini za ogrevanje stanovanj in elektriko porabijo 4.467.874,00 kWh primarne energije iz različnih energentov, česar posledica so naslednje količine emisij dimnih plinov CO2, SO2, NOX, CXHY, CO in prahu.

4.3 Emisije podjetij Na poslane vprašalnike so se odzvala 3 podjetja v občini Izola. V nadaljevanju poglavja smo lahko obravnavali in izračunali le emisije teh podjetij. Na letni ravni ta tri podjetja v občini za ogrevanje stanovanj in elektriko porabijo 5.162.043,00 kWh primarne energije iz različnih energentov, česar posledica so naslednje količine emisij dimnih plinov CO2, SO2, NOX, CXHY, CO in prahu. V Sloveniji je v napovedani porabi končne energije v industriji v letu 2012 prevladoval delež zemeljskega plina s 37,95 %. Sledijo mu električna energija (37,48 %), naftni proizvodi (8,41 %), obnovljivi viri energije (OVE) (5,71 %), toplota (4,35 %), trdna goriva (4,02 %) in industrijski odpadki neobnovljivi (NIO) (1,97 %)33 . 33 Energetska bilanca RS 2012, Ministrstvo za gospodarstvo, julij 2012


Stran 55 od 102

Preglednica 43: Emisije posameznih škodljivih snovi, ki so v občini Izola nastale v letu 2012 kot posledica porabe posameznih goriv pri ogrevanju in proizvodnji v podjetjih – izračun je informativen in velja le za 3 podjetja

Vrsta goriva

Primarna energija* (kWh)

Primarna energija* (TJ)

CO2 (kg/a) SO2 (kg/a) NOx (kg/a)

CxHy(kg/a) CO (kg/a) Prah (kg/a)

ELKO 2.509.692,00 9,03 668.576,60 1.084,18 361,39 54,21 406,57 45,17

Uparjen plin

57.946,00 0,21 11.473,22 0,63 20,86 1,25 10,43 0,21

Električna energija**

2.594.405,00 9,34 1.297.370,62 7.527,87 6.743,32 2.857,97 16.606,13 261,51

Skupaj 5.162.043,00 18,58 1.977.420,43 8.612,67 7.125,58 2.913,43 17.023,13 306,90 Vir: Joanneum Research Graz in preračun Oikos, november 2013 OPOMBA:

* 1TJ=277.780 kWh ** Skupaj z električno energijo- vsota ne vključuje energije pridobljene iz drugih virov

4.4 Emisije, nastale zaradi porabe električne energije Skupnim emisijam iz ogrevanja in tehnoloških procesov moramo dejansko prišteti še emisije, nastale zaradi porabljene električne energije. Raba električne energije namreč posredno močno onesnažuje ozračje, saj je velik delež električne energije v Sloveniji proizveden iz fosilnih goriv. Leta 2012 je bilo v slovenskih termoelektrarnah proizvedene kar 38 % celotne v Sloveniji proizvedene električne energije v tem letu34. Preglednica 44: Emisije posameznih škodljivih snovi, ki so v občini Izola nastale kot posledica porabe električne energije


energija (kWh)

Primarna energija*

(TJ) CO2 (kg/a) SO2 (kg/a) NOx (kg/a) CxHy(kg/a) CO (kg/a) Prah (kg/a)

Stanovanja - ogrevanje (REN 2013)

1.897.251 6,83 948.748,44 5.505,02 4.931,30 2.089,99 12.143,83 191,24

Podjetja 2.594.405 9,34 1.297.370,62 7.527,87 6.743,32 2.857,97 16.606,13 261,51 Javne stavbe 1.133.610 4,08 566.878,46 3.289,26 2.946,46 1.248,77 7.255,95 114,27 Javna razsvetljava

1.390.549 5,01 695.364,61 4.034,78 3.614,29 1.531,82 8.900,55 140,17

Ostali porabniki**

64.714.366 232,97 32.361.376,46 187.773,70 168.204,23 71.288,78 414.220,40 6.523,16

Skupaj 71.730.181,00 258,23 35.869.738,58 208.130,63 186.439,59 79.017,34 459.126,87 7.230,34 Vir: Joanneum Research Graz in preračun Oikos, november 2013 OPOMBA:

* 1TJ=277.780 kWh ** pri ostalih porabnikih smo upoštevali podatke, ki nam jih je posredovalo podjetje Elektro Primorska d.d. od katerih smo odšteli podatke o porabi elektrike za ogrevanje stanovanj, ter podatke o porabi elektrike v podjetjih in javnih stavbah, ki smo jih dobili iz anket in enostavnega energetskega pregleda. Ti podatki predstavljajo porabo električne energije ostalih podjetij, večstanovanjskih stavb in drugih porabnikov, za katere nimamo podrobnejših podatkov. Preračuni emisij so informativni. Povprečna vrednost emisij CO2 pri proizvodnji električne energije za slovenski elektroenergetski sistem je 0,5 t/MWh. Iz tega sledi, da so se z letno porabo 71.730.181 kWh električne energije na območju občine Izola v letu 2012 ustvarile tudi emisije ogljikovega dioksida in sicer več kot 35,87 tisoč ton emisij CO2.

(URL: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/Energetska_bilanca/EBRS_2012.pdf) 34 Energetska bilanca RS 2012, Ministrstvo za gospodarstvo, julij 2012 (URL: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/Energetska_bilanca/EBRS_2012.pdf)


Stran 56 od 102

5 Šibke točke oskrbe in rabe energije V nadaljevanju podajamo pregled ključnih ugotovitev, ki so predstavljene v predhodnih poglavjih in se nanašajo na področje učinkovite rabe energije. Preglednica 45: Zbrane ključne ugotovitve na podlagi analize po posameznih področjih

Segment Zaključki iz analize stanja

Klimatske razmere (območje obravnave)

- Povprečna letna temperatura zraka znaša 12 °C do 14 °C. - Povprečna januarska temperatura znaša 4 °C do 6 °C. Povprečna julijska pa 22 °C do 24 °C, v

zaledju nekoliko nižje od 20 °C do 22 °C. - Povprečno trajanje ogrevalne sezone v občini Izola je med 190 do 210 dni v obalnem pasu in med

210 do 230 dni v višje ležečih delih občine (zaledju). - Povprečni temperaturni primanjkljaj znaša v območju ob obali od 2.000 do 2.200 K/dan, v višje

ležečih predelih občine (zaledju) pa od 2.400 do 2.600 K/dan. - Povprečna letna količina padavin je od 1.000 do 1.200 mm.

Prebivalstvo in poselitev

- Glede na dejansko rabo tal (stanje na dan 11.4.2013) prevladuje kmetijska raba (54,01 %), kot gozd je opredeljenih 29,53 % ozemlja občine (zaledje). Pozidanega in sorodnega zemljišča je 15,62 % ozemlja občine (prevladujoče ob obali).

- Število prebivalcev je 15.848 (stanje 1.1.2013) - Število 6.995 gospodinjstev (stanje 1.1.2011); - Povprečna velikost gospodinjstva je 2,3;

Stavbe (gospodinjstva)

- Glede na vrsto pozidave v občini Izola prevladujejo samostojno stoječe hiše (76,2 %), sledijo večstanovanjske hiše (12,1 %) ter dvojčki in vrstne hiše (10,6 %).

- V občini Izola je bilo 22,5 % stavb zgrajenih pred 1918 letom, kar je nad slovenskim povprečjem (14,3 %).

- Po podatkih registra nepremičnin (REN 2013) je na območju občine Izola skoraj 33 % stanovanjskih objektov izgrajenih iz opeke, 26 % iz kamna, in 20 % iz kombinacije različnih materialov.

- Po podatkih registra nepremičnin (REN 2013) je bila pri 996 stanovanjskih objektih obnovljena streha od tega pri 697 objektih pred letom 2002 in pri 299 objektih po letu 2002.

- Po podatkih registra nepremičnin (REN 2013) je bila pri 844 stanovanjskih objektih je bila zamenjana fasada, od tega pri 571 objektih pred letom 2000 in pri 273 po letu 2000.

- Po podatkih registra nepremičnin (REN 2013) je bilo pri 1.871 stanovanjih zamenjana oz. prenovljena okna in pri 1.321 stanovanjih prenovljene instalacije.

- Analiza podatkov porabe energentov na osnovi statističnih podatkov iz leta 2002 je pokazala, da je prevladujoč vir ogrevanja stanovanj v občini Izola ELKO, s katerim se ogreva 41 % stanovanj, sledi raba UNP, s katerim se ogreva 28 % stanovanj.

- Ocenjena specifična raba energije za ogrevanje stanovanj v občini Izola v letu 2002 je 142,8 kWh/m2 (ocenjena povprečna vrednost letne porabe energije za ogrevanje stanovanj v Sloveniji je 154,5 kWh/m2/leto).

- Ocenjena specifična letna porabo energije za gretje sanitarne vode v občini Izola v letu 2002 je 22,6 kWh/m2 (ocenjena povprečna letna porabo energije za gretje sanitarne vode 24 kWh/m2).

- Primerjava porabe energije za ogrevanje na prebivalca na leto pokaže, da je poraba energije v občini Izola (3.922 kWh/prebivalca) manjša od povprečne porabe v Sloveniji (5.920 kWh/prebivalca). To lahko verjetno pripišemo predvsem krajši ogrevalni sezoni oziroma prijaznejšim povprečnim letnim temperaturam.

- Na podlagi novejših podatkov iz registra nepremičnin (REN 2013): • ocenjena specifična vrednost letne porabe energije za ogrevanje stanovanj v občini Izola v letu

2010 je 121,5 kWh/m2/leto. • ocenjena povprečna letna porabo energije za gretje sanitarne vode 22 kWh/m2.


Stran 57 od 102

Segment Zaključki iz analize stanja

Javne stavbe

- Izračunana povprečna specifična raba energije za ogrevanje osnovnih šol in vrtcev v občini Izola za leto 2012 znaša 168 kWh/m2/a ogrevane površine.

- Izračunana povprečna specifična raba energije za ogrevanje drugih javnih objektov (brez šol in vrtcev) v občini Izola za leto 2012 znaša 186,87 kWh/m2/a ogrevane površine.

- javne stavbe niso v ciljnem razredu porabe energije za ogrevanje. - upoštevajoč starost in velikost teh objektov ter energijsko število obstajajo rezerve za znižanje porabe

energije. - za javne stavbe je potrebno izvesti ukrepe z namenom znižanja energijskega števila v razred ciljne

vrednosti. - V javnih stavbah ni prisotna uporaba OVE. Premalo poudarka na URE. Upravljavci niso dovolj dobro

informirani glede pomena uporabe OVE in skrbi za URE.

Gospodarstvo

- V sklopu priprave LEK-a so bili na naslove 44 podjetij poslani vprašalniki o rabi energije za ogrevanje in tehnološke procese. Do dne 5.11.2013 smo prejeli le tri izpolnjene vprašalnike, tako da ustrezne analize stanja za ta segment nismo mogli pripraviti.

- Glede na informativno zbrane podatke poslovni subjekti nimajo izvedenih energetskih pregledov, izvedenih študij izvedljivosti alternativnih sistemov ogrevanja, pomanjkljiva je osveščenost o pomenu uporabe OVE in URE.

- Pri podjetjih gre za privatni sektor na katerega na področju energetike občina težko vpliva. Lahko pa poda priporočila.

Električna energija

- Glede na analizo rabe električne energije je bila največja skupna poraba v zadnjih petih letih v letu 2010, ko je poraba znašala 71,78 GWh. V letu 2012 je bila poraba 71,30 GWh.

- Glavni porabnih električne energije je gospodinjski odjem (32,95 GWh). - Ob koncu leta 2012 je bila inštalirana moč RV (sončne elektrarne…) vključenih v distribucijsko

omrežje Elektro Primorska v občini Izola 0,3 MW.

Javna razsvetljava

- V občini Izola je nameščenih 1.732 svetilk ter 60 prižigališč. - V letu 2007 je bil narejen kataster javne razsvetljave, ki pa ne vsebuje podatkov o tipu vgrajenih

svetilk, zato podatka od številu neustreznih svetilk glede na določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/09, 62/10, 46/13) ni na razpolago.

- Po podatkih dobavitelja električne energije Elektro Primorska d.d. je znašala letna poraba za javno razsvetljavo v občini Izola v letu 2011 1.389.593 kWh ter v letu 2012 1.390.549 kWh.

- Poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca je v letu 2011 je znašala 87,36 kWh/prebivalca, v letu 2012 pa 87,17 kWh/prebivalca.

Lesna biomasa - Na območju občine Izola ni potenciala za izkoriščanje biomase na področju gozdarstva;

Bioplin - Na območju občine ni potencialov za pridobivanje bioplina z izkoriščanjem odpadkov iz živinoreje. - Na območju občne so majhni potenciali za pridobivanje bioplina iz rastlinskih ostankov.

Sončna energija

- na območju občine Izola so veliki potenciali za izkoriščanje sončne energije; - glede na primerni so tako sistemi za pridobivanje električne energije (sončna elektrarna) kot za

ogrevanje sanitarne vode; - možnost umestitve sisteme za izkoriščanje sončne energije na že obstoječe objekte, večje javne

stavbe in turistične objekte; - potencial se v občini izkorišča le ponekod (individualni sistemi), vendar ni izkoriščen glede na celotni

možni potencial.

Geotermalna energija

- za analizo geotermalne energije je potrebno pridobiti natančnejše podatke o vrtinah; - študija glede potenciala za izrabo geotermalne energije v občini ni bila izvedena; - v letu 2002 do 2004 so bile na območju »Izolskega zaliva« izvedene raziskave termalnih vrtin, ki

kažejo potencial tudi v izkoriščanju hidrotermalne energije morja. - glede na informacije s strani občinske uprave, potencial geotermalne energije obstaja, toda treba je to

še preveriti in ta predvidevanja potrditi.


Stran 58 od 102

Šibke točke rabe in oskrbe z energijo so bile opredeljene na podlagi analize podatkov o oskrbi in rabi energije po posameznih sektorjih. Šibke točke predstavljajo kvantificirane slabosti oz. odstopanja od pričakovanega oz. želenega stanja. Šibke točke v veliki meri sovpadajo s ključnimi ugotovitvami, kar je tudi razumljivo, saj šibke točke predstavljajo tako imenovano negativno ugotovitev in hkrati predstavljajo možnost za izboljšave oziroma opredelitev projektov za izboljšanje stanja na področju URE in OVE. Analiza šibkih točk je pokazala:

• Da je vsesplošna šibka točka v občini Izola odsotnost baze energijskih podatkov. • V občini ni prisotnih koordiniranih akcij za predstavitev možnosti gradnjo in sofinanciranje OVE. • Ni raziskovalnih, ozaveščevalnih in promocijskih programov v OŠ in vrtcih. • Ni vzpostavljeno energetsko knjigovodstvo in vzpostavljen energetski menedžer. • Pri rabi energije v gospodinjstvih in javnih stavbah pa se šibke točke navezujejo na uporabo individualnih

kotlov, ki so v večjem delu starejšega datuma in njihov izkoristek ni najboljši, kar skupaj povzroča večje emisije v ozračje.

• Slaba informiranost prebivalstva, vodstva v OŠ in v vrtci o URE in OVE, • Slabo zastopana uporaba OVE v gospodinjstvih in javnih stavbah. Delež trenutne rabe energije obnovljivih

virov, ki je glede na potencial občine izredno majhen. • Poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca je v letu 2011 je znašala 87,36 kWh/prebivalca,

v letu 2012 pa 87,17 kWh/prebivalca, kar presega mejno vrednost ki je določena z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/09, 62/10, 46/13).


Stran 59 od 102

6 Ocena predvidene oskrbe in rabe energije in napotki za prihodnjo oskrbe z energijo

Občina mora poskrbeti za celostno oskrbo z energijo za vse porabnike. Opredeljene mora imeti usmeritve, koncepte in se jih pri urejanju tega področja tudi držati. S tem se zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko cim bolj sprejemljiva. Občina Izola mora pri načrtovanju bodoče energetske oskrbe upoštevati:

• trenutne načine oskrbe, ki temeljijo pretežno na individualnem konceptu, • plinovodno/toplovodno omrežje, • potencial lokalnih obnovljivih virov energije, • tipe obstoječih porabnikov na posameznih območjih, • predvidene novogradnje – glede na lokacijo, velikost, tipe porabnikov.

Energetska politika občine naj bi vodila v smeri uporabe okolju prijaznih in obnovljivih virov energije, hkrati pa čim manjše porabe energije oziroma k njenemu varčevanju. V tem kontekstu je smiselno zamenjati individualne sisteme z večjimi skupinskimi in spodbujati so-proizvodnjo toplote in električne energije. Kjer je gostota poselitve visoka, je potrebno poskrbeti za organizirano celostno oskrbo (priklop na skupno kotlovnico itd.). S tem se poskrbi za nadzor nad oskrbo in kurilnimi napravami. Občina lahko določi prioritetno oskrbo. To lahko naredi s sprejetjem pravilnika o načinu ogrevanja na njenem območju, s katerim predpiše vrstni red pri izbiranju načina ogrevanja. V skladu z usmeritvijo RS se da prednost obnovljivim virom energije, sledi plinovod in nato še ostali viri energije glede na škodo, ki jo povzročajo okolju. Občina lahko tak pravilnik sprejme za celotno občino, večkrat pa se odloči za tak poseg na izbranih zaokroženih območjih (npr: območja, ki so zavarovana, poslovno - industrijske cone itd.). V pravilniku se določi, v katerih primerih se mora lastnik/investitor tega pravilnika držati (npr: ob zamenjavi kotla, kurjave, gorilnikov itd.). Prav tako lahko občina sprejme odlok, ki določa obvezen priklop na skupno kotlovnico s še prosto kapaciteto. Za večje skupne kotlovnice, ki ogrevajo več stavb, se izdelajo načrti posodobitev oziroma potrebnih sanacij. Tudi pri tem se upošteva okoljski vidik, kar pomeni prehod na energent, ki povzroča manjše onesnaževanje (npr: v kolikor se kotlovnica nahaja ob plinovodu se predlaga priklop na plinovod; preuči se možnost prehoda na lesno biomaso). Za celotno območje občine se lahko predvidijo načini oskrbe. Pri tem naj se upošteva kakšen tip oskrbe je morebiti že prisoten na tem območju, kakšni tipi porabnikov energije so na obravnavanem območju, kakšne tipe porabnikov se načrtuje v prihodnosti na tem območju itd. Pripravijo naj se načrti/strategija izrabe obnovljivih virov v občini. Določijo se območja, kjer je mogoča oskrba, ki temelji na obnovljivih virih energije. Ta oskrba upošteva spodbujanje prehoda od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije (npr. sonce, lesna biomasa), spodbujanje prehoda od individualnega ogrevanja k skupnemu, zamenjavo dotrajanih kotlov s tehnološko dovršenimi kotli na drva, lesne sekance ali pelete z visokim izkoristkom, spodbujanje k uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah in na ogrevalnih sistemih itd.. Individualno ogrevanje se zelo dobro dopolnjuje tudi z individualno izrabo sončne energije preko sprejemnikov sončne energije (kolektorjev). Pri novogradnjah je smiselno upoštevati možnost pasivnega ogrevanja na sončno energijo, še večkrat pa pride v poštev priprava tople sanitarne vode s pomočjo sončne energije. Seveda se obnovljivi viri energije za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje. Ogrevanje na lesno biomaso je zaželeno a v tem primeru tudi ni primernega potenciala (glej poglavje 10).


Stran 60 od 102

Vseeno je potrebno poskrbeti, da se les uporablja čim bolj učinkovito, na primer, v novih tehnološko dovršenih kotlih na lesne sekance, pelete, drva itd. Poleg tega je potrebno razmisliti o možnostih skupinskega ogrevanja, to je o postavitvi mikrosistemov ogrevanja na lesno biomaso, ob morebitnem večjem lesnem viru (npr: ob mizarstvu). Občina lahko sofinancira nekaj tovrstnih naprav v javnih objektih in s tem spodbudi razmišljanje ter spodbudi občane k moderni, predvsem pa učinkoviti izrabi lesne biomase.

6.1 Zasnova in usmeritve oskrbe z energijo (elektroenergetski sistemi, plinovod)

6.1.1 Opremljenost območij s plinovodnim omrežjem Na območju Občine Izola je predviden prenosni plinovod M6 Ajdovščina – Lucija, ki se načrtuje z državnim prostorskim načrtom. V času od 5.06.2009 do 10.07.2009 je bil javno razgrnjen dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije in okoljsko poročilo. Javna obravnava dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije in okoljskega poročila je bila v torek 16. junija 2009 ob 19,00 uri v dvorani Krajevne skupnosti Korte. V povzetku za javnost35 je zapisano, da je osnovni cilj izvedbe prenosnega plinovoda M6 Ajdovščina - Lucija omogočiti oskrbo industrije in široke potrošnje na območju občin Ajdovščina, Vipava, Sežana, Hrpelje-Kozina, Koper, Izola in Piran. Zaradi razvoja potreb po večjih količinah zemeljskega plina v naslednjih letih, je Geoplin plinovodi d.o.o., kot izvajalec gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina dolžan pravočasno ustvariti pogoje za povečan odjem oziroma novo točko odjema v slovenskem omrežju zemeljskega plina. S tem plinovodom bo industriji in široki potrošnji na območju naštetih občin in širše omogočen odjem zemeljskega plina. Z izgradnjo plinovodnega sistema se bodo ob povečanju porabe zemeljskega plina povečali energetski in ekonomski učinki ter zmanjšali okoljski vplivi. V skladu z določbami je Minister za okolje, prostor in energijo je junija 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije. Februarja 2005 je Minister za gospodarstvo podal dopolnitev pobude za začetek postopka izdelave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije. Predlagana trasa načrtovanega plinovoda M6 temelji na predhodni študiji variant. Kot strokovna podlaga pri izdelavi DPN so bili uporabljeni Idejni projekt in Okoljsko poročilo ter ostale strokovne podlage, ki so navedene v dopolnjenem osnutku DPN. Izgradnja plinovoda vključuje polaganje plinovodne cevi, izvedbo povezave z obstoječim plinovodom in spremljajočih objektov. Na vseh odsekih trasa poteka kot nova trasa v prostoru. Skupna dolžina načrtovanega prenosnega plinovoda M6 je 71.468 m. Dolžina odseka od KP Ajdovščina do MRP Lucija je 63.479 m. Dolžina odseka Odcep Sežana - državna meja (z Italijo) je 6.784 m, dolžina odseka Odcep Osp - državna meja (z Italijo) je 1.205 m. Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem DPN so: prenosni plinovod M6 dimenzije do največ DN 600 mm tlačne stopnje do 70 bar od Kompresorske postaje Ajdovščine (km 0+000) do merilno regulacijske postaje Dekani (km 45+659), prenosni plinovod M6 dimenzije do največ DN 200 mm tlačne stopnje do 25 bar od načrtovane merilno regulacijske postaje Dekani (km 45+659), do merilno regulacijske postaje Lucija (km 63+479), ureditev mejne merilno regulacijske postaje - merilno regulacijske postaje Sežana in Osp, ureditev merilno regulacijske postaje Kozina, Dekani, Koper, Izola, Lucija, ureditev ODCEP Sežana, ureditev sekcijske zaporne postaje Razguri, ureditev sprejemno oddajne čistilne postaje Fernetiči in Osp, ureditev oddajne čistilne postaje Osp, izvedba optičnega kabla za prenos podatkov ob celotni dolžni trase prenosnega plinovoda M6, ureditev pripadajoče prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture za potrebe prenosnega plinovoda M6 ter ureditev začasnih deponij za čas gradnje.

35 Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije, javna razgrnitev dopolnjenega osnutka, povzetek za javnost, oktober 2008, dopolnitve april 2009, URL naslov: http://www.izola.si/index.php?item=561&page=documents, november 2013


Stran 61 od 102

Odsek MRP Koper MRP Izola (km 51 +529 do km 58+345) Iz MRP Koper trasa poteka po Šalarskem polju v smeri jugovzhod in prečka vodotok Pjažentin ter cesto G1 Koper-Dragonja. Nadalje plinovod zavije v smer JZ v pobočje proti naselju Gažon, katerega zaobide po njegovi severni strani. Nadalje trasa poteka proti zahodu in se kasneje po grebenu spusti proti Izoli. Pred izolsko obvoznico (cesta G2 Ruda (Izola)-Valeta) prečka vodotok Morer ter zaključi v MRP Izola. Odsek MRP Izola - MRP Lucija (km 58+345 do km 63+479) Iz MRP Izola poteka trasa v smeri jugovzhod ob izolski obvoznici, prečka vodotok Rikorvo. V predelu Kredo se vzpne v pobočje Jagodja ter nadalje ob Strunjanskem potoku do lokalne ceste in ca. 400 m poteka vzporedno z njo. Polagoma se vzpne navkreber do predela Mala Ševa. Nadalje se zlagoma spušča pretežno v smeri jug in konca v MRP Lucija.

Slika 5: Prikaz poteka predvidenega državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (prikazan le del, ki gre čez ozemlje občine Izola)36

6.1.2 Elektroenergetski sistemi

V Strategiji razvoja elektroenergetskega sistema RS iz leta 2009 za obdobje med 2009 in 201837 je govora o težavah zanesljivega obratovanja 110 kV omrežja na obalnem področju. Namreč zaradi rastoče porabe električne energije je bilo določeno, da se do leta 2012 nujno zgradi nova 110/20 kV RTP Izola in povezovalna kablovoda kbV 110 kV Koper – Izola (do leta 2010) in kbV 110 kV Izola – Lucija (do leta 2015). Omenjeni ukrepi naj bi v celoti dolgoročno rešili problematiko zanesljivega napajanja tega območja z električno energijo. Omeniti velja, da je čas graditve obeh kablovodov povezan in usklajen z graditvijo avtocestne infrastrukture na tem območju. Zgraditev nove PPE Koper in povezovalnih kablovodov do RTP Koper leta 2012 naj bi ugodno vplivala na zanesljivost napajanja elektroenergetskega omrežja tega območja. 36 Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije, javna razgrnitev dopolnjenega osnutka, povzetek za javnost, oktober 2008, dopolnitve april 2009, URL naslov: http://www.izola.si/index.php?item=561&page=documents, november 2013 37 Strategija razvoja elektroenergetskega sistema Republike Slovenije, Načrt razvoja prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji od leta 2009 do 2018 (Elektro Slovenija d.o.o., 2009, URL naslov: http://www.eles.si/files/eles/userfiles/vsebina-dokumenti/Strategija-razvoja-elektroenergetskega-sistema-RS.pdf, November 2013)


Stran 62 od 102

V nadaljevanju tekst za načrtovan kbV 110 kV Koper – Izola – Lucija v celoti povzemamo iz Strategije razvoja 38. Obratovanje EES na območju slovenske Obale trenutno ne zadostuje sigurnostnim kriterijem, ki zagotavljajo kakovostno oskrbo z električno energijo. Tako je obstoječa RTP 110/20 kV Lucija napajana zgolj radialno po 110-kV DV Koper – Lucija, sama RTP Lucija pa je tudi močno obremenjena. Velik pomen turizma na tem območju zahteva zagotovitev dvostranskega napajanja omenjene RTP, hkrati pa tudi zgraditev nove RTP 110/20 kV RTP Izola, ki bo razbremenila obstoječo RTP Lucija. V ta namen je na tem območju treba zgraditi novo kablovodno povezavo kbV 110 kV Koper – Izola – Lucija, ki bo v celoti rešila problematiko zanesljivega napajanja tega območja. Pri tem se ponuja enkratna priložnost vzporedne graditve kablovoda in hitre ceste Koper – Izola ter Izola – Lucija, s čimer se bodo zmanjšale težave pri pridobivanju trase za obravnavani objekt. Pri tem se bodo na trasi predvidene hitre ceste položile ustrezne cevi, po katerih bo potekal energetski kabel. Objekt se bo gradil v dveh etapah, skladno z graditvijo obeh odsekov hitre ceste. Tako bo predvidoma odsek kbV 110 kV Koper – Izola zgrajen leta 2015, prav tako pa tudi drugi odsek kbV 110 kV Izola – Lucija (do konca leta 2015).

6.1.3 Strateški del osnutka OPN Občine Izola Občina Izola se s sosednjimi občinami oziroma občinami znotraj regije povezuje tudi na področju energetske preskrbe, kjer je potrebno pripraviti regionalno energetsko zasnovo (v pripravi je DLN za plinovod Ajdovščina – Lucija, predvidena je izgradnja DV110 kV vzankanje Lucija, obnovljivi viri energije, predvsem sonce, učinkovita raba energije,…). Cilji prostorskega razvoja občine pomembni z vidika obravnavane naloge so:

• Povezanost infrastrukturnih omrežij občine s slovenskim in evropskim prostorom; o izdelava regijske energetske zasnove in o izgradnja regijskega plinovoda z MRP Izola);

• Skrb za varstvo okolja o zagotavljanje pogojev in spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev, peš in kolesarskih poti, o omogočiti gospodarnejše in energetsko varčnejše delovanje mesta (manj zamud, manj porabe

energije, krajše povezave...) in prometnega sistema ob racionalnejši porabi prostora, o izdelava regijske energetske zasnove, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, predvsem

sončna energija in o spodbujanje energetsko varčne gradnje.

• Zasnova gospodarske javne infrastrukture: o Elektroenergetsko omrežje

Za zanesljivo napajanje obalnega območja je najpomembnejša transformacija RTP Izola v 110/20 kV napetost ter izgradnja 110 kV kablovoda Koper – Izola in Izola – Lucija, ki bosta potekala v telesu hitre ceste Koper – Izola – Lucija. S tem bo zagotovljeno dvostransko napajanje vseh obalnih RTP. Zato, da je transformacija RTP Izola sploh možna, se izvede 20 kV kablovod Koper – Izola čez Markov hrib, ki bo oskrboval območje med izgradnjo postaje, kasneje pa služil predvsem napajanju izolske bolnišnice. Naknadno se izvede prehod celotnega obalnega omrežja na 20 kV napetost ter po dopolnitvah RTP Koper tudi prehod 35 kV Koper – Izola – Beli Križ na 20 kV napetost. Slednji služi kot rezervno napajanje RP Beli Križ. Zaradi rezervnega napajanja RTP Lucija preko 2x110 kV Koper – Izola – Lucija se zagotovi ustrezno izvedbo premostitvenega spoja pred RTP Izola. Ravno tako se v trasi hitre ceste Izola – Lucija izvede 20 kV kablovodna povezava Izola – Lucija. Zaradi novih dodatnih obremenitev na širšem obravnavanem območju zaradi prenosa energije iz alternativnih virov (sončne in vetrne elektrarne) ter izvoza energije, bo potrebno dodatno ojačanje posameznih delov omrežja. Celovito rešitev bo podala dolgoročna študija razvoja prenosnega omrežja Slovenije.

o Oskrba s plinom

38 Strategija razvoja elektroenergetskega sistema Republike Slovenije, Načrt razvoja prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji od leta 2009 do 2018 (Elektro Slovenija d.o.o., 2009, URL naslov: http://www.eles.si/files/eles/userfiles/vsebina-dokumenti/Strategija-razvoja-elektroenergetskega-sistema-RS.pdf, November 2013)


Stran 63 od 102

Znotraj občine je z razdelilnim plinovodnim omrežjem delno opremljena Izola. Oskrbuje jo plinarna Izola pa tudi drugi manjši plinohrami. V bodoče se bo omrežje priključilo na predviden prenosni plinovod M6 Ajdovščina – Lucija, ki se načrtuje z državnim prostorskim načrtom. Čez območje regije bo predvidoma potekala tudi mednarodna plinska povezava (Rusija – Italija). Povezava v prostor še ni umeščena, možne pa so tudi še druge smeri dodatnega napajanja s plinom.

o Alternativni viri energije Pridobivanje dodatne električne energije obnovljivih virov je smiselno predvsem, ko gre za uporabo sončne energije. Uporaba sončne energije kot dodatni vir energije se danes uporablja predvsem pri individualnih gradnjah, spodbujati pa je potrebno njeno uporabo tudi za oskrbo objektov družbene infrastrukture, športno rekreacijskih objektov, območij za kmetijsko proizvodnjo in drugih. Spodbuja se energetsko varčna gradnja.

6.2 Predvideno povečanje rabe energije za ogrevanje Občina Izola je v fazi priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN), natančneje v fazi osnutka OPN. Gre predvsem za strateško načrtovanje rabe prostora. Za vsaj približen izračun prihodnje rabe energije v posameznih objektih in za vse predvidene novogradnje skupaj bi potrebovali več podatkov (o površinah objektov, o njihovih porabnikih in predvideni dejavnosti v posameznih objektih). Poudariti velja, da bo dejanska širitev rabe energije, predvsem pri večjih porabnikih, v veliki meri odvisna tudi od tehničnih rešitev oziroma učinkovitosti oskrbe pri teh uporabnikih. V tem poglavju se osredotočamo predvsem na napotke za oskrbo z energijo v novogradnjah.

6.2.1 Napotki za oskrbo z energijo v novogradnjah Že v fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. To pomeni, da je potrebno načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, ki bodo nadomestile sicer morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pri večjih sklopih je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija). Predvsem pa je potrebno pred odločitvijo o energetski oskrbi vsake novogradnje pretehtati ekonomske in tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije. V primeru Občine Izola bi to pomenilo predvsem naslednje:

• aktivno spodbujanje izrabe sončne energije pri vseh porabnikih na vseh območjih občine ter • na območjih, kje plinovoda ne bo, uvajanje tudi ostalih vrst OVE, predvsem lesne biomase.

Pri izgradnji daljinskega ogrevanja in plinifikacije je smiselno potencialne porabnike poučiti o smiselnosti priklopa. Predvsem je potrebno na sisteme ogrevanja priklopiti večje porabnike kot so industrijski obrati in večja stanovanjska naselja. Porabnike energije je potrebno informirati tudi o tem, da je nesmiselno na istem področju podvajati načine oskrbe. V teh primerih lahko prihaja do zelo potratnega načina oskrbe enega objekta z dvema različnima energentoma (npr. zemeljski plin je v objektu in se uporablja samo za kuhanje, medtem ko se objekt ogreva na ELKO ipd.). Na splošno mora veljati naslednji prioritetni vrstni red energentov in načinov ogrevanja:

• obnovljivi viri energije, • daljinska toplota, • zemeljski plin, • utekočinjeni naftni plin, • ELKO.


Stran 64 od 102

Energetski zakon (EZ-UPB2; Uradni list RS, št. 27/07; 22/10, 10/12) v zvezi z novogradnjami pravi, da je »pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, treba izdelati študijo izvedljivosti, pri kateri se upošteva tehnična, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kot so decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, so-proizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, ter toplotne črpalke. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.« Iz tega predpisa pa so izvzete stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva in še v nekaterih ostalih primerih. Posledično predlagamo, naj občina v občinske akte, ki določajo pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, vnese zahteve glede oskrbe z energijo, ki morajo biti izpolnjene za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem naj se upošteva zgoraj navedeni prioritetni vrstni red, pri večjih slopih novogradenj (predvsem nestanovanjskih) pa je priporočljiva še analiza izvedljivosti kogeneracije ali trigeneracije.


Stran 65 od 102

7 Analiza možnosti učinkovite rabe energije

7.1 Stanovanja Raba energije v stanovanjih je odvisna od različnih dejavnikov: lege bivališča, starosti hiš oziroma večstanovanjskih stavb, načina gradnje in izolacije, načina ogrevanja in vrste energijskih virov, števila porabnikov električne energije, življenjskega sloga itd. Analiza energijske bilance povprečne enodružinske hiše kaže, da se največ energije dovaja v objekt z ogrevanjem (82 %), ostali del dovedene energije pa so sončni pritoki skozi okna (12 %) in notranji viri toplote (6 %). Če analiziramo rabo končne energije, odpade na ogrevanje 76,5 %, na pripravo sanitarne tople vode 11 %, gospodinjske aparate in ostale hišne naprave 10 % in razsvetljavo 2,5 %39. Povprečna specifična raba energije za ogrevanje je v veliki meri odvisna od leta izgradnje objekta in takrat veljavnih predpisov, ki določajo minimalne zahteve energetske učinkovitosti objektov. Povprečna letna poraba toplote za ogrevanje stavb, v odvisnosti od leta njihove gradnje, izražena v kWh/m2/leto, je povzeta v naslednji preglednici. Preglednica 46: Letna potreba toplote za ogrevanje (kWh/m2a)

Leto gradnje stavbe Enodružinska hiša Večstanovanjska stavba

do 1960 >200 >180

od 1961 do 1970 150 170

od 1971 do 1980 130 130

od 1980 do 1990 120 100

od 1991 do 1995 120 100

od 1996 do 2002 90 80

po 2002 60 – 80 70

Nizkoenergijske stavbe < 60 < 55 Vir: Grobovšek B., 2007.

Iz analiz opravljenih energetskih pregledov, ki jih je v preteklosti finančno podpirala nekdanja Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, izhajajo ocene, da znaša v Sloveniji ekonomsko upravičen potencial prihrankov pri rabi energije za ogrevanje v stavbah nekje okrog 30 %40. V nadaljevanju navajamo nekaj investicijskih ukrepov, ki pomenijo povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah. Investicije imajo različne dobe vračanja. Posegi na ogrevalnem sistemu so običajno cenejši in se povrnejo v krajšem času, posegi na nivoju stavbe pa so dražji in zahtevajo tudi daljšo dobo vračanja. Za zanimive naložbe v energetsko obnovo stavb veljajo tiste z dobo vračanja, krajšo od 10 let. Na splošno velja, da z izvedbo teh ukrepov dosežemo do 30 % skupnih energijskih prihrankov v stavbi. Navedeni prihranki so seveda informativni. Potencialni prihranki glede na vrsto ukrepa: • Tesnjenje oken. V slabo izoliranih stavbah predstavljajo toplotne izgube zaradi prezračevanja okoli 1/3 vseh

toplotnih izgub. S tesnjenjem oken lahko v stavbah prihranimo od 10 do 15 % energije za ogrevanje. Doba vračanja namestitve tesnil je od enega do dveh let.

• Toplotna izolacija podstrešja. S toplotno izolacijo podstrešja je mogotce prihraniti od 7 do 12 % energije za ogrevanje. Višina investicije je odvisna tudi od vrste in kvalitete izolacijskega materiala. Doba vračanja je od 2 do 4 leta.

39 Grobovšek B., Prihranki energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe, 2007. URL naslov: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT120.htm, november 2013 40 URL naslov: http://www.sdr.si/dokumenti/p08.pdf, november 2013


Stran 66 od 102

• Pregled instalacij ogrevanja objektov. Celotno instalacijo ogrevanja je potrebno preveriti in evidentirati dejansko stanje. Potrebno je pregledati posamezna ogrevala, ki so se menjavala in ugotoviti, če so se spremenile hidravlične razmere razvoda toplote (npr., če je bil dodan prizidek, katerega centralno ogrevanje je bilo izvedeno z razširitvijo ogrevalnega sistema).

• Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in vgradnja termostatskih ventilov. Naloga hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema je, da vsako ogrevalo dobi ustrezen pretok. Ustrezen pretok zagotavljajo dušilni ventili za posamezne ogrevalne veje, dvižne vode in ogrevala. Problemi nastajajo, ko so nekateri prostori v stavbi premalo ogreti, drugi pa preveč. V pretoplih prostorih se odpirajo okna in v premrzlih prihaja do potrebe dodatnega ogrevanja z npr. kaloriferji. Z vgradnjo avtomatskih regulacijskih ventilov za hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema je mogoče znižati porabo energije za okoli 5 do 10 %. Doba vračanja investicije v hidravlično uravnoteženje centralnega ogrevalnega sistema je v povprečju 3 do 4 leta. Termostatski ventili omogočajo nastavitev temperature v posameznem prostoru v skladu z željami uporabnika. Termostatski ventili dobro delujejo v sistemih, ki imajo izvedeno centralno regulacijo temperature in so ustrezno hidravlično uravnoteženi. Ukrep mora biti strokovno izveden. Potrebna je študija izvedljivosti, kjer so na strokovni podlagi določene karakteristike predvidenih ukrepov.

• Ureditev centralne regulacije sistemov. S centralnim sistemom regulacije ogrevalnega medija v odvisnosti od zunanje temperature dosežemo izenačene temperaturne pogoje za vsa ogrevala v stavbi. Na ta način se zmanjšajo toplotne izgube razvodnega omrežja, zagotovljeno je učinkovito delovanje lokalne regulacije na ogrevalih, obenem pa je mogoče skrajšati čas obratovanja ogrevalnih sistemov glede na namembnost stavbe in bivalne navade uporabnikov (npr: nočna prekinitev ogrevanja). Skupni prihranki energije znašajo 20 % in več glede na predhodno stanje. Doba vračanja je okoli 1 leta pri velikih sistemih.

• Zamenjava kurilnih naprav. Iz energetskega vidika je smiselno zamenjati kotle, ki so starejši od 15 let. Starejši kotli imajo zaradi svoje dotrajanosti in tehnološke zastarelosti bistveno višje škodljive emisije v dimnih plinih ter nižje izkoristke. Pri zamenjavi kotla je treba še enkrat natančno določiti potrebno toplotno moč kotla, saj so v Sloveniji kotli večinoma predimenzionirani. Cene kotlov so odvisne od tipa kotla, velikosti in dobavitelja.

• Toplotna izolacija zunanjih sten. Zaradi velikosti investicije je smiselno toplotno izolirati zidove stavbe v primeru, ko je potrebno obnoviti fasado. Stroški dodatne izolacije predstavljajo le okoli 10 % vseh stroškov sanacije. V tem primeru se nam investicija povrne že v 3-4 letih. Priporočena debelina izolacije je 15 cm in več.

• Zamenjava oken. Zamenjava oken je nekoliko dražji ukrep. Z vidika energetske učinkovitosti morajo imeti okna nizkoemisijsko zasteklitev z argonskim polnjenjem (dvojne »termopan« zasteklitve). Prihranek energije pri ogrevanju znaša tudi do 20 %. V primeru, da bi se za zamenjavo oken odločili zgolj zaradi energetskih prihrankov, bi se investicija povrnila v več kot 20 letih. Ko je dotrajana okna v vsakem primeru potrebno zamenjati, pa se investicija povrne prej kot v 8 letih.

• Zmanjšanje stroškov za električno energijo. Prvi ukrep za znižanje stroškov, je izbira med enotarifnim in dvotarifnim sistemom merjenja in obračunavanja električne energije za gospodinjski odjem. V primeru, da znaša delež odjema električne energije v času visoke tarife več kot 60 % skupne rabe, je smiselno preiti na enotarifni sistem. S tem preprostim ukrepom je mogoče doseči pomembno znižanje stroškov za porabo električne energije ob siceršnji nespremenjeni rabi. V primeru dvotarifnega sistema je smiselno uporabljati električne naprave in aparate v času nižje tarife. Poleg osveščanja porabnikov je smiselno vgraditi časovno preklopno avtomatiko, ki vklaplja električne grelnika za pripravo sanitarne vode samo v času nižje tarife. Sodobni električni aparati porabijo bistveno manj električne energije ob enakem učinku (npr: hladilniki, varčne žarnice, itd).

• Eden od možnih načinov, kako priti do bistvenih prihrankov energije, je tudi ogrevanje s toplotno črpalko. V poglavju o rabi energije v občini Izola smo ocenili, da znašajo letni stroški rabe energije za ogrevanje stanovanj, ki se ogrevajo predvsem etažno in lokalno, v občini Izola 5.551.980 EUR. Če torej s preprostimi instrumenti učinkovite rabe energije zmanjšamo rabo energije za 20 %, znaša to v primeru stanovanj v občini Izola skupaj 1.110.396 EUR letnega prihranka, ali v povprečju 137 EUR41 letnega prihranka na stanovanje.

41 Ob upoštevanju 8.117 stanovanj.


Stran 67 od 102

7.2 Javne stavbe

7.2.1 Energetski pregledi stavb Spodnja preglednica prikazuje podatke o rabi energije in potencialne prihranke energije po izvedenih predlaganih ukrepih, in sicer posebej za šole in vrtce ter ostale javne stavbe. Raba energije je dejansko višja, saj se v nekaterih javnih stavbah ogrevajo z električno energijo. Poleg tega nismo prejeli potrebnih podatkov za izračun za vse občinske javne stavbe. Preglednica 47: Zbirni prikaz rabe energije v javnih stavbah

Podatki za leto 2012 Raba energije za ogrevanje

kWh Šole in vrtci 1.530.731 Druge javne stavbe 1.438.000 Skupaj 2.968.731

Raba električne energije

kWh

Šole in vrtci 640.584 Druge javne stavbe 493.062 Skupaj 1.133.610

SKUPAJ 4.102.341 Vir: Enostavni energetski pregledi javnih objektov Občine Izola (Oikos, d.o.o., oktober 2013)

Preglednica 48: Seznam stroškov za ogrevanje in rabo električne energije po objektih in skupne vrednost stroškov za javne objekte

Naziv objekta Kratek naziv Ogrevanje

[EUR] Elektr. energija

[EUR] Osnovna Šola Livade Izola OŠ Livade 45.253,11 12.992 Večnamenska telovadnica v Livadah ŠD Livade 73.834,02 7.606 Športna dvorana v Kraški ŠD Kraška 16176,55 6359 Športna dvorana Arigoni ŠD Arigoni 1.734,14 2.264 JVZ Vrtec Mavrica - enota Livade Vrtec - Livade 22.720,44 6.769 JVZ Vrtec Mavrica - enota Školjka Vrtec - Školjka 27.280,52 22.889 Mestna knjižnica Izola Knjžnica Izola 6.816,00 7.218 Osnovna šola Vojke Šmuc Izola OŠ Vojke Šmuc 68.513,63 22.413 Osnovna šola Vojke Šmuc Izola - enota Korte OŠ VŠ - Korte 6.488,30 3.524 Manziolijeva Palača Manziolijeva p. 7.906,01 5.028 Osnova šola Dante Alighieri OŠ Dante 39.347,12 16.023 Občina Izola - Sončno nabrežje 8 Sončno nabrežje 6.997,86 5.904 Občina Izola - Postonjska ulica 3 Postonjska ulica 5.142,73 4.975 Zdravstveni dom Izola ZD Izola 55.248,22 16.812 Objekt za družbene dejavnosti - Gregorčičeva Gregorčičeva 21 10.332,00 4.267 SKUPAJ 393.790,65 145.044,42 Skupaj (ogrevanje in električna energija) 538.835,07 Vir: Enostavni energetski pregledi javnih objektov Občine Izola (Oikos, d.o.o., oktober 2013)

Skupna poraba energije za ogrevanje in električne energije v javnih stavbah v občini Izola je v letu 2012 znašala 4.102.341 kWh, strošek pa je znašal 538.835,07 €. Z ukrepi učinkovite rabe energije in stalnim usposabljanjem in osveščanjem zaposlenih, rezidentov in upravljavcev javnih stavb je mogoče v šolah in vrtcih privarčevati 76.241 €, v ostalih javnih stavbah pa 56.654 € na leto. Potrebno je upoštevati, da se bodo cene energentov še zviševale, tako, da bodo investicije v učinkovitejšo rabo energije v javnih stavbah še bolj argumentirane.


Stran 68 od 102

7.2.2 Energetsko knjigovodstvo Energetsko knjigovodstvo omogoča celovit pregled rabe energije v posameznih javnih stavbah, hitro odpravljanje bistvenih odstopanj, optimizacijo energetskih procesov in učinkovito ovrednotenje podatkov o rabi energije. Glede na enostavnost izvedbe ukrepa in prednosti, ki jih prinaša, predlagamo, da se v vseh javnih stavbah v občini Izola uvede koncept energetskega knjigovodstva. Aktivnost vpeljave organizira občinski energetski upravljavec v sodelovanju z računovodstvi posameznih subjektov.

7.2.3 Občinski energetski upravljavec Pogoj za uspešno implementacijo lokalnega energetskega koncepta je določitev odgovornih oseb, zadolženih za izvedbo ukrepov iz akcijskega načrta. Za izvajanje lokalnega energetskega koncepta skrbi občinski energetski upravljavec (lahko tudi lokalna energetska agencija), ki ga na to funkcijo imenuje župan. Ta naredi podrobnejši načrt, kako doseči v energetskem konceptu opredeljene cilje občine na področju energetike. Občinski energetski upravljavec organizira izvedbo zastavljenih projektov.

7.2.4 Pogodbeno znižanje stroškov za energijo Občina lahko pri stavbah, kjer so potrebne celovitejše investicije v ukrepe učinkovite rabe energije uporabi koncept pogodbenega zagotavljanja prihranka energije. Koncept pogodbenega financiranja ima to prednost, da proračun občine ni obremenjen z visoko investicijo, pač pa občina investirana sredstva povrne izvajalcu s periodičnim plačilom pogodbene cene. Plačila so lahko plačilo izvajalcu za dobavljeno energijo ali pa njegov delež v privarčevanih stroških za energijo. Poznamo dve osnovni vrsti pogodbenega znižanja:

• pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo, ki je namenjeno investicijam v nove, nadomestne in dopolnilne naprave za oskrbo z energijo.

• pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, ki združuje investicije v ukrepe učinkovite rabe energije na vseh področjih njene rabe v stavbah.

7.3 Kotlovnice V občini Izola se uporablja večje kotlovnice predvsem za ogrevanje javnih objektov kot so šole, vrtci, športne dvorane, občinski prostori, objekti za družbene dejavnosti in zdravstveni dom. Skupnih kotlovnic v večstanovanjskih objektih po podatkih predstavnikov občine in upravnikov ni. Vse večstanovanjske stavbe je po Energetskem zakonu in iz njega izhajajočemu Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS št. 7/10) morajo:

• Lastniki vseh posameznih delov stavbe morajo pred začetkom prvega obračunskega obdobja vgraditi delilnike stroškov za toploto za ogrevanje. V primeru namestitve delilnikov na grelna telesa, je potrebno delilnike namestiti na vsa grelna telesa, vgrajena v posameznem delu.

• Lastniki vseh posameznih delov morajo v posamezne dele stavbe vgraditi vodomere za toplo vodo v primeru rekonstrukcije razvoda tople vode v skupnih in vseh posameznih delih stavbe.

• V stavbah z več kot osmimi posameznimi deli s centralnim ogrevanjem in centralno pripravo tople vode, ki sta medsebojno povezana, in kjer toplota za pripravo tople vode ni posebej merjena, morajo lastniki zagotoviti vgradnjo merilnika toplotne energije za centralno pripravo tople vode.

Prav tako morajo lastniki zagotoviti vgradnjo merilnika toplotne energije za centralno pripravo tople vode iz tretjega odstavka 5. člena Pravilnika najkasneje do 1. oktobra 2015. Poraba toplote v stavbah je namreč odvisna od številnih dejavnikov, kot so zunanji klimatski pogoji, gradbeno fizikalne lastnosti stavb, vrste ogrevalnega sistema ter ne nazadnje od bivalnih navad in odnosa uporabnikov do samega objekta ter njegovih naprav. Pri kotlovnicah je potrebno preučiti možnosti postrojenja za soproizvodnjo toplote in električne energije.


Stran 69 od 102

7.4 Industrija in storitve Občina lahko s promocijo in s pomočjo subvencij za energetske preglede spodbuja učinkovitejšo rabo energije v podjetjih in organizacijo energetskega upravljanja. V podjetjih, kjer še nimajo energetskega upravitelja, se lahko z energetskim pregledom organizira energetsko upravljanje in postavi prioritetne aktivnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v podjetju.

7.5 Javna razsvetljava V Energetski zasnovi Občine Izola (IBE, 2006) so bili prepoznani varčevalni potenciali tudi na tem področju. Glavni ukrep za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo je bil predvsem zamenjava starih svetilk s svetilkami z učinkovitejšimi sijalkami, ki imajo večji svetlobni izkoristek. Občina Izola je v mesecu oktobru članom Občinskega sveta Občine Izola (št. 354-133/2013 z dne 9.10.2013) podala predlog sklepa o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Prenova in urejanje javne razsvetljave z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije v Občini Izola«. Cilji predvidene investicije pri prenovi javne razsvetljave so:

• ureditev javne razsvetljave v skladu z Uredbo o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja; • obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam Uredbe najpozneje do 31. decembra

2016; • za javno razsvetljavo se smejo uporabljati svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak

0%; • s prenovo omrežja javne razsvetljave zagotoviti prihranek električne energije.

Predlog sklepa se nanaša na izvedbo celovite prenove, saj so učinki prenove tako večji. Rekonstrukcija javne razsvetljave v celoti je cenejša, kot če bi se izvajala po delih, predvsem se znižajo stroški priprave na izvedbo rekonstrukcije in s tem povezani stroški logistike. Pri zamenjavi posameznih svetilk je potrebno upoštevati specifiko vsake lokacije posebej, tako z vidika svetlobno-tehničnih zahtev kot z vidika mehanske pritrditve in uporabe drogov za pritrditev svetilk ter ostalega. Pri zamenjavi svetilk na prometnih cestah je potrebno opraviti svetlobno-tehnični preračun in po potrebi prirediti razporeditev in višino drogov za pritrditev svetilk. Projektne pogoje je potrebo poiskati tudi pri Direkciji RS (za državne ceste v naselju) za ceste oziroma upoštevati ustrezne standarde za razsvetljavo cest42. Glede na zgoraj navedeno in zaradi turističnega in poslovnega značaja mesta Izola samo s predvideno zamenjavo obstoječih svetil ne bo dosežena ciljna vrednost, kot jo določa Uredba. Zato se bo poleg same zamenjave svetilk, ki niso skladne z Uredbo, vzporedno izvajalo tudi dodatne ukrepe kot so:

• zamenjavo živo-srebrnih sijalk z varčnimi sijalkami, namestitev opreme in izvajanje redukcije v nočnem času v obstoječih svetilkah, ki so skladne s tehničnimi zahtevami Uredbe,

• izločitev in ločeno merjenje porabe električne energije za osvetljevanje državnih cest v naselju, na območju Občine Izola, kjer to še ni bilo izvedeno.

V povezavi s tem mora biti sprejetje strategije razvoja javne razsvetljave za občino eden najpomembnejših dokumentov, saj je podlaga za sprejemanje odločitev za zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo. Strategija mora podati analizo trenutnega stanja, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za optimizacijo stanja javne razsvetljave.

42 Sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Prenova in urejanje javne razsvetljave z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije v Občini Izola«, št. 354-133/2013 z dne 9.10.2013.


Stran 70 od 102

8 Potencial obnovljivih virov energije (OVE) Za analizo potenciala obnovljivih virov energije je potrebno pogledati možnosti izrabe naslednjih virov:

• lesna in rastlinska biomasa, • bioplin, • sončna energija, • geotermalna energija, • vetrna energija, • vodna energija in komunalni odpadki.

Glede na stroške in kompleksnost potencialov lahko razdelimo OVE v dve skupini:

• nizki stroški in majhna kompleksnost ugotavljanje potenciala lesne in rastlinske biomase, bioplina in sončne energije;

• veliki stroški in velika kompleksnost za ugotavljanje potenciala geotermalne, vetrne in vodne energije ter komunalni odpadki.

Med obnovljivimi viri energije, ki so na voljo v občini Izola se v precejšnji meri izkorišča le lesna biomasa, ostali viri pa le manjši meri.

8.1 Lesna biomasa Občina Izola ima po podatkih Zavoda za Gozdove Slovenije (podatki iz baze SWEIS) 421 ha gozdov, kar predstavlja 14,5 % površine občine. 73,9 % gozdov je v zasebni lasti, največji možen letni posek pa je 213 m3 lesa/leto. Pri oceni potenciala za izkoriščanje lesne biomase je potrebno upoštevati:

• Demografske kazalce: delež zasebne gozdne posesti, površina gozda na prebivalca in delež stanovanj, kjer za ogrevanje uporabljajo les kot glavni oziroma edini vir energije.

• Socialno - ekonomske kazalce: delež gozda, realizacija najvišjega možnega poseka in ocenjen delež lesa, primernega za energetsko rabo.

• Gozdnogospodarske kazalce: povprečna velikost gozdne posesti, delež težje dostopnih in manj odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda.

Iz navedenih kazalcev so na Zavodu za gozdove RS oblikovali skupen rang, ki ima 5 stopenj primernosti. Rang 1 so dobile občine, ki so na podlagi omenjenih kazalcev manj primerne za rabo lesne biomase, v rang 5 pa so uvrstili občine, ki so bolj primerne. Občina Izola ima rang primernosti (sinteza kazalcev) 2 (demografski kazalci: 2, socialno-ekonomski kazalci: 2 in gozdnogospodarski kazalci 4)43. Lesno biomaso v občini bi bilo mogoče izkoriščati v energetske namene na osnovi biomase, pridobljene iz gozdov. Večja lesnopredelovalna podjetja, ki imajo lesne ostanke za uporabo v energetske namene so najpogostejši pogoj za postavitev daljinskega sistema na lesno biomaso. Poleg zadovoljive velike količine lesne biomase morajo biti za vse vrste daljinskega ogrevanja izpolnjeni še naslednji osnovni pogoji:

• dovolj veliko število odjemalcev, • strnjeno naselje, da se zagotovi dovolj visoka gostota odjema in • prisotnost večjih odjemalcev.

Pri daljinskem ogrevanju je pomembna dovolj gostota odjema (najmanjša vrednost je 1.200 kWh/m toplovoda), kajti pri nizki gostoti odjema toplovod hitro postane ekonomsko nezanimiva investicija, saj se pri nizkem odjemu hitro draži.

43 Lesna biomasa, potenciali po občinah (URL: http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=obcine)


Stran 71 od 102

V občini Izola je smiselno razmisliti o mikro sistemih daljinskega ogrevanja na območjih, kjer ni plinovodnega omrežja in le ta ni predviden. Najbolj primerna naselja za mikrosisteme daljinskega ogrevanja so naselja 5-9 objektov. Les in lesni ostanki bi se lahko uporabili za ogrevanje večjih objektov preko omenjenih manjših sistemov daljinskega ogrevanja.

8.2 Bioplin Uporaba tega obnovljivega vira energije občini ali posameznim območjem v občini prinaša večjo neodvisnost in stabilnost, tako na področju preskrbe z električno energijo kot na področju ogrevanja. Hkrati pomeni za podjetje ali kmetijo nove dejavnosti (prodaja električne energije) in možnosti izobraževanja ter informiranja za vse v občini, ki jih ta tematika zanima. Predelava živalskih ostankov v druge namene rešuje tudi problem onesnaževanja podtalnice zaradi gnojenja z živinskimi gnojili. V kolikor obstaja v neki občini nekaj večjih kmetij, je smiselno poskrbeti za zbiranje živalskih in drugih organskih ostankov na enem mestu in jih uporabiti za proizvodnjo bioplina. Za pridobivanje bioplina se lahko uporablja precej surovin zelo različnega izvora. Uporabijo se lahko surovine iz kmetijstva (gnoj), energijske rastline, poljedelski ostanki, komunalni odpadki (pokošena trava, ostanki iz vrtov), ostanki hrane ali klavniški odpadki, prav tako nekateri industrijski ostanki. Za postavitev bioplinske naprave so primerne kmetije, ki imajo nad 100 GVŽ, to je na primer 100 glav govedi, 870 prašičev ali 34.000 piščancev. Glede na rabo prostora v občini Izola predstavljajo kmetijska zemljišča 18,8 % površine občine. Po podatkih KGZ Nova Gorica je število kmetijskih gospodarstev v občini Izola 432. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo je v občini Izola v letu 2010 znašala 1,9 ha in zelo pod slovenskim povprečjem, ki je 6,4 ha44.

8.2.1 Ocena količina gnoja in gnojevke v občini Izola V spodnji preglednica prikazuje število glav živine in na tej osnovi izračunano prvo oceno potenciala bioplina v občini Izola. Število živine in perjadi se preračuna na GVŽ (glav velike živine). Preglednica 49: Število GVŽ in živine v občini Izola

ŽIVAL Število živali GVŽ koeficient GVŽ GOVEDO (junij 2012) vse kategorije 3 1 3 PRAŠIČI (februar 2012) vse kategorije 9 0,24 2,16 DROBNICA (februar.2012) vse kategorije 48 0,15 7,2 SKUPAJ 60 12,36 Vir: KGZ Nova Gorica, november 2013

Faktorji za preračun so povzeti po avstrijskem informacijskem listu, Ökoenergie Nummer 45 b: Biogas - Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur. Preglednica 50: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov na 1 GVŽ na dan

Žival Potencial plina na 1 GVŽ

na dan GVŽ m3 plina /dan m3 plina /leto

Govedo 1,3 m3/dan 3 3,9 1.423,5 Prašiči 1,5 m3/dan 2,16 3,42 1.182,6 SKUPAJ 2.606,1 Vir: KGZ Nova Gorica, november 2013 ter Faktorji za preračunavanje potenciala bioplina iz GVŽ.

44 SURS, Raba kmetijskih zemljišč po občinah 2010 (URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P9201S&ti=&path=../Database/Kmetijstvo_2010/00_kazalniki/05_15P92_obcine/&lang=2)


Stran 72 od 102

Glede na pridobljene podatke je potencial bioplina iz gnoja in gnojevke okrog 2,6 tisoč m3 bioplina na leto. Na podlagi informativnega izračuna in podatka o številu živali v občini Izola je razvidno da v občini Izola ni potenciala za bioplin iz živalskih odpadkov.

8.2.2 Količina zelene biomase v občini Izola Za pridobivanje bioplina so pomembne pšenica, ječmen, silažna koruza, koruza za zrnje in sladkorna pesa. Za pridobivanje bioplina v fermentorju se uporabljajo rastlinski ostanki, in sicer slama žit, koruznica in ostanki sladkorne pese. Preglednica 51: Površina poljščin in ocena rastlinskih ostankov v občini Izola

Poljščine Površina (ar) Pšenica 78 Ječmen 234 Koruza za zrnje 90 SKUPAJ 402 Vir: Podatki iz Zbirnih vlog za leto 2011 po posameznih občinah in KGZ, KGZ Nova Gorica, november 2013

Zelena biomasa je navadno ostanek iz kmetijske proizvodnje. Teh podatkov za občino Izola nimamo, zato potenciala zelene biomase ne moremo oceniti.

8.3 Sončna energija Za izkoriščanje sončne energije za ogrevanje sanitarne vode ali objekta (sončni kolektorji) ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Tehnologija ogrevanja tople sanitarne vode je enostavna in tudi finančno sprejemljiva investicija za individualne hiše, še toliko bolj pa za objekte, kjer je raba tople sanitarne vode velika. V primeru ogrevanja objekta s sončno energijo je investicija večja, saj je v objektu potrebno izvesti tudi talno ogrevanje. Zato je tovrsten sistem primeren pri novogradnjah. Država delno subvencionira tovrstne sisteme. Sončna energija se lahko izrablja tudi za proizvodnjo električne energije (sončne elektrarne). V tem primeru govorimo o proizvodnji zelene električne energije, ki ima zagotovljeno odkupno ceno. Rangi teh projektov so različni. Na področju Slovenije je potencial sončne energije dokaj enakomeren in razmeroma visok. V povprečju je npr. za 10 % višji kot v Nemčiji. Na letnem nivoju je razlika med najbolj osončeno Primorsko in najmanj osončenimi področji le 15 %. Povprečna letna vrednost za Slovenijo je 1.100 kWh vpadle sončne energije na m2 horizontalne površine. Jakost sončnega obsevanja je izražena v MJ na m2 (1kWh = 3,6 MJ). Po podatkih so pogoji za izrabo sončne energije relativno dobri. Statistični podatki kažejo, da je v poletnem času v povprečju od 820 do 900 ur, v jesenskem času med 480 in 530 ur, v zimskem času med 320 in 360 urami in v pomladnem času med 520 in 640 urami sončnega obsevanja (vir: ARSO, Atlas okolja, november 2013). V predlogu Občinskega prostorskega načrta občine Izola ni rezerviranih površin za sončne elektrarne. Sončne elektrarne so dovoljene na obstoječih objektih razen tam, kjer so navedene omejitve (npr. spomeniško varstvo objektov). Na področju občine Izola je v distribucijsko omrežje podjetja Elektro Primorska vključeno tudi nekaj razpršenih virov (RV). Preglednica 52: Število sončnih elektrarn vključenih v distribucijsko omrežje Elektro Primorska d.d. na področju občine Izola. Leto 2009 2010 2011 2012 SFE 1 2 7 8 Vir: Elektro Primorska d.d.


Stran 73 od 102

Ob koncu leta 2012 je bila inštalirana moč RV vključenih v distribucijsko omrežje Elektro Primorska v občini Izola 0,3 MW. Študije izvedljivosti alternativnega sistema za oskrbo z energijo je potrebno izdelati pred graditvijo novih stavb, katere uporabna tlorisa površina presega 1.000 m2 in pri rekonstrukciji stavb katere uporabna tlorisa površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje s sistem oskrbe z energijo. Občina Izola je v letu 2012 preverila možnost gradnje fotovoltaičnih elektrarn v okviru javno-zasebnega partnerstva. Izdelan je bil projekt »Gradnja fotovoltaičnih elektrarn na javnih objektih v lasti občine Izola in postavitev nadzornega centra«, Novelacija ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva (JHP projektne rešitve, d.o.o., oktober 2012). Sodeč po zaključkih ocene je investicijski projekt za postavitev fotovoltaičnih elektrarn na javnih objektih v lasti Občine Izola gledano s finančnega vidika za zasebnega partnerja pozitiven. Projekt naj bi bil smiseln in opravičljiv tudi z vidika nedenarnih učinkov, saj ima investicija kot taka visoko dodano vrednost za okolje zaradi vrsto pozitivnih učinkov na okolje in praktično nobenega negativnega (JHP projektne rešitve, d.o.o., oktober 2012). Kljub temu smo natančneje preverili finančne kazalnike za posamezno fotovoltaično elektrarno in povrnitev investicijskega vložka. Ker je Občina zainteresirana predvsem v izvedbo variante B (investicija skupaj s celovito sanacijo streh obravnavanih javnih objektov) smo preverili povrnitev investicijskega vložka za varianto B skupaj z izvedbo nadzornega centra v obstoječem javnem objektu. Od osmih javnih objektov (vključno z izvedbo nadzornega objekta) se povrne investicija le pri treh objektih in sicer v 10., 12. oziroma v 17. letih. Od vseh treh je tako le v primeru enega objekta (Vrtec Mavrica – enota Livade in Mestna knjižnica Izola) dokazana ekonomska upravičenost projekta, saj se investicija povrne v 10. letih. Ker je bila želja Občine izvesti projekt v celoti (varianta B, 7 javnih objektov ter nadzorni center) in ne po posameznih objektih, je bilo odločeno, da sama investicija v veliki meri ni ekonomsko upravičena. Ob tem je bilo upoštevano tudi dejstvo, da se odkupne cene45 električne energije iz OVE iz leta v leto (in meseca v mesec dokazan trend padanja cen) znižujejo, kar je posledica predvsem padanja investicijskih stroškov za postavitev sončnih elektrarn, na podlagi katerih se znižuje tudi državna podpora (subvencije) električni energiji, proizvedeni iz OVE (zniževanje višine podpore glede na referenčne stroške). Ne glede na neugodne rezultate ocene investicije pa je potrebno, seveda v kolikor bi Občina to želela, raziskati še potencial izrabe sončne energije za namen pridobivanja toplote v sončnih kolektorjih. Na splošno lahko sklepamo, da v občini obstaja potencial izrabe sončne energije, ki pa ga je potrebno še raziskati in dokazati ter razmisliti o njegovi ekonomičnosti izrabe (primer načrtovanja novih gradenj ali celovite prenove javnih objektov).

8.4 Geotermalna energija Geotermalna energija izvira iz Zemljine sredice, za katero je ocenjeno, da ima temperaturi okoli 5.000 °C, kar pomeni skoraj tako visoko temperaturo kot je na površini sonca. Ta energija obstaja že od nastanka planeta (več kot 4,5 milijarde let). Povprečne temperature naraščajo s hitrostjo od 10 ° C do 30 ° C na vsak kilometer globine v skorji, kot je prikazano na spodnji sliki. Stopnja rasti, ki se imenuje geotermalni gradient se med regijami zelo razlikuje. Geotermalna energija na odprtem morju (angl. Offshore) je možnost, zlasti na območjih, kjer se morskem dnu že izvajajo aktivnosti in je vir toplote že na voljo. V primeru Italije omenjeni vir energije postaja realnost kar se kaže tudi v financiranju projektov v povezavi z izkoriščanjem hidrotermalne in geotermalne energije s strani vlade (Parada J. et al, 2012).

45 http://www.energijasonca.si/index.php?page=cene-odkupa-elektrike, november 2013


Stran 74 od 102

Slika 6: Temperaturni profil Zemljine skorje v različnih krajih (Parada J. et al, 2012; povzeto po Armani 2012)

Iskanje in izkoriščanje hidrotermalnih virov predstavlja zelo kompleksen projekt, kjer je potrebna predhodna natančna ocena geoloških pogojev, temperatur, količine in kakovosti termalne vode. Ne glede na to, ali je na nekem območju zaznan povečan geotermični potencial ali ne, je potrebno najprej narediti raziskovalno vrtino, v kateri se zbere vse potrebne informacije, ki so ključne za določitev čim bolj natančne mikrolokacije vrtine za črpanje. Veliko bolj enostavno in tudi cenovno bolj ugodno je izkoriščanje geotermalne energije z odvzemom toplote iz kamenin s pomočjo toplotnih črpalk. Na spodnji sliki je prikazana geotermična karta, ki prikazuje gostoto površinskega toplotnega toka s topografsko korekcijo. Gostota toplotnega toka q (Wm-2) je količina toplote, ki s prevajanjem izhaja iz Zemljine notranjosti v časovni enoti pravokotno skozi enoto trdne površine Zemlje (GeoSZ, 2011). Kot lahko razberemo iz spodnje karte, na območju Izole znaša gostota toplotnega toka med 50 in 80 Wm-2 in je v primerjavi z severovzhodno Slovenijo relativno nizka.

Slika 7: Geotermična karta, q (GeoSZ, 2011; Rajver, v pripravi)


Stran 75 od 102

Spodnja slika prikazuje temperaturo termalne vode na globini 500 m. V primerjavi z temperaturami na globini 4.000 m se slika na območju Občine Izola ne razlikuje kaj dosti. V primerjavi z severovzhodno Slovenijo so temperature nižje in znašajo okoli 22 in 30 °C.

Slika 8: Geotermična karta, globina 500 m (GeoSZ, 2011; Rajver, v pripravi)

Kot lahko razberemo iz zgornjih slik, območje jugozahodne Slovenije sicer ni znano kot območje, bogato z geotermalno energijo, zato je tudi raziskav s tega področja na obravnavanem območju manj, v primerjavi z npr. severovzhodno Slovenijo. Posledično za obravnavano območje ne predvidevamo večjih projektov z izkoriščanjem geotermalne energije. Seveda pa se ob interesu Občine lahko izvede raziskovalna vrtina, ki omogoča točnejšo opredelitev potenciala na nekem območju. V kolikor bi Občina želela natančneje raziskati potencial geotermalne energije na svojem območju, bi bilo najprej potrebno narediti teoretične študije, ki določijo mikrolokacije za raziskovalne vrtine (pilotni projekt), na osnovi katerih se pridobi točne podatke o geotermalnem potencialu na določenem območju. V primeru, da se ugotovi dovolj velik potencial, se pregledajo različne možnosti, kako geotermalno energijo izkoristili (proizvodnja električne energije, ogrevanje javnih stavb, ogrevanje bazena itd.). Na splošno lahko sklepamo, da v občini obstaja potencial izrabe geotermalne energije, ki pa ga je potrebno še raziskati in dokazati ter razmisliti o njegovi ekonomičnosti izrabe.

8.4.1 Hidrotermalna energija iz morja Voda v hidrotermalnem prezračevalniku (angl. hydrothermal vent) in okoli njega vsebuje velike količine toplotne energije. Prav tako staljena kamnina (magma) tik pod zemljo vsebuje ogromne količine toplotne energije imenovane geotermalna energija, ki v večjem delu ostaja neizkoriščena (Parada J. et al, 2012). Po definiciji pomeni hidrotermalna energija energijo, ki je shranjena v obliki toplote v površinski vodi. Glede na javno dostopne podatke je bilo od leta 2002 do 2004 v »Izolskem« zalivu (od Petelinjega rta v Izoli do Rtiča Ronek na Strunjanskem polotoku) uvodno raziskanih osem podmorskih kotanj s podmorskimi termalnimi izviri (Žumer J., 2004).


Stran 76 od 102

Temperature izvirov znašajo med 22 in 30 °C in nakazujejo, da prihaja voda tudi iz večjih globin. Hidrogeologi so v preteklosti risali izotermo 30 °C okoli 1.000 m globoko, danes pa menijo, da se nahaja plitveje (na globini okrog 800 m) (Žumer J., 2004). Kar se tiče fizikalnih značilnosti vrtin ima največji pretok izvir Izola 32 (globina 32 m), ki je ocenjeno na približno 1 m3/min. Tudi temperatura vode je najvišja v izviru Izola 32. Na gladini, na koncu plastične cevi iz izvira, je bila izmerjena 29,6 °C, drugod pa manj (do najmanj okoli 22 °C). Pozimi (oceanografska zima doseže višek v našem morju v začetku marca) se morje v celotnem vodnem stolpcu ohladi na okoli 8 °C. Takrat je razlika med temperaturo morja in termalnimi izviri največja, med 14 in 22 °C (Žumer J., 2004). Natančnejših podatkov o potencialu izrabe hidrotermalne energije morja na območju obravnave ni, vendar pa je Občina Izola zainteresirana v njeno izrabo, kar se kaže v aktivni vlogi pri prijavah na razpise v povezavi z njenim izkoriščanjem. Kot primer navajamo pripravo raziskovalnega projekta »SeaToCity« na temo izkoriščanja energije morja, ki pa se žal ni izvedel. Namreč v času prijave Občina Izole ni bila uspešna pri iskanju zainteresiranih partnerjev (tako javne kot zasebne) za skupno prijavo projekta na poziv za pridobitev nepovratnih EU sredstev ter se tako tudi ni prijavila nanj. Pripravljavec raziskovalnega projekta je bila Občina skupaj z Fakulteto za pomorstvo. Cilj »SeaToCity« je bil spodbujati izkoriščanje hidrotermalne energije iz morja za namene ogrevanja/hlajenja obalnih mest. Potencial hidrotermalne energije morja je neizkoriščen in ponuja obnovljivi vir, ki bi lahko služil reševanju problematike odvisnost od fosilnih goriv kar bi pripomoglo doseganju ciljev "EU 20-20-20". S pomočjo analiz in študij o fizičnih lastnosti obale naj bi projekt »SeaToCity« ocenil razpoložljivo energijo pridobljeno iz morja, potrebe obravnavanih mestih, ter preučiti zakonodajo, vplive na okolje, kulturno dediščino in omejitve urbanega razvoja, pa tudi tehnološke, energetske in ekonomske vidike implementacije sistema, ki uporablja morsko hidrotermalno energijo za ogrevanje/hlajenje obalnih mestih. Partnerji naj bi vzpostavili povezave s transnacionalnimi raziskavami in razvojem, regionalnimi in lokalnimi akterji, s ciljem razviti celostno omrežje, ki bi spodbujalo inovativen način uporabe hidrotermalne energije. Nadgradnja in instrumentacija obstoječega pilotnega projekta v Sloveniji, v povezavi z eksperimentiranjem na drugih pilotnih projektih, bi dala konkretne odgovore na teoretični model, ki ga projekt načrtuje razviti (Unterlechner M., november 2013, vsebina letaka za prijavo na projekt posredovan preko elektronske pošte).

8.4.2 Ogrevanje s toplotno črpalko Toplotne črpalke izkoriščajo za svoje delovanje toploto okolice, toploto zraka, podtalne in površinske vode, toploto akumulirano v zemlji in kamnitih masivih, pa tudi odpadno toploto tehnoloških procesov, ki jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Najpomembnejši napotki za uporabo toplotne črpalke:

• Zahteve za zgradbo: o optimalna toplotna zaščita zunanjih površin (pasivna hiša), o toplotnoizolacijska zasteklitev ter dobro tesnjenje oken in o ugodna lega zgradbe in pravilna razporeditev prostorov.

• Zahteve za ogrevalni sistem: o natančna določitev toplotnih potreb zgradbe, o določitev potreb po topli sanitarni vodi, o uporaba nizkotemperaturnih sistemov (talno, konvektorsko, toplozračno), o izdelana tehnična dokumentacija (projekti), o kakovostna izvedba brez odstopanj od tehnične dokumentacije (projekti) in o kakovostna izvedba brez odstopanj od tehnične dokumentacije.

• Zahteve za vir toplote: o pravilna ocena razpoložljivosti vira (količinsko in časovno), o razpolaganje z ustrezno velikim zemljiščem ali drugim virom toplote in o predhodna pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj za uporabo.


Stran 77 od 102

Za pripravo sanitarne tople vode je smiselno vgraditi toplotno črpalko zrak/voda s prigrajenim grelnikom. Na območju Slovenije zaradi ugodnih klimatskih razmer takšna črpalka lahko obratuje od 6 do 7 mesecev na leto, kar pomeni zmanjšanje energenta za sanitarno toplo vodo in posledično zmanjšanje emisij. Sama poraba električne energije je za 2/3 manjša, kot če za segrevanje enake količine vode uporabljamo klasičen grelnik z električnim grelcem. Na preprostem merjenju v enodružinski hiši, kjer bivajo tri osebe in segrevajo 300 litrski zalogovnik vode, je bila dnevna povprečna raba električne energije 2,2 kWh/dan. V poletnih mesecih je ta raba manjša, v pomladanskih in jesenskih pa večja. Iz tega lahko povzamemo, da je letna poraba električne energije takšne toplotne črpalke okrog 400 kWh, kar stroškovno znaša okrog 50 € za ogrevanje tople sanitarne vode. Takšno črpalko, ki okvirno stane 1.500 €, je najbolje postaviti v prostor, ki ga nameravamo hladiti (običajno je to klet). Ta način priprave sanitarne tople vode je posebej priporočljiv na območjih, ki ležijo na senčnih predelih in nimajo možnosti izkoriščanja sončne energije preko celega dneva.

8.5 Vetrna energija Pred postavitvijo vetrne elektrarne je potrebno opraviti natančne meritve vetra na točno izbranih mikrolokacijah, kjer naj bi vetrna elektrarna stala. Meritve, na podlagi katerih dobimo potrebne podatke o hitrosti vetra, njegovi konstantnosti ter smeri, morajo biti opravljene na ustreznih višinah. V primeru interesa izrabe vetra na območju občine bi bilo potrebno izdelati bolj natančne meritve hitrosti vetra, kajti le z natančnejšimi meritvami bi lahko v celoti ocenili potencial za izrabo vetrne energije v občini.


Stran 78 od 102

9 Cilji energetskega načrtovanja

9.1 Opredelitev ciljev na nacionalni ravni Energetski zakon v prvem odstavku 17. člena določa, da morajo lokalne skupnosti v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Cilji na ravni lokalne skupnosti morajo biti torej opredeljeni tako, da njihovo izpolnjevanje vodi k doseganju ciljev na nacionalni ravni in s tem k doseganju ciljev na ravni EU. V skladu z veljavnim Pravilnikom o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov mora lokalna skupnost z aktivnostmi, ki izhajajo iz sprejetega lokalnega energetskega koncepta, minimalno dosegati najmanj cilje iz:

• Nacionalnega energetskega programa, • Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 (AN‐URE), • nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije, • nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije proizvedene v soproizvodnji toplote in

električne energije z visokim izkoristkom ter • opredelitve ciljev in predvidenih ukrepov v posamezni lokalni skupnosti.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št. 3/2011), ki tudi na področju ciljev, ki jih mora zasledovati posamezna lokalna skupnost, uvaja spremembe, ki so posledica Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN‐OVE), s čemer nadomešča zgoraj omenjene »nacionalne okvirne cilje za prihodnjo porabo električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije«. V naslednji preglednici podajamo povzetek ključnih ciljev na nacionalni ravni, ki izhajajo iz posameznih zgoraj navedenih dokumentov.


Stran 79 od 102

Preglednica 53: Povzetek ciljev energetske politike na ravni Republike Slovenije

Dokument Cilji 1. Nacionalni

energetski program

Operativni cilji NEP do leta 2030 glede na leto 2008 so: - 20-odstotno izboljšanje učinkovitosti rabe energije do leta 2020 in 27-odstotno izboljšanje

do leta 2030; - 25-odstoten delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi bruto končne energije do

leta 2020 in 30-odstoten delež do leta 2030; - 9,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) iz zgorevanja goriv, 10 do leta

2020 in 18-odstotno zmanjšanje do leta 2030; - zmanjšanje energetske intenzivnosti za 29 odstotkov do leta 2020 in za 46 odstotkov do

leta 2030; - zagotoviti 100-odstotni delež skoraj ničelno energijskih stavb med novimi in

obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do leta 2018; - zmanjšanje uvozne odvisnosti na raven ne več kot 45 % do leta 2030 in diverzifikacija virov

oskrbe z energijo na enaki ali boljši ravni od sedanje; - nadaljnje izboljšanje mednarodne energetske povezanosti Slovenije za večjo diverzifikacijo

virov energije, dobavnih poti in dobavitevljev ter nadaljnjo integracijo s sosednjimi energetskimi trgi.

2. AN‐URE 2008 ‐ 2016

- Do leta 2016 doseči 9 % prihranek končne energije z izvedbo instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije in energetske storitve1646.

- V skladu z Direktivo mora pri prizadevanjih za dosego tega cilja javni sektor služiti kot zgled, pri čemer mora prevzeti izvedbo enega ali več ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, s poudarkom na gospodarskih ukrepih, ki zagotavljajo najvišje prihranke energije v najkrajšem obdobju.

3. AN‐OVE 2010 - 2020

Splošni cilj AN‐OVE 2010 – 2020, ki izhaja iz sprejetega Podnebno – energetskega paketa, je do leta 2020 doseči 25 % delež OVE v končni rabi energije1747 in najmanj 10 % delež OVE v prometu. Sektorski cilji so naslednji: - OVE – ogrevanje in hlajenje: povečanje iz 20 % v letu 2005 na 30,8 % v letu 2020; - OVE – električna energija: povečanje iz 28,5 % v letu 2005 na 39,5 % v letu 2020: - OVE – promet: povečanje iz 0,3 % v letu 2005 na 10,5 % v letu 2020.

4. Cilji slovenske energetske politike za OVE

- Zagotoviti 25 % delež OVE v končni rabi energije in 10 % OVE v prometu do leta 2020, kar po trenutnih predvidevanjih pomeni podvojitev proizvodnje energije iz OVE glede na izhodiščno leto 2005.

- Ustaviti rast porabe električne energije. - Uveljaviti URE in OVE kot prioritete gospodarskega razvoja. - Dolgoročno povečevati delež OVE v končni rabi energije do leta 2030 in nadalje.

46 V skladu z Direktivo 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS. 47 V letu 2005, ki predstavlja izhodišče, je ta delež znašal 16,2 %.


Stran 80 od 102

Dokument Cilji 5. Energetski

zakon, (EZ‐NPB4):

- (3. odstavek 17. člena) Za investitorja oziroma lastnika, ki izbere kot vir oskrbe z energijo, ki presega dve tretjini potreb, obnovljive vire energije, ne velja obveznost priklopa objekta na distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja oziroma na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ali utekočinjenega naftnega plina.

- (1. in 2. odstavek 66.c člena) Za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, morajo upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo, ki zajema podatke o vrstah, cenah in količini porabljene energije.

- (68.a člen) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, investitor oziroma lastnik zagotovi izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti izpolnjena. Študije med drugim ni potrebno izdelati za stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu ter za stavbe, za katere predpis samoupravne lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva. Ne glede na to pa je treba študijo izvedljivosti izdelati za stavbe v primeru oskrbe stavbe s plinom.

- (1. odstavek 68.c člena) V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2, ki so v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma organizacije, ki zagotavljajo javne storitve večjemu številu oseb in jih zato te pogosto obiskujejo, mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto.

- (1. odstavek 68.č člena) Lastnik stavbe ali dela stavbe, v katerem je vgrajen klimatski sistem z nazivno izhodno močjo nad 12 kW, mora zagotoviti redne preglede klimatskih sistemov.

- (94. člen) V večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto prek skupnega sistema za ogrevanje, se stroške za ogrevanje in toplo vodo obračunava v pretežnem delu na osnovi dejanske porabe toplote. V ta namen lastniki posameznih delov stavbe vgradijo merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe.

6. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES)

- Cilji s področja energetske učinkovitosti zgradb. - Cilji s področja uporabe OVE v zgradbah.

7. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

- Delež svetlobnega toka uporabljenih svetilk, ki seva navzgor, je enak 0 %. - Zgornja meja porabe električne energije za javno razsvetljavo je 44,5 kWh na

prebivalca občine.

V zgornji preglednici so z odebeljeno pisavo označeni cilji, na katere imajo neposreden vpliv tudi lokalne skupnosti in porabniki energije v lokalni skupnosti, zato so to osnove za cilje, ki si jih lokalna skupnost zastavi v okviru izdelave lokalnega energetskega koncepta.


Stran 81 od 102

9.2 Cilji in kazalniki LEK občine Izola Določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti je orodje za spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Cilji, ki si jih postavi samoupravna lokalna skupnost, morajo biti usklajeni z možnostmi učinkovite rabe energije in obnovljivih virov na njenem območju. Postavljene cilje lahko skupnost doseže samostojno ali v sodelovanju z drugo samoupravno lokalno skupnostjo. Posamezna lokalna skupnost si postavi cilje v skladu s svojim potencialom URE in izrabe OVE. Prav tako cilje oblikuje tako, da bo odpravila največje šibke točke na posameznih področjih. Cilji so, kjer je možno, določeni kvantitativno, nekaj pa le opisno. Projekti v akcijskem načrtu, ki je predstavljen na koncu poročila, omogočajo doseganje zastavljenih ciljev. Pri vsakem cilju so zapisani tudi kazalniki, s pomočjo katerih se lahko spremlja napredek pri doseganju ciljev. Z njimi se meri učinek lokalnega energetskega koncepta. V primeru, da se bodo pojavile nove priložnosti in izzivi, so lahko cilji dopolnjeni z novimi. To se izvede ob pregledu stanja LEK-a in pripravi letni planov za izvedbo. Cilji Lokalnega energetskega koncepta s predlogom kazalnikov so predstavljeni v spodnji preglednici.


Stran 82 od 102

Preglednica 54: Cilji LEK Občine Izola

Sklop Izbrani cilj Ciljni kazalnik

Gospodinjstva

- Učinkovita raba energije v občini. - Zmanjšanje specifične rabe energije za ogrevanje stanovanj za 15 % glede na trenutno stanje.

- Ureditev prostorskih občinskih aktov tako, da bodo določali prioritetne načine oskrbe z energijo pri novogradnjah. Njihovo spoštovanje bo pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

- Zagotovitev rabe energije iz OVE. - Povečanje rabe OVE za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v sektorju do 10 % glede na trenutno stanje.

- Vzpostavljen sistem energetskega informiranja in svetovanja.

Uvedba vsaj dveh delavnic za občane letno glede pridobivanja sredstev in možnosti za URE in uvedbo OVE v stanovanjih

Javne stavbe

- Povečanje energetske učinkovitosti v občinskih javnih stavbah.

- Zmanjšanje specifične vrednosti pri ogrevanju javnih stavb do leta 2022.

- Povečanje rabe OVE za toploto v javnih stavbah za 30% do leta 2020.

- Povprečno specifično rabo energije za ogrevanje OŠ in VVZ zmanjšati vsaj na 120 kW/m2/leto oz. vseh javnih stavb na 130 kWh/m2/leto.

- 100 % energetsko upravljanje javnih stavb v občini.

- Imenovanje energetskega upravitelja (ali zunanjega izvajalca) v obdobju 1 leta od sprejetja Lokalnega energetskega koncepta.

Javna razsvetljava

- Sanacija in prilagoditev javne razsvetljave zahtevam. - Po obstoječi zakonodaji mora biti razsvetljava cest in javnih površin prilagojena oziroma zamenjana do 31. decembra 2016.

- Ciljna poraba po Uredbi je 44,5 kWh na prebivalca na leto.

Vrsta energenta - Bolj učinkovita izraba dostopnih energentov - Prehod iz ogrevanja na ELKO ali elektriko (npr. električni radiatorji) na plin, za objekte v

bližini omrežja za plin.

Informiranje in osveščanje

- Povečanje osveščenosti na področjih URE in OVE vseh porabnikov v občini.

- Organizacija in izvedba vsaj dveh delavnic za občane letno glede pridobivanja sredstev in možnosti za URE in uvedbo OVE v stanovanjih

- Organizacija in izvedba vsaj ene delavnice za gospodarske subjekte letno glede pridobivanja sredstev in možnosti za URE in uvedbo OVE v stanovanjih.

- Dve delavnici na temo URE ali OVE za javne uslužbence na leto do leta 2015.


Stran 83 od 102

10 Predlogi ukrepov V nadaljevanju so podani ukrepi, ki lahko prispevajo k večji zanesljivosti oskrbe z energijo, učinkovitejši rabi energije ter povečani izrabi OVE na obravnavanem območju. Ukrepi so zaradi preglednosti razdeljeni v pet osnovnih skupin:

• ukrepi na področju oskrbe z energijo; • ukrepi na področju učinkovite rabe energije; • ukrepi na področju večje izrabe obnovljivih virov energije; • ukrepi na področju prometa; • ukrepi na področju osveščanja, izobraževanja, informiranja.

Vsaka izmed petih skupin ima še ločeno obravnavane podskupine po sektorjih uporabe.

10.1 Ukrepi na področju oskrbe z energijo

10.1.1 Povečanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo Izvedba posodobitev omrežja naj poteka v skladu s planom posodobitev distributerja/upravljavca električnega omrežja. Glede na to, da v procesu priprave LEK-a ni bil izpostavljen morebitni problem ali pomanjkljivost oskrbe z električno energijo, predloga ukrepov v tej smeri ne podajamo.

10.1.2 Daljinski sistem ogrevanja V občini Izola ni sistema daljinskega ogrevanja, zato predloga ukrepov ne podajamo.

10.1.3 Povezovanje in povečanje učinkovitosti večjih kotlovnic Predlog ukrepov je:

• Ogrevanje iz skupnih nadzorovanih kurišč mora imeti prednost pred individualnim ogrevanjem. Občina lahko to uredi z odlokom, preko katerega določi, da se morajo večstanovanjski objekti, ki se nahajajo na območju večje kotlovnice, ob prostih kapacitetah, na to kotlovnico priključiti. V primeru večjih novogradenj se poskrbi za celostno rešitev ogrevanja preko skupnih kotlovnic.

• Zamenjajo naj se dotrajanih kotli s kotli s sodobnimi. Prednostno naj se izrabi plin ali biomasa. • Namesti naj se termostatske ventile in delilnike toplote.

Kotlovnice predstavljajo okoljsko bolj sprejemljivo oskrbo s toplotno energijo v primerjavi z individualnimi kurišči (večji nadzor nad kuriščem), seveda ob pogoju da so dobro vzdrževane. Upravitelji kotlovnic morajo nadzorovati energetsko rabo v kotlovnicah in biti sposobni oceniti stanje vsake izmed kotlovnic v njihovem upravljanju. Občinski energetski upravljavec poskrbi, da upravitelji kotlovnic pripravijo predloge oziroma načrte za izboljšanje stanja v posamezni kotlovnici. Za vsako izmed večjih kotlovnic se po popisu stanja pripravi načrt za prihodnost oziroma predlogi sanacije. Med predlogi morajo biti analizirane možnosti prehoda načina ogrevanja na okolju prijaznejšo možnost: v primeru, da se kotlovnica nahaja na območju plinovoda prehod na zemeljski plin ali na lesno biomaso, v kolikor to dopuščajo razmere. Občinski energetski upravljavec poskrbi tudi, da so lastniki kotlovnic informirani o stanju skupne kotlovnice in o možnih prihrankih pri rabi ob izvedbi različnih ukrepov. S tem poskrbi za ozaveščanje in izobraževanje ljudi tudi na tem področju. Vse večstanovanjske stavbe je bilo po Energetskem zakonu in iz njega izhajajočemu Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS št. 7/2010) potrebno opremiti z delilniki stroškov ogrevanja do 1. oktobra 2011.


Stran 84 od 102

Za vgradnjo delilnikov stroškov ogrevanja se lahko pridobi tudi subvencijo EKO sklada. Pred vgradnjo delilnikov stroškov ogrevanja pa je potrebno vgraditi termostatske ventile in hidravlično uravnotežiti ogrevalni sistem. Okviren strošek hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema, namestitev termostatskega ventila in delilnika stroškov ogrevanja v večstanovanjski stavbi znaša ca 130 €/radiator. Glede na primere dobre prakse zamenjava kotlovnice in optimizacijo ogrevanja se stroški ogrevanja in poraba energenta za ogrevanje zmanjša do 1/3 sedanje porabe. Zamenjava kotlovnice in pa energetska sanacija objekta pa zmanjša porabo in stroške tudi do 70 %.

10.2 Ukrepi na področju učinkovite rabe energije (URE)

10.2.1 Stanovanja Predlagani ukrep je:

• Spodbude in podpora pri izvajanju akcij za doseganje boljšega stanja URE. Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov:

• občinska podpora pri svetovanju občanov glede URE, • občinska podpora pri kreditiranju in subvencioniranju URE, • motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.), • uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov.

Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, je neprestano osveščanje prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih (radio, TV, lokalni časopisi) ipd. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo aktivnosti prebivalcev samih na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje kažejo, da je mogoče le s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energije zmanjšati rabo energije v stavbi tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo. Drugi možen ukrep, podpora pri subvencioniranju projektov URE na področju stanovanj, lahko občina izvede preko javnega razpisa za dodelitev nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v učinkovito rabo energije v občini. V razpisu se določi, za katere spodbude bo občina dodeljevala nepovratna sredstva, kar je odvisno tudi od same višine namenjenih sredstev za izvedbo razpisa. Občina se tako lahko npr. odloči za sofinanciranje:

• toplotne zaščite zunanjega ovoja zgradbe, • zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, • hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema v večstanovanjskih stavbah.

V razpisu naj občina določi splošne razpisne kriterije in pogoje, ki veljajo za:

• za menjavo zunanjega stavbnega pohištva (okna, balkonska vrata, fiksne zasteklitve) s sodobnim, energetsko učinkovitim;

• toplotno zaščito zunanjega ovoja zgradbe (izolacija fasade, strehe in/ali plošče proti neogrevanemu podstrešju ali kleti.


Stran 85 od 102

10.2.2 Javne stavbe Predlog ukrepov je:

• Izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci. • Sanacija javnih objektov - potrebno je pristopiti k izvedbi nujnih ukrepov, nato ob primernosti finančne

zmogljivosti še k izvedbi ostalih ukrepov za doseganje boljšega stanja URE v teh stavbah. • Vzpostavljen sistem energetskega informiranja in svetovanja ter energetskega knjigovodstva.

Učinkovitejša raba energije v javnih zgradbah pomeni predvsem zmanjševanje stroškov, torej privarčevana denarna sredstva. Pri tem je pomemben dogovor med upravitelji stavb in občino Izola ter sodelovanje hišnika in drugih oseb, ki so zadolženi za vzdrževanje objekta (redni pregledi ogrevalnega in vodovodnega omrežja, pregledi električne napeljave, preverjanje tesnjenja oken, poročanje vodstvu in energetskemu upravljavcu o potrebnih vzdrževalnih delih in zamenjavah itd.). Pri izobraževanju, ozaveščanju in motivaciji za varčevanje z energijo je pomembno, da so posamezni ukrepi, predvsem na področju učinkovite rabe energije, predvideni in izvedeni tudi v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju občine. Izvedba teh ukrepov lahko služi kot zgled občanom pri prikazu praktičnih možnosti za zmanjšanje stroškov za energijo v stavbah. Izkušnje, ki jih pri tem pridobi občina, pa so lahko kasneje v pomoč tudi ostalim lastnikom javnih in stanovanjskih stavb. Bistvenega pomena za izvajanje dejavnosti, ki pomenijo izboljšanje energetskega stanja v občini, je da se določi oziroma imenuje odgovorne za implementacijo projektov OVE in URE na območju občine Izola. To lahko opravlja določena oseba t. i. občinski energetski upravljavec. Gre za osebo, ki opazuje in poroča o rezultatih, beleži stroške, pripravlja razpise, pripravlja letni program projektov, sledi objavljenim razpisom za sofinanciranje projektov itd. Občinski energetski upravljavec okoli sebe zbere skupino, ki dobro pozna določeno področje in energetskemu upravljavcu pomaga pri izvedbi posameznega projekta. Da lahko sprejemamo učinkovite ukrepe in analiziramo učinke teh ukrepov, je potrebno dobro energetsko knjigovodstvo, torej beleženje rabe energije in s tem povezanih stroškov. Nujno je namreč poznati trenutno stanje in pretekle trende, da lahko prihodnost izboljšamo. Glede na enostavnost izvedbe ukrepa in prednosti, ki jih prinaša, je smiselno, da se v vseh javnih stavbah v občini Izola uvede koncept energetskega knjigovodstva. Aktivnost vpeljave energetskega knjigovodstva organizira občinski energetski upravljavec v sodelovanju z računovodstvi posameznih objektov.

10.2.3 Javna razsvetljava Predlagani ukrep je:

• Sanacija svetilk javne razsvetljave skladno z veljavno zakonodajo.

Neustrezne svetilke javne razsvetljave je potrebno skladno z veljavno zakonodajo zamenjati do 31.12.2016. Plan menjave svetilk je spremenjen zaradi drugih dejavnikov. V občini so pristopili k ukrepom za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo z redukcijami in zmanjševanjem osvetljevanja sakralnih in kulturnih objektov. Lokalne skupnosti so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 62/10) dolžne izdelati načrt javne razsvetljave. Uredba v 5. členu določa, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju posamezne lokalne skupnosti vgrajene v razsvetljavo cest lokalne skupnosti in razsvetljavo javnih površin, ki jih lokalna skupnost upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej lokalni skupnosti, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.


Stran 86 od 102

10.2.4 Industrija in storitve Občina ne more neposredno vplivati na strateške odločitve podjetij, zato so ukrepi usmerjeni predvsem v spodbujanje podjetij k URE in njihovem osveščanju. Predlagani ukrep je:

• Seznaniti podjetja z možnostmi za pridobitev nepovratnih sredstev za financiranje študij izvedljivosti in investicij na področju URE.

10.3 Ukrepi na področju obnovljivih virov energije (OVE)

10.3.1 Lesna biomasa Lesno biomaso je možno izkoriščati na različne načine v sistemu daljinskega ogrevanja, v posameznih mikosistemih ali pa popolnoma individualno. Pri tem pride do nadomestitve fosilnih goriv, ki povzročajo nastanek toplogrednih plinov, ali do učinkovitejšega načina izrabe lesa, saj prihaja do zamenjave starih kotlov na les, ki v ozračje spuščajo velike količine ogljikovega monoksida (posledica slabega izgorevanja). Predlogi ukrepov so:

• Spodbujanje rabe lesne biomase v individualnih kuriščih na območjih, kjer je potencial izrabe.

10.3.2 Izraba bioplina Ni potenciala za izrabo bioplina. Zato predloga ukrepov ne podajamo.

10.3.3 Izraba sončne energije Predlog ukrepov je:

• Paket spodbujanja za povečanje izrabe sončne energije. V okviru tega paketa se da poudarek: promociji in izobraževanju, pilotnim projektom na izbranih stavbah, pomoči v obliki nasvetov in kontaktov z izvajalci ter celotni organizaciji projekta. Najbolj preprosti sistemi koriščenja sončne energije omogočajo pripravo tople sanitarne vode, v kolikor pa je v objektu speljan sistem talnega ali stenskega ogrevanja, se sončna energije izrablja tudi za ogrevanje prostorov. Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Solarni sistemi se lahko vgradijo na strehe objektov posameznih hiš, šol, podjetij itd. Sončna energija se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije. Ob večanju cen električne energije lahko pričakujemo vse večje zanimanje posameznikov in organizacij za postavitev tovrstnih sistemov. V okviru ukrepa je potrebno:

• Dati poudarek izobraževanju in ozaveščanju prebivalcev o prednostih izrabe sončne energije (projekt naj zajema različne aktivnosti v obliki promocije, seminarjev itd.). Predstavi naj se zastavljeni paket za spodbudo izrabe sončne energije v občini Izola oziroma kakšni so njegovi cilji, naloge, aktivnosti, vključeni projekti itd.

• Spodbuditi razmišljanje občanov o izkoriščanju tovrstne energije, preko izvedbe projektov izrabe sončne energije na izbranih javnih objektih, ki so v občinskem upravljanju (npr. osnovne šole). Preko promocije v okviru dnevov odprtih vrat, kjer bi zainteresirani posamezniki dobili ustrezne informacije, občina pripomore k motivaciji za namestitve sistemov na individualne hiše.

• Promovirati proizvodnjo EE iz sončne energije preko organizacije seminarjev z ogledi dobre prakse za vse zainteresirane. Občinski energetski upravljavec poizkuša najti potencialne lokacije za postavitev sončnih celic. Občina lahko izvede skupaj z ostalimi zainteresiranimi pilotni projekt postavitve sončnih celic na enem izmed javnih objektov in s tem poskrbi za ustrezno promocijo.


Stran 87 od 102

10.3.4 Izraba vetrne energije Večji potencial izrabe vetrne energije na območju občine Izola ni ugotovljen. Tako, da zaradi tega ukrepov ne podajamo.

10.3.5 Izraba geotermalne vode Iskanje in izkoriščanje geotermalnih virov predstavlja kompleksen projekt, kjer je potrebna predhodna natančna ocena geoloških pogojev, temperature, količine in kakovost termalne vode. Projekti zajema termalne vode so tehnološko in ekonomsko zelo tvegani, tveganje pa se zmanjšuje čim boljše so geološke raziskave terena. Stroški vrtanja z globino naraščajo in predstavljajo znaten del naložbe. Na podlagi predhodne preliminarne ocene in trenutnih razmer ukrepov za ta segment ne podajamo v okviru tega LEK-a.

10.4 Ukrepi na področju prometa Predlogi ukrepov so:

• osveščanje o alternativnih oblikah mobilnosti in odgovornejša raba avtomobila ter populariziranje javnega prometa.

• izgradnja in označevanje kolesarskih stez; • izboljšanje varnosti pešpoti in dostopov do javnih objektov ter javnega prevoza; • spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev; • spodbujanje uporabe alternativnih goriv - osveščanje o rabe OVE (biogoriva in električna vozila) v javnem

transportu.

10.5 Ukrepi na področju osveščanja, izobraževanja, informiranja Predlagani ukrep je

• Vzpostavljen sistem energetskega informiranja in svetovanja z namenom povečanja osveščenosti. Možne aktivnosti za doseganje tega ukrepa so:

• organizacija delavnic, okroglih miz, predstavitev na temo URE in OVE za širšo javnost, organizacija seminarjev za ravnatelje šol in vrtcev na temo URE,

• organizacija ogledov primerov dobrih praks na terenu, • redno objavljanje člankov na temo OVE in URE v občinskih sredstvih javnega obveščanja, • redno poročanje o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih v medijih, ki so dostopni cim večjemu številu občanov, • organizacija seminarjev na temo URE za predstavnike večjih podjetij, • izdelava informativnih brošur na temo OVE in URE.

Podjetnikom je potrebno prenesti informacije o pomenu URE, vodstvenemu kadru največjih podjetij v občini pa tudi informacije o so-proizvodnji toplote in električne energije. Ravnatelji šol in vrtcev morajo biti obveščeni o enostavnih ne-investicijskih ukrepih, ki prinašajo prihranke pri rabi energije. Prav tako jih je potrebno spodbuditi k organizaciji krožkov za otroke na temo OVE in URE. Lastniki etažnih stanovanj morajo prejeti informacije o prednostih ogrevanja iz skupnih centralnih kotlovnic. Poleg tega jim je potrebno prenesti informacije o možnih prihrankih, ki izhajajo iz namestitve delilnikov stroškov porabljene energije, ki odčitavajo dejansko porabljeno energijo na posameznem ogrevalu. Na področju OVE naj bo poudarek na osveščanju o možnostih izrabe lesne biomase in sončne energije. Po sprejetju LEK je ključnega pomena, da se po sprejetju na občinskem svetu tudi dejansko začne izvajati. Zato bo morala občina poskrbeti za energetsko upravljanje, kar je bilo že podrobneje opredeljeno. Tudi v primeru, ko občina za energetsko upravljanje pooblasti zunanjo osebo ali institucijo, je pomembno, da tudi sama ostane v kontaktu z aktualnimi temami na področjih OVE in URE. Zato je pomembno, da se skupina zaposlenih na občini redno udeležuje aktualnih seminarjev in delavnic na to temo.


Stran 88 od 102

11 Akcijski načrt s predlogom aktivnosti za izvedbo ukrepov LEK Akcijski načrt lokalnega energetskega koncepta določa dejavnosti samoupravne lokalne skupnosti namenjene izvedbi lokalnega energetskega koncepta s časovnim in finančnim načrtom. Za vsak projektni paket dejavnost morajo biti določeni:

• nosilec, • oseba, odgovorna za usklajevanje, • rok predvidene izvedbe (časovni načrt izvajanja), • pričakovani dosežki (kratek opis projekta in njegovih učinkov), • celotna vrednost (finančni načrt izvajanja dejavnosti), • kazalnik, s katerim se bo spremljala učinkovitost izvajanja.

V akcijskem načrtu je zbran nabor projektov, za katere je ocenjeno da so potrebni in so izvedljivi. Projekti so predstavljeni ločeno, vsak posebej, vendar ni nujno, da se bodo tako tudi izvajali. Vrstni red izvajanja ukrepov je odvisen od razpoložljivih sredstev, aktualnih razmer, kot tudi od javnih razpisov za možno sofinanciranje in kreditiranje posameznih projektov. Izbrani projektni paketi so:

1. Imenovanje energetskega upravljavca. 2. Projekt informiranja, osveščanja, izobraževanja in spodbujanja javnosti o pomenu uporabe OVE in pomenu

URE. 3. Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih ter priprava letnih planov. 4. Izvedba razširjenih energetskih pregledov za javne stavbe. 5. Uvedba energetskega knjigovodstva v vseh javnih stavbah 6. Program in izvedba spodbujanja ukrepov URE v vseh segmentih rabe (predvsem gospodinjstva in javne

stavbe). 7. Projekt (paket) spodbujanja izrabe sončne energije. 8. Sanacija javne razsvetljave v smeri zamenjava neustreznih svetil (glede na Uredbo) z novimi energetsko

učinkovitimi svetili. 9. Progam spodbujanja trajnostnih oblik transporta. 10. Vzpostavitev dveh polnilnih mest za elektro-vozila s samozadostno oskrbo za potrebe občine Izola (Občina

zagotovi ustrezno zemljišče oz. mesto za namestitev polnilnih mest) 11. Priprava smernic o zahtevah učinkov energetske sanacije pri obnovi obstoječih stavb (znižana zahteva o

uporabni površini stavb, ki morajo zadostiti zahteve Pravilnika o energetski učinkovitosti stavb – manj od 1.000 m2)


Stran 89 od 102

Preglednica 55: Projekti z okvirnim naborom aktivnosti, ki se izvedeno in kratkim opisom

Naziv projekt Kratek opis Pričakovani rezultat (dosežki)

1. Imenovanje energetskega upravljavca in potem delovanje upravljavca

Za učinkovito izvajanje in spremljanje izvedbe lokalnega energetskega koncepta ter sodelovanje z nosilci aktivnosti ter širšo javnostjo skrbi energetski menedžer kot glavni nosilec vseh aktivnosti energetskega koncepta. Lahko je oseba znotraj občinske uprave ali pogodbeni partner.

Energetski menedžer je odgovoren za: • spremljanje izvajanja koncepta; • aktivnosti za sodelovanje javnosti; • vrednotenje rezultatov; • dogovarjanje z nosilci projektov; • usklajevanje aktivnosti za pridobivanje

dodatnih finančnih sredstev • izobraževanje.

2. Projekt informiranja, osveščanja, izobraževanja in spodbujanja javnosti o pomenu uporabe OVE in pomenu URE.

Projekt je usmerjen v vzpostavitev sistema energetskega informiranja in svetovanja z namenom povečanja osveščenosti. V okviru tega se strmi najprej k izvedbi in uporabi obstoječe razpoložljive infrastrukture. Okvirne aktivnosti so: • organizacija delavnic, okroglih miz, predstavitev na temo URE in OVE za širšo javnost, organizacija

seminarjev za ravnatelje šol in vrtcev na temo URE, • organizacija ogledov primerov dobrih praks na terenu, • redno objavljanje člankov na temo OVE in URE v občinskih sredstvih javnega obveščanja, • redno poročanje o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih v medijih, ki so dostopni cim večjemu številu

občanov, • organizacija seminarjev na temo URE za predstavnike večjih podjetij, • izdelava informativnih brošur na temo OVE in URE.

Javnost bo obveščena o razpisih, možnostih učinkovite rabe energije in uporabe novih tehnologij v energetiki. Z dvigom informiranosti se bo povečala ozaveščenost glede okoljske in energetske problematike ter posledično zmanjšala raba energije.

3. Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih ter priprava letnih planov.

Izdelava poročil o izvedenih aktivnostih iz LEK v posameznem letu ter plan aktivnosti za naslednje leto za občinski svet. To običajno izvede energetski manager.

Letni pregled nad izvajanjem akcijskega načrta iz Energetskega koncepta

4. Izvedba razširjenih energetskih pregledov za občinske javne stavbe.

Energetski pregled je študija, v kateri je zajet celovit pristop k urejanju energetskega stanja stavbe. V sklopu priprave LEK-a so bili izvedeni enostavni pregledi javnih stavb v občini zato se v nadaljevanju izvedejo razširjeni energetski pregledi objektov. Razširjeni energetski pregled je pregled, ki zahteva natančno analizo stavbe. Vsebuje natančne izračune energetskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije. Bistvo takega energetskega pregleda je kompleksna analiza problematike oskrbe in rabe energije ter na koncu seveda predlog rešitve. Pristop, ki ga predpisuje in pooseblja energetski pregled, je temelj za ustrezne tehnične in ekonomske rešitve, saj obravnava problematiko celostno, strukturirano in po točno določenih predpisih. Razširjen energetski pregled je eden od dokumentov, ki je praviloma zahtevan kot dokumentacija za pridobitev nepovratnih sredstev pri razpisih energetske sanacije javnih objektov.

Natančno opredeljeni ukrepi in rešitve za energetsko sanacijo javnih stav.


Stran 90 od 102

Naziv projekt Kratek opis Pričakovani rezultat (dosežki) 5. Uvedba energetskega

knjigovodstva v vseh javnih stavbah

Energetsko knjigovodstvo je osnovni instrument upravljanja z energijo in predstavlja zajemanje, obdelavo in arhiviranje podatkov, povezanih z nabavo in porabo energentov in energij oz ciljno spremljanje rabe energije. Takšen pogled na energetske stroške in porabo energije omogoča, da jih gledamo kot spremenljivko, na katero ne vplivajo le gibanja na trgih energije in energentov, temveč tudi izbire in dejanja financerjev, upraviteljev, vzdrževalcev in uporabnikov. Vpeljava energetskega knjigovodstva, ki zajema več sorodnih objektov tudi omogoča, da ne le ugotovimo kje oz. za katero energetsko storitev so izdatki največji, temveč da primerjamo specifične izdatke za določeno storitev (npr. stroški za ogrevanje na m2, na obiskovalca, na šolarja, na gosta, stroški javne razsvetljave na prebivalca naselja, ..) med posameznimi (podobnimi) objekti. in tako lahko identificiramo potencialne ukrepe za izboljšanje stanja.

Identifikacija kje se splača podrobneje raziskati možnosti za stroškovno upravičene ukrepe in investicije v zmanjšanje energetske rabe oz. zmanjšanje stroškov. Nenehen nadzor, spremljanje in ovrednotenje rabe energije v javnih zgradbah ter hitro odpravljanje napak.

6. Program in izvedba spodbujanja ukrepov URE v vseh segmentih rabe (predvsem gospodinjstva in javne stavbe).

Projekt je usmerjen v podporo pri projektov za izboljšanje stanja URE na področju stanovanj. Občina izvede preko javnega razpisa za dodelitev nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v učinkovito rabo energije v občini. V razpisu se določi, za katere spodbude bo občina dodeljevala nepovratna sredstva, kar je odvisno tudi od same višine namenjenih sredstev za izvedbo razpisa. Občina se tako lahko npr. odloči za sofinanciranje:

• toplotne zaščite zunanjega ovoja zgradbe, • zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva,

Projekt se lahko poslužuje instrumentov:

• občinska podpora pri svetovanju občanov glede URE, • občinska podpora pri kreditiranju in subvencioniranju URE, • uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov.

Projekt se izvaja glede na letni akcijski plan.

Zmanjšana poraba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode.

7. Projekt (paket) spodbujanja izrabe sončne energije.

Spodbujanje in uvajanja OVE predstavlja pomemben prispevek k zmanjševanju porabe energije v občinah. Namen projekta je dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci. Projekt je usmerjen v podporo pri projektov za izboljšanje stanja OVE na področju izrabe energije sonca. Občina izvede preko javnega razpisa za dodelitev nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v rabo energije sonca v občini (predvsem gospodinjstva). V razpisu se določijo kriteriji in način dodelitve spodbude. Projekt se izvaja glede na letni akcijski plan.

Povečan delež obnovljivih virov energije (energije sonca).

8. Sanacija javne razsvetljave v smeri zamenjava neustreznih svetil (glede na Uredbo) z novimi energetsko učinkovitimi svetili.

Neustrezne svetilke javne razsvetljave je potrebno skladno z veljavno zakonodajo zamenjati do 31.12.2016. Plan menjave svetilk je spremenjen zaradi drugih dejavnikov. V občini so pristopili k ukrepom za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo z redukcijami in zmanjševanjem osvetljevanja sakralnih in kulturnih objektov. Projekt se izvede v skladu z planom ukrepov in aktivnosti za sanacijo javne razsvetljave. Usmerjen je v pripravo ustreznega katastra, zamenjavo svetilk, odpravo neskladij ipd.

Pričakovani rezultati izvedbe projekta so zmanjšana poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini (učinkovita) ter nižji stroški električne energije za javno razsvetljavo.


Stran 91 od 102

Naziv projekt Kratek opis Pričakovani rezultat (dosežki) 9. Progam spodbujanja

trajnostnih oblik transporta.

Projekt je usmerjen v podporo popularizaciji uporabe trajnostnih oblik transporta na lokalnem nivoju. Aktivnosti, ki se v okviru tega izvedejo so:

• osveščanje o alternativnih oblikah mobilnosti in odgovornejša raba avtomobila ter populariziranje javnega prometa.

• ureditev in označevanje kolesarskih stez; • izboljšanje varnosti pešpoti in dostopov do javnih objektov ter javnega prevoza;

• organizacija in izvedba vzorčnih primerov in promocija teh primerov v javnosti.

Povečana raba trajnostnih oblik prometa.

10. Vzpostavitev dveh polnilnih mest za elektro-vozila s samozadostno oskrbo za potrebe občine Izola

Projekt je umerjen v promocijo uporabe alternativnih goriv za vozila. Občina v okviru projekta zagotovi ustrezno zemljišče oz. mesto za namestitev polnilnih mest. Po potrebi pa lahko glede na odločitev tudi odloči za investiranje in potem oddajo v najem.

Posredni učinek v rabi fosilnih goriv.

11. Priprava smernic o zahtevah učinkov energetske sanacije pri obnovi obstoječih stavb (znižana zahteva o uporabni površini stavb, ki morajo zadostiti zahteve Pravilnika o energetski učinkovitosti stavb – manj od 1.000 m2)

Projekt je usmerjen v pripravo nekega akta, ki opredeljuje obveznost izdelave načrta energetske oskrbe objektov s posebnimi zahtevami na določenih območjih. Akt ki opredeljuje obveznost izdelave Študije izvedljivosti pri rekonstrukcijah ogrevalnih sistemov za priključevanje novih objektov in za uporabo modernih tehnologij. S takim pristopom se povečujejo možnosti za vzpostavitev sistema za zagotovitev uvedbe sistemov OVE in ukrepov URE ob novogradnjah in rekonstrukciji obstoječih sistemov.

Usmerjeno načrtovanje občinske energetske politike.


Stran 92 od 102

Preglednica 56: Akcijski načrt z naborom projektov, nosilcem in rokom za izvedbo ter kazalniki za spremljanje

Projekt Nosilec Rok izvedbe Kazalnik za spremljanje

1. Imenovanje energetskega upravljavca in potem delovanje upravljavca Občina Izola 2014 – imenovanje • imenovanje energetskega upravljavca (da/ne)

2. Projekt informiranja, osveščanja, izobraževanja in spodbujanja javnosti o pomenu uporabe OVE in pomenu URE.

Občina Izola Energetski manager

Kontinuirana aktivnost

• število izvedenih dogodkov in udeležencev na dogodkih

3. Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih ter priprava letnih planov.

Občina Izola Energetski manager

Kontinuirana aktivnost

• poročilo o izvajanju nalog energetskega upravljavca in zasledovanju akcijskega načrta (da/ne)

4. Izvedba razširjenih energetskih pregledov za občinske javne stavbe. Občina Izola Upravljavci javnih stavb

2015 • izdelani razširjeni energetski pregled stavb (da/ne).

5. Uvedba energetskega knjigovodstva v vseh javnih stavbah Občina Izola Energetski manager

Upravljavci javnih stavb 2016

• kazalniki energetskega knjigovodstva, • delež OVE v energetski oskrbi, • specifična raba energije

6. Program in izvedba spodbujanja ukrepov URE in OVE v vseh segmentih rabe (predvsem gospodinjstva in javne stavbe). Občina Izola

Energetski manager

Pričetek 2015 Konec 2018

• delež OVE v energetski oskrbi • raba toplote za ogrevanje in pripravo

tople sanitarne vode. • raba električne energije.

7. Projekt (paket) spodbujanja izrabe sončne energije. Občina Izola Lastniki objektov

Energetski manager Upravljavci javnih stavb Potencialni investitorji

Pričetek 2015 Konec 2017

• površina vgrajenih sprejemnikov sončne energije

• zmogljivost vgrajenih sprejemnikov sončne energije

8. Sanacija javne razsvetljave v smeri zamenjava neustreznih svetil (glede na Uredbo) z novimi energetsko učinkovitimi svetili.

Občina Izola 2016 • število saniranih svetilk • raba energije kWh/prebivalca

9. Progam spodbujanja trajnostnih oblik transporta.

Občina Izola 2016 • pripravljen in sprejet program (da/ne)

10. Vzpostavitev dveh polnilnih mest za elektro-vozila s samozadostno oskrbo za potrebe občine Izola (Občina zagotovi ustrezno zemljišče oz. mesto za namestitev polnilnih mest)

Občina Izola Potencialni investitorji

2016 • vzpostavljena polnilna mesta za elektro-vozila (da/ne)

11. Priprava smernic o zahtevah učinkov energetske sanacije pri obnovi obstoječih stavb (znižana zahteva o uporabni površini stavb, ki morajo zadostiti zahteve Pravilnika o energetski učinkovitosti stavb – manj od 1.000 m2)

Občina Izola 2015 • pripravljene smernice (da/ne)


Stran 93 od 102

11.1 Okvirni terminski načrt izvedbe ukrepov V akcijskem načrtu so aktivnosti razdeljene po letih od 2014 do 2024. Terminski načrt predstavlja okvirno časovno razporeditev izvajanja projektov; prikazuje predlagani plan izvajanja projektov oziroma sklope projektov, razporejene v času. Seveda si občina lahko projekte razporedi drugače in s tem prilagodi svojim ostalim aktivnostim. Dejanski potek izvajanja programa je velikokrat odvisen tudi od proračunskih možnosti občine in v skladu z razpoložljivimi sredstvi subvencioniranja posameznih postavk. Navedeni so projekti, ki jih izvaja občina Izola. Preglednica 57: Predlog terminskega načrta izvajanja projektov – akcijskega načrta LEK Izola

Leto 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024

1 Imenovanje energetskega upravljavca in potem delovanje upravljavca

2 Projekt informiranja, osveščanja, izobraževanja in spodbujanja javnosti o pomenu uporabe OVE in pomenu URE.

3 Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih ter priprava letnih planov.

4 Izvedba razširjenih energetskih pregledov za občinske javne stavbe.

5 Uvedba energetskega knjigovodstva v vseh javnih stavbah

6 Program in izvedba spodbujanja ukrepov URE in OVE v vseh segmentih rabe (predvsem gospodinjstva in javne stavbe).

7 Projekt (paket) spodbujanja izrabe sončne energije.

8 Sanacija javne razsvetljave v smeri zamenjava neustreznih svetil (glede na Uredbo) z novimi energetsko učinkovitimi svetili.

9 Progam spodbujanja trajnostnih oblik transposrta.

10 Vzpostavitev dveh polnilnih mest za elektrovozila s samozadostno oskrbo za potrebe občine Izola

11 Priprava smernic o zahtevah učinkov energetske sanacije pri obnovi obstoječih stavb


Stran 94 od 102

12 Finančni okvir predlaganih projektov V nadaljevanju podajamo predlog strukture financiranja posameznih projektov. Predvidene vrednosti so okvirne. Pred pričetkom izvajanja je potrebno izbrati najugodnejšega ponudnika in preveriti možnosti financiranja iz različnih virov. Preglednica 58: Finančni načrt predlaganih projektov (ukrepov)

Leto 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024

1 Imenovanje energetskega upravljavca in potem delovanje upravljavca

25.000 25.000 25.000 25.000 25.000 25.000 25.000 25.000 25.000 25.000 25.000


10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000

3 Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih ter priprava letnih planov.

1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000

4 Izvedba razširjenih energetskih pregledov za občinske javne stavbe.

35.000

35.000

5 Uvedba energetskega knjigovodstva v vseh javnih stavbah

10.000 5.000 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500

6 Program in izvedba spodbujanja ukrepov URE in OVE v vseh segmentih rabe (predvsem gospodinjstva in javne stavbe).

100.000 100.000 100.000 100.000

7 Projekt (paket) spodbujanja izrabe sončne energije.

50.000 50.000 50.000

8 Sanacija javne razsvetljave v smeri zamenjava neustreznih svetil (glede na Uredbo) z novimi energetsko učinkovitimi svetili(*).

9 Progam spodbujanja trajnostnih oblik transposrta. 22.000 22.000 22.000

10 Vzpostavitev dveh polnilnih mest za elektrovozila s samozadostno oskrbo za potrebe občine Izola

50.000

50.000

11 Priprava smernic o zahtevah učinkov energetske sanacije pri obnovi obstoječih stavb

5.000 5.000

SKUPAJ 41.000 276.000 303.000 213.000 160.500 38.500 38.500 38.500 38.500 38.500 38.500

(*) – vrednost za ta projekt ni podana. Vrednost bo opredeljena v občinskem proračunu, glede na razvoj dogodkov in nadaljnje aktivnosti ki se nanašajo na ta projekt.


Stran 95 od 102

Preglednica 59: Informativni pregled potencialnih virov za financiranje predlaganih projektov

Oznaka Predlog ukrepa Osnovni vir Potencialni drugi financiranja 1 Imenovanje energetskega upravljavca Občinski proračun -


Občinski proračun Različni EU razpisi (npr. razpis CBC Slovenija – Italija)

3 Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih ter priprava letnih planov. Občinski proračun -

4

Izvedba razširjenih energetskih pregledov za občinske javne stavbe. Občinski proračun Krediti z ugodnimi obrestnimi merami so na voljo pri EKO skladu Različni EU razpisi

(npr. razpis CBC Slovenija – Italija)

5 Uvedba energetskega knjigovodstva v vseh javnih stavbah Občinski proračun Različni EU razpisi


6

Program in izvedba spodbujanja ukrepov URE in OVE v vseh segmentih rabe (predvsem gospodinjstva in javne stavbe).

Občinski proračun krediti z ugodnimi obrestnimi merami so na voljo pri EKO skladu Različni EU razpisi


7

Projekt (paket) spodbujanja izrabe sončne energije.

Občinski proračun krediti z ugodnimi obrestnimi merami so na voljo pri EKO skladu Različni EU razpisi


8 Sanacija javne razsvetljave v smeri zamenjava neustreznih svetil (glede na Uredbo) z novimi energetsko učinkovitimi svetili.

/ drugi investitorji

9 Progam spodbujanja trajnostnih oblik transporta. Občinski proračun Različni EU razpisi


10 Vzpostavitev dveh polnilnih mest za elektro-vozila s samozadostno oskrbo za potrebe občine Izola (Občina zagotovi ustrezno zemljišče oz. mesto za namestitev polnilnih mest)

Občinski proračun -

11 Priprava smernic o zahtevah učinkov energetske sanacije pri obnovi obstoječih stavb Občinski proračun -


Stran 96 od 102

13 Navodila za izvajanje LEK

13.1 Napotki za spremljanje izvajanja ukrepov Sistematična izvedba nalog, ki izhajajo iz sprejetega LEK-a zahteva ažurno spremljanje doseženih rezultatov in njihove uspešnosti. Le tako bo občina resnično na tekočem z uspešnostjo izvajanja posameznih projektov, prav tako bo na ta način lahko spremljala učinke posameznih izvedenih projektov. Občina je dolžna po sprejemu lokalnega energetskega koncepta obvestiti ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Občina mora enkrat letno poročati o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo. Občina mora poročilo za preteklo leto oddati do 31. januarja tekočega leta. Občina mora glede spremljanja izvajanja ukrepov in njihovih učinkov izvajati sledeče aktivnosti:

• Izvajati analizo učinkov vsakega izvedenega ukrepa. Pred izvedbo posameznega projekta se opredelijo predvideni učinki tega projekta (prihranki, povečanje izrabe OVE, zmanjšanje emisij, ipd.), po izvedbi posameznega projekta pa se dejanski rezultati primerjajo z načrtovanimi.

• Objavljati mora rezultate učinkov ukrepov v občinskih sredstvih javnega obveščanja. • Enkrat letno mora pripraviti poročilo o izvedenih aktivnostih iz LEK ter plan aktivnosti za občinski svet. V

poročilu morajo biti opisani vsi posegi na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, ki so posledica izdelanega energetskega koncepta.

• Enkrat letno mora izdelati poročilo o doseženih rezultatih ter učinkih posameznih projektov za Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (zahtevano po 20. in 21. Členu Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov).

13.2 Nosilci izvajanja LEK Za izvajanje lokalnega energetskega koncepta skrbi:

• občinski energetski upravljavec ali • lokalna energetska agencija (opcija).

Pogoj za uspešno izvedbo energetskega koncepta v občini je določitev odgovornih oseb, ki so zadolžene za izvedbo projektov iz akcijskega načrta. Te osebe za korektnost izvedenih nalog tudi odgovarjajo županu in občinskemu svetu. Za izvedbo zastavljenega akcijskega načrta je smiselno imenovati delovno skupino za izvajanje predlaganih projektov. Delovna skupina se spreminja glede na vrsto projekta za katerega je imenovana. Kot odgovorno osebo se imenuje občinskega energetskega upravljavca, to je osebo z opisom del in nalog, ki se nanašajo na izvedbo akcijskega načrta. Občinski energetski upravljavec pripravlja, spodbuja in v posameznih primerih tudi izvaja te projekte, nadzira njihovo izvajanje, pripravlja razpise, letno poroča o doseženih rezultatih ipd.. Občinski energetski upravljavec je ključni akter pri vseh projektih. Najprej mora občina izdelati dejanski načrt izvajanja projektov. Ta načrt izdela občinski energetski upravljavec skupaj s svojo delovno skupino. V lokalnem energetskem konceptu sta sicer predlagana akcijski in okvirni terminski načrt, vendar je oba potrebno še uskladiti s proračunom občine. Predlagan terminski načrt kaže zgolj možen potek izvajanja projektov, ki ga je potrebno uskladiti tudi z drugimi aktivnostmi občine. Pred izvedbo posameznega projekta se opredelijo predvideni učinki tega projekta (prihranki, povečanje izrabe OVE ipd.), po izvedbi posameznega projekta pa se dejanski rezultati primerjajo z načrtovanimi.


Stran 97 od 102

Rezultate posameznih projektov je potrebno objaviti v lokalnih medijih (časopis, lokalna TV postaja ipd.) ter o njih izdelati informacijske brošure. Tako lahko občina bistveno spodbudi razmišljanje tako o učinkovitejši rabi energije kot tudi o uvajanju obnovljivih virov energije pri posameznikih. Pomembno je tudi, da je javnost sproti informirana o dogajanju na tem področju – o izvajanju posameznih projektov, o njihovih učinkih, kaj lahko podobnega storijo občani ipd..

13.3 Viri financiranja Viri financiranja aktivnosti v akcijskem načrtu:

• občinska sredstva, zagotovljena iz občinskega proračuna; • drugi investitorji; • krediti z ugodnimi obrestnimi merami so na voljo pri EKO skladu; • pridobitev sredstev iz različnih evropskih in mednarodnih razpisih (npr. razpis Slovenija – Italija)

Državne institucije podpirajo sofinanciranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije in na področju obnovljivih virov energije. Vse možnosti pridobivanja sredstev so podrobneje opisane v nadaljevanju48. Pogodbeno financiranje Pogodbeno financiranje je finančni model, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s strani tretjega partnerja, poplačani pa iz doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Razlikujemo dve obliki pogodbenega financiranja: pogodbeno financiranje na področju dobave energije oziroma energetskih naprav in pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije (URE). V praksi prihaja tudi do kombinacije obeh oblik. Pogodbeno financiranje na področju dobave energije Pogodbenik - izvajalec sklene z naročnikom pogodbo o dobavi energije. Načrtuje, postavi, financira in vzdržuje naprave ter naročniku dobavlja končno energijo (elektriko, energijo za ogrevanje ali hlajenje) po pogodbeno dogovorjeni stalni ceni, ki vključuje oziroma upošteva ceno energije, investicijske stroške in stroške rednega vzdrževanja, servisiranja in podobno. Pogodbeno financiranje na področju URE Pogodbenik - izvajalec oz. investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za znižanje stroškov za rabo energije. Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih prihrankih pri stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Subvencije in krediti Oddelek za trajnostno rabo energije (MzIP) pripravlja in izvaja programe ozaveščanja, izobraževanja, informiranja ter usposabljanja porabnikov energije, investitorjev in drugih ciljnih skupin. Oddelek vodi in koordinira energetsko svetovanje za občane ENSVET, pripravlja in izvaja spodbujevalne programe za pomoč pri odločanju za investiranje v URE in OVE (študije izvedljivosti, energetski pregledi, lokalni energetski koncepti). Pomembna naloga oddelka je pripravljanje javnih razpisov za sofinanciranje investicijskih projektov na področju URE in OVE, ki so sofinancirani iz državnega proračuna, evropskih in drugih skladov. Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju Eko sklad) je največja finančna ustanova, ki je namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Osnovna dejavnost Eko sklada je spodbujanje razvoja na področju varstva okolja. Fizičnim osebam, podjetjem in občinam nudi ugodno kreditiranje različnih naložb varstva okolja po obrestnih merah, nižjih od tržnih, občanom pa nudi subvencije na področju okoljskih naložb. 48 Pogodbeno financiranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije; Gradbeni inštitut ZRMK, 2001: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/V11-pogfinan.pdf


Stran 98 od 102

Potencialna nepovratna sredstva Ministrstvo za gospodarstvo ima namen da v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravi še nekaj razpisov za energetsko sanacijo javnih stavb. EKO sklad je nazadnje objavil dva poziva za nepovratne finančne spodbude občanom

• javni poziv 6SUB-OB11 je namenjen spodbujanju izvedbe različnih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah.

• javni poziv 7SUB-B11 je namenjen izvedbi ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije pri obnovi večstanovanjskih stavb.

Sredstva, ki so na voljo preko neposrednih razpisov pri institucijah Evropske unije. Nacionalna kontaktna točka za Finančni mehanizem EGP, Norveški finančni mehanizem in Švicarski prispevek je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in lokalno politiko. EKO Sklad ponuja ugodna kreditna sredstva za financiranje različnih okoljskih naložb, med drugim tudi za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije.

13.4 Napotki za spremljanje izvajanja ukrepov Za spremljanje izvajanja ukrepov se zadolži občinskega energetskega upravljavca kot glavnega nosilca izvajanja LEK. Njegove naloge so naslednje:

• analiza učinkov vsakega izvedenega ukrepa, • objavljanje rezultatov učinkov ukrepov v medijih, • letno poročanje ministrstvu za gospodarstvo.

Sistematična izvedba lokalnega energetskega koncepta zahteva ažurno spremljanje doseženih rezultatov in njihove uspešnosti. Za spremljanje izvajanja ukrepov je zadolžen energetski upravljavec, ki mora glede spremljanja izvajanja ukrepov in njihovih učinkov izvajati sledeče aktivnosti:

• Izvajati analizo učinkov vsakega izvedenega projekta. Pred izvedbo posameznega projekta se opredelijo predvideni učinki tega projekta (prihranki, povečanje izrabe OVE, zmanjšanje emisij ipd.), po izvedbi posameznega projekta pa se dejanski rezultati primerjajo z načrtovanimi.

• Objavljati mora rezultate učinkov ukrepov v občinskih sredstvih javnega obveščanja. • Enkrat letno mora pripraviti poročilo o izvedenih aktivnostih iz LEK ter plan aktivnosti za občinski svet. V

poročilu morajo biti opisani vsi posegi na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, ki so posledica izdelanega energetskega koncepta. Le s sprotnim spremljanjem doseženih rezultatov bo občina lahko na tekočem z uspešnostjo izvajanja posameznih projektov, prav tako pa bo na ta način lahko tudi spremljala učinke izvedbe posameznih projektov.

• Enkrat letno mora izdelati poročilo o doseženih rezultatih ter učinkih posameznih projektov za Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (zahtevano po 20. in 21. členu Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št. 74/09, 03/11)).

Pogoj za uspešno izvedbo energetskega koncepta v občini je določitev odgovornih oseb, ki so zadolžene za izvedbo projektov iz akcijskega načrta. Te osebe za korektnost izvedenih nalog tudi odgovarjajo županu in občinskemu svetu. Za izvedbo zastavljenega akcijskega načrta je smiselno imenovati delovno skupino za izvajanje predlaganih projektov. Delovna skupina se spreminja glede na vrsto projekta za katerega je imenovana. Kot odgovorno osebo se imenuje občinskega energetskega upravljavca, to je osebo z opisom del in nalog, ki se nanašajo na izvedbo akcijskega načrta. Občinski energetski upravljavec pripravlja, spodbuja in v posameznih primerih tudi izvaja te projekte, nadzira njihovo izvajanje, pripravlja razpise, letno poroča o doseženih rezultatih ipd.. Občinski energetski upravljavec je ključni akter pri vseh projektih.


Stran 99 od 102

Najprej mora občina izdelati dejanski načrt izvajanja projektov. Ta načrt izdela občinski energetski upravljavec skupaj s svojo delovno skupino. V lokalnem energetskem konceptu sta sicer predlagana akcijski in okvirni terminski načrt, vendar je oba potrebno še uskladiti s proračunom občine. Predlagan terminski načrt kaže zgolj možen potek izvajanja projektov, ki ga je potrebno uskladiti tudi z drugimi aktivnostmi občine. Pred izvedbo posameznega projekta se opredelijo predvideni učinki tega projekta (prihranki, povečanje izrabe OVE ipd.), po izvedbi posameznega projekta pa se dejanski rezultati primerjajo z načrtovanimi. Rezultate posameznih projektov je potrebno objaviti v lokalnih medijih (časopis, lokalna TV postaja ipd.) ter o njih izdelati informacijske brošure. Tako lahko občina bistveno spodbudi razmišljanje tako o učinkovitejši rabi energije kot tudi o uvajanju obnovljivih virov energije pri posameznikih. Pomembno je tudi, da je javnost sproti informirana o dogajanju na tem področju – o izvajanju posameznih projektov, o njihovih učinkih, kaj lahko podobnega storijo občani ipd.. Izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in večje izrabe obnovljivih virov energije (kot so na primer solarni sistemi za pripravo tople vode, toplotne črpalke, kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso) je močno odvisno od osveščenosti prebivalcev, zato lahko občina s promocijskimi projekti, ki so predlagani v akcijskem načrtu, močno spremeni obnašanje občanov. Prav tako jih mora občina podpreti pri pripravi ustrezne dokumentacije in pridobivanju potrebnih dovoljenj.


Stran 100 od 102

14 Viri in zakonodaja

14.1 Viri • Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Poslovni register Slovenije, avgust

2012 (URL: http://www.ajpes.si); • Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (URL: http://www.arsktrp.gov.si/); • Agencija Republike Slovenije za okolje ( URL: http://www.arso.gov.si/); • Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN-OVE)

(URL: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/AN_OVE_2010-2020_final.pdf); • Anketiranje upravljavcev javnih stavb, večstanovanjskih stavb in poslovnih subjektov; • Armani, F., 2012. Perspectives of off-shore geothermal energy in Italy. In EPS-SIF, International School on Energy.

Varenna: Società Italiana di Fisica; • Brošura Les – domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije; • EKO sklad; • Energetska bilanca RS za leto 2012

(URL: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/Energetska_bilanca/EBRS_2012.pdf) • E-uprava (URL: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/index.jsp); • Geografski atlas Slovenije. 1998. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, ZRC SAZU, 360 str.; • Grobovšek B.: Prihranek energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe; • Grobovšek, B.. Kako energijsko varčno hišo imamo? (URL: http://www.arhem.si); • GURS, REN – register nepremičnin, 2013; • Lesna Biomasa, ZGS, avgust 2013 (URL: http://www.biomasa.zgs.gov.si/); • Joanneum Research Graz, Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih

bilanc na področju toplotne oskrbe; • Ministrstva za za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo; • Dejanska raba tal, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, avgust 2013; • Nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost 2008-2016

(URL: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/AN_URE_2008-2016.pdf); • Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije za obdobje do leta 2030:

(URL: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/NEP/NEP_2030_jun_2011.pdf); • Obnovljivi viri energije (URL: http://www.focus.si/ove); • Operativni program zmanjševanja emisij TGP do 2012; • Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2008; • Priročnik za energetske svetovalce, Gradbeni inštitut ZRMK, 1996; • Priročnik za izdelavo lokalnih energetskih konceptov; • Sanacija večstanovanjskih stavb, ZRMK

(ULR: http://www.gi-zrmk.si/Knjiznica/SANACIJA%20-VEČSTANOVANJSKIH%20STAVB.pdf); • Slovenija : pokrajine in ljudje. 1999. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga, 735 str.; • Tomšič, M.. Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro in robustno oceno

potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., 2006; • Spletna stran Občine Izola, Predstavitev občine, avgust 2013 (URL: http://www.izola.si/index.php?page=static&item=308); • Meteorološke postaje, Atlas okolja, ARSO, avgust 2013 (URL naslov: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso); • SURS, Občine v številkah, avgust 2013

(URL: http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2013&id=56); • Osnutek odloka OPN Občine Izola, avgust 2013 (URL:http://www.izola.info/doc/Odlok_OPN_osnutek.pdf); • Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe, SURS, Popis 2002, avgust 2013


Stran 101 od 102

(URL:http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0558815S&ti=&path=../Database/Popis2002/03_Obcine2007/04_05588_Stavbe_in_stanovanja/&lang=2);

• Stavbe s stanovanji po letu zgraditve stavbe, SURS, Popis 2002 (URL:http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=62);

• Statistični letopis 2012, SURS, avgust 2013 (URL: http://www.stat.si/letopis/LetopisVsebina.aspx?poglavje=31&lang=si&leto=2012);

• Dovoljenja za gradnjo stavb, SURS, avgust 2013 (URL:http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1970703S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/19_gradbenistvo/06_19707_dovoljenja/&lang=2 );

• Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini, SURS; avgust 2013 (URL:http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1907112S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/19_gradbenistvo/06_19071_stanov_sklad/&lang=2);

• Stanovanja po opremljenosti z napeljavami in s pomožnimi prostori , SURS, avgust 2013 (URL:http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1907111S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/19_gradbenistvo/06_19071_stanov_sklad/&lang=2);

• Sanacija večstanovanjskih stavb v pasivnem in nizkoenergijskem standardu, ZRMK , avgust 2013 (ULR: http://www.gi-zrmk.si/Knjiznica/SANACIJA%20VE%C4%8CSTANOVANJSKIH%20STAVB.pdf);

• Priprava tople sanitarne vode, AURE – Agencija za učinkovito rabo energije, avgust 2013 (ULR: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-16.PDF);

• Lesna goriva - priročnik (URL: http://www.gozdis.si/data/publikacije/10_lesna_goriva_prirocnik.pdf); • Primerjava cen energentov, končne in koristne energije, 28. 7. 2013, avgust 2013

(URL: http://www2.arnes.si/~mlicen3/html/cene_energentov.html); • Parada J. et al, 2012, The deep sea energy park: Harvesting hydrothermal energy for seabed exploration, Seabed

Exploitation, The LRET Collegium 2012 Series, Volume 3, URL naslov: http://eprints.soton.ac.uk/349890/1/__soton.ac.uk_ude_PersonalFiles_Users_asv1a09_mydocuments_FSI%20Admin%20Files_LRET%20Collegium_LRET%202012_AAAA%20The%20LRET%202012%20Books_LRET%20Collegium%202012%20Final%20Version%201-5_Book_Vol_3_upload_301012.pdf, november 2013;

• Žumer J., 2004. Odkritje podmorskih termalnih izvirov pred Izolo, Geografski zbornik, leto 2004, letnik 51, številka 2. URL naslov: http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2004_2.pdf, november 2013;

• GeoSZ, 2011. GEOTERMALNA ENERGIJA osnove, stanje izkoriščanja v svetu in pri nas, njena vloga v OVE, Izročki iz predavanja mag. Dušana Rajverja, URL naslov: http://www.geo-zs.si/UserFiles/677/File/Geo_Power/2013_01_25/Izro%C4%8Dki%20iz%20predavanj%20GEOTERMALNA%20ENERGIJA.pdf, november 2013;


Stran 102 od 102

14.2 Zakonodaja • Direktiva 2006/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o

energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 98/76/EGS. • Energetski zakon (EZ) (Uradni list RS, št. 79/99 (8/00 popr.), 110/02-ZGO-1, 50/03 Odl.US: U-I-250/00-14, 51/04,

26/05-UPB1, 118/06 (9/07 popr.), 27/07-UPB2, 70/08, 22/10, 37/11 Odl.US: U-I-257/09-22, 10/12, 94/12-ZDoh-2L); • Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 77/09, 93/12); • Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/09, 3/11); • Pravilnik o metodologiji in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS št.

35/08); • Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli

(Ur. l. RS št. 7/2010); • Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Uradni list RS, št. 26/08); • Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 52/10); • Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/09, 3/11); • Resolucija o nacionalnem energetskem programu (RE NEP) (Ur. l. RS, št. 57/2004); • Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Uradni list RS, št. 2/06); • Tabela emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Ur. l. RS št. 68/96 in 65/98) • Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološke sprejemljivega pretoka (Ur.l. RS, 97/09) • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13); • Uredba o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Uradni list RS, št. 36/04, 51/04-EZ-A); • Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11); • Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP

(106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl.US: U-I-43/13-8); • Zakon o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št.

17/2002) • Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/06-UPB1,

49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl.US: U-I-88/10-11).