globalno segrevanje (2)

  • View
    65

  • Download
    1

Embed Size (px)

Text of globalno segrevanje (2)

Gimnazija Velenje

SEMINARSKA NALOGA

Globalno segrevanje

Mentor:

datum :

Avtor:

Globalno segrevanje

2

KazaloKazalo..................................................................................................................... 2 1. Kazalo slik, grafov in tabel...................................................................................3 2. Uvod...................................................................................................................4 3. Povzroitelji ........................................................................................................5 3.1. Dejavnosti, ki povzroajo globalno segrevanje..............................................5 3.2. Sproanje plinov strmo naraa...................................................................6 3.3. Katere drave prispevajo najve?..................................................................7 4. Posledice........................................................................................................... 10 4.1. Taljenje ledu............................................................................................... 10 4.1.1. Posledice taljenja ledu povzroajo:........................................................10 4.1.2. Lomljenje arktinih itov......................................................................10 4.2. Izumiranje ivali..........................................................................................11 4.3. Zvievanje morske gladine erozija obal....................................................11 4.4. Pospeeno segrevanje.................................................................................12 4.5. Ve snega................................................................................................... 12 4.6. Ve padavin deevja in poplave................................................................12 4.7. Izumiranje vrst............................................................................................13 5. Posledice v Sloveniji..........................................................................................13 5.1. Zvievanje morske gladine..........................................................................13 5.2. Propadanje gozda........................................................................................14 5.3. Ostale posledice..........................................................................................14 7. Sklep................................................................................................................. 17 9. Stvarno kazalo.................................................................................................. 19

Globalno segrevanje

3

1. Kazalo slik, grafov in tabelGraf 1

Tabela 1:

Globalno segrevanje

4

2. UvodMed strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preuevanjem vremenskih pojavov in podnebja, se vse bolj krepi preprianje, da se ozraje poasi, a vztrajno segreva zaradi pojava globalnega segrevanja. eprav je globalno segrevanje poznano e ve kot sto let, pa znanstveniki dolgo niso bili pripravljeni, oziroma niso hoteli priznati, da se podnebje spreminja predvsem zaradi nas ljudi. Spreminja pa se na mnogo nainov. Tako smo se lahko prav v preteklih letih prepriali v to, da se z ozrajem prav res nekaj dogaja. edalje ve je bilo milejih zim brez snega ter vedno toplejih poletij, ki so v nekaterih dravah ruila dolgoletna povpreja in rekorde. In to vse, ravno zaradi globalnega segrevanja, katerega del smo tudi mi. Globalno segrevanje ni ni drugega kot segrevanje, ki pa bo zajelo cel svet. e e bolj poenostavim, temperature po celem svetu se bodo drastino poveale. Seveda globalno segrevanje ni nek problem, ki je nereljiv in bi se mu morali zato izogniti, ampak je problem, ki se mu lahko izognemo prav na tako lahek nain kot ga povzroamo. A da doseemo to, pa se mora nae miljenje popolnoma spremeniti. Zato je bil moj namen, ki me je ve as spremljal pri izdelavi te naloge, da bi vsaj manji krog ljudi spoznal in se zavedal, kaken problem nas tare, pa eprav bo res v glavnem vplival samo na nae potomce. Tako sem hotel vsaj nekaj ljudi spodbuditi k miljenju, da globalno segrevanje ni kr neki! eprav ta moja projektna naloga res ne bo vplivala na potek dogodkov v zvezi z globalnim segrevanjem, je pa vsaj zaetek in prav je, da tudi Vi nekako vplivate na to, vsaj tako, da preberete, ali pa vsaj preletite to nalogo.

Globalno segrevanje

5

3. PovzroiteljiPreden zanemo valiti krivdo na pretirano industrializacijo, na preveliko in nesmotrno porabo energije, na prehitro rast prebivalstva v nerazvitih dravah in preden se zanemo spraevati kdo je za to kriv, moramo vedeti, da k pojavu globalnega segrevanja vsak izmed nas prispeva nek dele, ki pa sicer ni kako pretirano velik. Poraba energije je v razvitih dravah nekajkrat veja kot v manj razvitih oziroma nerazvitih. Obratno pa se dogaja pri porabi ivljenjskega prostora v nerazvitih dravah hitro poveuje zaradi prekomernega naraanja prebivalstva. Prispevki k globalnem ogrevanju so tako razlikujejo po nainu in velikosti le-teh. Vsak izmed nas bi zato moral utiti odgovornost za povzroevanje in odgovornost za prepreevanje le-tega, vsaj v tolikni meri kot prispeva k nastanku globalnega segrevanja. al pa se veliko ljudi niti ne zaveda, katere njihove potrebe in dejavnosti prispevajo h globalnem segrevanju.

3.1. Dejavnosti, ki povzroajo globalno segrevanjeNajve h globalnemu segrevanju prispeva proizvodnja in poraba energije (55%), pri katerem se sproa ogljikov dioksid. V to je vteta poraba vseh goriv: premoga nafte zemeljskega plina - lesa - Drugi najveji vir onesnaevanja so fluorokloroogljiki (CFC), ki prispevajo kakih 18%. Kljub mednarodnim sporazumom o omejevanju porabe le-teh, njihov dele ne upada, kvejemu naraa, in bodo zato znatno prispevali k pojavu globalnega segrevanja e najmanj 50 let. Tretji prispevek po vrsti je kmetijstvo (15%). Pri kmetijski proizvodnji se sproa predvsem metan. Dale najve ga nastaja na movirnatih rievih poljih, znaten dele pa je tudi v ivinoreji. K pridelavi hrane lahko skupaj s kmetijstvom tejemo tudi prispevek zaradi pridobivanja novih kmetijskih zemlji. Tu gre predvsem za posekavo in poiganje tropskih pragozdov in tudi gozdov nasploh, ki pa jih nato spreminjajo v obdelovalno zemljo. Prispevek le-tega ni zanemarljiv, saj predstavlja kar 10 odstotkov vseh prispevkov. Ostale dejavnosti, od katerih je najmoneja industrija, pa prispevajo, navkljub druganem mnenju skoraj vseh le 15%. Seveda ta le e vedno predstavlja velik problem za globalno segrevanje in svet nasploh.-

Globalno segrevanje

6

INDUSTRIJA IN DRUGO PO IGANJE GOZ DOV KMETIJSTVO KLOROFLUOROOGLJIKI PROIZ VODNJA IN PORABA ENERGIJE 1

4 8 15 18 55

0 10 20 30 40 50 D LE P I G ALNE S G E E R LOB M E R VANJU (v ods totk ih)

60

Graf 1: Dejavnosti, ki povzroajo globalno segrevanje

Vidimo, da proizvodnja energije prispeva levji dele, a je treba biti pri takih ugotovitvah previden. Veina te energije se porabi za ogrevanje, v tehnolokih procesih, pri proizvodnji elektrike v termoelektrarnah in za transport. Dobren del te energije se porabi pri pridelavi in predelavi nafte in za pridelovanje elektrine energije. e bi to energijo vteli pri proizvodnji hrane in pri industriji, bi dobili precej drugano sliko. Prispevek energetike bi se tako zmanjal, zelo pa bi se poveal dele industrije. Tako ni isto neumno rei, da je industrija ena od glavnih povzroiteljev globalnega segrevanja. Seveda bi se tudi dele pridobivanja hrane poveal za priblino 5 odstotkov.

3.2. Sproanje plinov strmo naraaCelotna koliina sproenega ogljika v obliki ogljikovega dioksida se iz leta v leto drastino poveuje. Od 1800 milijonov ton leta 1950 je narasla e na 6000 milijonov ton v letu 1994. Naraanje je skoraj premortno in priblino sledi naraanju industrijske proizvodnje v svetu. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo naraanje z istim tempom nadaljevalo e vsaj do leta 2020, e bodo o porabi fosilnih goriv in o sproanju plinov odloale samo trne zakonitosti. Tudi e bi e v devetdesetih letih prilo do globalne svetovne odloitve o omejevanju porabe CO2, bi letno sproanje e naraalo do leta 2010. al takega dogovora e ne moremo kaj kmalu priakovati, saj bi po mnenju vodilnih ljudi v svetu, to preve vplivalo na gospodarski razvoj Taki izgovori pa ne bodo pomagali problematiki o globalnem segrevanju.

Globalno segrevanje

7

3.3. Katere drave prispevajo najve?

Skupne emisije l. Drava 1994 (milj. ton ogljika) ZDA Kitajska Rusija Japonska Nemija Indija Velika Britanija Ukrajina Kanada Italija Francija Poljska Juna Koreja Slovenija 3,6 1371 835 455 299 23 222 453 125 116 104 90 89 88

Emisije na prebivalca (tone ogljika) 5,26 0,71 3,08 2,39 2,89 0,24 2,62 2,46 3,97 1,81 1,56 2,31 1,98

Razlika v emisijah od 1990 do 1994 (%) 4,4 13,0 -24,1 0,1 -9,9 23,5 -0,3 -43,5 5,3 0,8 -3,2 -4,5 43,7

1,80

2,9

Globalno segrevanje

8

Globalno segrevanje

9

Graf 2: Prispevek CO2 po regi

30

27,5

25

20 16,2 15 9,5 10 9,9 8 5 5 5 3 15,9

0 (v% )

SevernaAm erika (Z Kanada, Mehika) DA, Evropa Kitajska, Singapur, Hong Kong, Tajvan Drave nekdanje SZ Japonska, obe Koreji Srednji vzhod (15 drav) Indija, Pakistan, Banglade JZAzija (5 drav) Ostale (36 drav)

jah v letu 1997 (v odstotkih)

Globalno segrevanje

10

4. PosledicePosledic globalnega segrevanja je mnogo, nekatere iz med njih so manj kodljive, nekatere bolj. A vse bolj ko se poglablja v stvar, se ti zdi, da so za nas ljudi pomembne samo tiste, ki so kodljive za kapital in industrijo. Zdi se namre, da izumiranje severnih medvedov prav ni ne skrbi voditeljev svetovnih velesil, skrbi jih, a e vseeno premalo, da bodo e ez nekaj let ves