Univerza v Novi Gorici

Poslovno-tehniška fakultetaProgram: Gospodarski inženiring II. stopnje

EKONOMIKAZA INŽENIRJE

VAJE 1

asist. Drago Papler, mag. gosp. inž.

Program: Gospodarski inženiring II. stopnje

Izvajalec: Drago PaplerE-naslov za seminarske naloge: ove.2020@gmail.comE-naslov za kontakt: drago.papler@gmail.com

Govorilne ure: v Novi Gorici, Vipavska 13, kabinet št. 12, ob torkih od 15. do 16. ureDostopnost gradiva:http://sabotin.p-ng.si/dpapler/_Ekonomika_za_inzenirje/Vaje

Preoblikovanje svetovnega gospodarstva

Za obdobje 1980-2000 je značilno preoblikovanje svetovnega gospodarstva in globalizacija. Svet je doživel nekaj velikih sprememb:

• Padec Berlinskega zidu pomeni začetek političnih sprememb. • Tehnološke spremembe, ki so privedle do prevlade dejavnosti, ki zahteva človeško

znanje.• Doslej nedoživete demografske spremembe; na eni strani porast prebivalstva v revnih

deželah, na drugi pa oblikovanje velike skupine starejših ljudi, odvisnih od socialnega zavarovanja.

• Globalno vse bolj soodvisna gospodarstva - države razpadajo, regionalni trgovinski bloki pa se krepijo. Najpomembnejša sprememba je relativno zmanjšanje pomena velikih nacionalnih trgov. Globalizacija je prinesla liberalizacijo mednarodne menjave.

• Skokovit porast pomena zunanjega, svetovnega okolja za položaj in vlogo vseh, posebno pa majhnih in srednjih držav. Celo za večje države postaja očitno, da se morajo hitreje in temeljiteje odzivati na pobude, ki se porajajo v zunanjem okolju. Za majhne države so postali prilagajanje, fleksibilnost strategij in ravnanja, takojšnje odzivanje na hitro se spreminjajoči svet, temeljne zahteve.

• Bistveno se je spremenil odnos med državo, podjetji in trgom. Globalizacija krepi vlogo podjetij. Velika podjetja postajajo partnerji državi in prevzemajo nekatere njene vloge. Velika podjetja vstopajo v mednarodne odnose.

Opredelitev globalizacije na raven

Kaj je globalizacija?• proces, v katerem se povečuje medsebojna odvisnost proizvajalcev blaga in storitev

in v katerem se odločitve o alokaciji produkcijskih dejavnikov v vse večji meri sprejemajo na globalnem nivoju.Alokacija = je področje ekonomije, ki se ukvarja z odobritvijo, dajanjem pravice do uporabe, nabave česa (npr. , ,..) oz. z razporeditvijo surovin oz. sredstev za povečanje učinkovitosti.

• gre za liberalizacijo trgovinskih in finančnih tokov oz. za proces odpiranja nacionalnih ekonomij.Liberalizem = prost, svoboden, se sam odloča kaj bo naredil.

Dejavniki, ki opredeljujejo globalizacijo:• rastoč delež menjave v svetovnem bruto družbenem proizvodu (BDP),

• hitreje od mednarodne menjave blaga narašča delež mednarodne menjave s storitvami,

• povečan pomen neposrednih tujih investicij (NTI) in mednarodne proizvodnje,

• velik in naraščajoč vpliv tehnologije,

• nastanek integriranih finančnih trgov,

• rastoč pomen ekonomij obsega in skupne proizvodnje in razdelitve.

Opredelitev globalizacije na raven

Globalizacijo lahko opredelimo na več različnih načinov glede na raven:

• na svetovni ravni se globalizacija nanaša na naraščajočo medsebojno gospodarsko odvisnost med državami, ki se odraža v povečanem čezmejnem pretoku blaga, storitev, kapitala in znanja;

• na ravni posamezne države se nanaša na obseg medsebojnih povezav med gospodarstvom države in preostalim svetom: izvoz in uvoz, notranji in zunanji tokovi NTI in portfolio investicij ter notranji in zunanji tokovi licenčnih plačil, ki so povezana s prenosom tehnologije;

• na ravni določene industrije se globalizacija nanaša na stopnjo, po kateri je konkurenčen položaj podjetja znotraj te industrije v eni državi odvisen od tiste v drugi. Globalizirane industrije si prizadevajo vladati na vsakem trgu z enako skupino globalnih podjetij, ki usklajujejo svoje strateško delovanje po državah;

• na ravni posameznega podjetja se globalizacija nanaša na obseg premoženja podjetja v drugih državah in na njegovo vpletenost v čezmejne tokove kapitala, blaga in znanja

med podružnicami.

Skupni procesi globalizacije

Globalni sistemi trgov delijo svet na štiri trge: razviti svet (ZDA, EU, razviti), planska gospodarstva (komunistične države), dežele v razvoju in manj razvite države.Vsi štirje svetovi so v procesu globalizacije.

Skupni procesi globalizacije so:• mobilnost (kapitala, dela, idej),• simultanost – hkratnost pomeni, da se nov proizvod začne tržiti hkrati na vseh trgih,• proces obvoznice – BYPASS – uporaba alternativnih tehnologij,• pluralizem – nastajajo različni centri znanja in vplivov.

Globalna konkurenčna prednost:• produkcijski faktorji: fizični faktorji (cena zemlje, lokacija, kvaliteta, fizična

sredstva), človeški resursi (količina resursov, stroški delovne sile vključno s kulturnimi faktorji), infrastruktura, znanje, kapital.

• Temeljni faktorji: resursi, klima, lokacija, število ljudi (so dani in globalno dostopni);• Prednostni faktorji: izobraženo osebje, komunikacijska infrastruktura, raziskave in

razvoj (so najpomembnejši, jih razvijamo).

Primeri: multinacionalna podjetja in investicije 1

Leto 2007 rekordno po investicijah (STA, 24.9.2008)

•Vrednost neposrednih investicij v svetu je lani predvsem na račun prevzemov in združitevdosegla nov rekord v zadnjih sedmih letih. Vrednost izhodnih investicij je znašala 1997 milijard dolarjev, skupno stanje vseh investicij v tujini pa je znašalo 15.602 milijardi dolarjev, je razvidno iz investicijskega poročila UNCTAD 2008.

•Tema letošnjega poročila Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), ki vsako leto ponudi pregled dogajanja na področju neposrednih investicij v svetu, so multinacionalna podjetja in izzivi v infrastrukturi. Po umiritvi zaradi terorističnih napadov v ZDA septembra 2001 se je vrednost neposrednih investicij lani povzpela do novega rekorda. Kot je v Ljubljani povedala Andreja Jaklič iz Centra za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je vrednost investicij na vhodni strani lani znašala 1885 milijard dolarjev, skupno stanje vhodnih investicij pa znaša 15.211 milijard dolarjev. Večina investicijskih tokov je posledica prevzemov in združitev. Njihova vrednost znaša 1637 milijard dolarjev, kar je 46 odstotkov več kot v letu 2006, je povedala Jakličeva in dodala, da postaja fenomen multinacionalk vse bolj pomemben.

•Število multinacionalk je v svetu preseglo 79.000 in imajo skupaj v tujini 790.000 enot. Modeli poslovanja multinacionalk postajajo zelo fleksibilni, motivi pa so izrazito naravnani v iskanje trga, surovin.

Primeri: multinacionalka podjetja in investicije 2

•Po besedah Jakličeve pri strukturnih premikih večjih sprememb v primerjavi z letom 2006 ni: največji ostajajo največji. Največje vlagateljice so ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Španija in Italija, največje prejemnice investicij pa ZDA, Velika Britanija, Francija, Kanada, Nizozemska in Kitajska. UNCTAD v investicijskem poročilu ugotavlja, da se povečuje vloga storitvenih podjetij, internacionaliziranost narašča, v samih investicijah je zelo močan primarni sektor, obseg predelovalne industrije pa nekoliko upada.

•Rast neposrednih investicij beležijo vse svetovne celine. Zelo aktivna so rastoča gospodarstva, tako naložbeniki kot prejemniki, investicijski tokovi pa so zelo živahni tudi med manj razvitimi gospodarstvi. Za naložbe najbolj zanimive destinacije ostajajo Brazilija, Kitajska, Rusija, Indija in ZDA. Se pa pri Kitajski po pojasnilih Jakličeve že pozna rast cen dela, zato v ospredje že prihajajo države z nižjimi stroški. Tako se je denimo na 6. mesto na lestvici najbolj vabljivih gospodarstev uvrstil Vietnam.

•Novost letošnjega investicijskega poročila je predstavitev državnih naložbenih skladov kot neposrednih investitorjev. Njihov obseg naložb je sicer še vedno skromen (približno 0,3 odstotka njihovega premoženja) in še vedno so pretežno portfeljski naložbeniki, toda po letu 2005 se vse bolj usmerjajo tudi v neposredne investicije, zlasti na področju storitev.

Primeri: multinacionalka podjetja in investicije 3

•Finančna kriza v letu 2007 še ni vplivala na gibanje neposrednih naložb. Zaznati pa je manj greenfield projektov in bistveno več združitev in prevzemov. Tak trend je pričakovati tudi v bodoče, pravi Jakličeva in dodaja, da bodo vplivi krize zabeleženi šele letos. V prvi polovici letošnjega leta je v primerjavi z zadnjo polovico leta 2007 že prišlo do padca vrednosti neposrednih naložb; vrednost združitev in prevzemov se je zmanjšala za 29 odstotkov. Dejstvo sicer je, da je vpliv finančne krize bolj prisoten v razvitih državah.

•Multinacionalke se po besedah Jakličeve soočajo s težavami, a so bolj likvidne in bolj odporne proti finančni krizi. V svetu je zaznati tudi padec optimizma v investicijskih načrtih, internacionalizacija pa še naprej narašča, je ugotovitve UNCTAD predstavila Jakličeva. Države po svetu sicer nadaljujejo s spodbujanjem neposrednih investicij, nadaljujejo se politike odprtosti, narašča število bilateralnih investicijskih sporazumov, je pa nekaj omejitev predvsem v strateških pogledih na surovine. Z naraščanjem neposrednih vlaganj narašča tudištevilo investicijskih sporov, ki se več ali manj rešujejo prek arbitraž. Jakličeva je poudarila, da je svetovna rast zelo odvisna od infrastrukture. Kot model pospeševanja infrastrukture in razvoja je ponujeno partnerstvo med multinacionalkami in vladami. To je zahteven izziv za države, ki morajo pripraviti ustrezne politike in v njih upoštevati potencialna tveganja. V infrastrukturnih projektih je zaenkrat 10 odstotkov vrednosti neposrednih naložb.

Vir: http://www.findinfo.si/DnevneVsebine/Novice.aspx?id=5209

Vplivi globalizacije

Delovna mesta Delovna mesta

Intenzivnost

čas

Intenzivnost

čas

Nestalna delovna mesta

Stalna delovna mesta

Mobilnost kapitala in finančni tokoviMobilnost kapitala in finančni tokovi

Intenzivnost

čas

Intenzivnost

čas

Mobilnost kapitala

Pregled-nost finan-čnih tokov

Davki in dajatveDavki in dajatve

Intenzivnost

Čas

Intenzivnost

Čas

Iz poslovanja

Iz plač

Socialne dajatveSocialne dajatve

Intenzivnost

Čas

Intenzivnost

Čas

Iz poslovanja

Iz plač

Vplivi globalizacije

Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 3, 4, 5

Plače v strukturi zaposlenihPlače v strukturi zaposlenih

Intenzivnost

Čas

Intenzivnost

Čas

Višjemu sloju

Nižjemu sloju

Zaposleni in delovni časZaposleni in delovni čas

Intenzivnost

Čas

Intenzivnost

Čas

Nestalen urnik

Število stalno zaposlenih

Moč

Čas

Multinacionalke

Države

Moč države in moč multinacionalkMoč države in moč multinacionalk Prerazdelitev akumulacijePrerazdelitev akumulacije

Intenzivnost

Čas

Intenzivnost

Čas

Akumulacija razvitih

Pomočnerazvitim

Vplivi globalizacije 2

Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 5, 6, 7, 8

Konkurenčnost valutKonkurenčnost valut

Intenzivnost

Čas

Intenzivnost

Čas

Konkurenčnost dolarja

Konkurenčnost drugih valut

Globalizacija informacij v razvoju

Globalizacija informacij v razvoju

Intenzivnost

Čas

Intenzivnost

Čas

Globalizacija informacij

Čas razvoja izdelkov

KAJ LAHKO STORI

PODJETJE?

KAJ LAHKO STORI

PODJETJE?

Večanje konkurenčnosti zreinženiringom

Večanje konkurenčnosti zreinženiringom

Kooperacija z multinacional-

kami

Kooperacija z multinacional-

kami

Vključevanje v procese

globalizacije

Vključevanje v procese

globalizacije

Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 9, 10

Vplivi globalizacije 3

Možnosti prilagajanja

Proizvodni koncept

Proizvodni koncept

Konceptmarketinga

Konceptmarketinga

Konceptposlovnelogistike

Konceptposlovnelogistike

Konceptvitkegapodjetja

Konceptvitkegapodjetja

ReinženiringReinženiringRazvoj dejavnikovkonkurenčnosti

Čas

Razvoj poslovnih konceptov

??

Razvoj konceptov poslovanja

Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 11

MultinacionalkeMultinacionalke

Združevanje tržišč

Združevanje tržišč

Denarne unijeDenarne unije

Transparentnost trgov

Transparentnost trgov

Ekologi-zacija?

Ekologi-zacija?

Razvoj dejavnikovglobalizacije

Čas

Drugo ?Drugo ?

Faze razvoja globalizacije

Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 12

Primeri: največje slovenske multinacionalke 1

Lestvica multinacionalk (18.3.2008)

•Mercator, Gorenje in Krka so na vrhu lestvice slovenskih nefinančnih multinacionalk za leto 2007. Zapečkarstvo Slovencev naj bi oviralo njihov razvoj.

•Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani je objavil seznam slovenskih multinacionalk. Med prvo deseterico so se poleg prej omenjene trojice uvrstili še Droga Kolinska, Petrol, Merkur, Intereuropa, Helios, Iskra Avtoelektrika in Elan. Marjan Svetličič(FDV) je ob tem opozoril, da multinacionalke ne definira obseg poslovanja, ampak prisotnost v tujini, oziroma tako imenovano globalno poslovanje.

•Majhne, a hitro rastoče

Slovenske multinacionalke so majhne, saj jih ima trenutno le pet več kot 800.000 evrov premoženja v tujini," je nadaljeval Svetličič in opozoril na njihovo dinamično rast. Med letoma 2004 in 2006 so slovenske multinacionalke svoja sredstva v tujini podvojile na skoraj tri milijarde evrov, prodajo pa zvišale za polovico, na okoli 5,5 milijarde evrov.

Primeri: največje slovenske multinacionalke 2

•Mercator, Krka in Gorenje imajo v tujini približno toliko sredstev kot 22 drugih multinacionalk, ki jim sledijo na lestvici. Največ naložb imajo naše multinacionalke na območju Jugovzhodne Evrope.

•Svetličič je še poudaril, da je bilo med 25 največjimi multinacionalkami kar 24 ustanovljenih še v času socialističnega samoupravljanja, in dodal: "Med veliko petindvajseterico jih ima le osem sedež v Ljubljani, kar je dokaz decentraliziranega gospodarskega razvoja v prejšnjem režimu.“

•Delo v tujini povzroča težave v družini

Predstavniki podjetij Jub, Krka, Trimo in Kolektor pa so opozorili na težave, s katerimi se spopadajo pri globalnem poslovanju. Slovenci naj ne bi bili pripravljeni delati v tujini, poleg tega naj bi nas pestilo pomanjkljivo poznavanje drugih kulturnih okolij. Prvi mož idrijskega Kolektorja Stojan Petrič je ob tem namignil na družinske težave sodelavcev na delu v tujini, saj si mnogi najdejo novega partnerja in se ločijo od prejšnjega.

Vir: http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=38876

Podjetje kot sistem

Osnovna ideja poslovnega sistema - podjetja je v zamisli, da ima skupina organiziranih delavcev, ki medsebojno sodelujejo, večji donos, kot če bi delali vsak za sebe.

Ta ideja izhaja iz koncepta delitve dela.

Podjetje je osnovna celica družbenega gospodarstva.

Cilj podjetja je največji dobiček v danem tržnem in pravnem okolju. Dobiček naj bi bila nagrada za tveganje na trgu.

Za nastanek poslovnega sistema (podjetja) je potrebna združitev sredstev in ljudi, ki imajo cilj proizvajati nove dobrine za zadovoljitev določenih potreb.

Podjetja že dolgo temeljijo na delitvi dela ter na uporabi delovnih in pogonskih strojev.

Razvoj poslovnih sistemov je šel od majhnih delavnic do današnjih mednarodnih podjetij (korporacij).

Dobiček – temeljni cilj podjetja

Temeljni in dolgoročni cilj poslovnega sistema v sodobnem tržnem gospodarstvu jedobiček. Le-ta na dolgi rok zagotavlja obstoj poslovnega sistema.Takšne poslovne sisteme imenujemo profitne organizacije.Neprofitne organizacije nimajo za temeljni cilj dobiček, ampak zadovoljevanje drugih – kulturnih, športnih, humanitarnih, itd. ciljev.

Cilji gospodarstva in podjetja so:• maksimiranje dodane vrednosti,• maksimiranje življenjskega standarda,• maksimiranje družbenega standarda,• ustrezen razvoj podjetja.

Gre za maksimalno zadovoljevanje družbenih potreb pri danih (razpoložljivih) virih oz. minimiziranje porabe virov za določene družbene potrebe.Hierarhija ciljev je različna glede na pomembnost: vrhovni, vmesni, osnovni.

Smoter podjetja je po predhodni zadovoljitvi potreb okolja, zaradi lastne eksistence tudi zadovoljevanje lastnih potreb sistema.

Upravljanje proizvodnega sistema

Proizvodni sistem trajno uresničuje smotre in cilje svoje dejavnosti z organizacijsko strukturo, ki uravnava transformacijski proces tako, da dosežemo pri danem vhodu, čimboljši izhod sistema.

Pri uravnavanju proizvodnega sistema je potrebno razpolaganje s sistemom informacij, strukturo in informacijskimi tokovi:

• tok programskih informacij, ki poteka v smeri materialnega in energetskega toka (ciljne informacije) in vzporedno z njim,

• tok informacij o dejanskem stanju, ki nastaja v procesu,• tok kontrolnih informacij, informacij o odstopanju od dejanskega stanja od

želenega, ki poteka v nasprotni smeri od materialnega in energetskega,• tok interventnih informacij, ki pomenijo uravnalne impulze oz. impulze za zaščitne

ukrepe sistema; je istosmeren s kontrolnim.

Pri upravljanju podjetja je potrebno zagotoviti vse elemente in procese v proizvodnem sistemu, ki zagotavljajo njegovo učinkovito delovanje.

SISTEM UPRAVLJANJA

poslovne funkcije

PROIZVODNI SISTEMX YX2

X1

Y1

Y2

informacije o izhodih sistema

informacije o vhodih sistema

intervencijske informacije informacije o stanju sistema

informacije o okolju

informacije ookolju

SISTEM REGENERACIJE

GOSPODARSKI SISTEM

DRUŽBENI SISTEM

POSLOVNI SISTEM

VHODI:-materialni-energetski-informacijski

IZHODI:-materialni-energetski-informacijski

Kibernetski model proizvodnega poslovnega sistemaKibernetski model = s povratnimi zvezami

Vir: prof. dr. Franc Bizjak, Ekonomika podjetja za inženirje, Str. 15

Primer globaliziranega podjetja: Altel PCB, d.o.o. - 1

Podjetje so ustanovili 1999. leta 3 podjetniki in združili bogate izkušnje na področju »outsourcing«proizvodnje elektronskih modulov podprte z izkušnjami v prejšnjih lastnih podjetjih industrijskega inženiringa elektronskih tiskanih vezij, prodaje elektronskih komponent in komercialnih storitev s področja distribucije izdelkov v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji.

Nastalo je visokotehnološko podjetje za proizvodnjo elektronike, posameznih sestavov in končnih izdelkov za znanega kupca z nudenjem storitve tehnološkega razvoja izdelkov za serijsko proizvodnjo, izdelavo proizvodne dokumentacije, izdelavo orodij in testnih naprav, zagotavljanja sledenja in kakovosti proizvodnje, nabave materiala, opremljanja elektronskih tiskanih vezij z elektronskimi komponentami v avtomatizirani proizvodnji, funkcionalnega testiranja, embaliranja in logistike izdelkov za kupca.

Sedež podjetja je v Višnji Gori pri Grosupljem ob avtocesti Ljubljana – Zagreb, ki omogoča hitre povezave v svet. Podjetje je povezano z ostalimi podjetji preko interneta in nudi sodobne informacijske povezave z elektronskim poslovanjem z distributerji doma in v svetu, saj je proizvodnja elektronike zelo globalizirana gospodarska branža.

Vir: http://www.altel.si/default.aspx?ID=1032

Primer globaliziranega podjetja: Altel PCB, d.o.o. - 2

Naziv: Altel PCB d.o.o., Proizvodnja in trgovina

Glavne dejavnosti: Proizvodnja elektronskih

plošč, pogodbena proizvodnja

Razpoložljivi prostori: 650 m2 Višnja Gora

Oprema: 2 liniji SMT Siemens in Samsung

linija valnega spajkanja Seho z dušikom, avtomat za silikoniranje Bartec, 2 komponentniavtomat za poliuretan Bartec

Vir: http://www.altel.si/default.aspx?ID=1032 382.811.1962008

372.996.7322007

282.794.2082006

192.112.6152005

131.221.7712004

91.098.2332003

101.128.8712002

8664.6372001

Št. zaposlenihBruto promet €Leto

Lastnosti sodobnega industrijskega proizvodnega sistema

Lastnosti sodobnega industrijskega proizvodnega sistema so:• pretežno avtomatizirana, visoko produktivna, vendar prilagodljiva, fleksibilna

tehnologija;• proizvodnja za znanega in neznanega kupca;• masovna in individualna proizvodnja, čemur je prilagojena tehnologija;• računalniško podpra proizvodnja in projektiranje;• učinkoviti poslovno informacijski sistemi;• najpomembnejša in obsežna dela se pripravijo pred proizvodnjo;• velik poudarek inovacijam in racionalizacijam v proizvodnji in zunaj neposredne

proizvodnje;• sprememba filozofije upravljanja;• velik poudarek na hitrem obračanju sredstev itd.

• Zunanji dejavniki konkurenčnosti: so pogojeni z gospodarsko politiko neke družbe in razvojem družbene infrastrukture.

• Notranji dejavniki konkurenčnosti: pa so pogojeni s tem, kako podjetje izrablja svoje, lastne vire.

Vrste poslovnih sistemov

Poslovne sisteme delimo:• po vidiku lastnine:1. ZASEBNI POSLOVNI SISTEMI (po ZGD)1.1. samostojni podjetnik posameznik (s.p.)1.2. poslovni sistem posameznika1.3. kapitalske družbe (d.o.o., delniške družbe, komanditna delniška družba),1.4. osebne družbe (komanditne, družbe z neomejeno odgovornostjo, tiha družba).2. DRŽAVNI, oz. JAVNI POSLOVNI SISTEMI, 3. MEŠANI POSLOVNI SISTEMI,4. POSLOVNI SISTEMI V DOMAČI ALI TUJI LASTI.

• po vidiku vrste poslovnih učinkov (proizvodne, storitvene, trgovske),• po načinu proizvodnje (individualno, serijsko, množično),• po velikosti (male, srednje, velike) z vidika števila zaposlenih, kapitala podjetja,

prihodkov.

- SAMOSTOJNI PODJETNIK (s.p.)

- DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO (d.n.o.)

- KOMANDITNA DRUŽBA (k.d.)

- TIHA DRUŽBA (t.d.)

- DELNIŠKA DRUŽBA (d.d.)

- DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (d.o.o.)

- KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA (k.d.d.)

Vrste gospodarskih družb po ZGD

KAPITALSKE DRUŽBEOSEBNE DRUŽBE

PODJETNIK POSAMEZNIK – s.p. Fizična oseba. Glede na druge oblike podjetij je za samostojnega podjetnika značilno, da ne potrebuje posebnega ustanovnega kapitala in da za obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim kapitalom.

DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO – d.n.o.Lahko jo ustanovita dve osebi ali več oseb, ki odgovarjajo solidarnostno za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Družba je pravna oseba in je ustanovljena na osnovi pogodbe med družbeniki.

KOMANDITNA DRUŽBA – k.d.Je družba, kjer vsaj en družbenik – komplementar - (lahko pa njih več) osebno odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem in najmanj en družbenik – komandist - ali njih več, pa le v omejenem obsegu odgovarja za obveznosti družbe.

TIHA DRUŽBA – t.d. Ni pravna oseba, uvrščamo jo med osebne družbe. Nastane na osnovi pogodbe, ko tihi družbenik vloži v družbo svoj kapital in ima pravico do udeležbe na dobičku, sorazmerno z njegovimi vlaganji. Tihi družbenik ne odgovarja za obveznosti družbe, lahko pa prevzame garancije, poroštva.

Osebne družbe

DELNIŠKA DRUŽBA – d.d.Osnovni kapital je razdeljen na delnice. Delniška družba odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Delničarji za obveznosti družbe odgovarjajo le s svojim vloženim kapitalom.Višino osnovnega kapitala delniške družbe določa gospodarska zakonodaja. Delničarjem pripada del letnega dobička, ki je sorazmeren z nominalnimi zneski delnic.

DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO – d.o.o.Ustanovi jo lahko ena ali več (največ 50) fizičnih, oz. pravnih oseb, ki postanejo njeni družbeniki. Osnovni kapital je razdeljen na osnovne vložke družbenikov. Za obveznosti družbe družbeniki ne odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem. Družbeniki imajo pravico do deleža v dobičku, razen če v pogodbi ni drugače določeno. Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, oz. v skladu s pogodbo.

KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA – k.d.d.Komanditna delniška družba (k.d.d.) je komanditna družba, v kateri so kapitalski deleži komanditistov razdeljeni na delnice in zaradi tega zanje smiselno veljajo pravila, ki urejajo delniško družbo. ZGD razporeja k.d.d. med kapitalske družbe, čeprav gre v osnovi za osebno družbo zaradi osebne odgovornosti komplementarjev za obveznosti družbe. Vendar pa so komplementarji v k.d.d. navadno kapitalske družbe in je zato umestitev k.d.d. v ZGD smiselna. Če so vsi komplementarji (družba, v kateri nobena fizična oseba ne odgovarja za obveznosti družbe), gre za dvojno družbo.

Kapitalske družbe

OSEBNE DRUŽBE

- SAMOSTOJNI PODJETNIK (s.p.) Primer: TIS Turizem, inženiring in storitve Karmen Korošec s.p.; http://www.podjetnik.si/

- DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO (d.o.o.) Zaradi osebne odgovornosti je primerna predvsem za manjša podjetja z manjšim tveganjem, npr. družinska podjetja. Osebna odgovornost družbenikov predstavlja tudi precejšnjo zanesljivost upnikom. D.n.o. je od vseh družb po ZGD najbližja civilnopravni družbi in se zato za razmerja med družbeniki subsidiarno uporabljajo določila Obligacijskega zakonika (OZ) o družbi. Primer: Pristovšek & Pristovšek, TIS, d.n.o.

- KOMANDITNA DRUŽBA (k.d.)Primer: Tisa - Klezin Marta k.d.

• DVOJNA DRUŽBA Primer: dvojna družbo Julius fond in Julius;Sreda 05.08.2009, 16:00 Zvon Ena Holding bo pripojil Julius Fond in Julius Maribor - Zvon Ena Holding namerava pripojiti dvojno družbo Julius fond in Julius, v kateri ima 99,5-odstotni delež, so potrdili na sedežu omenjene mariborske finančne družbe.

Primeri osebnih družb

Vir: http://89.143.249.33/gospodarstvo/2009/08/zvon_ena_holding_bo_pripojil_julius_fond_in_julius.aspx

KAPITALSKE DRUŽBE

- DELNIŠKA DRUŽBA (d.d.) Primer: Telekom Slovenije d.d.

- DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (d.o.o.) Primer: Rimljan d.o.o..

- KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA (k.d.d.)Primeri: Michelin, EuroSisney SCA, Hermès International, Merck

- TIHA DRUŽBA (t.d.)

Razlika med osebnimi in kapitalskimi družbami je:da osebne družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, kapitalske pa le z premoženjem družbe.

Razlika med upravljanjem in vodenjem:Upravljanje – Upravljajo lastniki, ki jih zanima koliko dobička bo prineslo poslovanje; skrbijo za osnovni kapital,

premoženje družbe t.j., da se ne zmanjšuje temveč stalno raste in prinaša in tega naslova lastnikov prihodek.Vodenje – Vodijo direktorji, ki so postavljeni s strani upravljavcev, ti pa se bolj zanimajo, kako se bo delalo in ne kaj

za družbo pomeni voditi poslovni proces. Sprejemajo odločitve.

Primeri kapitalskih družb

Razdelitev poslovnih sistemov

Z vidika poslovnih učinkov:• Proizvodni poslovni sistemi:

rudarski, industrijski, kmetijski, gradbeni…• Trgovski poslovni sistemi:

trgovina na veliko in malo ter zunanja ali notranja trgovina • Storitveni poslovni sistemi:

ptt storitve, prevozi, turizem, finančne storitve (banke), komunala…

Z vidika načina proizvodnje:• Individualna (po naročilu) ali kosovna proizvodnja• Serijska proizvodnja (mala, velika)• Množična proizvodnja

Posebnosti poslovnih sistemov

Ustanovitev poslovnega sistema:• Pogodba o ustanovitvi podjetja:

- pravna oblika podjetja;- ime podjetja in njegov sedež;- dejavnost podjetja ali poslovni predmet;- višina kapitala in način njegove zagotovitve.

• Statut podjetja (mora biti izdelan v obliki notarskega zapisa): - pravice in obveznosti;- način upravljanja in organi podjetja;- način ugotavljanja dobička in delež na njemu

• Registracija podjetja na sodišču.

Prenehanje poslovnega sistema:• Likvidacija (prostovoljna ali prisilna),• Stečaj poudarek je na (običajno delnem) poplačilu upnikov.

V vsakem primeru poslovni sistem preneha delovati šele, ko je izpeljan postopek likvidacije in ga sodišče izbriše iz registra podjetij.

• Likvidacija je postopek, v katerem se opravi unovčenje (likvidacija) celotnega dolžnikovega premoženja in sorazmerno in sočasno poplačilo vseh upnikov iz tega premoženja;

• Stečaj je poseben sodni postopek, ki ga opravi pristojno sodišče nad premoženjem dolžnika. Osnovni stečajni razlog je dalj časa trajajoča plačilna nesposobnost, oz. nesolventnost dolžnika;

• Prisilna poravnava je poseben sodni postopek, ki na predlog prezadolženega dolžnika poteka pred sodiščem z namenom, da odpravi prezadolženost in prepreči stečaj. Od uvedbe prisilne poravnave, do njenega konca, stečajnega postopka ni mogoče začeti. Organi v procesu prisilne poravnave so: poravnavni senat, upravitelj postopka prisilne poravnave in upniški odbor.

Insolvenčni postopki

• Poslovni proces podjetja upravlja upravljavec podjetja. Upravljanje pomeni določanje ciljev in sredstev za doseganje ciljev in kontrola izvajanja.

• Poslovne odločitve niso samo gospodarske, ampak posegajo v sfero izven podjetja in so povezane z okoljem, s socialnimi dejavniki v zvezi z zaposlenimi v podjetju itd.

• Pri poslovnem procesu je bistveno kdo o čem odloča.Strateške odločitve so v domeni najvišjega kroga prizadetih (npr. skupščina delničarjev), taktične odločitve se sprejemajo v ožjem krogu (npr. upravni odbor, oz. nadzorni svet), medtem, ko operativne odločitve sprejema vodstvo podjetja.

Odločanje o poslovanju podjetja

• Horizontalno (med konkurenčnimi poslovnimi sistemi) in vertikalno povezovanje(proizvajalci v verigi);

• Finančne naložbe v druge poslovne sisteme;

• Fuzije - združevanje (merger – oba ugasneta), prevzemi (aquisition – eden ugasne)

• Konzorcij (začasno za čas projekta);

• Kooperacije;

• Karteli (na področju prodaje, nabave)

Poslovni sistemi se lahko tudi razdružujejo iz najrazličnejših vzrokov.

Poslovno združevanje in razdruževanje

UNIVERZA V NOVI GORICIPoslovno-tehniška fakulteta

Program: Gospodarski inženiring II. stopnje

NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE IZ PREDMETA:

EKONOMIKA ZA INŽENIRJE

Akademsko leto 2009/10

Navodila za seminarske naloge

UNIVERZA V NOVI GORICIPoslovno-tehniška fakulteta

Seminarska naloga iz predmeta:

EKONOMIKA ZA INŽENIRJE

SEMINARSKA NALOGA:(primer)

OCENA UČINKOV RACIONALIZACIJE

Študent

Mentor

Nova Gorica, datum

Naslovna stran seminarske naloge

OCENA UČINKOV RACIONALIZACIJE

1. Problem1.1 Opredelitev naloge

2. Opis racionalizacije- tehnične rešitve- potrebna sredstva- prihranki pri delu, materialu

3. Ocena učinkovOcena naložb- ocena prihrankov- stalni stroški pred in po racionalizaciji- spremenljivi stroški pred in po racionalizaciji

4. Rezultati- stroškovni graf- analiza učinkov in prihrankov

Okvirna vsebina 1

OBLIKOVANJE POSLOVNE STRATEGIJE

1. Problem1.1 Opredelitev naloge

2. Analiza stanja- tehnične rešitve- ocena tehnološkega položaja

3. Predlogi rešitev- oblikovanje naravne strategije- predlogi projektov- oblikovanje ciljne poslovne mreže- spremenljivi stroški pred in po racionalizaciji

4. Rezultati- stroškovni graf- analiza učinkov in prihrankov

Okvirna vsebina 2

NOVE TEHNOLOGIJE

1. Problem1.1 Opredelitev naloge

2. Analiza stanja- oblikovanje ocene tržnega položaja- potrebna sredstva- stroški in prihodki

3. Predlogi rešitev- ocena naložb- ocena stroškov- stalni stroški pred in po uvedbi nove tehnologije- spremenljivi stroški pred in po uvedbi nove tehnologije- ocena prihrankov

4. Rezultati- stroškovni graf- analiza učinkov in prihrankov

Okvirna vsebina 3

• Ocena učinkov inovacij, racionalizacij,• Ocena učinkov uvajanja nove tehnologije,• Ekonomska izbira tehnologij,• Analiza poslovanja podjetja z metodo kritične točke poslovanja,• Zasnova poslovne strategije s portfolio matriko,• Vrednotenje stroškov, prihodkov in rezultata pri uvajanju novega izdelka, • Projektni pristop v razvoju novega izdelka, • Primerjava različnih tehnologij, izdelkov in izbor najustreznejše z vidika ekonomske

učinkovitosti,• Zasnova proizvodne politike z metodo kalkulacije po direktnih stroških,• Ocena naložb, denarnih tokov ter kazalnikov učinkovitosti in uspešnosti • Utemeljitev ekonomske upravičljivosti naložb,• Analiza zalog in uvajanje metod optimiranja,• Poslovni načrt novega podjetja,• Druga področja uporabe teorije stroškov.

Možne teme