Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.

Javna razsvetljava:

- pregled osnovnih zahtev

- varčna raba energije

- sodobni pristopi k zmanjševanju porabe energije

JAVNAJAVNA RAZSVETLJAVA RAZSVETLJAVA

Zunanja razsvetljava je nastala namensko – iz potrebe

namen zunanje razsvetljave je izboljšanje vidljivosti in /ali pa estetike

denarne in nedenarne koristi razsvetljave

JAVNA RAZSVETLJAVAJAVNA RAZSVETLJAVA

- Zagotavljanje varnosti oseb in premoženja

- Zagotavljanje varnosti v prometu

- Oblikovanje celostne nočne podobe mest in naselij

ParizPariz

absolutistični vladar je želel nadzor nad ljudstvom tudi v nočnem času

1461 izda Luis XI. uredbo o obveznem izobešanju lantern

razsvetljava zaradi režima nepriljubljena

1667 zametki centralno organizirane javne razsvetljave

LONDONLONDON

razsvetljava iz razloga zagotavljanja varnosti

izobešanje lantern ob zimskih praznikih

od 1415 obvezno v zimskem času

razsvetljava med ljudmi dobro sprejeta

LJUBLJANALJUBLJANA

osamljene oljne luči leta 1751

1797 oddajo prižiganje v zakup

1864 svetilke na petrolej

od 1860 uvajanje plinske razsvetljave

20. STOLETJE –RAZVOJ 20. STOLETJE –RAZVOJ MOTORNEGA PROMETAMOTORNEGA PROMETA

- RAZSVETLJAVA DO ZAČETKA 20. STOLETJA NAMENJENA IZKLJUČNO OSEBNI VARNOSTI

- NOVE ZAHTEVE Z RAZVOJEM MOTORNEGA PROMETA

PREDPISI IN STANDARDI s področja PREDPISI IN STANDARDI s področja javne razsvetljavejavne razsvetljave

- SIST EN 13201 CESTNA RAZSVETLJAVA

( Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava)

- UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA OKOLJA

- UREDBA KOMISIJE (ES) ŠT. 245/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2005/32/ES v zvezi za zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk…, visokointenzivnostnih sijalk in svetilk za delovanje le teh

SIST EN 13 201 CESTNA SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVARAZSVETLJAVA

1.del: Izbor razredov za razsvetljavo (tehnično poročilo)

2. del: Zahtevane lastnosti

3. del: Metode za izračun

4. del: Meritve v cestni razsvetljavi

SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVASIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVA

SVETLOBNOTEHNIČNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE RAZREDE CEST IN ULIC, KI OMOGOČAJO USTREZNE VIDNE RAZMERE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI:

– CESTE ZA MOTORNI PROMET – SKUPINA ME in CE

– ULICE IN PEŠČEVE POVRŠINE – SKUPINA S

KONCEPT SVETLOSTIKONCEPT SVETLOSTI

1.1.        RAZISKAVE O VPLIVURAZISKAVE O VPLIVU R RAZSVETLJAVE AZSVETLJAVE NA VIDNOST OVIR (Waldram, 1920 -)NA VIDNOST OVIR (Waldram, 1920 -)

CESTE ZA MOTORNI PROMET - KONCEPT CESTE ZA MOTORNI PROMET - KONCEPT SVETLOSTI SVETLOSTI

ENAKOMERNOST SVETLOSTIENAKOMERNOST SVETLOSTI

- vzdolžna enakomernost svetlosti Ul= Lmin/Lmaks

- splošna enakomernost svetlosti

Uo = Lmin/Lsr

OMEJITEV BLEŠČANJAOMEJITEV BLEŠČANJA

ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA MOTORNI PROMETMOTORNI PROMET

Zagotavljanje visoke horizontalne osvetljenosti.

Dobra splošna in vzdolžna enakomernost osvetljenosti in svetlosti

Velike višine montaže svetilk (8 –12 m )Razmeroma nizke zahteve glede

barvnega videza

RAZSVETLJAVA ZA PEŠCE in POČASNI RAZSVETLJAVA ZA PEŠCE in POČASNI PROMET – SKUPINA SPROMET – SKUPINA S

Za pešce je pomembno razpoznavanje obrazov Za pešce je pomembno razpoznavanje obrazov in ovir, pomembna je vertikalna in polcilindrična in ovir, pomembna je vertikalna in polcilindrična

osvetljenostosvetljenost

OBČUTEK VARNOSTIOBČUTEK VARNOSTI

RAZSVETLJAVA IN NEVARNOST RAZSVETLJAVA IN NEVARNOST KRIMINALNIH DEJANJKRIMINALNIH DEJANJ

Dobra razsvetljava ima po mnenju prebivalcev Dobra razsvetljava ima po mnenju prebivalcev največji pomen za zmanjšanje kriminala največji pomen za zmanjšanje kriminala

VODORAVNA OSVETLJENOST IN VODORAVNA OSVETLJENOST IN RAZPOZNAVANJE OBRAZOVRAZPOZNAVANJE OBRAZOV

KRITERIJ VODORAVNE KRITERIJ VODORAVNE OSVETLJENOSTI NI ZADOSTENOSVETLJENOSTI NI ZADOSTEN

REŠITEV SKLADNA Z UREDBO MOŽNA LE REŠITEV SKLADNA Z UREDBO MOŽNA LE OB POVEČANJU PORABE ENERGIJEOB POVEČANJU PORABE ENERGIJE

ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA PEŠCE in POČASNI PROMETPEŠCE in POČASNI PROMET

Povprečna vodoravna osvetljenost

Enakomernost vodoravne osvetljenosti (nižje zahteve kot pri motornem prometu)

Vertikalna/polcilindrična osvetljenost

Manjše zahteve glede enakomernosti

Večje zahteve glede barvnega videza

Nižje višine montaže

RAZSVETLJAVA IN OBLIKOVANJE MESTNEGA RAZSVETLJAVA IN OBLIKOVANJE MESTNEGA PROSTORAPROSTORA

TUDI PREUREJENA SVETILKA V SLOVENIJI NI TUDI PREUREJENA SVETILKA V SLOVENIJI NI DOVOLJENADOVOLJENA

PRIMER SVETILKE – OLD QUEEN S STREET, LONDON

NOČNA PODOBA MESTANOČNA PODOBA MESTA

LJUBLJANA ?LJUBLJANA ?

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (ur. list RS 81/2007)onesnaževanja okolja (ur. list RS 81/2007)

Poseganje v zahteve za:

- javno razsvetljavo (osebna varnost, varnost prometa in premoženja)

- ustvarjanje celostne nočne podobe mesta

- zahteve za osvetljevanje športnih površin

4. člen – DOVOLJENA SAMO RAZSVETLJAVA Z 4. člen – DOVOLJENA SAMO RAZSVETLJAVA Z “OKOLJU PRIJAZNIMI SVETILKAMI” – “OKOLJU PRIJAZNIMI SVETILKAMI” – ZELO ZELO

OMEJENA MOŽNOST IZBIRE SVETILKOMEJENA MOŽNOST IZBIRE SVETILK

USTREZA SAMO SVETILKA Z RAVNIM STEKLOM USMERJENA VZPOREDNO Z VODORAVNICO

V ENERGETSKEM SMISLU NI NAJBOLJ VARČNA!

Uredba – ULOR = 0%Uredba – ULOR = 0%ustreza le svetilka na leviustreza le svetilka na levi

ODBOJ SVETLOBE V SVETILKI Z RAVNIM ODBOJ SVETLOBE V SVETILKI Z RAVNIM STEKLOMSTEKLOM

SVETILKA Z RAHLO IZBOČENIM STEKLOMSVETILKA Z RAHLO IZBOČENIM STEKLOM

Rezultati francoske študijeRezultati francoske študijeA-globoka kapaA-globoka kapa

B-ravno steklo, ULR=0%B-ravno steklo, ULR=0%C-rahlo ukrivljeno steklo, ULR=1%C-rahlo ukrivljeno steklo, ULR=1%

UREDBA KOMISIJE (ES) 245/2009UREDBA KOMISIJE (ES) 245/2009NAJVIŠJA PRIORITETA – VARNOST IN NAJVIŠJA PRIORITETA – VARNOST IN

ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJEZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE

UREDBA - POZITIVNOUREDBA - POZITIVNO

SPODBUJA OBNOVE JAVNE RAZSVETLJAVE

PRISPEVA K ZMANJŠANJU SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA

UREDBA - POMANJKLJIVOSTIUREDBA - POMANJKLJIVOSTI

NI USKLAJENA Z EVROPSKO ZAKONODAJO IN PRAKSO

NAPAČNO POVEZOVANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN VSEH VRST SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA

NAPAČNA MERILA ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST

NE DOVOLJUJE ENERGETSKO OPTIMALNIH IN TEHNOLOŠKO NAPREDNIH REŠITEV

VSEBUJE VRSTO TEHNIČNIH NESMISLOV

NEGIRA KULTURNO DEDIŠČINO

PRIORITETE EVROPSKE ZAKONODAJEPRIORITETE EVROPSKE ZAKONODAJE

Osebna varnost

Poraba energije

Zaščita okolja

MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJEMOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJEIN STROŠKOV ZA JAVNO RAZSVETLJAVOIN STROŠKOV ZA JAVNO RAZSVETLJAVO

Optimizacija svetlobnotehničnih rešitev in uporabljene opreme

Uporaba novih tehnoloških rešitev

Uvedba pametne prilagodljive razsvetljave in sistemov daljinskega vodenja

OPTIMIZACIJA SVETLOBNO-TEHNIČNIH REŠITEVOPTIMIZACIJA SVETLOBNO-TEHNIČNIH REŠITEVIN UPORABLJENE OPREMEIN UPORABLJENE OPREME

Prilagoditev nivojev svetlosti/osvetljenosti

Izbira ustreznih svetlobnotehničnih karakteristik opreme

in zamenjava svetilk

Uporaba elektronskih predspojnih naprav in možnosti dvostopenjskega krmiljenja

NE OSVETLJUJ PREVEČ PO NE OSVETLJUJ PREVEČ PO NEPOTREBNEMNEPOTREBNEM

PRAVILNA DOLOČITEV PROMETNE SITUACIJE

USTREZNA IZBIRA SVETLOBNOTEHNIČNEGA RAZREDA

SKRBNO DIMENZIONIRANJE NAPRAV in izbira kvalitetne opreme

KVALITETNO IN REDNO VZDRŽEVANJE

PRIMER NEDOPUSTNE PREUREDITVE PRIMER NEDOPUSTNE PREUREDITVE RAZSVETLJAVERAZSVETLJAVE

  Sposobnost zaznavanja (Revealing Power - Sposobnost zaznavanja (Revealing Power -

RP) vRP) v o odvisnosti od svetlobnotehničnih dvisnosti od svetlobnotehničnih parametrovparametrov

(Van Bommel 1979)(Van Bommel 1979)

PRIMER SKRBNE TEHNIČNO KOREKTNE PRIMER SKRBNE TEHNIČNO KOREKTNE OBNOVEOBNOVE

UPORABA NOVIH TEHNOLOŠKIH REŠITEVUPORABA NOVIH TEHNOLOŠKIH REŠITEV

LED svetilkeLED svetilke

- 117lm/W podatki o hladni LED diodi Tj = 25stopinj, CCT=6500K, bining z največjim svetlobnim

tokom- 94lm/W (-20%) korekcija za barvo svetlobe topla bela oz.

nevtralna bela

- 75lm/W (-20%) korekcija zaradi segrevanja T=45 stopinj- 68lm/W (-10%) korekcija glede na normalni/povprečni bining- 61lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v optiki (transmisija...)- 55lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v napajalniku

POTREBNO JE UPOŠTEVATI PODATKE O POTREBNO JE UPOŠTEVATI PODATKE O CELOTNI SVETILKICELOTNI SVETILKI

- Končni rezultat 40-60lm/W – edini merodajni podatek je podatek, o celotni svetilki pri podani barvni temperaturi in temperaturi okolice 25 stopinj

Prednosti LED svetilkPrednosti LED svetilk- Dolga življenska doba - manjši stroški vzdrževanja - vse večji izkoristki - takojšen zagon - možnost regulacije (v reduciranem

režimu večji izkoristki) - celoten barvni spekter -možnost dinamičnega spreminajnja barv

LED svetilke - ostale prednostiLED svetilke - ostale prednosti

velika možnost oblikovanja svetilodpornost na vibracije

-ne vsebujejo živega srebrane sevajo v UV in IR spektru svetlobe

SISTEM PAMETNE PRILAGODLJIVE SISTEM PAMETNE PRILAGODLJIVE RAZSVETLJAVERAZSVETLJAVE

Sistem omogoča:– varčevanje pri porabljeni energiji– zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja– spremljanje dogodkov in predvidevanje napak– zmanjšanje stroškov vzdrževanja– pripravo potrebnih analiz in podatkov

za vzdrževanje in optimizacijo naprav

PRILAGAJANJE NIVOJEV SVETLOSTI IN PRILAGAJANJE NIVOJEV SVETLOSTI IN OSVETLJENOSTI RAZMERAM V PROMETUOSVETLJENOSTI RAZMERAM V PROMETU

PRIKAZ SISTEMA PAMETNE RAZSVETLJAVEPRIKAZ SISTEMA PAMETNE RAZSVETLJAVE

SISTEM PAMETNE RAZSVETLJAVE:SISTEM PAMETNE RAZSVETLJAVE:

Centralni nadzorni sistem

Lokalne krmilne enote v prižigališčih

Nadzorne enote v svetilkah

CENTRALNI NADZORNI SISTEMCENTRALNI NADZORNI SISTEM

Prostorski informacijski sistem (PIS)

SCADA modul za komunikacijo z

odjemalci modul za energetsko

knjigovodstvo modul za analize in poročila modul za generiranje delovnih

nalogov

NAČINI KOMUNIKACIJ LP- NAČINI KOMUNIKACIJ LP- SVETILKASVETILKA

- PLC (komunikacija po močnostnih kablih)

- radijske komunikacije

- wi – fi

POMEMBNOPOMEMBNO

- odprti enotni standardi in protokoli za komunikacijo

- povezljivost različnih rešitev

- Prednost ima zasnova CNS (centralnega nadzornega sistema)

Pregled nad stanjem in delovanjem opremePregled nad stanjem in delovanjem opreme

PROJEKT ESOLI

Namen projekta je seznanitev z možnostmi, ki jih ponuja pametna razsvetljava in pospešiti uporabo nove tehnologije na celotnem področju Evrope.

CILJICILJI Povečati učinkovitost naprav za javno razsvetljavo

Zmanjšanje izpustov CO2 zaradi javne razsvetljave

Zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja

Prenos znanja Vzpostavitev mreže ključnih dejavnikov

Izboljšanje tržnih razmer za dobavitelje električne energije

PRI PROJEKTU SODELUJEJE 16 PRI PROJEKTU SODELUJEJE 16 PARTNERJEV, DVA IZ SLOVENIJEPARTNERJEV, DVA IZ SLOVENIJE

Projekt ESOLI

Delavnica na tematiko pametne javne razsvetljave

Ljubljana september 2011

Možnosti za financiranje obnov Možnosti za financiranje obnov javne razsvetljavejavne razsvetljave

Lastna sredstva

Javno zasebno partnerstvo

Sredstva EU in republike (do 250Eur/MWh), min. vrednost operacije

200 000 Eur

PRIMERI POZITIVNIH IZKUŠENJPRIMERI POZITIVNIH IZKUŠENJ

Občina Trbovlje Zmanjšanje porabe cca 45%

Občina Divača zmanjšanje porabe cca 48%

PRIKLJUČNA MOČ JR V LJUBLJANI VKLJUČNO Z JR DRŽAVNIH CEST NA PODROČJU MOL SE JE MOČNO ZMANJŠALA ŽE PRED KONCEM LETA 2007!

V PRIKAZU NI ZAJETA RAZSVETLJAVA OBVOZNICE (DARS)

HVALA ZA POZORNOSTHVALA ZA POZORNOST