Zakon o inpekcijskem nadzoru (ZIN-Uradni list RS t

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

DIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADRE

UPRAVNA AKADEMIJAMINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

DIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADRE

UPRAVNA AKADEMIJA

Domen BizjakZAKON O INPEKCIJSKEM NADZORU

Uno gradivo za udeleence priprav na strokovni izpit za inpektorja(posodobila Upravna akademija 2010)

KAZALO

31.UVOD

32.ZAKON O INPEKCIJSKEM NADZORU

42.1.Razmerje med ZIN in podronimi zakoni

42.2.Razmerje med ZIN in ZUP

52.3.Notranji upravni nadzor

52.4.Obinske inpekcije

53.TEMELJNA NAELA INPEKCIJSKEGA NADZORA

63.1.Samostojnost inpektorjev

73.2.Varstvo javnega interesa in varstvo zasebnih interesov

73.3.Naelo javnosti

73.4.Naelo sorazmernosti

83.5.Naelo zakonitosti

83.6.Naelo kakovosti v javni upravi

84.ORGANIZACIJA INPEKCIJSKIH SLUB

104.1.Pregled organiziranosti inpekcijskih slub v RS na dravnem nivoju

144.2.Organiziranje inpekcij v prihodnje

154.3.Vodenje inpekcijske slube

154.4.Koordinacija inpekcij inpekcijski svet

174.5.Koordinacija inpekcij regijska koordinacija inpekcij

185.POLOAJ, PRAVICE IN DOLNOSTI INPEKTORJEV

185.1.Pogoji za imenovanje inpektorja

195.2.Strokovni izpit za inpektorja

215.3.Pravice in dolnosti

226.POOBLASTILA INPEKTORJA

257.POSTOPEK PRI OPRAVLJANJU NALOG INPEKCIJSKEGA NADZORA

257.1.Vodenje postopka po uradni dolnosti

267.2.Stranka v postopku in procesni institut stranskega udeleenca

267.3.Ustavitev postopka

267.4.Obrazloitev inpekcijske odlobe

277.5.Pravice in dolnosti zavezanca

277.6.Nesuspenzivnost pravnega sredstva

277.7.Stroki postopka

288.UKREPI INPEKTORJEV

298.1.Preventivni ukrepi

298.2.Prepoved opravljanja dejavnosti in odvzem predmetov

308.3.Ukrepi za varovanje pravic drugih oseb

309.ODGOVORNOST ZA KODO, POVZROENO Z IZVAJANJEM NALOG INPEKCIJSKEGA NADZORA

3210.KAZENSKE DOLOBE

3311.VIRI

3311.1.Pravni viri

3311.2.Literatura

1. UVODDrava sprejema obvezujoe predpise in mora kot suvereni subjekt oblasti poskrbeti tudi za njihovo dosledno izvajanje. Predpisi, ki so zgolj na papirju, njihov uinek pa ni viden v praksi, ne sluijo nikomur. Inpekcijski nadzor je ena kljunih funkcij javne uprave, saj zagotavlja nadzor nad izvrevanjem predpisov ter nudi povratne informacije upravi (t.i. regulatorna povratna zanka), tako da se seznani z uinki sprejetih predpisov ter oblikuje ustrezne spremembe in ukrepe. Nadzorno funkcijo kot del izvrilnih nalog dravne uprave izvajajo dravne inpekcijske slube.Prisilna narava inpekcijskega dela zagotavlja, da naslovniki pravnih norm spotujejo predpise, hkrati pa norme varujejo pravice in pravne koristi posameznikov, ki so jim bile priznane z zakoni in drugimi predpisi. Pomemben vidik dela inpekcij je tudi njihova preventivna funkcija, saj lahko z ustreznim opozarjanjem in svetovanjem odvrnejo marsikatero kritev predpisov.To gradivo je namenjeno pripravam za opravljanje strokovnega izpita za inpektorja v delu, ki se nanaa na Zakon o inpekcijskem nadzoru. Ta zakon ureja osnovna pravila, ki veljajo enotno za vse inpekcije, e ni s podrono zakonodajo urejeno drugae, ter je tako eden izmed osnovnih zakonskih materij za delo katerekoli inpekcije.V nadaljevanju gradiva si bomo po strukturi zakona natanneje ogledali posamezne dolobe.2. ZAKON O INPEKCIJSKEM NADZORU

Podroje inpekcijskega nadzora od leta 2002 (natanneje 13. 7. 2002) sistemsko ureja Zakon o inpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Po skoraj petih letih veljavnosti je bil zakon noveliran s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, t. 26/07; v nadaljevanju ZIN-A; priel je veljati 7. 4. 2007). Inpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spotovanjem zakonov in drugih predpisov, ki ga izvrujejo inpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (2. len ZIN).

ZIN tako natanno ureja:

2.1. Razmerje med ZIN in podronimi zakoniV razmerju do ZIN so podroni zakoni tisti specialni predpisi, ki urejajo inpekcijski nadzor posamezne inpekcijske slube (npr. Zakon o zdravstveni inpekciji ali Zakon o olski inpekciji). Tovrstni predpisi so bodisi materialni predpisi, ki hkrati vsebujejo dolobe glede inpekcijskega nadzora, bodisi so v celoti namenjeni urejanju materije postopka inpekcijskega nadzora.ZIN se uporablja samo glede tistih vpraanj (subsidiarna uporaba), ki niso urejena s posebnim zakonom, npr. glede posameznih vpraanj dopolnjuje ukrepe in pooblastila inpekcijskih slub. 2.2. Razmerje med ZIN in ZUP

Zakon o splonem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ureja pravila postopka, in sicer tako, da se glede vseh postopkovnih vpraanj, ki niso urejena v ZIN oziroma posebnem, materialnem zakonu, uporablja ZUP. Tako npr. ZIN v poglavju VI. Postopek pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora ureja poloaj stranke, pooblastila za opravljanje posameznih dejanj v postopku, opravljanje strokovnih del v inpekcijskih zadevah, ustavitev postopka, pravice in dolnosti zavezancev v postopku inpekcijskega nadzora, pritobo zoper odlobo inpektorja ter stroke inpekcijskega postopka. Navedeno pomeni, da se v teh primerih uporablja ZIN, za postopkovna vpraanja, ki jih ZIN ne ureja, pa pride v potev uporaba dolob ZUP (subsidiarna uporaba). 2.3. Notranji upravni nadzorGlede na oblike nadzora nad delovanjem javne uprave (hierarhini, instanni, horizontalni, nad delovanjem lokalnih skupnosti) je treba kot horizontalni upravni nadzor izpostaviti notranji upravni nadzor. Kot del nadzorne funkcije izvrilnih nalog dravne uprave je bil ta pred novelo ZIN v letu 2007 loen od inpekcijskega nadzora, saj je bilo izrecno doloeno, da se za notranji upravni nadzor ne uporablja ZIN. Z zadnjimi spremembami pa je lonica med inpekcijami in notranjim upravnim nadzorom vse bolj zabrisana. Za upravno inpekcijo, proraunsko inpekcijo, obrambno inpekcijo in druge oblike notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem dravnih organov in organov lokalnih skupnosti se ZIN uporablja samo v omejenem obsegu. Zanje ne veljajo dolobe o organizaciji, vodenju in pristojnostih glavnega inpektorja, nekatere dolobe o pooblastilih inpektorja, dolobe o postopku inpekcijskega nadzora, ukrepih inpektorjev, odkodninski odgovornosti inpektorjev in kazenske dolobe (uporabljajo se samo 1.7., 11.18., prvi odstavek 19. ter prvi in tretji odstavek 20. lena ZIN).2.4. Obinske inpekcijeInpekcije samoupravnih lokalnih skupnostih (50.a len Zakona o lokalni samoupravi) uporabljajo vse dolobe ZIN, razen poglavja o organizaciji inpekcij.3. TEMELJNA NAELA INPEKCIJSKEGA NADZORAZIN ureja temeljna naela v II. poglavju. Ta so:

naelo samostojnosti,

naelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov, naelo javnosti, naelo sorazmernosti.Poleg temejnih nael pa morajo inpektorji pri delu upotevati tudi naela, ki jih doloa Zakon o dravni upravi:

naelo zakonitosti,

naelo pravne varnosti in predvidljivosti,

naelo strokovnosti in strokovne samostojnosti,

naelo politine nevtralnosti,

naelo javne etike in javne odgovornosti,

naelo rabe uradnega jezika.ter naela sodobne uprave (novega javnega menedmenta):

naelo usmerjenosti k stranki javnih storitev,

naelo odprtosti in preglednosti,

naelo kakovosti v javni upravi,

naelo uinkovitosti v javni upravi.

3.1. Samostojnost inpektorjevNaelo samostojnosti pomeni, da so inpektorji pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni. To pomeni, da samostojno ugotavljajo kritve pravnih predpisov, nad katerimi opravljajo inpekcijski nadzor in v okviru pooblastil samostojno odrejajo ustrezne inpekcijske ukrepe. ZUP v 28. lenu doloa, da inpektor odloa na podlagi zakonskega pooblastila, v nasprotju s splonim pravilom, da mora predstojnik za odloanje v upravnih zadevah pooblastiti zaposlenega pri organu ali pa izda odlobo sam. Resorni minister ali glavni inpektor ne moreta naroiti inpektorju, kako naj odloi v konkretni zadevi, lahko pa glavni inpektor daje usmeritve oziroma splona navodila (gre za pristojnost, ki sledi odgovornosti glavnega inpektorja za delo na posameznem inpekcijskem podroju; nanje je v skladu s 94. lenom Zakona o javnih uslubencih (v nadaljevanju ZJU) javni uslubenec vezan). Bojazen, da bi se z nezakonitimi navodili posegalo v samostojnost inpektorjev pri odloanju v konkretnih primerih je odve. ZJU namre ureja tovrstna ravnanja in iti vse javne uslubence. e bi navodilo:

zahtevalo protipravno ravnanje, ga lahko javni uslubenec odkloni;

pomenilo kaznivo dejanje, ga mora odkloniti (94. len ZJU).

V praksi se pogosto dogaja, da se inpekcijski zavezanci ali prijavitelji obraajo neposredno na resornega ministra ali predsednika inpekcijskega sveta, ki v konkretni zadevi nato prosi inpekcijsko slubo za pojasnilo o reevanju zadeve oziroma na drug nain poskua razreevati konkretne pritobe strank. Navedenega delovanja, e ne vsebuje konkretnih navodil za ravnanje, ni mogoe razumeti kot poseganje v naelo samostojnosti.

3.2. Varstvo javnega interesa in varstvo zasebnih interesovNaloge inpekcijskega nadzorstva se opravljajo z namenom varovanja javnega interesa in interesov pravnih in fizinih oseb. Javni interes je ira drubena korist in je izraen v podronih zakonih in drugih predpisih, slui pa tudi zasebnemu interesu. Konkretizaciji tega naela sluijo preventivni ukrepi inpektorjev (glej 33. len ZIN) ter ukrepi za varovanje pravic drugih oseb (glej 36. len ZIN). Inpektor lahko tudi na stroke zavezanca objavi ali odredi objavo svoje odlobe ali njenega povzetka za doloen as na vidnem mestu v poslovnih prostorih zavezanca, na vhodu v te poslovne prostore, v javnih glasilih ali na drug primeren nain.3.3. Naelo javnosti

Inpektorji v skladu s tem naelom obveajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, e je to potrebno, da se zavarujejo pravice pravnih ali fizinih oseb, ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spotovanja pravnega reda oziroma njihovih odlob (glej tudi 36. len ZIN). Inpekcijska sluba oziroma po pooblastilu sam inpektor lahko preko medijev obvea javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kritev zakonov in drugih predpisov, s imer je omogoen neposredni stik med inpekcijo in interesom javnosti. Pravica javnosti, da pridobiva podatke z delovnega podroja organa, s tem ni okrnjena. Pri tem naelu se izraa tudi preventivna vloga inpekcij. 3.4. Naelo sorazmernostiNaelo sorazmernosti je pomembno zaradi represivne narave ukrepov inpekcijskih slub. Naelo doloa, da morajo inpektorji opravljati svoje naloge tako, da pri izvrevanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizinih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev uinkovitega inpekcijskega nadzora. Izmed ukrepov, s katerimi je doseen namen predpisa, morajo izrei tistega, ki je za zavezanca ugodneji. Hkrati morajo pri doloitvi roka za odpravo nepravilnosti upotevati razline okoliine, saj se z doloitvijo prekratkega roka lahko nesorazmerno obremenjuje zavezanca.3.5. Naelo zakonitostiFormalna zakonitost se kae v spotovanju pravil o pristojnosti, izvajanju predpisanega postopka pri izdaji upravnih odlob in pravilni obliki ter sestavinah odlobe. Materialni vidik zakonitosti pa pomeni, da morajo imeti izdane odlobe neposredno podlago v zakonu. Na ta nain se omejuje zloraba pooblastil in prepreuje samovoljno ali diskriminatorno ravnanje.

3.6. Naelo kakovosti v javni upraviVlada RS je ob zavedanju pomena kakovosti v javnem sektorju, na predlog Ministrstva za javno upravo in po obravnavi na inpekcijskem svetu, ustanovila vladno delovno skupino za merjenje uinkovitosti, kakovosti in uspenosti dela inpekcijskih slub. Skupina je v sodelovanju s sodelavci iz dravne uprave pripravila nabor meril in kazalcev, ki bodo v prihodnosti menederjem v inpekcijah (to pa so predstojniki inpekcijskih slub) sluila za spremljanje uinkovitosti, uspenosti in kakovosti dela njihove organizacije ter posameznikov v njej. S postavitvijo meril bodo inpekcijske slube dobile jasno sporoilo o tem, kaj se od njih priakuje, ter katere vrednote in cilje naj pri svojem delu upotevajo. S sprejemom novega Poslovnika inpekcijskega sveta in ustanovitvijo njegovih delovnih teles je naloge vladne delovne skupine prevzel Odbor Inpekcijskega sveta za merjenje uspenosti, uinkovitosti in kakovosti dela inpekcijskih slub.Napaen je sklep, da je uinkovita inpekcija tista, ki izda najve odlob ali izvede najveje tevilo ukrepov. Uinkovita inpekcija je predvsem tista, ki:

dobro obvladuje svoje podroje,

hitro reagira na kritine kritve predpisov v nadziranem okolju (odzivnost),

zna postavljati prioritete in loiti bistveno od nebistvenega,

deluje preventivno in ob manjih kritvah uporablja naelo sorazmernosti ukrepa in kritve.4. ORGANIZACIJA INPEKCIJSKIH SLUBOrganizacijsko gledano so inpekcijske slube del izvrilne veje oblasti, spadajo v krog organov dravne uprave, s tem pa so tudi del ire javne uprave oziroma javnega sektorja. Za javni sektor je znailno, da deluje neprofitno, osnovna znailnost delovanja pa je varstvo javne koristi ali javnega interesa, ki pomeni neko iro drubeno korist, doloeno s podronim zakonom. Specifino za dravno upravo pa velja, da gre za strokovni in politino nevtralni aparat, ki se od preostalega dela javne uprave razlikuje v tem, da je bolj oblastno oziroma avtoritativno naravnan (e zlasti inpekcijske slube). O politinih vpraanjih odloata vrh izvrilne in zakonodajen veje oblasti (vlada in dravni zbor), dravna uprava pa pripravlja (policy-making) in izvruje javno politiko.Ustrezna strukturiranost dravne uprave je nujna, da bi se lahko uinkovito in racionalno izvedlo naloge nadzora. Naela delovanja dravne uprave ureja Zakon o dravni upravi iz leta 2002, ki ureja tudi organizacijo ministrstev, konkretneje pa organizacijo dravne uprave ureja Uredba o organih v sestavi ministrstev ter Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih dravne uprave in v pravosodju.Naloge (inpekcijskega) nadzora se naeloma ne prenaajo iz dravne uprave v iri javni sektor oziroma javno upravo, vendar pa to kot izjemo izrecno dopua tako Ustava RS kot tudi novela ZIN, ko pravi, da se lahko inpekcija organizira tudi v drugem organu, e tako doloa zakon ali uredba (npr. Informacijski pooblaenec, Agencija za poto in elektronske komunikacije). Poudariti pa je potrebno, da navedena doloba ZIN zgolj upoteva dejansko stanje in na ta nain sistemsko pokriva sedanje organizacijsko stanje, normativno pa uvrstitev inpekcij izven ministrstev dopua le kot izjemo (tovrstna inpekcijska sluba mora biti doloena v drugem zakonu).Hierarhina organiziranost sistema dravne uprave ima tesno zvezo z odgovornostjo, ki se v nadaljevanju kae v pristojnostih predstojnika kot managerja organizacije, ki odgovarja za njeno delovanje. Za uinkovito izvajanje svoje funkcije (delo inpekcije na posameznem podroju) predstojnik potrebuje tudi ustrezna orodja za usmerjanje delovanja. Brez njih in ob iroki interpretaciji naela samostojnosti inpektorjev bi le s teavo utemeljili odgovornost za neuinkovito delovanje organa, saj bi se lahko glavni inpektor kot predstojnik organa ekskulpiral glede napanih ravnanj organa. Dravni zbor je zaznal to nedoslednost in z novelo ZIN v letu 2007 dal veje pristojnosti predstojnikom inpekcijskih slub (dajanje obvezujoih navodil in usmeritev, nartovanje, poroanje, obveanje javnosti). Za uinkovito delo na terenu je na doloenih inpekcijskih podrojih kljuna tudi teritorialna organiziranost, saj se na ta nain delovanje inpekcije enakomerno porazdeli po prostoru, ki ga nadzira. Deset inpekcijskih slub je organiziranih po teritorialnem principu v obmonih enotah, izpostavah, pisarnah ali uradih. Pri tem govorimo o t. i. dekoncentraciji in ne o decentralizaciji, ki pomeni prenos dravnih nalog na samoupravne lokalne skupnosti. V zadnjem asu je iva razprava o ustanavljanju pokrajin, v okviru katere je mogoa tudi reitev organizacijskega zdruevanja inpekcij na pokrajinskem nivoju ali pa v primeru dvotirnega sistema v okviru upravnih okrajev.

4.1. Pregled organiziranosti inpekcijskih slub v RS na dravnem nivojuEvropska unija ne predpisuje naina organizacije inpekcijskih slub, zato tudi v evropskem prostoru ne najdemo enotne ureditve (od decentralizirane ureditve Nemije in Avstrije, do popolnoma centralizirane ureditve v paniji). Zagotovljen mora biti uinkovit nadzor, ki ga mora biti dovolj. Na nekaterih podrojih je vloga Evropske unije veja, npr. pri kemijski varnosti ali nadzoru na trgu.

Temeljito reorganizacijo so inpekcije doivele 1. 1. 1995, ko so bile naloge inpekcijskega nadzora prenesene iz republikih inpekcij na dravnem nivoju in obinskih upravnih organov na ministrstva oziroma njihove organe v sestavi. Inpekcijski nadzor je bil takrat sistemsko urejen v dolobah 83. do 98. lena Zakona o upravi (Uradni list RS, t. 67/94), posamezna podroja inpekcijskega nadzora pa v vrsti podronih zakonov.

Kritika prejnje ureditve se nanaa na prevelik vpliv lokalnih faktorjev na delovanje in uinkovitost inpekcij, ki rezultira v: razlini obravnavi strank glede na obmoje,

razlikah v strokovnosti, metodah in vrstah ukrepov inpektorjev v posameznih obinah,

neobstoju monosti za izvedbo usklajenih inpekcijskih akcij na teritoriju celotne drave.

Prenos inpekcij na dravni nivo v letu 2005 je ocenjen kot dober, saj je poveana strokovnost in uinkovitost inpekcij, bolja je asovna in vsebinska organiziranost, vzpostavljeni so enotni kriteriji nadzora, poveal se je obseg dela in nenazadnje, v veliki meri je bil zmanjan vpliv lokalne politike na odloanje v posameznih inpekcijskih zadevah, s tem pa je narejen velik korak v smeri izgradnje pravne drave.

Inpekcije v Republiki Sloveniji preteno delujejo v obliki inpektoratov. Inpektorat ima status organa v sestavi ministrstva. e v inpektoratu deluje ve inpekcij, se oblikujejo ustrezne notranje organizacijske enote glede na upravno podroje. Taken inpektorat vodi glavni inpektor.organ v sestavi ministrstvaorgan v sestavi ministrstva, ki ni

inpektorat (direktor)NOE ministrstva (predstojnik)drugo (poslovodni organ, predstojnik)

TIRS IRSD

IRSOP

IRSKGH

IRSNZ ZIRS

IRSER

IRSEPP

IRSKM

IRSO

IRSVNDN

IRS

PIRS

IJU DURS

CURS

VURS

UK

URSVS

URSJV

MIRS sektor proraunske inpekcije

sektor letalske inpekcije javna agencija (APEK)

dravni organ (InfP)

V Sloveniji so naslednji inpektorati, ki jih navajamo skupaj z inpekcijami kot NOE inpektoratov in teritorialno organiziranostjo (imajo tudi obmone enote ali pa delujejo le iz sedea):

1. Trni inpektorat RS TIRS (obmone enote),2. Inpektorat RS za delo IRSD (obmone enote):a. inpekcija nadzora delovnih razmerij,b. inpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu,c. socialna inpekcija,3. Inpektorat za okolje in prostor IRSOP (obmone enote):a. inpekcija za prostor,b. inpekcija za okolje in naravo,c. stanovanjska inpekcija,4. Inpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano IRSKGH (obmone enote)a. fitosanitarna inpekcija,b. gozdarska inpekcija,c. inpekcija za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in ivil,d. inpekcija za kontrolo krme,e. kmetijska inpekcija,f. lovska in ribika inpekcija,5. Zdravstveni inpektorat RS ZIRS (obmone enote),6. Inpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami IRSVNDN (izpostave),7. Prometni inpektorat RS PIRS (izpostave z vodji na sedeu),8. Inpektorat RS za notranje zadeve IRSNZ (sedeni),9. Inpektorat RS za energetiko in rudarstvo IRSER (sedeni),10. Inpektorat za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in poto IRSEPP (sedeni),11. Inpektorat RS za kulturo in medije IRSKM (sedeni),12. Inpektorat RS za obrambo IRSO (sedeni),13. Inpektorat RS za olstvo in port IRS (sedeni),14. Urad za meroslovje RS MIRS (sedeni),

15. Inpektorat za javno upravo IJU (sedeni).S tem ko je inpekcija organizirana v organu v sestavi ministrstva, ji je zagotovljena doloena vija stopnja avtonomije, ki se izraa v treh vidikih kot finanna (lasten proraun), kadrovska (kot predstojnik zaposlenih deluje glavni inpektor) in strokovna avtonomija (prepreuje ministru poseg v odloitve v konkretnih primerih). Ministrstvo se s konkretnimi inpekcijskimi zadevami sreuje formalno ele, ko kot drugostopenjski organ reuje pritobe na upravne odlobe inpektorata. Na splonem nivoju pa ministrstvo daje splona navodila in smernice za delo v organu v sestavi in izvaja nad njem nadzor, saj je minister odgovoren za urejeno stanje na podroju svojega resorja.

Inpekcija pa lahko deluje tudi znotraj organa v sestavi, ki ni inpektorat, e tako doloa posebni zakon ali uredba. Ti organi v sestavi so naslednji:

16. Davna uprava RS DURS (davni uradi);17. Carinska uprava RS CURS (carinski uradi);18. Veterinarska uprava RS VURS (obmoni uradi);19. Urad RS za kemikalije UK (sedeni);20. Uprava RS za varstvo pred sevanji URSVS (sedeni);21. Uprava RS za jedrsko varnost URSJV (sedeni).Druge organizacijske oblike dravnih organov oziroma subjektov javnega sektorja, v katerih se izvaja inpekcijski nadzor, so:22. Informacijski pooblaenec InfP (sedeni);

23. Agencija za poto in elektronske komunikacije RS APEK (sedeni);24. Kot oblika notranjega upravnega nadzora pa delujejo naslednje inpekcije (vse sedene):

25. upravna inpekcija - Sektor za upravno inpekcijo na Ministrstvu za javno upravo,

26. inpekcija za sistem javnih uslubencev - Sektor za organizacijo in uslubenski sistem na Ministrstvu za javno upravo,

27. proraunska inpekcija - Sektor za proraunsko inpekcijo na Ministrstvu za finance,

28. letalska inpekcija - Sektor za letalsko inpekcijo na Ministrstvu za promet.Med inpekcijske slube na dravnem nivoju ne tejemo:

Javne agencija RS za zdravila in medicinske pripomoke JAZMP (sedeni)Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomoke je nastala z zdruitvijo Agencije RS za zdravila in medicinske pripomoke ter Zavoda za farmacijo in za preizkuanje zdravil - Ljubljana. Agencija je bila pred tem organizirana kot organ v sestavi Ministrstva za zdravje, v njej pa so bila sistemizirana inpektorska delovna mesta. Zakon o zdravilih je inpektorska delovna mesta v JAZMP spremenil v "strokovne nadzornike", hkrati pa jim je podelil pooblastila in ukrepe inpektorjev (dobesedno prepisane iz ZIN). Strokovni nadzor ni enakovreden inpekcijskemu nadzoru, zdi pa se, da je prav podroje zdravil (glede na morebitni vpliv na javno zdravje) podroje, kjer bi ta moral biti organiziran. nadzora po Zakonu o zunanjih zadevah

Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za urejeno, uinkovito, uravnoteeno in gospodarno delovanje predstavnitev v tujini ter zagotavlja ugledu drave primerne in v posameznih dravah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavnitev. Zaradi zagotavljanja tega cilja lahko imenuje minister osebo za zagotavljanje notranjega nadzora, ki je diplomat v nazivu veleposlanik ali pooblaeni minister. Podrobneje nain dela osebe za zagotavljanje notranjega nadzora doloi minister. Navedeno je pravna podlaga za izvedbo notranjega nadzora delovanja veleposlanitev in konzulatov RS v tujini, vendar pri tem ne gre za inpekcijski nadzor v pravem pomenu besede, niti ga ne izvaja inpektor kot uradna oseba s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter se ne uporablja dolob ZIN v skladu s petim odstavkom 3. lena (omejitev veljavnosti ZIN za druge oblike notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem dravnih organov).4.2. Organiziranje inpekcij v prihodnjePri snovanju reitev, ki bi na podroju inpekcij prinesle bolje uinke, je bila obravnavana tudi monost enovite organiziranosti v okviru enega od ministrstev. Za takno reitev so se v zakonodajnem postopku zavzemali tudi sindikalni predstavniki, vendar pa je pri odloanju v dravnem zboru vendarle prevladalo mnenje, da se takna organizacijska sprememba ne podpre. Njeni zagovorniki so se brkone zgledovali po hrvaki ureditvi, kjer deluje Dravni inpektorat. Omenjena organizacija inpekcij pa ni najbolj zadovoljiva, saj se na hrvakem pojavljajo vse pogosteje zahteve po drugani organizaciji. Povedati pa je treba tudi to, da v njem niso zbrane vse inpekcijske slube (pokrivajo samo delovno podroje inpekcij tirih ministrskih resorjev: gospodarske inpekcije, inpekcije dela in zaite pri delu, elektroenergetske inpekcije, rudarske inpekcije ter inpekcije posod pod tlakom). Tako npr. korelat slovenskemu Inpektoratu RS za okolje in prostor (Uprava za inspekcijske poslove) e vedno deluje v okviru Ministarstvo zatite okolia, prostornog ureenja i graditeljstva, v okviru Ministarstva zdravstva i socijalne skrbi deluje Uprava za sanitarnu inspekciju, znotraj Ministarstva unutarnjih poslova je organizirana Uprava za inspekcijske i upravne poslove, glavni inpektor obrane deluje znotraj Ministrstva obrane, Ministarstvo mora, turizma, prometa i razvitka ima Upravu prometne inspekcije itd. Z bliajoo se ustanovitvijo pokrajin bo treba ponovno razmisliti o ravneh inpekcijskega nadzora. Zgodi se lahko, da bodo inpekcije delovale na vseh treh ravneh (drava, pokrajina, obina), pri emer pa vemo, da imajo predvsem v majhnih obinah e danes velike teave z zagotavljanjem inpekcijskega delovanja in probleme reujejo s povezovanjem v skupne obinske uprave medobinski inpektorat. Pozitivne lastnosti skupne obinske uprave so v veji uinkovitosti upravljanja z viri in v organizaciji del, poleg tega pa se porazgubi neposredni politini vpliv posameznih upanov. V prihodnosti se lahko uveljavi tudi varianta organiziranja inpekcij na ravni pokrajin (znotraj pokrajinske uprave) ali pa v okviru upravnih okrajev (odvisno od odloitve, ali bo sprejet enotirni ali dvotirni model).4.3. Vodenje inpekcijske slube

Glavni inpektor je predstojnik organa, ki vodi in predstavlja inpektorat, organizira in koordinira delo inpekcije ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in uinkovitost dela inpekcije. Mesto glavnega inpektorja je uradniko delovno mesto na poloaju z omejenim mandatom petih let (imenuje ga Vlada RS na predlog resornega ministra, ki izbira med primernimi kandidati, kot jih je potrdila posebna nateajna komisija Uradnikega sveta) . Po poteku mandata je lahko ponovno imenovan. Za to delovno mesto velja torej naelo reelekcije. Za svoje delo in delo inpekcije, ki jo vodi, je neposredno odgovoren resornemu ministru.4.4. Koordinacija inpekcij inpekcijski svetNovela ZIN v letu 2007 je bila motivirana s ciljem krepitve uinkovitosti inpekcijskih slub in inpekcijskega sveta, v tem kontekstu pa je bila redefinirana vloga inpekcijskega sveta, ki naj usklajuje delo posameznih inpekcij poudarek je torej na koordinaciji inpekcijskih slub.

Inpekcijski svet je stalno medresorsko delovno telo za medsebojno koordinacijo dela in doseganje veje uinkovitosti razlinih inpekcij, njegove naloge pa so povezane z doseganjem veje uinkovitosti in usklajenosti delovanja inpekcij, tako da:

usklajuje skupno izvajanje nalog inpekcijskega nadzora razlinih inpekcij,

obravnava skupna vpraanja glede delovanja inpekcij,

obravnava vpraanja, povezana z usposabljanjem v inpekcijah,

obravnava in usklajuje oziroma nartuje ukrepe za zagotovitev informacijske podpore inpekcijam. Poslovnik inpekcijskega sveta nadalje e natanneje razdela naloge Inpekcijskega sveta, ki:

nartuje skupno izvajanje nalog inpekcijskega nadzora razlinih inpekcij in skrbi za hitro prenaanje informacij, obravnava skupna strokovna in organizacijska vpraanja, povezana z delovanjem posameznih inpekcij, doloa in spremlja kazalce uspenosti, uinkovitosti in kakovosti dela inpekcij, nartuje in predlaga usposabljanje javnih uslubencev v inpekcijah, skladno s potrebami, nartuje standardizacijo opreme, evidenc in dostopov do baz podatkov, potrebnih za uinkoviteje opravljanje inpekcijskega nadzora in vodenje prekrkovnih postopkov, zagotavlja skupni informacijski sistem za vse inpekcije, ki si medsebojno izmenjujejo podatke, zagotavlja enotno razlago predpisov, ki se nanaajo na delo inpekcij, zagotavlja pravno pomo v zahtevnih operativnih primerih, obravnava predloge za spremembe oziroma dopolnitve predpisov, sodeluje pri reevanju vpraanj s podroja pristojnosti, obravnava poroila delovnih teles.

Vodi ga minister za javno upravo ali od njega pooblaena oseba, kar pa ne pomeni, da gre za poseg v pristojnosti resornih ministrstev glede podroij dela. Vloga ministra za javno upravo je omejena zgolj na koordinacijo dela inpekcij. lani Inpekcijskega sveta so glavni inpektorji in predstojniki organov oziroma poslovodni organi oseb javnega prava, v katerih deluje inpekcija oziroma od njih pooblaene osebe. Formalno gledano niso v niemer podrejeni ministru za javno upravo kot predsedniku inpekcijskega sveta, prav tako pa se v niemer ne spreminja relacija glavnega inpektorja do resornega ministra (dolobe Zakona o dravni upravi ostajajo nespremenjene). Za samo vodenje Inpekcijskega sveta s strani ministra za javno upravo pa ni bistvena samo formalnopravna ureditev pristojnosti predsednika Inpekcijskega sveta, temve so z vidika uspenega usklajevanja dela Inpekcijskih slub, koordinacije konkretnih nalog ter reevanja sporov o pristojnosti e toliko pomembneje aktivnosti, ki lahko izvirajo iz njegovega poloaja oziroma umeenosti v sistemu dravne uprave (vzpostavljena je vez z vlado). Ta vloga bo prila do izraza povsod tam, kjer je treba pospeiti usklajevalne aktivnosti ali pa presekati spor o pristojnosti oziroma dosei dogovor o nainu nadaljnjega ravnanja, da bo omogoeno uinkovito izvajanje inpekcijskega nadzora. V skrajnem primeru lahko o sporu o pristojnosti odloa tudi vlada (drugi odstavek 61. lena Zakona o dravni upravi). Inpekcijski svet je tudi prejemnik letnega poroila posamezne inpekcijske slube, ki vsebuje zlasti:

podatke o tevilu obravnavanih zadev,

o asu reevanja posamezne zadeve,

o spotovanju rokov pri reevanju posamezne zadeve,

o realizaciji letnih nartov dela.

Vsa vpraanja, povezana z delom Inpekcijskega sveta, ureja poslovnik, ki ga Inpekcijski svet sprejme v soglasju z Vlado RS. Tako npr. poslovnik doloa, da se za izvajanje nalog Inpekcijskega sveta ustanovijo odbori za: operativno koordinacijo nalog inpekcijskih slub,

pravno podroje,

merjenje uspenosti, uinkovitosti in kakovosti dela inpekcijskih slub,

izobraevanje, izpopolnjevanje in usposabljanje in informacijsko podporo.Predsednik Inpekcijskega sveta lahko doloi tudi druge odbore oziroma njihove delovne skupine. Na seje inpekcijskega sveta se poleg lanov sveta lahko povabijo tudi drugi udeleenci, ki bi lahko pomembno prispevali k uspenemu reevanju posameznih vpraanj dnevnega reda.

4.5. Koordinacija inpekcij regijska koordinacija inpekcijEna izmed pomembnejih poslovnikih doloil se nanaa na institut dodatne povezljivosti in usklajevanja dela inpekcij. Na ravni regij predsednik Inpekcijskega sveta ustanovi regijske koordinacije inpekcij, ki koordinirajo delo razlinih inpekcijskih slub na regionalnem nivoju. Ustanovljenih je 11 regijskih koordinacij.

lani regijskih koordinacij inpekcij so vodje obmonih enot tistih inpekcij, ki imajo teritorialno razpreno organizacijo dela v obliki izpostav, obmonih enot, uradov ali uprav, in sicer IRSOP, TIRS, IRSD, ZIRS, DURS, CURS, VURS, IRSKGH, IRSVNDN in PIRS. Od koordinacije na regijskem nivoju se priakuje vejo odzivnost v primerih, ko doslej doloena zadeva ni bila reevana uinkovito, ker se nobena inpekcija ni tela za pristojno, hkrati pa nobena ni sproila spora o pristojnosti. Vodja regijske koordinacije mora take primere zaznati oziroma mu jih morajo ostali inpektorji sporoiti, nato pa je treba dosei dogovor ali pa zadevo predati na Inpekcijski svet.5. POLOAJ, PRAVICE IN DOLNOSTI INPEKTORJEV

5.1. Pogoji za imenovanje inpektorjaUslubenci v inpektoratih so javni uslubenci, ne glede na to ali gre za strokovno tehnine uslubence, uradnike, uradnike na poloaju ali uradne osebe s posebnimi pooblastili (inpektorje).

Naloge inpekcijskega nadzora lahko opravljajo le osebe, ki izpolnjujejo v ZIN doloene pogoje, e ni v posebnem zakonu drugae doloeno. Tako je za inpektorja lahko imenovana le oseba, ki ima:

v skladu z ZJU predpisano izobrazbo (za inpektorske nazive v 2. kariernem razredu: visoka strokovna izobrazba; v 1. kariernem razredu: univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem),

ustrezne delovne izkunje, doloene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih dravne uprave (za inpektorske nazive v 2. kariernem razredu: inpektor III 4 leta, inpektor II 5 let, inpektor I 6 let; v 1. kariernem razredu: inpektor-svetnik 6 let, inpektor-viji svetnik 7 let), in strokovni izpit za inpektorja.

Posebni materialni predpis pa lahko predpie drugane pogoje za inpektorja. Nekaj primerov:

Zakon o graditvi objektov predpisuje, da je za gradbenega inpektorja lahko imenovana le oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s podroja gradbenitva ali arhitekture ter da ima poleg univerzitetne izobrazbe e najmanj tri leta delovnih izkuenj s podroja graditve objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe e najmanj pet let taknih delovnih izkuenj, imeti pa mora opravljen tudi strokovni izpit za inpektorja ali strokovni izpit iz upravnega postopka, s tem, da mora inpektor, ki ima opravljen le strokovni izpit iz upravnega postopka, v roku enega leta od dneva imenovanja opraviti tudi strokovni izpit za inpektorja;

Zakon o trni inpekciji doloa, da mora imeti inpektor visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkuenj in strokovni izpit za inpektorja;

Zakon o olski inpekciji doloa, da je lahko inpektor, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkuenj na pedagokem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem podroju vzgoje in izobraevanja ter opravljen strokovni izpit za inpektorja, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih doloa, da mora imeti inpektor za podroje arhivske dejavnosti tudi opravljen strokovni izpit iz arhivistike ter najmanj deset let delovnih izkuenj v arhivu, Zakon o veterinarskih merilih skladnosti doloa, da je uradni veterinar doktor veterinarske medicine in ima najmanj 5 let delovnih izkuenj na delovnih mestih, kjer je zahtevana izobrazba doktorja veterinarske medicine, doloa pa tudi druge pogoje, Zakon o zdravstveni inpekciji doloa, da mora imeti inpektor univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, zahtevane delovne izkunje in strokovni izpit za inpektorja. Za posamezna podroja nadzora mora imeti v skladu s posebnimi predpisi dodatna znanja ali ustrezno specializacijo. Vsebino dodatnih znanj oziroma ustreznost specializacije predpie minister, pristojen za zdravje.5.2. Strokovni izpit za inpektorjaNovela ZIN v letu 2007 uvaja zakroen strokovni izpit za inpektorja, ki je sestavljen iz treh delov:

1. upravni postopek in upravni spor,2. postopek vodenja in odloanja o prekrkih in

3. postopek inpekcijskega nadzora.

Preverjanje znanja na podroju dela posamezne inpekcije (t. i. posebni del izpita) pa bo od novele dalje v pristojnosti posameznih ministrstev, ki lahko s pravilnikom definirajo potrebna znanja inpektorja na doloenem podroju inpekcijskega dela. Sprememba sledi ugotovitvi, da ima inpektor, ki je opravljal posebni del strokovnega izpita na enem podroju, z opravljenim izpitom e izpolnjene pogoje za delovanje na vseh drugih podrojih inpekcij.

Za inpektorja je ob sklenitvi delovnega razmerja lahko izjemoma imenovana oseba, ki nima opravljenega strokovnega izpita za inpektorja. Tak inpektor lahko opravlja posamezna strokovna dejanja (priprava analiz, informacij). Strokovni izpit za inpektorja mora opraviti v roku enega leta po imenovanju, sicer mu preneha delovno razmerje.teje se, da je inpektor, ki je opravil strokovni izpit za inpektorja, opravil tudi strokovni izpit iz upravnega postopka in preizkus znanja za vodenje in odloanje v prekrkovnem postopku, podobno pa velja tudi v obratni smeri, saj se teje, da je uradnik, ki je opravil strokovni izpit iz upravnega postopka in preizkus znanja za vodenje in odloanje v prekrkovnem postopku, opravil del strokovnega izpita za inpektorja, ki po vsebini ustreza opravljenemu strokovnemu izpitu. teje se, da ima oseba opravljen strokovni izpit za inpektorja, e ima opravljen pravniki dravni izpit. Na ta nain bo brez formalnega postopka priznavanja vsebin predstojnik lahko ugotovil, da oseba izpolnjuje pogoj glede strokovnega izpita in z uradnim zaznamkom v kadrovski evidenci oziroma personalnem dosjeju inpektorja to dejstvo tudi dokumentiral.Novela ZIN med prehodnimi dolobami doloa tudi, da se teje pogoj glede strokovnega izpita za izpolnjen za inpektorje, ki so 7. 4. 2007 v delovnem razmerju v dravnem organu ali upravi lokalne skupnosti in so opravili predpisane izpite za opravljanje inpekcijskih nalog oziroma izpolnjujejo pogoj glede strokovnega izpita za inpektorje.

Novela ZIN posega tudi v besedilo Zakona o prekrkih, tako da inpektorjem ne glede na drugane dolobe Zakona o prekrkih v okviru izpita ne bo treba opravljati posebnega dela izpita o poznavanju pooblastil Zakona o prekrkih s podroja nadzora inpekcije.5.3. Pravice in dolnostiKo je oseba imenovana za inpektorja, mu ZIN varuje delovno mesto inpektorja, saj inpektorja zaradi delovnih potreb brez njegovega soglasja ne smejo premestiti na drugo delovno mesto, za katero ni doloeno izvrevanje inpekcijskih pooblastil. Pred novelo ZIN-A je veljalo, da lahko glavni inpektor posameznemu inpektorju odvzame pooblastilo za vodenje e zaetega postopka in zadevo dodeli drugemu inpektorju ali pa sam prevzame vodenje postopka, samo e je podan eden izmed taksativno navedenih primerov po 27. lenu ZIN, in sicer izloitveni razlogi, ki jih doloa ZUP v 35. lenu in naslednjih, ali e je zoper inpektorja uveden disciplinski postopek. ZIN-A je to dolobo o poloaju inpektorja rtal. Organizacija dela, v okviru tega pa dodeljevanje zadev (10. len ZIN namre zahteva, da predstojnik doloi nain dodeljevanja zadev posameznim inpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje), je ena izmed kljunih pristojnosti glavnega inpektorja kot predstojnika inpektorata. V skladu s tem pojmovanjem ima glavni inpektor tudi monost, da odvzame zadevo inpektorju, npr. e svojih nalog ne opravlja:

v skladu s predpisi (tudi navodili in usmeritvami), pravoasno in strokovno, pa tudi iz razlogov, ki so veljali e doslej, in sicer:

izloitveni razlogi, ki jih doloa ZUP v 35. lenu in naslednjih ali e je zoper inpektorja uveden disciplinski postopek.

Zaradi zagotovitve strokovnosti in nepristranskosti dela inpektorjev ZIN doloa nezdruljivost dela inpektorja z drugimi deli in dejavnostmi za drugega delodajalca na podroju, na katerem opravlja naloge inpekcijskega nadzora. Kritev tega doloila predstavlja hudo kritev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (111. len Zakona o delovnih razmerjih). Inpektor lahko opravlja znanstveno in pedagoko delo.ZIN nadalje predpisuje dolnost varovanja poslovne in druge tajnosti ter tajnosti vira, s katerimi se inpektor seznani pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora. Ta dolnost traja tudi po prenehanju delovnega razmerja. Ker se te informacije nahajajo v spisih oziroma evidencah, ki so dostopne tudi drugim inpektorjem, ti pa se pri izvajanju nalog inpekcijskega nadzora seznanjajo tudi s spisi drugih inpektorjev, tudi zanje velja enaka dolnost.Poleg zgoraj navedenega je poudarjena posebna odgovornost inpektorja v 17. lenu ZIN, ki izhaja iz osebnih pooblastil, e pri opravljanju nalog nadzora:

opusti izvritev nalog oziroma ne sprejme ustreznih ukrepov, ki jih je skladno z zakonom dolan izvriti oziroma sprejeti, ne poda prijave oziroma ne obvesti pristojnih organov o kritvah zakonov ali drugih predpisov, ki jih je ugotovil pri izvrevanju nalog inpekcijskega nadzora, opravlja dejavnost oziroma delo iz 15. lena ZIN.Kritev posebnih odgovornosti teje za hudo kritev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ugotovitev disciplinske odgovornosti (12. poglavje Zakona o delovnih razmerjih in Kolektivna pogodba za javni sektor; do uveljavitve Kolektivne pogodbe za javni sektor v celoti (v tem trenutku je sprejet le njen tarifni del) pa se uporabljajo rtane dolobe ZJU (Uradni list RS, t. 35/05-uradno preieno besedilo), razen dolob o odvzemu poloaja, razreitve poloaja ali naziva, imenovanje v eno stopnjo niji naziv in odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, e je dejanje storjeno naklepno ali iz hude malomarnosti (111. len Zakona o delovnih razmerjih). Delodajalec lahko ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za as trajanja postopka. V asu prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plae v viini polovice njegove povprene plae v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Uveden disciplinski postopek ne predstavlja ve ovire za nadaljnje vodenje inpekcijskih postopkov, kar je razumljivo glede na to, da disciplinski postopek po noveli ZJU-B ne more ve trajno spremeniti delovno pravnega poloaja delavca (ostaneta le disciplinska ukrepa: opomin, denarna kazen). Glavni inpektor pa lahko kljub temu predodeli doloeno inpekcijsko zadevo drugemu inpektorju.6. POOBLASTILA INPEKTORJA

Inpektor samostojno opravlja naloge inpekcijskega nadzora, vodi upravni postopek ter izdaja odlobe in sklepe v upravnem postopku (18. len ZIN). ZIN primeroma nateva pooblastila, ki so v neposredni povezavi z opravljanjem nalog inpektorja in ki mu omogoajo uinkovito izvrevanje nalog inpekcijskega nadzora:

pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo dravnih organov, gospodarskih drub, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov; vstopiti na parcele in zemljia fizinih in pravnih oseb; pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko;

zasliati stranke in prie v upravnem postopku;

pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;

brezplano pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanaajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inpekcijskega nadzora;

brezplano vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev;

brezplano vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskave;

fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostora, objekte, postroje, napeljave in druge predmete;

reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente;

zasei predmete, dokumente, vzorce v zavarovanje dokazov.Zavezanci inpekcijskega nadzora (pravne in fizine osebe), ki razpolagajo z morebitnimi dokazi ali drugimi podatki, ki so potrebni za izvedbo inpekcijskega nadzora, morajo na inpektorjevo zahtevo posredovati dokaze oziroma omogoiti zaslianje pri najkasneje v treh dneh od prejema zahteve.

Inpektor ima tudi pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni as, vstopiti v prostore in objekte, na zemljia in parcele ter k opremi in napravam, e z zakonom ni drugae doloeno (20. len ZIN). e zavezanec nasprotuje vstopu inpektorja, ima ta pravico nasilno vstopiti mimo volje zavezanca ob pomoi policije. Stroke nasilnega vstopa in morebitno kodo nosi zavezanec.ZIN v 21. lenu ureja tudi vstop v poslovne in druge prostore, ki ne pripadajo zavezancu. e bi bilo v okviru inpekcijskega nadzora treba ogledati poslovne, proizvodne ali druge prostore in zemljia, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnosti ali da se tam nahajajo stvari zavezanca, ki so predmet inpekcijskega nadzora, mora lastnik ali posestnik dopustiti, da se opravi ogled. Lastnik oziroma posestnik pa lahko odkloni ogled prostorov le v taksativno navedenih primerih, in sicer:

e gre za stanovanjske prostore, pa inpektor nima ustrezne sodne odlobe, e bi z ogledom lastnik ali posestnik spravil sebe v hudo sramoto, obutno premoenjsko kodo ali v kazenski pregon, da bi lastnik ali posestnik z ogledom prekril dolnost ali pravico varovati poslovno, poklicno, umetniko ali znanstveno tajnost, ali

v drugih primerih, pri katerih bi bila z ogledom krena dolnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel kot duhovnik, odvetnik, zdravnik oziroma pri opravljanju drugega poklica ali dejavnosti, ki vsebuje enako obveznost.

e lastnik ali posestnik brez opravienih razlogov ne dovoli ogleda, se zoper njega lahko uporabijo enaki ukrepi, kot zoper prio, ki noe priati (torej denarna kazen), e pa kljub temu ne dovoli ogleda, se lahko ogled opravi tudi proti njegovi volji. e hkrati obstoji nevarnost, da bi bili dokazi, ki se predvidoma nahajajo v navedenih prostorih, odtujeni, preden bi bilo mogoe opraviti ogled teh prostorov, lahko inpektor te prostore zapeati do oprave ogleda, vendar najve za sedem dni, o emer izda poseben sklep.

Iz ustavne pravice do nedotakljivosti stanovanja izhaja, da mora za pregled posameznih stanovanjskih prostorov inpektor, e lastnik temu nasprotuje, pridobiti odlobo pristojnega sodia. Sodie bo vstop v stanovanje zavezanca dovolilo ob upotevanju ustave in zakonskih meril, e obstajajo razlogi za sum: da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost,

da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi,

da se v stanovanju hranijo predmeti, ivali ali druge stvari v nasprotju s predpisi, ali

da bodo pri ogledu stanovanja oziroma posameznih stvari v stanovanju ugotovljene druge kritve predpisov.

Inpektor lahko pri opravljanju inpekcijskega nadzora opravi tudi druga dejanja, ki so v skladu z namenom inpekcijskega nadzora oziroma uporabi pooblastila, ki mu jih daje specialni predpis z njegovega podroja dela.Nemoteno opravljanje nalog inpekcijskega nadzora se zagotavlja tudi s pomojo Policije v skladu s 23. in 24. lenom Zakona o policiji. Pri tem je treba loiti policijsko asistenco od policijske intervencije. Asistenca je vnaprej napovedana pomo policije, za kar mora inpektor zaprositi najmanj tri dni pred opravljanjem nalog inpekcijskega nadzora, e utemeljeno sumi na upiranje ali gronje. Intervencija pa je takojnja brezpogojna pomo policije, kadar inpektor pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora naleti na upiranje ali gronje. Pooblastila za opravljanje nalog inpekcijskega nadzora inpektor izkazuje s slubeno izkaznico in znako. Izkaznico izda resorni minister, v soglasju z ministrom za upravo. Splono obliko izkaznice in znake ter postopek za izdajo ureja Pravilnik o slubeni izkaznici in znaki inpektorja ter izkaznici inpektorja za sistem javnih uslubencev (Uradni list RS, t. 88/03).7. POSTOPEK PRI OPRAVLJANJU NALOG INPEKCIJSKEGA NADZORA

Inpekcijski nadzor je lahko redni (nartovan) ali izredni (nenartovan), nenajavljen ali predhodno najavljen, s slednjim pa se hkrati opravi tudi preventivna funkcija.Inpektor vodi inpekcijski postopek po dolobah ZUP-a. ZIN vsebuje nekatere posebne postopkovne dolobe za opravljanje nalog, ki prilagajajo institute upravnega postopka inpekcijskemu nadzoru.7.1. Vodenje postopka po uradni dolnosti

Inpekcijski postopek se vodi po uradni dolnosti in ne na podlagi vloge strank. Inpektor je dolan obravnavati prijave, pritobe, sporoila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih. Obravnavati mora celo anonimne prijave, razen e iz okoliin izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lane. e se kasneje izkae, da je prijava lana, se lahko prijavitelja sankcionira in naloi stroke postopka. 7.2. Stranka v postopku in procesni institut stranskega udeleenca

Poloaj stranke v inpekcijskem postopku ima samo inpekcijski zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporoila ali druge vloge nima poloaja stranke, lahko je zgolj obveen o ukrepih inpektorja. To je utemeljeno s tem, da je delovanje inpektorjev usmerjeno neposredno na ugotavljanje kritev s strani pravne ali fizine osebe ter posledino sankcioniranje in vzpostavitev zakonitega stanja. V tem postopku torej ne morejo sodelovati osebe, ki lahko svoje pravice uveljavljajo pred sodiem ali drugimi upravnimi organi.Z loginim sklepanjem je bilo navedeno dolobo ZIN mogoe interpretirati tudi tako, da vlagatelj prijave ni mogel biti v postopku inpekcijskega nadzora niti stranski udeleenec. Upravno sodie RS pa je odloilo drugae. Pravico udeleevati se postopka je podelilo tudi osebi, ki izkae pravni interes (v svoji vlogi mora navesti, v em je njen pravni interes in zatrjevano dejstvo podkrepiti z ustreznim dokazom). Inpektorjeva odloitev namre lahko predstavlja tudi korist ali drugano spremembo pravnega poloaja pobudnika, kar pomeni, da bi bile lahko pobudnikove pravice z odloitvijo inpektorja prizadete. Zaradi navedenega pobudnik lahko pridobi poloaj stranskega udeleenca. 7.3. Ustavitev postopka

Ko je v postopku inpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kritve zakona ali drugega predpisa, se inpekcijski postopek ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inpekcijskem pregledu, v primeru vzorenja pa v spremnem dopisu izvida analize. Za razliko od ZUP pa obrazloitev takega sklepa vsebuje tudi obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka. 7.4. Obrazloitev inpekcijske odlobe

Inpektor v obrazloitvi odlobe, s katero je naloil zavezancu doloene ukrepe, navede tudi obseg opravljenega nadzora in ugotovitve, v katerih delih nadzora je ugotovil, da zavezanec ni kril predpisov.

7.5. Pravice in dolnosti zavezanca

Zavezanec, njegova zakonit ali statutarni zastopnik, pooblaenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inpekcijskega nadzora, razen e ovirajo uinkovito izvedbo inpekcijskega nadzora. Zavezanec oziroma njegova odgovorna oseba mora na inpektorjevo zahtevo v postavljenem roku dati pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora. Navzonost samostojnega podjetnika oziroma zakonitega ali statutarnega zastopnika ali pooblaenca zavezanca za izvedbo inpekcijskega postopka ni potrebna.

e je ukrepanje ob ugotovljeni kritvi nujno in neodloljivo, lahko inpektor zavezancu izda odlobo takoj, sicer pa pred izdajo odlobe polje zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v doloenem roku, ki ne sme biti kraji od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliinah. Poziv se zavezancu v tem primeru vroi tako, da se ga izroi kateremu od zaposlenih oziroma, e to ni mogoe, pusti v objektu. Po preteku tega roka inpektor izda odlobo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslianje stranke. Zavezanec, ki mu je inpektor odredil odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v doloenem roku, je dolan o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inpektorja. To omogoa, da ne bo potrebno vsakokratno preverjanje, ali je zavezanec izpolnil odlobo ali ne. V primeru, da zavezanec ne sledi napotilom inpektorja, to ni razlog, da se izree globa. 7.6. Nesuspenzivnost pravnega sredstva

Naelo uinkovitosti dela inpektorjev se kae tudi v dolobi, da pritoba zoper odlobo inpektorja ne zadri njene izvritve, e s posebnim zakonom ni drugae doloeno. Navedena doloba ni brez pomislekov, saj bi jo bilo mo v interesu materialno in postopkovno pravilne odlobe omejiti.7.7. Stroki postopkaGlede strokov inpekcijskega postopka zakon sledi naelu uspeha v postopku, zavezancu pa jih je mo naloiti le v tistem delu nadzora, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, pa e to le tiste stroke, ki so nujni za ugotovitev dejstev, ki dokazujejo kritev predpisa s strani zavezanca. Inpektor lahko odredi povrailo strokov inpekcijskega postopka tudi lanemu prijavitelju. 8. UKREPI INPEKTORJEV

Po izvedenem postopku inpekcijskega nadzora v skladu z inpektorskimi pooblastili mora inpektor v primeru ugotovljene kritve predpisov ustrezno ukrepati, da se prepreijo kodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi kritev predpisa. To ni le inpektorjeva pravica, temve je hkrati njegova dolnost, da: odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam doloi,

izvede postopke v skladu z zakonom o prekrkih,

naznani kaznivo dejanje ali poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti,

predlaga pristojnemu organu sprejem ukrepov,

odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katere je pooblaen z zakonom ali drugim predpisom.

Velja opozoriti, da je prva alineja obsoletna, saj je za odrejanje ukrepov inpektor lahko pristojen le na podlagi podronega zakona, kakor je zapisano e v zadnji alineji. Ta doloba ne predstavlja samostojne pravne podlage za inpekcijski ukrep. Vrhovno sodie RS je na primer v seriji sodb v letu 1993 odpravilo odlobe takratnega Republikega trnega inpektorata, v katerih je inpektor brez pooblastila v materialnem zakonu odredil ukrep odprave nepravilnosti (zaraunavanje stanarin v skladu z gibanjem stanarin v obini, zaraunavanje cen mestnega in obmestnega potnikega prometa na doloeno raven cen). Noveja upravno-sdona praksa je sprejela stalie, da ukrepi, ki ne temeljijo na specifini materialnopravni podlagi, posegajo v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude (74. len Ustave RS).

e inpektor ugotovi, da si je inpekcijski zavezanec s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrka pridobil protipravno premoenjsko korist, pristojnemu organu predlaga njen odvzem.

K uinkovitosti dela inpekcijskih slub prispeva tudi ravnanje v primeru, ko inpektor pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora ugotovi kritev predpisa, ki ga nadzoruje druga inpekcija. V tovrstnih primerih lahko inpektor sam ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga posreduje pristojni inpekciji. Inpekcijski postopek se na ta nain bistveno skraja ter povea medsebojno sodelovanje inpekcij.8.1. Preventivni ukrepiS preventivnimi ukrepi v 33. lenu zakon konkretizira naelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov. Inpekcije s ciljem preventivnega ukrepanja odgovarjajo na pisna vpraanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanaajo na delovanje inpekcije, preko medijev obveajo javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kritev zakonov in drugih predpisov in na druge naine delujejo v smislu osveanja javnosti. Tovrstno delovanje je pomemben element kakovosti dela inpekcijske slube.Zakon vsebuje tudi pomembno konkretizacijo naela sorazmernosti inpekcijskih ukrepov, in sicer, da inpektor lahko izree le opozorilo, namesto uporabe strojih ukrepov, e pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Hkrati doloi rok za njihovo odpravo. Svoje ugotovitve, izreeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisnik o inpekcijskem pregledu. e nepravilnosti niso odpravljene, inpektor stopnjuje ukrepe v skladu z zakonom. Novela ZIN-a je odpravila prekrkovno dolobo o globi pravni osebi, ki ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga doloi inpektor (33. len), tako da kritev opozorila nima ve prkrkovnih posledic.8.2. Prepoved opravljanja dejavnosti in odvzem predmetov (posebni ukrepi inpektorja)Inpektor lahko z odlobo zaasno (do odloitve pristojnega organa) prepove opravljanje dejavnosti oziroma odvzame predmete ali dokumentacijo:

a) ne da bi poprej doloil rok za odpravo nepravilnosti, e je to potrebno, da se odvrne neposredna nevarnost za ivljenje ali zdravje ljudi ali ivali ali za nastanek kode v naravnem oziroma ivljenjskem okolju in na premoenju;

b) e po poprejnji doloitvi roka za odpravo nepravilnosti te niso odpravljene.Inpektor lahko z odlobo zaasno odvzame predmete ali dokumentacijo, ki jih zavezanec uporablja za kritve ali so s kritvami nastali, tudi v primeru, ko ugotovi, da kljub izdani odlobi zavezanec ponovi kritev. V navedenih primerih mora inpektor nemudoma zaeti postopek pred pristojnim organom. Inpektor lahko v odlobi o prepovedi opravljanja dejavnosti odredi zapeatenje prostorov, v katerih se opravljajo protipredpisne dejavnosti, ali opreme, s katero se takna dejavnost opravlja. e zavezanec kri prepoved in je monost taknega ravnanja v obliki opozorila zapisana v odlobi o odreditvi prepovedi opravljanja dejavnosti in zapeatenju, lahko inpektor z novo odlobo naloi distributerjem elektrike, vode, plina in telekomunikacijskih zvez, da v roku treh dni zavezancu ustavijo dobavo oziroma prekinejo zveze. Ta ukrep mora biti izveden tako, da ne povzroi neposredne kode na delovnih sredstvih ali izdelkih. Odrejene ukrepe morajo spotovati tudi gospodarske drube in samostojni podjetniki, ki niso zavezanci v konkretnem inpekcijskem postopku, vendar zanje vedo oziroma bi glede na okoliine zanje morali vedeti. Inpektor je dolan tretje osebe na ustrezen nain obvestiti o ugotovljenih nepravilnostih, tako da za zavezanca ne opravljajo del, ki bi pomenila nadaljevanje kritev ali bi bila v nasprotju z odrejenimi ukrepi. Menim, da tretje osebe zaradi morebitnega nespotovanja z odlobo odrejenih ukrepov ni mogoe sankcioniranati z globo. Tretji osebi namre odloba ni bila vroena, pa tudi izvrljivost odlobe se personalno nanaa na zavezanca in ne na tretje osebe. 8.3. Ukrepi za varovanje pravic drugih osebInpektor, ki je pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora ugotovil, da je zavezanec storil kritev zakona ali drugih predpisov, ki posega v pravice ali pravne koristi drugih pravnih oziroma fizinih oseb, je dolan te osebe na njihovo zahtevo seznaniti s svojimi ugotovitvami, izreenimi ukrepi in drugimi podatki, potrebnimi za uveljavljanje pravic prizadetih oseb. Najvekrat bodo to prijavitelji sami, e niso e stranski udeleenci postopka.

Varovanje pravic drugih oseb se lahko zagotavlja tudi tako, da inpektor objavi oziroma odredi objavo svoje odlobe ali njenega povzetka za doloen as na vidnem mestu v poslovnih prostorih zavezanca, na vhodu v te poslovne prostore, v javnih glasilih ali na drug primeren nain. Stroke objave krije zavezanec.9. ODGOVORNOST ZA KODO, POVZROENO Z IZVAJANJEM NALOG INPEKCIJSKEGA NADZORAV Sloveniji ni sistemskega zakona, ki bi urejal vpraanja odgovornosti drave za kodo, ki nastane s posegi v pravice posameznih dravljanov in drugih zasebnopravnih oseb. Tovrstno odgovornost opredeljuje 26. len Ustave RS, ZIN pa vsebuje tudi posebno zakonsko ureditev odkodninske odgovornosti drave in obin za premoenjsko kodo, ki je bila pri delu inpektorja protipravno povzroena zavezancu. Tako Republika Slovenija oziroma obina odgovarja inpekcijskemu zavezancu ali drugemu za materialno kodo, ki je nastala s protipravnim ravnanjem ali opustitvijo inpektorja pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora. Odgovornost za nepremoenjsko kodo a contrario zakon izkljuuje, ni pa izkljuen zahtevek direktno na podlagi ustavnega temelja. Direktno na podlagi ustave se lahko zahtevek sproi tudi proti nosilcu javnih pooblastil, torej zoper tisto inpekcijo, ki deluje izven dravne uprave (trenutno je to le APEK).Temelj odgovornosti drave je v tem primeru neposredno v ustavni dolobi, ki je podana ob izpolnjenih naslednjih predpostavkah, da je:

do kode moralo priti v zvezi z izvrevanjem slube ali druge dejavnosti dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil (pri izvajanju nalog inpekcijskega nadzora); do kode prilo s protipravnim ravnanjem (protipravno dejanje ali opustitev inpektorja);

kodo povzroila oseba ali organ, ki tako slubo ali dejanje opravlja (ZIN se omejuje na dejanja inpektorjev izkljuena so dejanja drugih oseb, zaposlenih v organu).

Sodna praksa pri presoji ustavne pravice do povraila kode izvaja tudi povezavo z splonimi pravili odkodinskega prava iz Obligacijskega zakonika, tako da zahteva izpolnjenost vseh predpostavk odkodinske odgovornosti. Poleg protipravnosti ravnanja so to tudi nastanek pravno priznane kode, pravnorelevantna vzrona zveza med ravnanjem in nastalo kodo ter krivda. Slednje pomeni tudi, da odgovornost drave ni objektivna, temve temelji na presoji skrbnosti inpektorjev, pri tem pa se naslanja na pravila stroke. Gre za skrbnost dobrega strokovnjaka, ki je t.i. lahka malomarnost.

Pravico do odkodnine ima le tisti, ki mu je bila koda neposredno povzroena. e se je koda pripetila zaradi malomarnosti inpektorja, potem ta zanjo ne odgovarja; regresni zahtevek pa ima Republika Slovenija do inpektorja, le e je bila koda povzroena naklepno ali iz hude malomarnosti. e je koda nastala neposredno zaradi kaznivega dejanja, lahko okodovanec povrailo zahteva neposredno od inpektorja. Gre za zelo pomembno varovalko pred civilnim pregonom inpektorjev, ki so v tem pogledu zavarovani bolj kot preostali javni uslubenci (ti so v okviru svojega delovanja po ZJU lahko neposredno toeni e, e so ravnali v hudi malomarnosti).Zahtevek za povrnitev kode zoper inpektorja, enega izmed dravnih inpektoratov, mora okodovanec najprej vloiti pri Dravnem pravobranilstvu, ki preui zahtevek in skua spor reiti po mirni poti. e ta poskus ne uspe, lahko okodovanec vloi tobeni zahtevek pri pristojnem sodiu.

10. KAZENSKE DOLOBE

Sankcija za prekrek po ZIN se izterja na kraju samem (globa 1500 EUR za pravno osebo, 500 EUR za fizino osebo, s. p. ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in 500 EUR za odgovorno osebo pravne osebe, s. p., posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost ali odgovorno osebo dravnega organa ali organa lokalne skupnosti), prekrke pa pomenijo naslednja ravnanja: neposredovanje dokazov in drugih podatkov, neomogoitev zaslianja pri v treh dneh od zahteve inpektorja,

oviranje ali prepreitev vstopa inpektorja v prostore, objekte ali k napravam, motenje opravljanja nalog inpekcijskega nadzora, nepodajanje pisnega pojasnila, dokumentacije in izjave v zvezi s predmetom nadzora na zahtevo inpektorja, nespotovanje odrejenih ukrepov inpektorja,

neobjava odlobe inpektorja ali njenega povzetka v nasprotju z odredbo inpektorja in pokodovanje, odstranitev ali prikritje odlobe inpektorja ali povzetka, ki je javno objavljen. Z globo 500 EUR je sankcionira tudi lana prijava. Takno sankcioniranje nespotovanja inpekcijskih ukrepov je izkazano uinkovit ukrep, ki pripomore k spotovanju in izvritvi odlob inpektorja. Poudariti je treba, da po noveli ZIN ni ve mogoe izrekati globe zaradi neupotevanja ukrepa odprave pomanjkljivosti v roku, ki ga doloi inpektor. Uporaba najblajega ukrepa po ZIN zaradi novele ne bi smela biti manj pogosta, saj mora inpektor pri izbiri ukrepa zoper zavezanca upotevati naelo sorazmernosti. V skladu s tem naelom pa bo v nadaljevanju inpektor po potrebi stopnjeval inpekcijske ukrepe. Inpektor po ZIN sam izreka globe, tudi vekrat zapored. Specialneji predpis, ki ureja pristojnosti posamezne inpekcije, lahko kot prekrek doloa isto dejanje. V teh primerih se v skladu s temeljnimi naeli kaznovalnega (prekrkovnega) prava izrekajo globe za v skladu s predpisom, ki je mileji za storilca prekrka. 11. VIRI11.1. Pravni viri Ustava Republike Slovenije,

Zakon o inpekcijskem nadzoru, Uradni list RS, t. 56/02, 26/07. Zakon o trni inpekciji, Uradni list RS, t. 20/97 Zakon o olski inpekciji, Uradni list RS, t. 114/05 Zakon o zdravstveni inpekciji, Uradni list RS, t. 59/06 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, Uradni list RS, t. 30/06 Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, t. 102/04 Zakon o obrambi, Uradni list RS, t. 103/04

Zakon o javnih uslubencih, Uradni list RS, t. 32/06 in 33/07 Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, t. 42/02 Zakon o lokalni samoupravi, Uradni list RS, t. 100/05 Zakon o policiji, Uradni list RS, t. 107/06 Zakon o zunanjih zadevah, Uradni list RS, t. 113/03 UPB1 Zakon o zdravilih, Uradni list RS, t. 31/06 Uredba ES t. 765/2008 o doloitvi zahtev za akreditacijo in nadzora trga v zvezi s trenjem proizvodov ter razveljavitvi uredbe (EGS) 339/93 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, Uradni list RS, t. 58/03 in naslednji (preieno besedilo je objavljeno na spletni strani Ministrstva za javno upravo) Poslovnik Inpekcijskega sveta

11.2. Literatura Bizjak, Domen, Organiziranost dravnih inpekcijskih slub, Pravna praksa, t. 23, 2008, str. 13.

Kladoek, Roman, Nova ureditev inpekcijskega nadzora

Koman Pereni, Lidija, koda in odkodnina, DZS, Ljubljana, 2004

Letno poroilo Inpekcijskega sveta za leto 2007

Likozar Rogelj, Mateja, Zakon o inpekcijskem nadzoru Pirnat, R. (gl. ur.) e tal.: Komentar zakonov s podroja uprave, IJU pri PF v Lj. In Nebra, Ljubljana, 2004

Kova, Polona, The Inspection Reform(s) in Slovenia, e neobjavljeno delo Kova, Polona, Bizjak, Domen, Korade Purg, tefka, Delovanje inpekcij v Sloveniji od zakonitosti k uinkovitosti, e neobjavljeno delo stalie Vlade RS do mnenja Dravnega sveta RS o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inpekcijskem nadzor-druga obravnava, t. 00714-35/2006/17 z dne 1. 3. 2007 turm, L. (ur.), Arhar, F. (ur.) et al.: Komentar Ustave Republike Slovenije, FPDE, Brdo, 2002

vladno gradivo Ministrstva za javno upravo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o inpekcijskem nadzor redni postopek predlog za obravnavo, t. 007-662/2006/74 z dne 28. 12. 2006 e ni drugae navedeno, se kratica ZIN nanaa na trenutno veljavno zakonsko besedilo.

Obrambna inpekcija oz. Inpektorat RS za obrambo po Zakonu o obrambi nadzoruje tudi zasebnopravne subjekte (podpoglavje V.II Zakona o obrambi gospodarska obramba), tako da ne gre le za notranjo obliko upravnega nadzora. Omenjeni zakon za obrambne inpektorje doloa uporabo ZIN tudi glede pravic in dolnosti ter pooblastil inpektorjev.

Novela ZIN-A izenauje ureditev glede stikov z javnostmi s preostalim delom dravne uprave, za katero velja, da javni uslubenci komunicirajo z mediji in drugimi javnostmi na podlagi pooblastila predstojnika.

Naelo je konkretizirano v 33. lenu ZIN, kjer je med preventivnimi ukrepi inpektorja navedeno, da se na nepravilnost zavezanca najprej opozori in doloi rok za odpravo (glede na pomen dejanja in oceno, da je opozorilo zadosten ukrep).

121. len Ustave RS: Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij dravne uprave.

Uredba ES t. 765/2008 o doloitvi zahtev za akreditacijo in nadzora trga v zvezi s trenjem proizvodov ter razveljavitvi uredbe (EGS) 339/93. Uredba se v drugem delu nanaa na nadzor na trgu in postavlja skupni evropski okvir za trni nadzor.

Kladoek, Roman, nova ureditev inpekcijskega nadzora.

Glej tudi opombo t. NOTEREF _Ref166055985 \h \* MERGEFORMAT 2.

Uradni list RS, t. 31/06.

Zakon o zunanjih zadevah, Uradni list RS, t. 113/03 UPB1.

Petina slovenskih obin inpekcij nima vzpostavljenih. Ponekod ima obinska uprava poseben inpekcijski oddelek, nekatere obine skupaj organizirajo skupni medobinski inpektorat. Skoraj v vseh primerih obinska inpekcija poteka vzporedno z obinskim redarstvom. Stanje se je po uveljavitvi Zakona o financiranju obin v letu 2006 bistveno izboljalo, saj 26.b. len doloa, da se obinam s skupnim obinskimi upravami zagotavlja dodatna dotacija v viini 50% v pretkelm letu realiziranih odhodkov obinskih proraunov za financiranje skupnega opravljanja nalog.

Minister za javno upravo bo Vladi RS posredoval v obravnavo skupno poroilo o delu inpekcij in stanju na podroju inpekcijskega nadzora.

Zadnja alineja 19. lena se namre glasi: opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inpekcijskega nadzora. Inpektor ima lahko tudi druga pooblastila, ki mu jih poverja specialni predpis.

Pri pregledu stanovanjskega prostora morata biti navzoi dve polnoletni osebi kot prii, pregled pa je omejen na del stanovanjskega prostora, ki ga je treba pregledati za dosego namena inpekcijskega nadzora.

Glede na to, da je inpekcijski postopek ex offo in ker prijavitelji nimajo lastnosti stranke v postopku, je primerna praksa, da se prijavitelja vedno obvesti o ukrepih inpektorja.

V upravnem postopku je sicer lahko stranka vsaka fizina oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je zaet postopek ali zoper katero tee postopek oziroma lahko tudi drugi (skupina oseb itd.), e so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloa v upravnem postopku.

Pravni interes izkae oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredno na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.

O tem se izda poseben sklep, zoper katerega je mogoa nesuspenzivna pritoba v 15 dneh od vroitve.

Od leta 2005 je inpektor prekrkovni organ na prvi stopnji. Inpektor tako samostojno vodi postopke o prekrkih ter izreka globe.

Sodbe Vrhovnega sodia RS, t. U 843/92, U 1236/93, U 698/92 in druge.

Sodba Upravnega sodia RS, t. U 1060/2001.

14. len Zakona o dravnem pravobranilstvu. Sodna praksa tega ne obravnava kot procesno predpostavko civilno procesnega prava.

Gradivo je izdelano za izvedbo seminarja na Upravni akademiji. Vse pravice pridrane. Kopiranje in razmnoevanje v kakrni koli obliki ni dovoljeno brez predhodnega pisnega soglasja Upravne akademije.PAGE 35