1.3. Uporaba glasbene multimedijske tehnologije v drugem triletju – od glasbenih

izkušenj k razumevanju temeljnih glasbenih prvin, zakonitosti in glasbenokulturnih

okolij

Obdobje drugega triletja je obdobje prehoda od stopnje konkretno logi�nega mišljenja k

stopnji formalnih operacij ali obdobju abstraktno logi�nega mišljenja. Stopnjo formalnih

operacij ali obdobje abstraktno logi�nega mišljenja pogojuje zmožnost hipoteti�nega mišljenja

in sklepanja na osnovi formalne logike. Za to stopnjo je zna�ilno razmišljanje o odnosih med

simboli, zato lahko u�enec pojme pridobiva tudi deduktivno (po definicijah; �e razume

sestavine definicije), in ne ve� le na osnovi primerov. Glede na zmožnost posameznikovega

razmišljanja o odnosih v neki strukturi, stopnja formalnih operacij sovpada s petim

(strukturalisti�no polje) poljem fenomena estetike. Razvijajo�a zmožnost vživljanja v druge in

samozavedanje (socialni moment, metakognicija, humanisti�en pogled) posameznika, pa

sovpada s šestim (strukturalisti�no polje z osebnim smislom) poljem fenomena estetike.

Glasbena vzgoja v drugem triletju omogo�a napredovanje u�enca v smeri razvijanja

abstraktnologi�nega mišljenja po eni strani, po drugi pa ta u�en�ev razvoj osmišlja z

usvajanjem novih glasbenih znanj, sposobnosti in spretnisti.

Glasbena vzgoja se v drugem triletju izvaja v enotah, ki jih dolo�a urni fond (urni fond je v

primerjavi s prvim triletjem manjši – 4. r -52, 5.r –52, 6.r –35 ur). Višja raven glasbenih

zmožnosti u�encev, zahtevnosti glasbenih dejavnosti in vsebin ter skr�en obseg predmeta

zahtevajo od u�itelja premišljeno pripravo in izpeljavo enot. U�itelji morajo uporabljati

aktivne metode in oblike dela. Glede na to, da je v glasbeni umetnosti povezava

ustvarjalnosti, izvajanja in poslušanja nujna in da potrebuje glasbeni razvoj u�encev

kontinuiteto, je glasbena vzgoja v drugem triletju na�rtovana kompleksno po podro�jih

dejavnosti in razvoja. Ciljno zastavljen u�ni na�rt nakazuje poleg dejavnosti in razvojnih

dosežkov tri osnovne vrste glasbenih didakti�nih vsebin.

- Prva je glasbena literatura za izvajanje in poslušanje, ki jo u�itelj izbira iz obstoje�ih

zbirk, pesmaric in zvo�nih posnetkov;

- druga vrsta vsebin so razli�ni pojmi, zakonitosti in napotki o glasbi, ki pojasnjujejo

glasbeno literaturo in zagotavljajo njeno globje razumevanje (zakonitosti lestvic,

tonalnosti, ritma, notnih zapisov, oblikovanja);

- tretja vrsta so podatki o glasbeni kulturi, njeni vlogi in zna�ilnostih, ki se v zaporedju

razredov drugega triletja nanašajo na obravnavo glasbenega življenja v u�en�evem

ožjem okolju, zatem v slovenskih pokrajinah in njihovih glasbenih središ�ih ter na

koncu v povezavi Slovenije in tujine.

Didakti�ne vsebine so med seboj povezane, saj glasbena literatura omogo�a neposredno

izkustvo. Njeno razumevanje omogo�ajo pojmi, zakonitosti in napotki. Podatki pa jo

umeš�ajo v dolo�ena kulturna okolja in vrednostni sistem.

Pri izvajanju u�itelj skladno z drugo in tretjo vrsto vsebin izbere pevski in instrumentalni

program, ki ga posreduje v kombinaciji metode imitacije in dela z glasbenimi zapisi. Po

na�elu individualizacije u�ence glade na njihove razvojno-izvajalske zmožnosti vklju�uje v

petje in igranje.

Za poslušanje u�itelj izbira primere po kriterijih druge in tretje vrste didakti�nih vsebin. Izbira

naj ne bo stereotipna – s tem prepre�ujemo pasivno zaznavo. V uvodni motivaciji, poteku

skladbe ali zaklju�ni povratni informaciji o poslušanju obogati delo z razli�nimi in za u�ence

zanimivimi dejavnostmi. Tako zagotovi, da postane glasbeno poslušanje bolj izrazita potreba.

Ustvarjalnost uresni�ujemo v drugem triletju skozi tri osnovne oblike: 1.) u�itelj spodbuja

u�ence k doživljajskemu in estetskemu poustvarjanju vsake izvedene vsebine; 2.) u�enci ob

lastni glasbeni produkciji ustvarjajo razli�ne melodi�ne in ritmi�ne spremljave ter glasbene

oblike (pesmi, rondo, variacije); 3.) ustvarjalno izražanje ob glasbi se povezuje z likovno,

besedno ali gibalno in plesno dejavnostjo. Na tej razvojni stopnji so u�enci zlasti odprti za

likovno sporo�anje glasbenih vtisov.

Drugo triletje sovpada z obdobjem zorenja harmonskega posluha, ki ga osveš�amo s

homofonim dvo- in ve�glasjem v naši ljudski pesmi in drugimi primeri, s kanoni ter

ostinatnimi in bordunskimi spremljavami. Pomembna osnova zanj so elementarni melodi�ni

posluh in predhodna zaznavna izkustva o sozvo�jih. V tem obdobju splošne glasbene vzgoje

se razvija tudi u�en�eva sposobnost analiti�ne zaznave med tonskimi odnosi, trajanji in

višinami, kar vpliva na kakovostno raven njegovega ritmi�nega, melodi�nega in harmonskega

posluha. Analiza poteka skozi neposredno glasbeno komunikacijo in je omejena le na

osnovno orientacijo. Podpira metodo dela z glasbenimi zapisi. U�en�evo analiti�no glasbeno

mišljenje vpliva na kakovost poslušanja, na pozornost, zbranost, glasbeni in splošni spomin.

Postopno naraš�a njegova sposobnost estetskega oblikovanja, za kar so v �asu njegovega

zorenja potrebne izkušnje in spodbude.

Psihomotori�ne spretnosti, potrebne za vokalno in instrumentalno izvajanje ter gibne odzive

na glasbo, kažejo v drugem triletju dvojno plat. Ob primernem izvajalskem programu in

didakti�nih postopkih se spretnost izvajanja pomembno stopnjuje, mote�e pa so nastajajo�e

razvojne spremembe. Pri fantih se pojavlja mutacija. V kriznih obdobjih u�itelj fante usmerja

bolj v instrumentalno igro. Spretnosti u�encev stopnjujemo s krajšimi vajami za sproš�anje,

pevsko dihanje, oblikovanje tona, pevsko izreko in fraziranje, ki jih logi�no umeš�amo v

posamezne enote. Za razliko od tovrstnih didakti�nih iger v prvem triletju, v drugem to

argumentiramo z informacijami o higieni glasu in zdravem izvajalskem okolju.

V drugem triletju u�enci prepoznavajo izrazne prvine; poznajo okvirno sistematiko

izvajalskih sredstev in njihove zasedbe v vokalni, instrumentalni in vokalno-instrumentalni

glasbi; razumejo temeljno sestavo glasbenih oblik; razlikujejo absolutne in programske

glasbene vsebine; poznajo razli�ne glasbene zvrsti. U�itelj tako ob glasbenih izkušnjah

u�encev posreduje potrebna znanja, ki omogo�ajo elementarno orientacijo pri izvajanju,

poslušanju in ustvarjalnosti. Znanja se v drugem triletju nanašajo na bistvene teoreti�ne

pojme, zakonitosti in informacije o glasbeni kulturi. Pomembno je, da jih posredujemo le

vzporedno z glasbenimi dejavnostmi, torej izhajajo� iz glasbenega izkustva.

Skozi glasbene vsebine in dejavnosti so možne razli�ne povezave z drugimi podro�ji: vokalne

vsebine odkrivajo jezik (slovenš�ina); program zajema tudi tujo literaturo (tuji jeziki);

posamezne glasbene vsebine so povezane z naravo, družbo, obi�aji, razli�nimi izseki iz

življenja (zemljepis, zgodovina); glasbene vsebine spodbujajo likovno, besedno in gibalno

plesno kreativnost (likovna vzgoja, slovenš�ina, tuji jeziki, športna vzgoja); petje z izvajalsko

tehniko in estetskim oblikovanjem je pozitivna govorna spodbuda (slovenš�ina in tuji jeziki);

pozorna glasbena zaznava vpliva na kakovost splošnega poslušanja (vsi predmeti); glasbeni

pouk ozaveš�a za zdravo zvo�no okolje (zdravstvena vzgoja, okoljska vzgoja); uporaba

sodobne multimedijske tehnologije pri glasbenih dejavnostih (ra�unalništvo).

1.3.1. Primer ra�unalniške aplikacije za �etrti razred

Ob vstopu so u�enci stari 9 let. Na izkušnjah pridobljenih v prvih treh razredih, si u�enci v

�etrtem razredu poglabljajo svoje sposobnosti, spretnosti in znanja. Z analiti�no zaznavo

odnosov med tonskimi višinami (ki jih izvajajo s solmizacijo) poglabljajo melodi�ni posluh; z

analiti�no zaznavo tonskih trajanj (dobe in prve poddelitve) si poglabljajo ritmi�ni posluh;

harmonski posluh si razvijajo ob dvoglasnem petju in skupinski instrumentalni igri; razvijajo

razumevanje glasbenega oblikovanja; poglabljajo glasbeni spomin. Širijo si tudi glasovni

obseg ter stopnjujejo kvaliteto pevskega in instrumentalnega izvajanja, stopnjujejo orientacijo

na melodi�nih glasbilih ter gibno nakazujejo tonske višine in metrum. V dejavnostih

uporabljajo glasbene slikovne, zlogovne in notne zapise, poimenujejo tonske višine in tonska

trajanja (dobo in prvo poddelitev), spoznajo glasbene oblike pesem, kanon in rondo, razumejo

pojma glasbena in besedna vsebina, razlikujejo ljudsko in umetno glasbo, spoznajo glasbene

prireditve in ustanove, ki so pomembne za njihov kraj ali širše slovensko okolje (koncerti,

glasbeno gledališ�e), spoznavajo tudi tehni�ne glasbene medije in zvo�ne zbirke.

Aplikacija za �etrti razred vsebuje skladbo Andrea Gretryja Osel in kukavica. Skladbo smo

priredili za MIDI klavir in MIDI godalni orkester ter za Orffova glasbila. S pomo�jo

aplikacije u�enci:

1) pesem poustvarijo s petjem – brez ali ob MIDI orkesterski spremljavi;

2) poustvarijo instrumentalno spremljavo (z Orffovimi glasbili in/ali z MIDI vnosnimi

napravami);

3) zbrano poslušajo priredbo;

4) ob poslušanju priredbe prepoznavajo glasbila (godala, klavir);

5) eksperimentirajo v mrežnem urejevalniku – razumevajo notni zapis, ustvarjajo

glasbene zamisli.

Ob zagonu aplikacije se nam na ekranu prikaže slika (slika 46):

Slika 46. Aplikacija za �etrti razred – osnovni zaslon

Aplikacijo lahko uporabljamo skupaj z delovnim zvezkom za 3. razred osemlekte ali 4. razred

devetletke GLASBA 4. Aplikacijo lahko uporabljamo tako kot tiste za prvo triletje, omogo�a

pa tudi nekaj novosti.

Dodali smo novo vrstico: podrobna oblika. Polja lahko pustimo neoštevil�ena in barvno

enotna – izpolnimo in pobarvamo jih po kon�ani oblikovni analizi.

Dinami�na slika, ki je po �asu sinhrona s potekom glasbenega primera, nazorno podaja

avditivno in vizualno informacijo. Dinami�na slika grafi�no prikazuje:

1) prva vrstica - �lenitev glasbenega primera po kiticah: uvod – bela, 1. kitica rumena…,

2) druga vrstica - �lenitev znotraj vsake kitice: svetlo modra – vprašanje (1), temnejša

modra – nekoliko spremenjen prvi del (2), najtemnejša modra – zveni kot odgovor in

konec melodije (3),

Barve: razrežemo s škarjami – polje part colours – izberemo barvo. Števila: izberemo segment – polje part name – vtipkamo število - enter

3) tretja vrstica: nastop in potek petja,

4) peta vrstica: prisotnost godal in

5) sedma vrstica: prisotnost klavirja.

Klik na križec v naslovnem stolpcu vrstice godala nam prikaže MIDI sledi posameznih

godalnih skupin: violine, viole, violon�ela, kontrabasi:

MIDI sledi posameznih godal lahko urejamo, kot smo opisali pri aplikacijah za prvo triletje. Pomembno je, da u�enci pridobijo izkušnjo zvo�nosti posameznih skupin godal ter posameznih kombinacij zvo�nosti po skupinah. Brez ra�unalnika je taka dejavnost v razredu težko izvedljiva: povabiti bi morali godalni orkester. Posamezne primere zvo�nosti dolo�amo z ukazoma solo/mute – tipka S na tipkovnici. Tako kot pri aplikacijah za prvo triletje, lahko tudi pri tej predvajamo razli�ne kombinacije

partov - vokal, posamezne skupine godal, klavir; menjavamo zvo�ne barve; spreminjamo hitrost…

Aplikacija omogo�a hkraten prikaz mrežnega in notnega zapisa (slika 47):

Slika 47. Hkraten prikaz mrežnega in notnega grafi�nega zapisa.

Ra�unalnik nam omogo�a specifi�en dinami�en prikaz dveh grafi�nih zapisov hkrati s slušno informacijo v realnem �asu. U�enec v �etrtem razredu razume mrežni grafi�ni zapis: zapis opisuje melodijo. Ob zvo�ni informaciji mu nazorno predstavi funkcijo not v notnem zapisu. Z aplikacijo lahko eksperimentiramo: 1.) iz orodjarne izberemo svin�nik (desna miškina tipka); skrajšamo npr. 2. pravokotnik v mrežnem urejevalniku za polovico – t.j. iz štirih enot mreže na dve. Skladno s skrajšanim pravokotnikom se v realnem �asu spremeni druga nota v notnem urejevalniku.

Hkraten prikaz mrežnega in notnega zapisa; prikaza potekata sinhrono s slušno informacijo

primera:

O - sli – �ek gre v_go

Spremembo tudi slišimo. Pravokotnik lahko prestavimo tudi višje ali nižje:

U�enec lahko eksperimentira v mrežnem urejevalniku z miško, lahko pa vnaša MIDI dogodke

z MIDI klaviaturo. Kar odigra hkrati:

1.) sliši v izbrani zvo�ni barvi (zvo�no barvo lahko izbira),

2.) vidi v mrežnem in notnem urejevalniku.

Na tak na�in je u�enec deležen nazorne multimedijske informacije v realnem �asu, ki mu

pomaga razumavati pojem notni zapis.

Aplikacija vsebuje tudi spremljavo skladbe Osel in kukavica za Orffova glasbila. MIDI steze

teh glasbil se pokažejo, �e kliknemo na križec v polju ORFF (slika 48):

Slika 48. Vidne MIDI steze z Orffovo spremljavo.

Da bi dobili na zaslon partituro, najprej ozna�imo MIDI sledi. Potem pritisnemo na tipkovnici

tipko CTRL, jo držimo, potem pa še tipko �rke r. Odpre se notni urejevalnik:

Partituro lahko spreminjamo (v notnem ali v mrežnem urejevalniku). Partituro lahko tudi

slišimo; �e želimo slišati samo MIDI sledi ORFF, ostale izklju�imo (solo/mute). Lahko pa to

sled poslušamo ob celotni orkestraciji. U�enci spremljavo poustvarijo samostojno (z

Orffovimi glasbili), lahko jo kombinirajo z igranjem na MIDI klaviaturo, lahko jo poustvarijo

ob spremljavi MIDI orkestra ter s petjem. Posamezne parte ali celotno partituro lahko

natisnemo s tiskalnikom (File/Datoteka – Print/Natisni). Priložena partitura se lahko izvaja

preko cele pesmi (4 x ponovimo), lahko pa le na posameznih delih. U�enci s poskušanjem

ugotavljajo, kdaj in kje je najprimerneje.

1.3.2. Primer ra�unalniške aplikacije za peti razred

Ob vstopu v peti razred so u�enci stari 10 let. Ob asociativnih predstavah zlogovnega in

notnega zapisa si poglabljajo in razvijajo analiti�ni melodi�ni posluh v širšem tonskem

obsegu (durova lestvica); ob asociativnih predstavah slikovnih in notnih zapisov poglabljajo

in izostrujejo analiti�ni ritmi�ni posluh v širšem obsegu tonskih trajanj in temeljnih taktovskih

na�inov; razvijajo ob�utek za slovensko homofono petje in sozvo�ja v skupinskem

instrumentalnem muziciranju; poglabljajo pozornost in zbranost; razvijajo glasbeni spomin;

razvijajo razumevanje glasbenega oblikovanja in iz njega izvirajo�ih glasbenih oblik. Glede

spretnosti si širijo glasovni obseg; uresni�ujejo izvajalske oznake; sodelujejo pri nakazovanju

fonomimike in metruma; stopnjujejo spretnost instrumentalne igre ter oznak za tempo in

dinamiko. Napredek v znanjih: razumejo osnovno orientacijo v glasbenografi�nih slikovnih,

zlogovnih in notnih zapisih; uporabljajo solmizacijske zloge in tonsko abecedo za

poimenovanje tonskih višin; poznajo osnovna tonska trajanja, pavze ter taktovske na�ine;

razumejo glasbeno obliko variacije; se osveš�ajo za pomen in zna�ilnosti ljudske glasbene

dediš�ine slovenskih pokrajin ter delo slovenskih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev;

poznajo pomembna slovenska glasbena središ�a in ustanove; razvijajo odnos do tuje glasbene

kulture.

Aplikacija vsebuje avtorski glasbeni primer Arija za zbor (obseg h – C2). Skladbo smo

priredili za MIDI simfoni�ni orkester in MIDI zbor ter za Orffova glasbila. S pomo�jo

aplikacije u�enci:

1) ob poslušanju primera vizualno spremljajo asociativen dinami�en grafi�ni oblikovni in

orkestracijski zapis;

2) ob poslušanju priredbe primera za Orffova glasbila vizualno spremljajo asociativen

dinami�en mrežni in notni zapis;

3) pesem poustvarijo s petjem – brez/ob MIDI orkesterski spremljavi;

4) poustvarijo prirejeno instrumentalno spremljavo (z Orffovimi glasbili in/ali z MIDI

vnosnimi napravami);

5) eksperimentirajo v mrežnem in notnem urejevalniku ter z MIDI klaviaturo –

razumevajo notni zapis, ustvarjajo variacije tematskega materiala;

6) uresni�ujejo izvajalske oznake;

7) primer opremijo z besedilom.

Ob zagonu aplikacije se odpre okno (slika 49):

Slika 49. Osnovni zaslon aplikacije za peti razred.

Aplikacijo uporabljamo tako kot prejšnje, ponuja pa nekaj novih možnosti.

Ko odpremo polje ORFF (levi klik na križec), se pokažejo MIDI sledi poslušanega

glasbenega primera, ki so prirejene za izvajanje z Orffovimi glasbili (slika 50):

Izklopimo ostale sledi, poslušamo samo priredbo za Orffova glasbila (solo/mute).

Slika 50. MIDI sledi priredbe za Orffov instrumentarij.

Ozna�imo MIDI sled sopranski zvon�ki, izklju�imo ostale Orffove MIDI sledi in odpremo

notni ter mrežni urejevalnik:

Na mrežnem urejevalniku vidimo, da gostota mreže ustreza eni osminki. Prvi MIDI dogodek

zajema tri enote mreže, torej ustreza �etrtinki s piko, kar vidimo v spodnjem – notnem

urejevalniku; drugi MIDI dogodek zajema eno enoto mreže, kar ustreza osminki in tako dalje.

1.) Pri poslušanju primera (izbrali smo samo MIDI sled sopranski zvon�ki!) ob

asociativnih predstavah, ki ga omogo�ata dinami�na (t.j. s �asom spremenljiva) mrežni

in notni zapis, si u�enci poglabljajo in razvijajo analiti�ni melodi�ni in ritmi�ni posluh.

2.) U�enci lahko z ritmiziranjem na tipki »�« tipkovnice poustvarijo melodi�ni potek: s

pravilnim ritmiziranjem na tipko »�« »zaigrajo« melodijo:

3.) U�enci lahko improvizirajo s kombinacijo tipk »�« in »�«: tako kot pri 2.), le da

tokrat ritmizirajo svobodno, v obe smeri.

Vsakokratne spremembe so vidne tudi na notnem urejevalniku – ustrezna nota potemni.

4.) Z eksperimentiranjem in v skladu z u�iteljevimi navodili u�enci spreminjajo mrežno

ali notno sliko. Spremembe so v realnem �asu hkrati vidne in slišne na obeh grafi�nih

urejevalnikih in v zvoku.

5.) U�itelj poda navodilo, da naj u�enci npr. vsak temno moder MIDI dogodek (nota d2)1

spremenijo tako, da njegovo trajanje nadomestijo z ustreznim številom osmink (enota

mreže je v našem primeru osminka) (slika 51):

1 Na mrežnem urejevalniku vidimo (levi rob – grafi�na klaviatura), da noti d2 (po naši nomenklaturi) ustreza d4 po MIDI nomenklaturi.

Z miško ozna�ijo prvi MIDI dogodek na mrežnem urejevalniku, potem z ritmiziranjem na tipko »�« »igrajo« melodijo – pritisk na tipko »�« vsakokrat izbere in ozvo�i naslednji dogodek. Zvo�no barvo lahko izbirajo.

Pred spremembo:

Temno modri dogodek nastopi v izbranem segmentu glasbenega primera trikrat; prvi nastop po trajanju že v osnovi ustreza eni osminki, drugi in tretji nastop modrega dogodka pa po trajanju ustrezata �etrtinkama.

Upoštevaje navodilo, u�enci nadomestijo drugi in tretji nastop temno modrega dogodka, ki ustrezata �etrtinkama, z osminskimi dogodki. (V orodjarni izberejo svin�nik, kliknejo na polovici �etrtinskega dogodka: dogodek se skrajša za polovico. Ustrezni osminski dogodek vnesejo s klikom na polje v mreži, ki se je izpraznilo.) Avtomatsko se spremeni tudi notna slika.

Po spremembi:

Slika 51. Primerjava stanja pred in po spremembi.

Spremembo poslušajo, variacijo pa tudi poustvarijo. Z eksperimentiranjem ustvarjajo nove

variacije. Variacije lahko ustvarjajo tudi z igranjem na MIDI klaviaturo. Glavna prednost

uporabe ra�unalnika je ponovno v nazornosti in multimedijskem komuniciranju po razli�nih

kanalih.

Poustvarijo priredbo Arije za zbor za Orffova glasbila. Partituro dobijo tako, da z miško

ozna�ijo vse ORFF MIDI sledi, ter izvršijo ukaz: CTRL – R (slika 52) Poustvarijo tudi svoje

variacije na tematski material. Poleg Orffovih glasbil lahko uporabljajo tudi MIDI vnosne

enote.

Slika 52. Odlomek priredbe skladbe Arija za zbor za Orffov instrumentarij.

1.3.3. Primer ra�unalniške aplikacije za šesti razred

Ob vstopu v šesti razred so u�enci stari 11 let. Razvojno so na to�ki, ko ve�ina najizraziteje

napreduje na stopnjo abstraktno logi�nega mišljenja.Stopnjo formalnih operacij ali obdobje

abstraktno-logi�nega mišljenja pogojuje zmožnost hipoteti�nega mišljenja in sklepanja na

osnovi formalne logike. Za to stopnjo je zna�ilno razmišljanje o odnosih med simboli, zato

lahko pojme pridobiva tudi deduktivno (po definicijah; �e razume sestavine definicije), in ne

ve� le na osnovi primerov. Glede na zmožnost posameznikovega razmišljanja o odnosih v

neki strukturi, stopnja formalnih operacij sovpada s petim (strukturalisti�no polje) poljem

fenomena estetike. Razvijajo�a zmožnost vživljanja v druge in samozavedanje (socialni

moment, metakognicija, humanisti�en pogled) posameznika, pa sovpada s šestim

(strukturalisti�no polje z osebnim smislom) poljem fenomena estetike. Naša raziskava o

glasbenem okusu slovenskih osnovnošolcev, ki jim glasba nadpovpre�no veliko pomeni in

imajo nadpovpre�no razvito glasbeno osebnost je pokazala, da se pomembnejši interes za

glasbo narejeno s sekvencerjem pokaže šele od šestega razreda dalje. Pokazala pa je tudi, da

u�enci v šestem razredu za izvajanje raje izbirajo glasbene primere samoiniciativno in ne

tistih, ki so se jih nau�ili v šoli, pri obšolskih dejavnostih ali pri doma�ih, pri �emer najraje

izvajajo glasbene primere, ki smo jih uvrstili v kategoriji popevka ter umetne pesmi, glede na

nižje razrede pa je o�iten mo�an upad interesa za ljudsko pesem.

Pri glasbeni vzgoji si u�enci v šestem razredu na podlagi predhodnih izkušenj nadalje

razvijajo analiti�ni melodi�ni posluh, pri �emer je poudarjeno razlikovanje durovih in

molovih vsebih; poglabljajo analiti�ni ritmi�ni posluh v širšem obsegu tonskih poddelitev,

pavz in razli�nih taktovskih na�inov; stopnjujejo zanesljivost in samostojnost pri dvo- in

ve�glasnih izvedbah; utrjujejo glasbeno oblikovno mišljenje; podaljšujejo pozornost pri

poslušanju in glasbeni spomin. Na podro�ju spretnosti nadalje oblikujejo pevski glas in

njegov obseg; poznajo pogoje za zdravo petje in problematiko mutacije; stopnjujejo

orientacijo in spretnost na razli�nih glasbilih šolskega instrumentarija. Napredovanje v

informativnih znanjih pa se kaže v tem, da: poznajo temeljne zna�ilnosti lestvic ter durove in

molove tonalitete (v obsegu, ki ga potrebujejo za razumevanje glasbenih napovedi); imajo

celostno predstavo o tonskem in notnem sistemu ter tonski abecedi; poznajo tonske poddelitve

in zna�ilne zvo�ne poudarke; razumejo pojma absolutna in programska glasba; razvijajo

spoznanje o glasbenih vrednotah posameznih narodov ter vsebinah in oblikah, ki imajo

simboli�ni pomen (himne); razvijajo spoznanje o univerzalnosti glasbe, ki zbližuje ljudi

razli�nih okolij in je skupna kulturna zakladnica �loveštva.

Aplikacija vsebuje priredbo refrena popevke Karla Steinberga Tell me now. Odlomek smo

priredili za MIDI orkester, Orffova glasbila ter petje. S pomo�jo aplikacije u�enci z

ustvarjalnimi glasbenimi dejavnostmi naredijo svojo priredbo, pri tem poglabljajo svoje

glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja, poudarek pa je na usvajanju pojmov durova in

molova glasbena vsebina. Zasnovana je tako, da vklju�uje delo z ustreznimi u�beniki in

delovnimi zvezki. S pomo�jo aplikacije u�enci:

1) ob poslušanju primera vizualno spremljajo asociativen dinami�en grafi�ni oblikovni in

orkestracijski zapis;

2) ob poslušanju priredbe vizualno spremljajo asociativen dinami�en mrežni in/ali notni

zapis;

3) primer poustvarijo s petjem (na nevtralni zlog, kasneje z angleškim besedilom ter s

svojim besedilom) – brez/ob MIDI orkesterski spremljavi;

4) poustvarijo prirejeno instrumentalno spremljavo (s petjem, z Orffovimi glasbili in z

MIDI vnosnimi napravami);

5) eksperimentirajo v mrežnem in notnem urejevalniku ter z MIDI klaviaturo –

razumevajo notni zapis, razumevajo in ob�utijo zna�ilnosti durove in molove lestvice

v povezavi s spreminjanjem melodijske linije;

6) ob poslušanju in poustvarjanju glasbenega primera, ki smo ga priredili v molovi in

istoimenski durovi tonaliteti (v C duru in c molu; v B duru in b molu) poglabljajo

zna�ilnosti durove in molove lestvice v harmonskem smislu;

7) na podlagi pripravljenega zvo�nega materiala logi�no in estetsko kreirajo svojo

glasbeno obliko in aranžma; ob tem se spoznavajo tudi z osnovami ra�unalniškega

urejanja glasbenih podatkov (avdio, MIDI);

8) z igranjem na MIDI vnosne enote ter z ra�unalniškim urejanjem eksperimentirajo in

kreirajo svoje glasbene zamisli, ki jih vklju�ujejo v pripravljen glasbeni material.

Za izdelavo aplikacije smo poleg programa Cubase VST 32 5.0 uporabili še programa

Melodyne 1.5 in T-RackS 24. Iz originalnega glasbenega primera smo ra�unalniško izolirali

pevca ter ga v obliki avdio datoteke prenesli v našo priredbo. Osnovno tonaliteto (b – mol)

smo prek algoritmov intonan�nih variatorjev programa Melodyne 1.5 dvignili za približno

200 centov ter z variatorjem formantnih podro�ij (z uporabo algoritma za tenorski glas)

popravili formante. Z istimi orodji smo izdelali tudi primerjalno melodijo v istoimenskem

duru. Osnovno melodijo prikazuje slika 53:

Slika 53. Osnovna melodija petja glasbenega primera Tell me now.

Pridobljen molov melodijski postop (petje transponirano iz b – mola v c – mol) smo s

frekven�nim variiranjem tonov b, es in as v h, e in a preoblikovali v istoimenski durov

melodijski postop (slika 54):

Slika 54. Frekven�no obdelana melodija petja glasbenega primera Tell me now.

Pridobljena posnetka smo masterirali s programom T-RackS 24. Za oba primera smo naredili

ustrezne spremljave z uporabo istih zvo�nih barv: tako smo dobili dva vzorca za poslušanje,

od katerih je pri istih interpretacijskih zna�ilnostih petja in spremljave prvi v molu, drugi pa v

duru.

Aplikacijo se uporablja na isti na�in kot tiste za nižje razrede, poudarek pa je na akciji u�enca,

ki, na podlagi pridobljenih znanj o lestvicah ter razlikovanja tonskih odnosov zna�ilnih za

durovo in molovo lestvico, ob uporabi notnega in mrežnega urejevalnika, sam spremeni

karakteristi�ne tone za molovo lestvico v tiste, zna�ilne za dur. Ob poslušanju skladne zvo�ne

informacije v realnem �asu ter z izvajanjem (petje, instrumentalna igra) karakteristi�nih mest

in celotnih melodijskih postopov glasbenega primera v molu in duru, poglablja u�enec

razumevanje teoreti�nih zakonitosti lestvic ter ob�utenje dura in mola kot izraznega sredstva

kompozicijske tehnike tonalne glasbe.

V aplikacijo smo skrili tudi nekatere dodatne glasbene motive, fraze ter zvo�ne efekte, ki jih

lahko u�enec ob eksperimentiranju z urejevalniki odkrije slu�ajno ali pa ga nanje opozori

u�itelj.

Velik pomen ima tudi vsebina besedila, ki poziva k slogi in miru med ljudmi. Skriti raperski

del služi kot motivacija u�encem za ustvarjanje lastnega besedila, ki ga lahko rapersko

izvedejo na izbranih delih svoje priredbe.

Aplikacija omogo�a, da vsebovan glasbeni material uporabimo kot dele glasbene

sestavljanke, v kateri so sestavni deli (MIDI fraze, Avdio fraze) vnaprej obdelani in

pripravljeni tako, da omogo�ajo razli�no in svojstveno sestavo vsakemu uporabniku, omogo�a

pa mu tudi ustvarjanje lastnih zamisli, ki jih lahko vklju�i v izdelek.

Klju�ne ugodnosti dela z aplikacijo se nanašajo na zmožnost multimedijske predstavitve

informacij (avditivno-vizualna ter motori�no-avditivno-vizualna), ustrezno rabo skladnih

referen�nih modelov (dinami�na vizualna predstavitev ob avditivno - sprejemnih in motori�no

- podajalnih akcijah uporabnika), pove�ano interaktivnost s sistemom (možnost vpliva na

obstoje�o izvedbo na nivoju tvornih strukturnih glasbenih elementov, kot sta ton in nota s

svojimi lastnostmi ter v odnosu do drugih tonov in not) ter na možnost svojstvene izbire in

izdelave simulacijskih okolij in scenarijev (aplikacija omogo�a – tako kot vse doslej opisane –

zajetje drugih glasbenih primerov, oblikovanje svojstvenega grafi�nega vmesnika, izbiro

zvo�nih barv, izdelavo lastnih glasbenih primerov ter svojstvenih navigacijskih struktur).

Ob zagonu aplikacije se pokaže okno (slika 55):

Slika 55. Osnovno okno aplikacije za šesti razred.

Okno je razdeljeno na levo in desno polovico, ki ustrezata priredbi v molu (levo) in duru

(desno). O�itna razlika v izrazu in v našemu ob�utenju molove in durove razli�ice, naj bo

povod za raziskovanje kaj je temu vzrok. Z u�enci preko notnega in mrežnega urejevalnika

raziš�emo tonski in notni material melodij razli�ic (MIDI sledi: MIDI melodija c- mol, MIDI

melodija C- dur) ter ugotovimo razlike. Ob poslušanju kriti�nih mest si vsako razliko tudi

natan�no ogledamo na mrežnem urejevalniku ter jo poskusimo zapeti: ugotovimo, da se

razlike grafi�no kažejo v barvi obravnavanih MIDI dogodkov in njihovem položaju glede na

vertikalni položaj v urejevalniku - s to izkušnjo utemeljimo spremembe v notnem zapisu

notnega urejevalnika. Glede na to (deduktivno!), da so vsi ostali parametri v primerjanih

razli�icah enaki (tempo, dinamika, agogika - ob ponovnih poslušanjih ugotovimo, da je ista

celo interpretacija pevca in orkestracija) spoznamo, da je o�itna razlika v izrazu obeh razli�ic,

ki smo jo opazili že prej, posledica le treh spremenjenih tonov – sedaj jih lahko poimenujemo.

Izraz prve razli�ice lahko imenujemo »molovski«, izraz druge pa »durovski«, ali: prva

razli�ica je v molu, druga pa v duru. U�ence opozorimo, da si o tem lahko preberejo tudi v

u�beniku ali v delovnemu zvezku. Z orodji za rezanje, brisanje, kopiranje in premikanje MIDI

sledi ali njihovih delov lahko izdelamo svojo obliko in aranžma (Slika 56).

Slika 56. Primer sestavljanke – sestavljanka je lahko poljubna.