G R A D I V O

ARGO47/2•2004

7 4

U V O D

Včasih postanejo del muzejske zbirke tudi gradbenielementi in kosi stavbnega pohištva porušenih stavb.Preučevanje njihovega izvora, materialov, tehnik izdela-ve, slogovnih značilnosti in drugega v sodelovanju s ko-legi iz spomeniške službe pomembno pripomore hglobljemu poznavanju naše gradbene in arhitekturnezgodovine in pri profanih zgradbah k boljšemu razume-vanju oblikovanja stanovanjske opreme nekega obdobjain kraja. Pri takih raziskavah ima vse večji pomen tudidendrokronologija, ki omogoča datiranje lesa in ugotav-ljanje njegovega izvora.

Posredovanje tako pridobljenega znanja je najbolj ne-posredno v muzejskih razstavnih postavitvah, ki sku-šajo poustvariti opremljene prostore nekega časa in so-cialnega sloja. V muzejskih rekonstrukcijah so najboljzaželeni prav pristni vgradni elementi notranje opreme(včasih razstavljeni tudi samostojno), denimo oblogesten, tal in stropa, kamini, vrata, okna in podobno. Po-menijo okvir, znotraj katerega je mogoče predstavitičim bolj avtentične bivalne razmere in ozračje prosto-rov. Najbolj zvesto so seveda tako lahko poustvarjeniinterierji, ki so bili skupaj s stanovanjsko in vgradnoopremo v celoti preneseni s primarnih lokacij. Večino-ma pa se moramo zadovoljiti le z nekaterimi izvirnimielementi, ki so dopolnjeni z novimi rekonstrukcijami.

Posebnega pomena za preučevanje in prezentacije soohranjeni leseni kasetirani1 ali tramovni stropi.2 Tra-movni stropi – z vidnimi nosilnimi tramovi in plohi –so bili v Sloveniji tako kot drugod po Evropi vsaj že od16. pa vse do 19. stoletja v profanih zgradbah, od

lesenih in zidanih kmečkih3 do meščanskih hiš4 in gra-dov ter dvorcev,5 precej pogosti, večinoma so bili narav-nih tonov in z vrezanim okrasom.6 Poslikani profanistropi so redki, le peščica je kmečkih,7 iz 17. stoletja stadoslej evidentirana dva poslikana stropa v župniščih.8Poleg vidnih lesenih stropov je v naših grajskih, meš-

K a t a r i n a Č u f a r , M a j a L o z a r Š t a m c a r

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Narodni muzej Slovenije

D E N D R O K R O N O L O Š K OD A T I R A N J E L E S E N E G A

S T R O P A I Z D V O R C A Š T E B E R KN A C E R K N I Š K E M

1 Na primer kasetirani leseni strop v kranjski mestni hiši iz 1638 (cf.Ivan Šubic, Lesen strop iz l. 1638 v Kranju, Izvestja Muzejskega društ-va za Kranjsko, 4, 1894, str. 164-5).

2 Tramovni stropi so se pojavljali v prostorih z ometanimi stenami,večkrat pa so del v celoti v les oblečenih prostorov z okrašenimi okviriter krili vrat in oken, kar je značilno za gotske, renesančne in baročneprostore različnih družbenih slojev po vsej Evropi, tudi srednji (cf.Berta Sarne, Holzdecken in Oberösterreich (Kunstjahrbuch der StadtLinz 1977), Wien-München 1977; Sabine Ziegler, Holzvertäfelte Stu-ben der Renaissance zwischen Main und südlichem Alpenrand. Stu-dien zur Innenarchitektur des 16. und 17. Jahrhunderts. EuropäischeHochschulschriften, XXVIII, Kunstgeschichte, 237, Frankfurt am Mainitn. 1995).

3 Stanko Murnik, Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočjuAlp, Etnolog, IV/1, 1930, str. 58; Gorazd Makarovič, Slovenska ljudskaumetnost, Ljubljana 1981, str. 138. Prim. strop v Kranjski Gori (1776).

4 Prim. na primer Šivčeva hiša v Radovljici (16. stoletje) ali ljubljanskemeščanske in plemiške hiše (Turjaška palača – strop iz tretje četrtine17. stoletja); za informacijo se zahvaljujem kolegu Urošu Lubeju.

5 Prim. gotski tramovni strop v kleti gradu Švarcenštajn vsaj iz prvepolovice 16. stoletja (Ivan Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhi-tekture na Slovenskem, Ljubljana 1977, str. 112, sl. na str. 113).

6 Prim. stropa na gradovih Brdo pri Kranju (v enem od stolpov) inTuštanj pri Moravčah (jugozahodni stolp).

7 Prim. Anka Novak, Poslikano pohištvo v Dolini, Slovenski etnograf,XXIII–IV, 1970-71, 1972, str. 19 in 20; Makarovič 1981 (op. 3), str.138-141.

8 Ohranjena sta v župniščih v Slovenskih Konjicah (dat. 1653; NatašaGolob, Slovenske Konjice. Poslikava baročnega stropa. Poskus ikono-grafske razčlenitve, Celjski zbornik, 1982-3, str. 263-297) in v Vuzenici(dat. 1670; Nataša Golob, Poslikani leseni stropi na Slovenskem do sre-dine 18. stoletja, Ljubljana 1988, str. 172).

G R A D I V O

ARGO47/2•2004

7 5

čanskih in kmečkih hišah pod novejšimi stropnimi kon-strukcijami in ometi brez dvoma skritih še precej takokasetiranih kot tramovnih stropov iz starejših obdobij,kar se redno potrjuje pri restavratorskih delih na posa-meznih spomeniških zgradbah. Vedno več podatkov oprofanih lesenih stropih bo, upamo, spodbudilo tudisistematično preučevanje, ki se ga doslej pri nas še nis-mo lotili.

Leta 1991 je Narodni muzej Slovenije kupil tramovnistrop, ki je najverjetneje izviral iz porušenega notranj-skega dvorca Šteberk pri Cerkniškem jezeru.9 Ko je bildvorec v 20. stoletju opuščen, so material iz gradu za-čeli uporabljati za zidavo okoliških hiš. Obravnavanistrop je bil po pripovedovanju članov družine Logarvgrajen v sobo v prvem nadstropju njihove hiše v bližnjivasi Žerovnica. Ko so leta 1979 staro kmečko hišo podr-li in zgradili novo, so vse glavne sestavne dele stropaskrbno shranili in se jih leta 1991 odločili prodati muze-ju. V pričujočem prispevku predstavljamo, kako smo

uporabili dendrokronološko metodo za ugotavljanjestarosti in preverjanje izvora tega stropa.

T R A M O V N I S T R O P I Z D V O R C AŠ T E B E R K

V depoju Narodnega muzeja so vsi najpomembnejšisestavni deli stropa: osrednji nosilni tram stropnik instranska nosilna tramova z ležišči za prečnike, štiriin-dvajset plohov prečnikov, med katerimi so štirje končni(obdelani le na eni strani), in dvajset neobdelanih plo-hov, ki so verjetno zapirali prostore med prečniki.Stropnik je dolg nekaj čez pet metrov in pol, iz njega jena vsaki strani izhajalo po dvanajst 2,6 metra dolgihprečnikov (sl. 1, 2). Razpon je bil okrog 5,5 m, širina paokrog pet metrov. Iz konstrukcije stropa sklepamo, daje bil v prostoru, ki se je bližal kvadratnemu tlorisu.Strop teh mer je bil samonosilen in je imel navadno,skozi stoletja preverjeno konstrukcijo.10

Osrednji in najmočnejši tram stropnik11 je bil kotnavadno iz enega samega debla. Sredino prostora jeprečil po vsej dolžini in je bil zasidran v zid oziromapodprt z lesenima ali zidanima konzolama. Nanj so biliv enakomernih razmakih pravokotno pritrjeni plohiprečniki, vmesni prostori pa so bili zaprti z močnejšimiprekrivnimi plohi (sl. 3). Ti so bili v našem primeru

K a t a r i n a Č u f a r , M a j a L o z a r Š t a m c a r

D e n d r o k r o n o l o š k o d a t i r a n j e l e s e n e g a s t r o p a i z d v o r c a Š t e b e r k n a C e r k n i š k e m

9 Inv. št. N 6030, mehak les – jelka, 24 okrašenih plohov (23: d. 260cm, š. 27-28 cm, deb. 6-8 cm; eden izmed njih ožji: š. 19,5 cm, deb. 7cm): 20 okrašenih obojestransko, 4 končni, okrašeni na eni strani; 20neokrašenih plohov (d. 270 cm, š. 24-31 cm, deb. 3-6 cm), glavnistropnik z dvanajst parov vdolbenih ležišč za plohe (d. 553,5 cm, š.36 cm, deb. 21 cm) in dva robna trama z dvanajstimi vdolbenimiležišči (d. 547 cm, š. 11,5 cm, deb. 19 cm).

10 Sarne 1977 (op. 2), str. 6; Makarovič 1981 (op. 3), str. 138-139.11 Velike prostore lahko prečita tudi dva ali več stropnikov, zaradi velike

obtežitve so včasih v sredini podprti z zidanim ali lesenim stebrom.

S l . 1Y / l i ; a s t o v a l o v n i c o o k r a [ e n i p l o h p r e ; n i k

( d e t a j l s r e d i n e ) , d e l s t r o p a s { t e b e r k aF o t o > D a m j a n J e s e n o v e c

S l . 3R e k o n s t r u k c i j a t r a m o v n e g a s t r o p a s { t e b e r k a ,

o k r o g 1 6 7 0R i s b a > S t a n k a L o y a r

S l . 2Y / l i ; a s t o v a l o v n i c o o k r a [ e n i p l o h p r e ; n i k

( d e t a j l y a k l j u ; k a ) , d e l s t r o p a s { t e b e r k aF o t o > D a m j a n J e s e n o v e c

G R A D I V O

ARGO47/2•2004

7 6

prosto položeni.12 Taka gradnja je omogočila varčeva-nje z lesom in tudi v hladnejšem obdobju zagotavljalarazmeroma dobro ohranjanje toplote. Strop ima pou-darjene dekorativne prvine. Dekorativno učinkujeta ženaravna vlaknasta zgradba in toniranje izbranega lesa,predvsem pa ritmično izmenjevanje izpostavljenih plo-hov in umaknjenih desak. Prečniki imajo preprosteposnete robove, poudarjene z vzporednimi žlebiči in obnjihovih koničastih zaključkih zanimive valovnice iz žli-častih vdolbinic. Strop, pri katerem ni najti sledov po-slikave, ne sodi med izrazito bogato okrašene primerkein ni imel vrezane letnice izdelave ali morebitnih tesar-skih znakov, po drugi strani pa je skrbno proporcioni-ran, tako kar se tiče same konstrukcije kot tudi gledepretehtane igre posnetih robov z žlebiči in žličastihvalovnic.

Pred začetkom dendrokronološke raziskave smo siostanke stropa natančno ogledali in za raziskavo dolo-

čili osem desk, ki so se zdele najprimernejše, ker soimele največje število branik (sl. 4).

P O T E K D E N D R O K R O N O L O Š K ER A Z I S K A V E

S čel izbranih plohov smo odrezali 1 cm debeleodrezke in jih v laboratoriju gladko zbrusili, tako dasmo pod stereomikroskopom lahko razločili posameznecelice v lesu (sl. 5). Najprej smo določili lesno vrsto. Vnadaljevanju smo na 0,01 mm natančno izmerili širinebranik v lesu in jih grafično prikazali v odvisnosti odčasa. Dobljene krivulje različnih plohov smo med sebojprimerjali, jih postavili v sinhron položaj, izračunalipovprečje in ga datirali z referenčno kronologijo (sl. 6).Načelo dendrokronološkega datiranja je natančneje opi-sano v naši novejši strokovni literaturi s tega pod-ročja.13

R E Z U L T A T I I N N J I H O V AI N T E R P R E T A C I J A

Raziskave so pokazale, da so vsi raziskani elementistropa narejeni iz lesa jelke. Najmlajša datirana branika

K a t a r i n a Č u f a r , M a j a L o z a r Š t a m c a r

D e n d r o k r o n o l o š k o d a t i r a n j e l e s e n e g a s t r o p a i z d v o r c a Š t e b e r k n a C e r k n i š k e m

12 Sarne 1977 (op. 2), str. 6.13 Katarina Čufar, Tom Levanič, Referenčne kronologije za dendrokro-

nološko datiranje v Sloveniji – stanje 1997 = Reference chronologiesfor dendrochronological dating in Slovenia – their state of develop-ment in 1997, Arheološki vestnik, 49, 1998, str. 63-73; KatarinaČufar, Tom Levanič, Dendrokronologija kot metoda za datiranje lesa= Dendrochronology as a method for dating wood, Les v restavrator-stvu (RES., Dela = Papers, 4), Ljubljana: Restavratorski center Re-publike Slovenije, 2000, str. 31–37; Tom Levanič, Katarina Čufar,Dendrokronološko datiranje objektov v Sloveniji = Dendrochronolo-gical dating of wooden objects in Slovenia, Les v restavratorstvu,(RES., Dela = Papers, 4), Ljubljana: Restavratorski center RepublikeSlovenije, 2000, str. 38–47.

S l . 5Y g r a d b a y b r u [ e n e p o v r [ i n e l e s a j e l k e , v i d n a p o ds t e r e o m i k r o s k o p o m . V i d n e s o p r i r a s t n e p l a s t i –

b r a n i k e . S l i k a p r i k a y u j e m o ; n o p o v e ; a n d e t a j li y s l i k e 4 .

S l . 7L e g a p l o h a v h l o d u > b r a n i k a p o d s k o r j o , k i j e

n a s t a l a p r e d p o s e k o m d r e v e s a n a p l o h u , m a n j k a .

S l . 4D v e ; e l i s t r o p n i h d e s k . Y a d e n d r o k r o n o l o [ k om e t o d o j e p r i m e r n e j [ a s p o d n j a , b o l j r a d i a l n o

u s m e r j e n a d e s k a .

G R A D I V O

ARGO47/2•2004

7 7

v lesu je nastala v letu 1661, ki predstavlja letnico antequem.

Kadar je dendrokronološko datiranje uspešno, zavsako braniko v lesu določimo leto nastanka. Najmlajšaje vedno branika pod skorjo, ki nastane v zadnjem letuživljenja drevesa pred njegovim posekom. V našem pri-meru je bilo pri vseh plohih vidno, da niso segali doskrajne periferije hloda, iz katerega so bili izdelani(sl. 7). Sklepamo, da je manjkalo nekaj perifernih bra-nik, zato ocenjujemo, da je bil strop izdelan med letoma1661 in 1670.

R A Z P R A V A

Proučeni strop je bil po ustnem izročilu izdelan zadvorec Šteberk blizu Cerkniškega jezera, ki je skupaj sstarim utrjenim gradom na hribu upodobljen v Valva-sorjevi Topografiji Kranjske iz leta 1679 (sl. 8) in tudi vnjegovi leta 1689 izdani knjigi Slava vojvodine Kranj-ske (sl. 9).14 Upodobitvi dvorca se v pritličnem delu rah-lo razlikujeta, vendar je jasno, da je bil v Valvasorjevemčasu šteberški dvorec solidna štiri- oziroma triosna dvo-nadstropna stavba pravokotnega tlorisa z visokim pri-tličjem, ki je imela na vogalih oglate pomolne stolpičeter visoko in strmo streho. Prostor dobrih pet krat petmetrov obsega, kakršnega izpričuje ohranjeni strop, jebil srednje velik in bi ga lahko pričakovali predvsem vprvem – gosposkem, morda v drugem nadstropju, ne-kaj manj verjetno tudi v kakem gospodarskem prostoruv pritličju.

Kdo in kdaj je dal dvorec Šteberk zgraditi? Spet namje v iskanju vsaj nekaterih odgovorov v neprecenljivopomoč Valvasor, ki v Slavi na dveh mestih poroča, da jeto »pred nekaj leti« storil Janez Gregor pl. Schmutzen-haus,15 ki je pred tem od knezov Eggenbergov kupilzgornji (razvaljeni) Šteberk in povsem na novo zgradilspodnji dvorec.16 Pozneje je ta spet prešel v lastništvoknezov Eggenbergov in je bil v poznih osemdesetih le-tih, ko je izšla Valvasorjeva Slava, last Janeza Sigfrida

kneza Eggenberga,17 takratnega kranjskega deželnegaglavarja.

K a t a r i n a Č u f a r , M a j a L o z a r Š t a m c a r

D e n d r o k r o n o l o š k o d a t i r a n j e l e s e n e g a s t r o p a i z d v o r c a Š t e b e r k n a C e r k n i š k e m

S l . 6P o s t o p e k d e n d r o k r o n o l o [ k e g a d a t i r a n j a . G r a f i ; n i p r i k a y [ i r i n b r a n i k l e s a v o d v i s n o s t i o d ; a s a y a o s e mp l o h o v i y s t r o p a ( t a n k e ; r t e ) t e r n j i h o v a u m e s t i t e v n a r e f e r e n ; n o k r o n o l o g i j o ( d e b e l a ; r t a ) . N a j m l a j [ a

b r a n i k a v r a y i s k a n i h v y o r c i h j e n a s t a l a v k o l e d a r s k e m l e t u 1 6 6 1 .

14 Janez Vajkard Valvasor, Steegberg, Topografija moderne vojvodineKranjske (Topographia Ducatus Carnioliae modernae, 1679), faksi-mile, Ljubljana, München 1970, št. 249; isti, Steegberg, Slava vojvo-dine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 1689), faksimile,München, Ljubljana 1971-73, XI, str. 556.

15 Valvasor 1689 (op. 14), na str. 556: Gleich unter dem alten ligt dasneue Schloss, so von wenig Jahren Herr Johann Gregor von Schmut-zenhaus von neuern auf geführt.; in na str. 560: Also ist diessesSchloss durch Erbschafft an die Herren von Lamberg gelanget, diesolches lange in Besitz gehabt, von denen es aber die Herren Scheyerendlich erhalten und folglich die Fürsten von Eggenberg. Vor wenigJahren habe es diese dem Herrn Johann Gregor von Schmutzenhauskäuflich überlassen. Welcher das untere neue Schloss von grund aufneu aufgefürt, da es dann abermal an die Fürsten von Eggenberg ge-langt, auch der jetzige Besitzer Herr Johannn Seyfried Fürst vonEggenberg, Landeshauptmann in Crain, ist.).Valvasor družino Schmutzenhaus omenja v IX. knjigi Slave kot vite-ze, ki imajo na Kranjskem posest in tam stanujejo (Valvasor 1689 [op.14], IX, str. 116).

16 V literaturi se navajajo tudi drugačni podatki brez navedbe virov, insicer da je dvorec zgradil Janez Anton Eggenberg: »Leta 1635 je šte-berško gospoščino kupil knez Janez Anton Eggenberg in si iz graj-skih razvalin na mestu nekdanjega dvora in poznejše grajske pristavepozidal dvorec Spodnji Šteberk ...« (prim. Ivan Jakič, Vsi slovenskigradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine, Ljubljana 1997, str.337; prim. tudi isto vsebino v: isti, Grad in dvorec Šteberk, Rodnagruda, 43/2, febr. 1996, str. 52; isti, Sto gradov na Slovenskem,Ljubljana 2001, str. 180-181).

17 Stari grad Šteberk so imeli po izumrtju gospodov Šteberških gospod-je Ellachi, pozneje Lamberški, Scheyerški in končno knezi Eggenber-ški (Valvasor 1689 [op. 14], XI, str. 560). Družina Eggenberg je imelav 17. stoletju na Cerkljanskem poleg Šteberka še druge posesti in gra-dove. Že od začetka 17. stoletja je ta plemiška družina posedovalatudi gospostvo in grad Planina: 1614 ga je kupila Regina pl.Eggenberg, leta 1667 sta ga prevzela Janez Kristijan in Janez Sigfrid,kneza Eggenberga, in od leta 1682 je bil edini lastnik Janez Sigfrid(prim. Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana1982, str. 348). Leta 1635 je njegov oče Janez Anton I. (1610-1649)kupil gospostvi Lož in Snežnik ter postojnsko gospostvo, ki pa jih jeleta 1669 Janez Sigfrid knez Eggenberg prodal Janezu Vajkardu kne-zu Auerspergu. Takrat so Eggenbergi tudi spremenili mejo med de-želnima sodiščema v Snežniku (Schneeberg) in Planini (Haas-berg/Hošperk) tako, da je planinski jurisdikciji pripadlo tudi še vednonjihovo gospostvo Šteberk. Prim. Valvasor 1689 (op. 14), XI, str. 326;Peter Ribnikar, Posestne in gospodarske razmere loško-snežniškegagospostva od 16. do 18. stoletja, Kronika, III/1, 1955, str. 35; Smole1982 (ista op. zgoraj), str. 450; Stane Okoliš, Izseki iz zgodovine Ložain okolice, 2. del, Zgodovinski časopis, 49/4 (101), 1995, str. 571;Lidija Slana, Iz zgodovine gradu in gospostva Snežnik na Notranj-skem, Kronika, 48/1-2, 2000, str. 29.

G R A D I V O

ARGO47/2•2004

7 8

Upodobitev dvorca v Valvasorjevi Topografiji Kranj-ske dokazuje, da je bil vsekakor leta 1679 že zgrajen.Valvasor zidavo časovno omeji na ohlapen izraz »prednekaj leti«, kar lahko razumemo kot šestdeseta oziromasedemdeseta leta 17. stoletja. Ker zazdaj kakih neposred-nih arhivskih virov o zidavi, s katerimi bi lahko bolj na-tančno opredelili nastanek šteberškega dvorca, ne po-znamo, se veselimo pomembnega podatka, dobljenegaz neodvisnim dendrokronološkim datiranjem lesa, izkaterega so narejeni plohi enega izmed stropov v temdvorcu.

Strop je bil narejen iz jelovega lesa. Jelovina je v pre-teklosti v Sloveniji sestavljala najpomembnejši les zakonstrukcije, kot so ostrešja; leseni stropi pa so bili po-gosto smrekovi. Kljub temu uporaba jelovine za strop vdvorcu Šteberk ne preseneča, saj je jelka skupaj z buk-vijo glavni gradnik obsežnih notranjskih jelovo-bukovihgozdov, ki se razprostirajo tudi v širši okolici kraja, kjerje stal dvorec Šteberk, in zanj porabljeni les najverjetne-je izvira iz bližnje okolice dvorca.

Dosedanje dendrokronološke raziskave ostrešij kaže-jo, da so les zanje navadno posekali pozimi, ga spomla-di oziroma poleti še svežega stesali in postavili kon-strukcijo. Če je na lesu navzoča zadnja branika pod skor-jo, se datacija te branike in leto postavitve konstrukcijerazlikujeta za leto dni. Les za preučeni strop bi utegnilisušiti nekaj dlje, a najverjetneje ne več let. Naši rezulta-ti kažejo, da so trame in plohe iz jelovih debel narediliv šestdesetih oziroma do prve polovice sedemdesetihlet 17. stoletja, kar se ujema z Valvasorjevimi podatki opostavitvi dvorca. Natančnejše gradbene in arhitektur-

ne raziskave Šteberka zazdaj še niso stekle, najbrž tudizato, ker je podrt in kot tak pač ne zahteva konservator-ske pozornosti (čeprav se pod zemljo še skrivajo njegovitemelji). Zazdaj ni tudi nič znanega o gradbeniku indrugih snovalcih, niti o tesarskih mojstrih, ki so bilinajverjetneje kar iz vrst domačinov.

S K L E P

Z lesno anatomsko raziskavo smo ugotovili, da je bilstop narejen iz lesa jelke, z dendrokronološko metodopa smo les stropa datirali v leto 1661. Jelovina je bila naobmočju, kjer je stal dvorec Šteberk v 17. stoletju, naj-primernejši domač les za izdelavo takega stopa. Gledena predstavljene arhivske podatke, izbiro lesa in datumstopa tako lahko potrdimo, da leseni strop v hrambi Na-rodnega muzeja Slovenije res izvira iz dvorca Šteberk,ki je bil porušen v 20. stoletju. Ob pomoči na leto na-tančne datacije lesa stropa smo pridobili nove podatkeza boljšo oceno datuma gradnje dvorca. Vse to dodajapomemben kamenček v mozaik rekonstruiranja na-stanka dvorca in njegove notranje opreme. Seveda senam takoj zastavljajo še dodatna vprašanja o njegovemnastanku in propadu, na katera ta hip še ne znamo od-govoriti, morda pa bodo v prihodnje pri tem spet v po-moč hitro razvijajoče se naravoslovne metode. Analize,kakršna je dendrokronološka za datiranje historičnihlesenih elementov stavbne in stanovanjske opreme, ob

K a t a r i n a Č u f a r , M a j a L o z a r Š t a m c a r

D e n d r o k r o n o l o š k o d a t i r a n j e l e s e n e g a s t r o p a i z d v o r c a Š t e b e r k n a C e r k n i š k e m

S l . 8U p o d o b i t e v g r a d u i n d v o r c a { t e b e r k i y V a l v a s o r j e v e T o p o g r a f i j e K r a n j s k e ( 1 6 7 9 )

G R A D I V O

ARGO47/2•2004

7 9

upoštevanju morebitne sekundarne rabe starejših mate-rialov, omogočajo doslej najzanesljivejše preverjanje ozi-roma potrditev podatkov iz sočasnih zgodovinskih virovin rezultatov slogovnih analiz. Predstavljena študija ka-že, da je za čim zvestejšo datacijo najbolje združevati zgodo-vinske, slogovne in naravoslovne metode dela. V našem pri-meru dendrokronološka analiza dopolnjuje Valvasorjevenavedbe o izgradnji dvorca in s tem pritrjuje tudi domne-vam o izdelavi ohranjenega tramovnega stropa.

Datiranje gradbenega lesa in stavbnega pohištva s hi-storično dendrokronološko metodo, ki jo v Sloveniji žedesetletje uspešno uvajajo na Oddelku za lesarstvo Bio-tehniške fakultete, je pomembna razširitev možnostinatančnejšega datiranja najrazličnejših delov nepremič-ne in predmetov premične kulturne dediščine. To me-todo je treba še naprej razvijati, saj še ne razpolagamo zustreznimi referenčnimi kronologijami za vse lesne vr-ste in za vsa območja v Sloveniji. Tako je interdiscipli-narno sodelovanje pomembno tudi za razvoj dendro-kronologije. Vsak les ni primeren za dendrokronološkoraziskavo, saj mora imeti ustrezno število branik, zadatiranje pa moramo imeti ustrezno referenčno krono-logijo za lesno vrsto, obdobje in regijo. V pričujočemprimeru so bili vzorci primerni in z lesom iz dvorca Šte-berk bomo lahko izboljšali slovensko regionalno jelovokronologijo za obdobje med letoma 1460 in 1660. Upra-vičeno lahko upamo, da bomo v prihodnje zgodovinarjiin naravoslovci še poglobili medsebojno sodelovanje indosegali še več tako spodbudnih rezultatov.

S U M M A R Z

D E N D R O C H R O N O L O -G I C A L D A T I N G O F A

W O O D E N C E I L I N GF R O M T H E Š T E B E R K

M A N S I O N N E A RC E R K N I C A

In 1991 the National Museum of Slovenia purchased a wooden-beam ceiling, which originated from the demolished Šteberk Mans-ion at Lake Cerknica in Notranjska. All the essential components ofthe ceiling have survived: the central ceiling beam, the two sidebeams with cut-outs for the cross planks, twenty-four cross planks, ofwhich four are end-planks (worked on one side only), and twentyroughly-worked planks, which probably covered the areas betweenthe cross planks. The central ceiling beam is just over five-and-a-halfmetres long, the twelve cross planks to be placed on either side of itare 2.6 m long. The total span of the ceiling was therefore about 5.5m, its width about 5 m, indicating a room with an almost square gro-und plan. A ceiling of such dimensions was self-supporting and ofthe usual construction, proven over centuries. The cross planks haveplain bevelled edges, accentuated by parallel grooves with pointedends and are decorated with interesting wavy lines consisting ofspoon-shaped notches.

This article reports a successful use of the dendrochronologicalmethod to determine the age and authentication of the Šteberkceiling. Dendrochronological research proper was preceded by a tho-rough examination of all parts of the ceiling. For the procedureeight planks were chosen which appeared to be the most suitablehaving the highest number of annual tree rings. 1 cm disks were cutoff planks’ ends and smoothly ground, which made it possible todiscern, under a stereo microscope, individual cells in the timber.We first determined the wood species, then measured the width ofthe annual tree rings in the timber to within 0.01 mm, and made agraphical time-related presentation. The curves obtained in this wayfor the various planks were compared, set into a synchronous order,the mean series was calculated and dated by using a referencechronology. The investigation showed that all the tested elements ofthe ceiling were made of fir. The youngest dated annual tree ring inthe timber was from 1661, representing the terminus ante quem.When dendrochronological dating is successful the particular year oforigin is determined for every annual tree ring. The youngest annu-al tree ring always lies immediately beneath the bark which hadgrown in the last year of the tree’s life before it was felled. In ourcase none of the planks extended to the full circumference of the logfrom which they were made. This suggests that several peripheralannual tree rings are missing, which has led us to estimate theceiling to be constructed between 1661 in 1670.

D e n d r o k r o n o l o š k o d a t i r a n j e l e s e n e g a s t r o p a i z d v o r c a Š t e b e r k n a C e r k n i š k e m

K a t a r i n a Č u f a r , M a j a L o z a r Š t a m c a r

S l . 9U p o d o b i t e v g r a d u i n d v o r c a { t e b e r k i y

V a l v a s o r j e v e S l a v e v o j v o d i n e K r a n j s k e ( 1 6 8 9 )

G R A D I V O

ARGO47/2•2004

8 0

According to oral tradition this ceiling was made for the ŠteberkMansion, located close to Lake Cerknica. This mansion, togetherwith the old medieval stronghold of the same name on the hill aboveit, is depicted in two of Johann Weikhard Valvasor’s works: in Topo-graphia Ducatus Carnioliae modernae from 1679 and in Die Ehredes Hertzogthums Crain, published in 1689. The two views of themansion differ slightly in the ground floor area; it is, however, obvi-ous that in Valvasor’s time the Šteberk Mansion was a solid three- orfour-window two-storey building with a rectangular ground plan, ahigh ground floor, angular bay turrets at the corners, and a high,steep roof. A room of 5 x 5 m dimensions, such as can be suggestedby the surviving beam-ceiling, was of medium size and would mostlikely have been on the piano nobile (first floor), or perhaps on thesecond floor, much less likely in the service quarters on the groundfloor. In his Die Ehre des Hertzogthums Crain Valvasor reports intwo places that Johannes Gregor von Schmutzenhaus had boughtthe upper Šteberk Castle (in ruins) from the princes of Eggenberg »afew years ago« and built the lower mansion from scratch. Later thenew mansion was repurchased by the princes of Eggenberg and inthe late 1680s, at the time of the publication of Valvasor’s Die Ehredes Hertzogthums Crain, it belonged to Johann Siegfried prince ofEggenberg, the then provincial governor. The image in Valvasor’sTopographia Ducatus Carniolae modernae certainly proves that themansion was already standing by 1679. Valvasor reports the time ofits construction with a rather vague expression »a few years ago«,which could well be understood as the 1660s or 1670s. To date there

are no known direct archival sources in connection with the con-struction of the Šteberk mansion, which would reveal the exact timeof its origin. The data obtained from this independent dendrochro-nological dating of the timber used for one of the mansion’s ceilingsare therefore highly significant.

Our anatomical investigation of the timber has established thatthe ceiling was made of fir. In the 17th century in the area of the Šte-berk Mansion fir was growing everywhere and was commonly usedfor construction purposes. In view of the contemporary data provi-ded by Valvasor, the choice of wood and the date of the ceiling, it hasbeen established beyond reseasonable doubt that this wooden cei-ling in collections of the National Museum of Slovenia indeed origi-nates from the Šteberk Mansion. By dating its timber precisely towithin one year we have acquired new data helping us to estimatewhen the mansion was actually built and its interior furnishings pro-vided for.

Taking into account a possible secondary use of older materials,analyses such as this dendrochronological dating of historicalwooden building components are so far the most reliable methods tosubstantiate other data, based on historical sources and stylisticanalyses. This study shows a combination of historical, stylistic andnatural science approaches required to get an accurate dating. Inour case, the dendrochronological analysis complements Valvasor’sreferences to the time of the mansion’s erection and confirms theassumptions about the construction of the surviving wooden-beamceiling.

K a t a r i n a Č u f a r , M a j a L o z a r Š t a m c a r

D e n d r o k r o n o l o Š k o d a t i r a n j e l e s e n e g a s t r o p a i z d v o r c a Š t e b e r k n a C e r k n i š k e m