Click here to load reader

Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d

  • View
    125

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d. Javna razsvetljava: - pregled osnovnih zahtev - varčna raba energije - sodobni pristopi k zmanjševanju porabe energije. JAVNA RAZSVETLJAVA. Z unanja razsvetljava je nastala namensk o – iz potrebe - PowerPoint PPT Presentation

Text of Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d

  • Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.

    Javna razsvetljava:

    - pregled osnovnih zahtev- varna raba energije- sodobni pristopi k zmanjevanju porabe energije

  • JAVNA RAZSVETLJAVA Zunanja razsvetljava je nastala namensko iz potrebe

    namen zunanje razsvetljave je izboljanje vidljivosti in /ali pa estetike

    denarne in nedenarne koristi razsvetljave

  • JAVNA RAZSVETLJAVA - Zagotavljanje varnosti oseb in premoenja

    - Zagotavljanje varnosti v prometu

    - Oblikovanje celostne none podobe mest in naselij

  • Pariz

    absolutistini vladar je elel nadzor nad ljudstvom tudi v nonem asu1461 izda Luis XI. uredbo o obveznem izobeanju lantern razsvetljava zaradi reima nepriljubljena1667 zametki centralno organizirane javne razsvetljave

  • LONDONrazsvetljava iz razloga zagotavljanja varnostiizobeanje lantern ob zimskih praznikihod 1415 obvezno v zimskem asurazsvetljava med ljudmi dobro sprejeta

  • LJUBLJANAosamljene oljne lui leta 17511797 oddajo priiganje v zakup1864 svetilke na petrolejod 1860 uvajanje plinske razsvetljave

  • 20. STOLETJE RAZVOJ MOTORNEGA PROMETA- RAZSVETLJAVA DO ZAETKA 20. STOLETJA NAMENJENA IZKLJUNO OSEBNI VARNOSTI

    - NOVE ZAHTEVE Z RAZVOJEM MOTORNEGA PROMETA

  • PREDPISI IN STANDARDI s podroja javne razsvetljave- SIST EN 13201 CESTNA RAZSVETLJAVA ( Priporoila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava)

    UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAEVANJA OKOLJA

    UREDBA KOMISIJE (ES) T. 245/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2005/32/ES v zvezi za zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescennih sijalk, visokointenzivnostnih sijalk in svetilk za delovanje le teh

  • SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVA1.del: Izbor razredov za razsvetljavo (tehnino poroilo)

    2. del: Zahtevane lastnosti

    3. del: Metode za izraun

    4. del: Meritve v cestni razsvetljavi

  • SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVASVETLOBNOTEHNINE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE RAZREDE CEST IN ULIC, KI OMOGOAJO USTREZNE VIDNE RAZMERE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI:

    CESTE ZA MOTORNI PROMET SKUPINA ME in CE

    ULICE IN PEEVE POVRINE SKUPINA S

  • KONCEPT SVETLOSTI

  • 1.RAZISKAVE O VPLIVU RAZSVETLJAVE NA VIDNOST OVIR (Waldram, 1920 -)

  • CESTE ZA MOTORNI PROMET - KONCEPT SVETLOSTI

  • ENAKOMERNOST SVETLOSTIvzdolna enakomernost svetlosti Ul= Lmin/Lmaks

    splona enakomernost svetlosti

    Uo = Lmin/Lsr

  • OMEJITEV BLEANJA

  • ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA MOTORNI PROMETZagotavljanje visoke horizontalne osvetljenosti. Dobra splona in vzdolna enakomernost osvetljenosti in svetlosti Velike viine montae svetilk (8 12 m )Razmeroma nizke zahteve glede barvnega videza

  • RAZSVETLJAVA ZA PECE in POASNI PROMET SKUPINA S

  • Za pece je pomembno razpoznavanje obrazov in ovir, pomembna je vertikalna in polcilindrina osvetljenost

  • OBUTEK VARNOSTI

  • RAZSVETLJAVA IN NEVARNOST KRIMINALNIH DEJANJ

  • Dobra razsvetljava ima po mnenju prebivalcev najveji pomen za zmanjanje kriminala

  • VODORAVNA OSVETLJENOST IN RAZPOZNAVANJE OBRAZOV

  • KRITERIJ VODORAVNE OSVETLJENOSTI NI ZADOSTEN

  • REITEV SKLADNA Z UREDBO MONA LE OB POVEANJU PORABE ENERGIJE

  • ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA PECE in POASNI PROMETPovprena vodoravna osvetljenost

    Enakomernost vodoravne osvetljenosti (nije zahteve kot pri motornem prometu)

    Vertikalna/polcilindrina osvetljenost

    Manje zahteve glede enakomernosti Veje zahteve glede barvnega videza

    Nije viine montae

  • RAZSVETLJAVA IN OBLIKOVANJE MESTNEGA PROSTORA

  • TUDI PREUREJENA SVETILKA V SLOVENIJI NI DOVOLJENAPRIMER SVETILKE OLD QUEEN S STREET, LONDON

  • NONA PODOBA MESTA

  • LJUBLJANA ?

  • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaevanja okolja (ur. list RS 81/2007) Poseganje v zahteve za:

    javno razsvetljavo (osebna varnost, varnost prometa in premoenja)

    ustvarjanje celostne none podobe mesta

    zahteve za osvetljevanje portnih povrin

  • 4. len DOVOLJENA SAMO RAZSVETLJAVA Z OKOLJU PRIJAZNIMI SVETILKAMI ZELO OMEJENA MONOST IZBIRE SVETILKUSTREZA SAMO SVETILKA Z RAVNIM STEKLOM USMERJENA VZPOREDNO Z VODORAVNICO

    V ENERGETSKEM SMISLU NI NAJBOLJ VARNA!

  • Uredba ULOR = 0%ustreza le svetilka na levi

  • ODBOJ SVETLOBE V SVETILKI Z RAVNIM STEKLOM

  • SVETILKA Z RAHLO IZBOENIM STEKLOM

  • Rezultati francoske tudijeA-globoka kapaB-ravno steklo, ULR=0%C-rahlo ukrivljeno steklo, ULR=1%

  • UREDBA KOMISIJE (ES) 245/2009NAJVIJA PRIORITETA VARNOST IN ZMANJANJE PORABE ENERGIJE

  • UREDBA - POZITIVNOSPODBUJA OBNOVE JAVNE RAZSVETLJAVE

    PRISPEVA K ZMANJANJU SVETLOBNEGA ONESNAEVANJA

  • UREDBA - POMANJKLJIVOSTINI USKLAJENA Z EVROPSKO ZAKONODAJO IN PRAKSO

    NAPANO POVEZOVANJE ENERGETSKE UINKOVITOSTI IN VSEH VRST SVETLOBNEGA ONESNAEVANJA

    NAPANA MERILA ZA ENERGETSKO UINKOVITOST

    NE DOVOLJUJE ENERGETSKO OPTIMALNIH IN TEHNOLOKO NAPREDNIH REITEV

    VSEBUJE VRSTO TEHNINIH NESMISLOV

    NEGIRA KULTURNO DEDIINO

  • PRIORITETE EVROPSKE ZAKONODAJE

    Osebna varnost

    Poraba energije

    Zaita okolja

  • MONOSTI ZA ZMANJANJE PORABE ENERGIJEIN STROKOV ZA JAVNO RAZSVETLJAVO

    Optimizacija svetlobnotehninih reitev in uporabljene opreme

    Uporaba novih tehnolokih reitev

    Uvedba pametne prilagodljive razsvetljave in sistemov daljinskega vodenja

  • OPTIMIZACIJA SVETLOBNO-TEHNINIH REITEVIN UPORABLJENE OPREMEPrilagoditev nivojev svetlosti/osvetljenosti

    Izbira ustreznih svetlobnotehninih karakteristik opremein zamenjava svetilk

    Uporaba elektronskih predspojnih naprav in monosti dvostopenjskega krmiljenja

  • NE OSVETLJUJ PREVE PO NEPOTREBNEMPRAVILNA DOLOITEV PROMETNE SITUACIJE

    USTREZNA IZBIRA SVETLOBNOTEHNINEGA RAZREDA

    SKRBNO DIMENZIONIRANJE NAPRAV in izbira kvalitetne opreme

    KVALITETNO IN REDNO VZDREVANJE

  • PRIMER NEDOPUSTNE PREUREDITVE RAZSVETLJAVE

  • Sposobnost zaznavanja (Revealing Power - RP) v odvisnosti od svetlobnotehninih parametrov(Van Bommel 1979)

  • PRIMER SKRBNE TEHNINO KOREKTNE OBNOVE

  • UPORABA NOVIH TEHNOLOKIH REITEV

  • LED svetilke- 117lm/W podatki o hladni LED diodi Tj = 25stopinj, CCT=6500K, bining z najvejim svetlobnim tokom94lm/W (-20%) korekcija za barvo svetlobe topla bela oz. nevtralna bela- 75lm/W (-20%) korekcija zaradi segrevanja T=45 stopinj68lm/W (-10%) korekcija glede na normalni/povpreni bining61lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v optiki (transmisija...)55lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v napajalniku

  • POTREBNO JE UPOTEVATI PODATKE O CELOTNI SVETILKIKonni rezultat 40-60lm/W edini merodajni podatek je podatek, o celotni svetilki pri podani barvni temperaturi in temperaturi okolice 25 stopinj

  • Prednosti LED svetilk- Dolga ivljenska doba- manji stroki vzdrevanja- vse veji izkoristki- takojen zagon- monost regulacije (v reduciranem reimu veji izkoristki)- celoten barvni spekter-monost dinaminega spreminajnja barv

  • LED svetilke - ostale prednostivelika monost oblikovanja svetilodpornost na vibracije

    -ne vsebujejo ivega srebrane sevajo v UV in IR spektru svetlobe

  • SISTEM PAMETNE PRILAGODLJIVE RAZSVETLJAVESistem omogoa: varevanje pri porabljeni energiji zmanjanje svetlobnega onesnaevanjaspremljanje dogodkov in predvidevanje napakzmanjanje strokov vzdrevanjapripravo potrebnih analiz in podatkov za vzdrevanje in optimizacijo naprav

  • PRILAGAJANJE NIVOJEV SVETLOSTI IN OSVETLJENOSTI RAZMERAM V PROMETU

  • PRIKAZ SISTEMA PAMETNE RAZSVETLJAVE

  • SISTEM PAMETNE RAZSVETLJAVE:

    Centralni nadzorni sistem

    Lokalne krmilne enote v priigaliih

    Nadzorne enote v svetilkah

  • CENTRALNI NADZORNI SISTEMProstorski informacijski sistem (PIS)SCADAmodul za komunikacijo z odjemalcimodul za energetsko knjigovodstvomodul za analize in poroilamodul za generiranje delovnih nalogov

  • NAINI KOMUNIKACIJ LP- SVETILKA

    - PLC (komunikacija po monostnih kablih)

    - radijske komunikacije

    - wi fi

  • POMEMBNO

    - odprti enotni standardi in protokoli za komunikacijo

    - povezljivost razlinih reitev

    - Prednost ima zasnova CNS (centralnega nadzornega sistema)

  • Pregled nad stanjem in delovanjem opreme

  • PROJEKT ESOLI

    Namen projekta je seznanitev z monostmi, ki jih ponuja pametna razsvetljava in pospeiti uporabo nove tehnologije na celotnem podroju Evrope.

  • CILJIPoveati uinkovitost naprav za javno razsvetljavo

    Zmanjanje izpustov CO2 zaradi javne razsvetljave

    Zmanjanje svetlobnega onesnaevanja

    Prenos znanja Vzpostavitev mree kljunih dejavnikov

    Izboljanje trnih razmer za dobavitelje elektrine energije

  • PRI PROJEKTU SODELUJEJE 16 PARTNERJEV, DVA IZ SLOVENIJE

  • Projekt ESOLI

    Delavnica na tematiko pametne javne razsvetljave

    Ljubljana september 2011

  • Monosti za financiranje obnov javne razsvetljaveLastna sredstva

    Javno zasebno partnerstvo

    Sredstva EU in republike (do 250Eur/MWh), min. vrednost operacije 200 000 Eur

  • PRIMERI POZITIVNIH IZKUENJ Obina TrbovljeZmanjanje porabe cca 45%

    Obina Divaazmanjanje porabe cca 48%

  • PRIKLJUNA MO JR V LJUBLJANI VKLJUNO Z JR DRAVNIH CEST NA PODROJU MOL SE JE MONO ZMANJALA E PRED KONCEM LETA 2007!V PRIKAZU NI ZAJ