Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.
Javna razsvetljava:
- pregled osnovnih zahtev- varna raba energije- sodobni pristopi k zmanjevanju porabe energije
JAVNA RAZSVETLJAVA Zunanja razsvetljava je nastala namensko iz potrebe
namen zunanje razsvetljave je izboljanje vidljivosti in /ali pa estetike
denarne in nedenarne koristi razsvetljave
JAVNA RAZSVETLJAVA - Zagotavljanje varnosti oseb in premoenja
- Zagotavljanje varnosti v prometu
- Oblikovanje celostne none podobe mest in naselij
Pariz
absolutistini vladar je elel nadzor nad ljudstvom tudi v nonem asu1461 izda Luis XI. uredbo o obveznem izobeanju lantern razsvetljava zaradi reima nepriljubljena1667 zametki centralno organizirane javne razsvetljave
LONDONrazsvetljava iz razloga zagotavljanja varnostiizobeanje lantern ob zimskih praznikihod 1415 obvezno v zimskem asurazsvetljava med ljudmi dobro sprejeta
LJUBLJANAosamljene oljne lui leta 17511797 oddajo priiganje v zakup1864 svetilke na petrolejod 1860 uvajanje plinske razsvetljave
20. STOLETJE RAZVOJ MOTORNEGA PROMETA- RAZSVETLJAVA DO ZAETKA 20. STOLETJA NAMENJENA IZKLJUNO OSEBNI VARNOSTI
- NOVE ZAHTEVE Z RAZVOJEM MOTORNEGA PROMETA
PREDPISI IN STANDARDI s podroja javne razsvetljave- SIST EN 13201 CESTNA RAZSVETLJAVA ( Priporoila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava)
UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAEVANJA OKOLJA
UREDBA KOMISIJE (ES) T. 245/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2005/32/ES v zvezi za zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescennih sijalk, visokointenzivnostnih sijalk in svetilk za delovanje le teh
SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVA1.del: Izbor razredov za razsvetljavo (tehnino poroilo)
2. del: Zahtevane lastnosti
3. del: Metode za izraun
4. del: Meritve v cestni razsvetljavi
SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVASVETLOBNOTEHNINE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE RAZREDE CEST IN ULIC, KI OMOGOAJO USTREZNE VIDNE RAZMERE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI:
CESTE ZA MOTORNI PROMET SKUPINA ME in CE
ULICE IN PEEVE POVRINE SKUPINA S
KONCEPT SVETLOSTI
1.RAZISKAVE O VPLIVU RAZSVETLJAVE NA VIDNOST OVIR (Waldram, 1920 -)
CESTE ZA MOTORNI PROMET - KONCEPT SVETLOSTI
ENAKOMERNOST SVETLOSTIvzdolna enakomernost svetlosti Ul= Lmin/Lmaks
splona enakomernost svetlosti
Uo = Lmin/Lsr
OMEJITEV BLEANJA
ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA MOTORNI PROMETZagotavljanje visoke horizontalne osvetljenosti. Dobra splona in vzdolna enakomernost osvetljenosti in svetlosti Velike viine montae svetilk (8 12 m )Razmeroma nizke zahteve glede barvnega videza
RAZSVETLJAVA ZA PECE in POASNI PROMET SKUPINA S
Za pece je pomembno razpoznavanje obrazov in ovir, pomembna je vertikalna in polcilindrina osvetljenost
OBUTEK VARNOSTI
RAZSVETLJAVA IN NEVARNOST KRIMINALNIH DEJANJ
Dobra razsvetljava ima po mnenju prebivalcev najveji pomen za zmanjanje kriminala
VODORAVNA OSVETLJENOST IN RAZPOZNAVANJE OBRAZOV
KRITERIJ VODORAVNE OSVETLJENOSTI NI ZADOSTEN
REITEV SKLADNA Z UREDBO MONA LE OB POVEANJU PORABE ENERGIJE
ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA PECE in POASNI PROMETPovprena vodoravna osvetljenost
Enakomernost vodoravne osvetljenosti (nije zahteve kot pri motornem prometu)
Vertikalna/polcilindrina osvetljenost
Manje zahteve glede enakomernosti Veje zahteve glede barvnega videza
Nije viine montae
RAZSVETLJAVA IN OBLIKOVANJE MESTNEGA PROSTORA
TUDI PREUREJENA SVETILKA V SLOVENIJI NI DOVOLJENAPRIMER SVETILKE OLD QUEEN S STREET, LONDON
NONA PODOBA MESTA
LJUBLJANA ?
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaevanja okolja (ur. list RS 81/2007) Poseganje v zahteve za:
javno razsvetljavo (osebna varnost, varnost prometa in premoenja)
ustvarjanje celostne none podobe mesta
zahteve za osvetljevanje portnih povrin
4. len DOVOLJENA SAMO RAZSVETLJAVA Z OKOLJU PRIJAZNIMI SVETILKAMI ZELO OMEJENA MONOST IZBIRE SVETILKUSTREZA SAMO SVETILKA Z RAVNIM STEKLOM USMERJENA VZPOREDNO Z VODORAVNICO
V ENERGETSKEM SMISLU NI NAJBOLJ VARNA!
Uredba ULOR = 0%ustreza le svetilka na levi
ODBOJ SVETLOBE V SVETILKI Z RAVNIM STEKLOM
SVETILKA Z RAHLO IZBOENIM STEKLOM
Rezultati francoske tudijeA-globoka kapaB-ravno steklo, ULR=0%C-rahlo ukrivljeno steklo, ULR=1%
UREDBA KOMISIJE (ES) 245/2009NAJVIJA PRIORITETA VARNOST IN ZMANJANJE PORABE ENERGIJE
UREDBA - POZITIVNOSPODBUJA OBNOVE JAVNE RAZSVETLJAVE
PRISPEVA K ZMANJANJU SVETLOBNEGA ONESNAEVANJA
UREDBA - POMANJKLJIVOSTINI USKLAJENA Z EVROPSKO ZAKONODAJO IN PRAKSO
NAPANO POVEZOVANJE ENERGETSKE UINKOVITOSTI IN VSEH VRST SVETLOBNEGA ONESNAEVANJA
NAPANA MERILA ZA ENERGETSKO UINKOVITOST
NE DOVOLJUJE ENERGETSKO OPTIMALNIH IN TEHNOLOKO NAPREDNIH REITEV
VSEBUJE VRSTO TEHNINIH NESMISLOV
NEGIRA KULTURNO DEDIINO
PRIORITETE EVROPSKE ZAKONODAJE
Osebna varnost
Poraba energije
Zaita okolja
MONOSTI ZA ZMANJANJE PORABE ENERGIJEIN STROKOV ZA JAVNO RAZSVETLJAVO
Optimizacija svetlobnotehninih reitev in uporabljene opreme
Uporaba novih tehnolokih reitev
Uvedba pametne prilagodljive razsvetljave in sistemov daljinskega vodenja
OPTIMIZACIJA SVETLOBNO-TEHNINIH REITEVIN UPORABLJENE OPREMEPrilagoditev nivojev svetlosti/osvetljenosti
Izbira ustreznih svetlobnotehninih karakteristik opremein zamenjava svetilk
Uporaba elektronskih predspojnih naprav in monosti dvostopenjskega krmiljenja
NE OSVETLJUJ PREVE PO NEPOTREBNEMPRAVILNA DOLOITEV PROMETNE SITUACIJE
USTREZNA IZBIRA SVETLOBNOTEHNINEGA RAZREDA
SKRBNO DIMENZIONIRANJE NAPRAV in izbira kvalitetne opreme
KVALITETNO IN REDNO VZDREVANJE
PRIMER NEDOPUSTNE PREUREDITVE RAZSVETLJAVE
Sposobnost zaznavanja (Revealing Power - RP) v odvisnosti od svetlobnotehninih parametrov(Van Bommel 1979)
PRIMER SKRBNE TEHNINO KOREKTNE OBNOVE
UPORABA NOVIH TEHNOLOKIH REITEV
LED svetilke- 117lm/W podatki o hladni LED diodi Tj = 25stopinj, CCT=6500K, bining z najvejim svetlobnim tokom94lm/W (-20%) korekcija za barvo svetlobe topla bela oz. nevtralna bela- 75lm/W (-20%) korekcija zaradi segrevanja T=45 stopinj68lm/W (-10%) korekcija glede na normalni/povpreni bining61lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v optiki (transmisija...)55lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v napajalniku
POTREBNO JE UPOTEVATI PODATKE O CELOTNI SVETILKIKonni rezultat 40-60lm/W edini merodajni podatek je podatek, o celotni svetilki pri podani barvni temperaturi in temperaturi okolice 25 stopinj
Prednosti LED svetilk- Dolga ivljenska doba- manji stroki vzdrevanja- vse veji izkoristki- takojen zagon- monost regulacije (v reduciranem reimu veji izkoristki)- celoten barvni spekter-monost dinaminega spreminajnja barv
LED svetilke - ostale prednostivelika monost oblikovanja svetilodpornost na vibracije
-ne vsebujejo ivega srebrane sevajo v UV in IR spektru svetlobe
SISTEM PAMETNE PRILAGODLJIVE RAZSVETLJAVESistem omogoa: varevanje pri porabljeni energiji zmanjanje svetlobnega onesnaevanjaspremljanje dogodkov in predvidevanje napakzmanjanje strokov vzdrevanjapripravo potrebnih analiz in podatkov za vzdrevanje in optimizacijo naprav
PRILAGAJANJE NIVOJEV SVETLOSTI IN OSVETLJENOSTI RAZMERAM V PROMETU
PRIKAZ SISTEMA PAMETNE RAZSVETLJAVE
SISTEM PAMETNE RAZSVETLJAVE:
Centralni nadzorni sistem
Lokalne krmilne enote v priigaliih
Nadzorne enote v svetilkah
CENTRALNI NADZORNI SISTEMProstorski informacijski sistem (PIS)SCADAmodul za komunikacijo z odjemalcimodul za energetsko knjigovodstvomodul za analize in poroilamodul za generiranje delovnih nalogov
NAINI KOMUNIKACIJ LP- SVETILKA
- PLC (komunikacija po monostnih kablih)
- radijske komunikacije
- wi fi
POMEMBNO
- odprti enotni standardi in protokoli za komunikacijo
- povezljivost razlinih reitev
- Prednost ima zasnova CNS (centralnega nadzornega sistema)
Pregled nad stanjem in delovanjem opreme
PROJEKT ESOLI
Namen projekta je seznanitev z monostmi, ki jih ponuja pametna razsvetljava in pospeiti uporabo nove tehnologije na celotnem podroju Evrope.
CILJIPoveati uinkovitost naprav za javno razsvetljavo
Zmanjanje izpustov CO2 zaradi javne razsvetljave
Zmanjanje svetlobnega onesnaevanja
Prenos znanja Vzpostavitev mree kljunih dejavnikov
Izboljanje trnih razmer za dobavitelje elektrine energije
PRI PROJEKTU SODELUJEJE 16 PARTNERJEV, DVA IZ SLOVENIJE
Projekt ESOLI
Delavnica na tematiko pametne javne razsvetljave
Ljubljana september 2011
Monosti za financiranje obnov javne razsvetljaveLastna sredstva
Javno zasebno partnerstvo
Sredstva EU in republike (do 250Eur/MWh), min. vrednost operacije 200 000 Eur
PRIMERI POZITIVNIH IZKUENJ Obina TrbovljeZmanjanje porabe cca 45%
Obina Divaazmanjanje porabe cca 48%
PRIKLJUNA MO JR V LJUBLJANI VKLJUNO Z JR DRAVNIH CEST NA PODROJU MOL SE JE MONO ZMANJALA E PRED KONCEM LETA 2007!V PRIKAZU NI ZAJ
