UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE · 2017. 11. 27. · Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

DIPLOMSKO DELO

MATEJA BREZNER

I

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

POMOČ IN SVETOVANJE BREZPOSELNIM OSEBAM

Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidat: Mateja Brezner

Kranj, november, 2007

II

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Mariji Ovsenik za pomoč, vodenje in koristne nasvete pri izdelavi diplomskega dela ter go. Majdi Rajh vodji Zavoda RS za zaposlovanje OE-Maribor za izvirno posredovanje podatkov. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij in vsem najbližjim, ki so me spodbujali pri študiju.

III

POVZETEK Naslov naloge: Pomoč in svetovanje brezposelnim osebam V svoji diplomski nalogi sem skušala opredeliti pojav, vrste, vzroke, posledice brezposelnosti in ukrepe s katerimi blažimo posledice brezposelnosti. Želela sem ugotoviti, kdo so brezposelni, kako živijo, kakšne so njihove perspektive, kakšna je kvaliteta njihovega življenja in kako Zavod za zaposlovanje pomaga in svetuje ljudem ob nastanku brezposelnosti. Pozornost sem posvetila celotni populaciji, ki vstopa na trg dela z različnimi pričakovanji in željami. KLJUČNE BESEDE: brezposelnost, brezposelna oseba aktivna politika zaposlovanja ABSTRACT Title: Help and advice unemployment people In my diploma I was try to define phenomenon, types, causes and issues of unemployment and measures with which to mitigate issue unemployment. I wanted to establish, who are unemployment people, how live they, which are their perspective, which is quality theirs live and how institution for employment help and advise people at spring up of unemployment. I consecrated attention to totality population, that come in the market work with different expectation and wishes. KEYWORDS unemployment unemployment person active politics of employment

IV

KAZALO 1. TEORETIČNI UVOD................................................................................................................................. 1

1.1. SEGMENTACIJA TRGA DELOVNE SILE ........................................................................................ 1 1.2. BREZPOSELNOST.............................................................................................................................. 2

1.2.1. Vrste brezposelnosti ........................................................................................................................ 2 1.3. SOCIOLOŠKI VIDIK BREZPOSELNOSTI ........................................................................................ 3

1.3.1. Wattsov sociološki vidik brezposelnosti .......................................................................................... 3 1.3.2. Poklicno delo kot določilo mesta v družbi....................................................................................... 3 1.3.3. Kriza je izziv.................................................................................................................................... 4

1.4. PSIHOLOŠKI VIDIK BREZPOSELNOSTI......................................................................................... 4 1.4.1. Slošne značilnosti brezposelnih....................................................................................................... 4 1.4.2. Položaj in stališča brezposelnih ...................................................................................................... 5 1.4.3. Psihološki učinki brezposelnosti ..................................................................................................... 6 1.4.4. Etape v vedenju brezposelnega po bloomu ..................................................................................... 7 1.4.5. Posledice dolgotrajneše brezposelnosti .......................................................................................... 7 1.4.6. Psihosocialne značilnosti brezposelnih.......................................................................................... 8

1.5. STRES BREZPOSELNIH OSEB IN STROKOVNIH DELAVCEV.................................................. 10 1.5.1. Stres in izgorevanje ....................................................................................................................... 11

1.6. ORGANIZACIJSKA SHEMA ZAVODA .......................................................................................... 14 1.6.1. Organiziranost območne službe maribor ...................................................................................... 14 1.6.2. Centralna služba in vodstvo .......................................................................................................... 15 1.6.3. Območne službe z uradi za delo .................................................................................................... 16

1.7. DOKTRINA DELA Z BREZPOSELNIMI ......................................................................................... 17 1.7.1. Prijava brezposelne osebe............................................................................................................. 17 1.7.2. Evidenca brezposelnih oseb .......................................................................................................... 19 1.7.3. Storitve za brezposelne osebe........................................................................................................ 19 1.7.4. Zaposlitveno svetovanje ................................................................................................................ 19 1.7.5. Zaposlitveni načrt.......................................................................................................................... 20 1.7.6. Obveznosti brezposelnih oseb ....................................................................................................... 21 1.7.7. Pravice oseb iz zavarovanja za primer ......................................................................................... 21

1.8. DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI IN IZVAJANJE UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ............................................................................................................................ 26

1.8.1. Delo z brezposelnimi in posredovanje zaposlitev ter sodelovanje z delodajalci ........................... 26 1.8.2. Sodelovanje z delodajalci.............................................................................................................. 27

1.9. SODELOVANJE V OMREŽJU EUROPEAN EMPLOYMENT SERVICES (EURES).................... 27 1.10. UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ......................................................................... 28 1.11. PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA................................................................... 29 1.12. VRSTE PROGRAMOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ................................................. 30

1.12.1. Programi informiranja in poklicnega svetovanja..................................................................... 30 1.12.2. Poklicna orientacija pred vključitvijo v ukrepe........................................................................ 31 1.12.3. Programi usposabljanja in izobraževanja................................................................................ 36 1.12.4. Spodbujanje samozaposlovanja................................................................................................ 41 1.12.5. Programi neposredno ustvarjanje novih delovnih mest ........................................................... 45 1.12.6. Eksperimentalni programi........................................................................................................ 48 1.12.7. Nadomestitev dela plače iskalca prve zaposlitve...................................................................... 52

1.13. ZNAČILNOSTI IN POSEBNOSTI DELA S STAREJŠIMI............................................................... 52 1.14. ZNAČILNOSTI IN POSEBNOSTI DELA Z MLADIMI ................................................................... 53 1.15. INSTITUCIJE NA TRGU DELOVNE SILE, KI SO POVEZANE Z DEJAVNOSTJO ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE........................................................................................................................ 53

1.15.1. Ekonomsko- socialni svet ......................................................................................................... 53 1.15.2. Sindikat..................................................................................................................................... 53 1.15.3. Delodajalci ............................................................................................................................... 54 1.15.4. Gospodarska zbornica Slovenije .............................................................................................. 54 1.15.5. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in druge povezane institucije ........................ 54

2. OPREDELITEV PROBLEMA ................................................................................................................ 56

V

3. METODOLOGIJA.................................................................................................................................... 57 3.1. VRSTA RAZISKAVE ........................................................................................................................ 57 3.2. MERSKI INSTRUMENT ................................................................................................................... 57 3.3. POPULACIJA IN VZOREC ............................................................................................................... 57 3.4. METODA ZBIRANJA PODATKOV................................................................................................. 57 3.5. OBDELAVA PODATKOV ................................................................................................................ 57

4. REZULTATI ............................................................................................................................................. 58 4.1. STAROST ANKETIRANIH............................................................................................................... 58 4.2. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA SPOL.......................................................................... 59 4.3. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA TO, KJE STANUJEJO ............................................... 59 4.4. STRUKTURA BREZPOSELNIH PO STOPNJI IZOBRAZBE ......................................................... 60 4.5. TRAJANJE BREZPOSELNOSTI....................................................................................................... 61 4.6. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA RAZLOG, ZAKAJ SO BREZPOSELNI.................... 61 4.7. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA AKTIVNO ISKANJE ZAPOSLITVE........................ 62 4.8. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA NAČIN ISKANJA ZAPOSLITVE............................. 62 4.9. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA PRIPRAVLJENOST SPREJETI ZAPOSLITEV ....... 63 4.10. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA TO, ALI POZNAJO PROGRAME AKTIVNE

POLITIKE ZAPOSLOVANJA,KI JIH NUDI ZAVOD..................................................................... 64 4.11. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA VKLUČITVE V PROGRAME AKTIVNE POLITEKE ZAPOSLOVANJA.......................................................................................................... 65 4.12. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA TO ALI SO BILI ZADOVOLJNI Z IZVAJANJEM

PROGRAMA AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ................................................................ 66 4.13. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA TO, ALI DELAJO VSAJ ENO URO NA TEDEN ZA PLAČILO...................................................................................................................................... 67 4.14. KAM BREZPOSELNI ZAHAJAJO, KADAR GREDO OD DOMA.................................................. 68 4.15. ČEMU SE BREZPOSELNI ODREKAJO, ODKAR SO BREZ STALNEGA DOHODKA ............... 69 4.16. KAKO GLEDAJO NA BREZPOSELNE NJIHOVI NAJBLIŽJI ....................................................... 74 4.17. ALI PRIHAJA DO NESOGLASJI V DRUŽINI Z BREZPOSELNIM ČLANOM ............................. 75 4.18. ALI IMAJO BREZPOSELNI OBČUTEK MANJVREDNOSTI, ZAPOSTAVLJENOSTI IN

IZGUBLJENOSTI ............................................................................................................................ 76 4.19. ALI BREZPOSELNIM KDO NUDI OPORO IN VZPODBUDO, MATERIALNO POMOČ,

FINANČNO POMOČ ........................................................................................................................ 79 4.20. STRUKTURA ANKETIRANIH GLEDE NA TO ALI PREJEMAJO V ČASU BREZPOSELNOSTI DENARNO NADOMESTILO ALI DENARNO POMOČ .............................. 80 4.21. IZRAČUN KORELACIJE .................................................................................................................. 81

5. POTRDITEV HIPOTEZ IN PREDLOGI............................................................................................... 83

6. SKLEPNA BESEDA ................................................................................................................................. 85

7. LITERATURA .......................................................................................................................................... 87

8. PRILOGE................................................................................................................................................... 89

Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mateja Brezner: Pomoč in svetovanje brezposelnim osebam 1

1. TEORETIČNI UVOD 1.1. SEGMENTACIJA TRGA DELOVNE SILE V 60-tih in 70-tih letih se je močno razvil sklop teorij,znanih kot segmentacijske teorije, in sicer najprej v ZDA , nato tudi v Evropi. Tisto, kar se je kazalo kot prednost segmentacijskih teorij, je bilo povezovanje in poskus pojasnjevanja posameznih pojavov na trgu delovne sile, kot npr. razlike v plačah, poklicna segregacija, revščina, spolna in rasna diskriminacija itd. Mok (Mok, 1980) navaja model segmentacije. Trg delovne sile je po Moku segmentiran v dveh oseh:po socialni osi in po tehnični osi. Za socialno so značilni dejavniki diferenciacije:

nagrajevanje delovni pogoji odgovornost avtonomija gotovost zaposlitve

Za tehnično os pa so značilni dejavniki:

specifičnost delovnih nalog zahtevane sposobnosti položaj v hierarhiji

Socialna os deli trg delovne sile na primarni in sekundarni. Tehnična os pa na eksterni in interni. (Svetlik,1985). Tako nastanejo štirje segmenti,ki se med seboj prekrivajo in se vsi lahko pojavljajo v eni sami organizaciji. Primarni interni segment Tukaj so delovna mesta, ki so tipična za določeno organizacijo.Za ta delovna mesta se je potrebno dolgo usposabljati,omogočajo napredovanje, so gotova, imajo dobre delovne pogoje, omogočajo visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti ter relativno visoke materialne nagrade. Na teh delovnih mestih najdemo jedro stalno zaposlenih delavcev Primarni eksterni segment Tukaj so delovna mesta, ki so manj specifična za organizacijo, zahtevajo krajše usposabljanje, ne omogočajo posebnega napredovanja, vendar pa so dobro nagrajena in omogočajo avtonomno delo. Sekundarni interni segment Tukaj najdemo specifična delovna mesta,za katera se je potrebno nekaj časa usposabljati in omogočajo nekaj napredovanja. Delo na teh mestih je neavtonomno in ni posebej odgovorno, je negotovo, slabo nagrajeno in se opravlja v slabih delovnih pogojih. Na teh delovnih mestih



najdemo mnogo žensk in mladine, njihovo zaposlitev nenehno ogroža proces modernizacije proizvodnje. Sekundarni eksterni segment Je značilen za specifična delovna mesta za katera se ni potrebno usposabljati. Delo na teh delovnih mestih ni avtonomno, ni posebej odgovorno, je negotovo, slabo plačano in se opravlja v slabih delovnih pogojih. Tukaj prevladujejo brezposelne osebe, ki jih razvrščamo v različne marginalne skupine. Vir: Svetlik, I. (1985). Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana: Delavska enotnost 1.2. BREZPOSELNOST Pojav, ko na trgu dela nastajajo presežki, imenujemo brezposelnost. Lahko je rezultat prevelike ponudbe dela, premajhnega povpraševanja po njem, neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po delu ali neustreznega delovnega trga dela. 1.2.1. VRSTE BREZPOSELNOSTI a) Prostovoljna brezposelnost Prostovoljna brezposelnost, ko delavci iz subjektivnih razlogov izstopijo iz delovnega razmerja. b) Tehnološka brezposelnost Tehnološka brezposelnost, ki nastaja zaradi uvajanja novih tehnologij in postaja zaradi hitrega razvoja trajna. c) Odkrite brezposelnosti • frikcijska brezposelnost

Frikcijska brezposelnost nastane zaradi sezonskih nihanj, na katere trg delovne sile ne reagira dovolj hitro.

• ciklična brezposelnost

Ciklična brezposelnost se pojavlja zaradi pomanjkanja mest, čemur je lahko vzrok recesija ali pa tudi proces deagrarizacije v fazi rasti gospodarstva.

• strukturna brezposelnost

Strukturna brezposelnost se pojavi, ko prihaja do neskladij med ponudbo in povpraševanjem. Pojavijo se presežki enih in pomanjkanje drugih poklicev.



d) Prikrita brezposelnost Sem spadajo tiste osebe, ki nočejo biti bolj produktivno zaposlene in osebe, ki ne iščejo aktivno zaposlitev, pa bi se le želele zaposliti. Govorimo o podzaposlenimi ali latentno zaposlenimi. Vir: Sedej M., (1997). Metode in tehnike kadrovanja, Kranj: Moderna organizacija 1.3. SOCIOLOŠKI VIDIK BREZPOSELNOSTI 1.3.1. WATTSOV SOCIOLOŠKI VIDIK BREZPOSELNOSTI Watts (Svetlik, 1992) je opisal štiri možne načine spopada sodobne družbe z naraščajočo brezposelnostjo.

- Družba se lahko sprijazni z visokimi stopnjami brezposelnosti, jih sprejme bolj ali manj kot neizbežen pojav in poskuša blažiti posledice in težave brezposelnih. Pomaga jim z raznimi programi, z odpiranjem posebnih delovnih mest ipd.

- Družbeni razvoj se lahko obrne v smer družbe prostega časa. S tem, ko se sprejme dejstvo, da je oz. bo vedno manj delovnih mest, se spodbuja spreminjanje odnosa do dela in usmerja populacijo v formalna dela in druge aktivnosti. Tako preorientiranje družbe je zelo malo verjetno.

- Lahko se poskuša razdeliti razpoložljivo delo bolj pravično, to je bolj enakomerno po delovni populaciji. Gre za redistribucijo del in delovnih mest v celotni družbi, hkrati pa tudi za redistribucijo dohodka. S tem bi država posegla v ekonomsko sfero in bolj ali manj porušila princip trše selekcije. Kljub večji socialni pravičnosti, pa bi bila taka redistribucija ekonomsko tvegana in draga.

- Država lahko poskuša reorganizirati formalno in neformalno ekonomijo. Gre za redefiniranje pomena posameznih oblik družbeno potrebnega dela. Do sedaj je bilo priznano le formalno plačano delo, vse druge oblike ( delo v gospodinjstvu, mreža sosedskih in prijateljskih pomoči, neformalno delo ) pa ne. V nekaterih državah že potekajo razprave o materialnem priznanju za nekatere oblike neformalnega oz. neplačanega dela ( skrb za bolnega in ostarelega družinskega člana, varovanje otrok,…..).

1.3.2. POKLICNO DELO KOT DOLOČILO MESTA V DRUŽBI Mesto v družbi je osrednji problem za vsakega člana družbe. Mesto si pridobimo s poklicnim delom oz. poklicem. Poklic je v družbenem sistemu bistven element za izmenjavo uslug, pravic in dolžnosti in ni zgolj kompleks določenih tehničnih dejavnosti, pač pa tudi družbene vloge, ki jo poklicu prisojamo. Trajno izvrševanje poklica oblikuje osebnost posameznika, njegove navade in vedenja, ustvarja poseben slog življenja, poklic kulture in poklicne družine. Socialno doktrino je potrebno spremeniti tako, da bo na področju zaposlovanja še vedno zagotovljen minimum socialne varnosti, vendar s tendenco, da iskalec zaposlitve sčasoma postane samemu sebi porok socialne varnosti.



1.3.3. KRIZA JE IZZIV V družbi se je potrebno boriti za ohranjanje pravne varnosti posameznikov in razvijati nove potenciale. Posameznik, ki je bil odpuščen z dela ga spremlja jasno zavedanje, da se je to zgodilo na nelegitimen način. Nanj se vrstijo številni psihološki pritiski z zastraševanjem in manipulacijami. V tej situaciji lahko posameznik doživi tako globoke poškodbe osebnega dostojanstva in svoje socialne identitete, da zgubi zmožnosti integriranja destruktivnih impulzov. Destruktivnost se lahko obrne proti sebi (delomrzništvo, alkoholizem, narkomanija, duševne bolezni, samomor) ali se obrne v primarno skupino (nasilje in razkroj družine) ali pa se obrne nazven v družbeno okolje (nasilje in delikvenca). Kadar upade pravna in socialna varnost do določene stopnje, lahko destruktivni potenciali tako porastejo, da vplivajo na kriminalizacijo samih institucij. Taki procesi so nevarni, zato je v kriznih razmerah toliko pomembneje, da se najdejo posamezniki in skupine, ki zastopajo zahteve po ohranjanju temeljnih družbenih norm in po negovanju družbene pravičnosti. Vir: Svetlik, I.(1992). Na prehodu, Priložnosti in tveganja na trgu delovne sile, nekvalificirani-skupina brez priložnosti 1.4. PSIHOLOŠKI VIDIK BREZPOSELNOSTI 1.4.1. SLOŠNE ZNAČILNOSTI BREZPOSELNIH

- zgubijo status zaposlenega in s tem se jim pretrga življenjski krog, ruši se jim socialni položaj. Izgubijo pripadnost sekundarnih in pogosto tudi primarnih socialnih skupin.

- se srečujejo s sindromom brezposelnosti-s posebnim psihološkim stanjem - pogosto živijo v nekakšnem zoženem socialnem krogu - postanejo v času preoblikovanja in negotovosti še posebno ranljiva skupina - nosijo v sebi mnogotero znanje in izkušnje, zato se jim ne smemo odreči in jim

moramo ponovno pritegniti v življenje skupnosti in družbe Brezposelni so raznolika skupina. Razlikujejo se po starosti, izobrazbi, po delovnih izkušnjah, delovni dobi, interesih in družbenih razmerah. Z brezposelnostjo se pri posamezniku pojavijo:

zmanjšanje lastne aktivnosti izguba zaupanja in samospoštovanja poslabšanje osebnih in družbenih stikov večja izolacija občutek drugorazrednosti, stigmatizacije osebni in družinski problemi pomanjkanje denarja pomanjkanje dostopa do informacij neskladje med sposobnostmi in tekočimi zaposlitvenimi zahtevami



Razumevanje teh procesov, ki spremljajo stanje brezposelnosti pri posamezniku, je prvi pogoj za pripravo ukrepov, ki omogočajo odpravljanje tega stanja. Zelo številne so krize brezposelnih mladostnikov. Gre za mlade ljudi, ki so brez prave motivacije, učnih in delovnih navad ter z globokim nezaupanjem vase in v svoje sposobnosti. Njihove izjave so: nič se ne splača, nobenega cilja nimam, nobenega smisla v življenju ne vidim… To vse prepogosto zrcali občutke brezperspektivnosti in nemoči (Findeisen, 1993). Vir: Findeisen, D. (1993). Splošne značilnosti brezposelnih, v : Izobraževanje brezposelnih II.del : zbornik, Ljubljana: Andragoški center republike Slovenije Mladi imajo številne čustvene ali vedenjske motnje, v zadnjem času je vse več uživanja in zlorabljanja drog, s katerimi se mladi vsaj za trenutek umaknejo pred svojimi problemi. Raziskave kažejo, da se tudi medsebojni odnosi v družinah brezposelnih mladostnikov bistveno bolj zaostrujejo. Čim dlje časa traja obdobje brezposelnosti, vse več je napetosti in konfliktov med družinskimi člani. Nezaposlenost mladostnikov pomeni odvisnost od družine, hkrati pa tudi obremenjenost z občutki krivde za lastno stanje. Psihosocialne posledice mnogo bolj poškodujejo osebnost mladih kot pa starejših brezposelnih. Vstop v zaposlitev za mlade ne pomeni samo ekonomske osamosvojitve, ampak pomeni tudi vstop v odraslost, zaključek prehoda iz mladosti v odraslost, prehod iz družbe sošolcev v družbo sodelavcev, prevzem popolne odgovornosti zase. Brezposelnost sproža individualne in socialne poškodbe. Glavne individualne poškodbe so: spremembe v samopodobi, spremembe vrednot in moralno etičnih predstav, zoženje življenjskega sveta. Vse to vodi do stalnih stresnih situacij, do povečanja strahov in občutkov ogroženosti. Socialne posledice pa so: povečanje nesocialnih in antisocialnih aktivnosti in patologij kot npr. povečanje socialnih patologij, kriminalnih dejanj. Delo povzroča občutek potrebnosti, zato se brezposelni mnogokrat počutijo nepotrebne in neuporabne. Delo je pomembno predvsem za mlade ljudi, ki se borijo s finančnimi, čustvenimi in socialnimi problemi. Z zaposlitvijo postanejo mladi enakopravni člani družbe in mnogo hitreje rešijo te probleme. Vir: Ule, M., Miheljak, V. (1995). Prihodnost mladine. Ljubljana. DZS in Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino. 11-31 1.4.2. POLOŽAJ IN STALIŠČA BREZPOSELNIH Odpust z dela, pa čeprav le začasen, pomeni za vsakega delavca šok, postavi ga v stresno situacijo. V takem stanju ne vidi izhoda in postaja paničen. Pogovori opravljeni z brezposelnimi povedo, da so mnogi izmed njih v hudih stiskah zgolj zaradi pomanjkanja dela. Mlajše brezposelne vzdržujejo starši, starejše zakonci in druge sorodniki. Čeprav dohodki drugih družinskih članov rešujejo gmotne probleme, je za mnoge finančna odvisnost hud problem. (>>Še sreča, da je žena zaposlena. Ko sem ostal brez službe, je morala ona plačevati stanovanje in sploh vse stroške>Naenkrat moraš znati živeti veliko bolj skromno.



Izgubo zaposlitve povezujejo z občutki zapostavljenosti in izgubljenosti. Izgubiti zaposlitev pomeni pretrgati stike s sodelavci in delovne navade. Vir: (lasten vir) Odnosi v družini so se spremenili. (>>Vse je prevzela v roke žena. Doma mi težijo, ker ne delam.Težko mi je, ker otrokom ne morem zagotoviti normalnega otroštva.>Kaj boš ti, ki ti ni treba zjutraj vstati in garati za uboge pare. Dobiš denar, čeprav doma samo lenariš.Ljudje še zmeraj tako čudno gledajo na to, da nekdo izgubi delo>Prostega časa imam ne pretek, da se počutim izgubljen v njem.Neprenehoma je treba skrbeti za naprej



1.4.4. ETAPE V VEDENJU BREZPOSELNEGA PO BLOOMU (Svetlik, 1985)

PRVA ETAPA

Človek doživi šok, ki nastopi ne glede na morebitna predhodna svarila o grozeči brezposelnosti. Na tej etapi posameznik v mislih pregleda potek dogodkov, ki so privedli do njegove brezposelnosti in razmišlja kako bi predvsem moral gledati na to, da ne bi izgubil svojega dela. Kmalu se domisli, da si lahko privošči potreben dopust. Temu sledi ocena lastnih sposobnosti in snovanja načrtov, kako najti delo. DRUGA ETAPA

Sem sodi aktivno iskanje zaposlitve. Mnogi ljudje se prično ozirati po boljšem delu, kot so ga imeli pred tem. Sčasoma začno gledati, da bi se zaposlili kjerkoli ali s čimerkoli. V tem obdobju je človek še razmeroma podjeten. Njegov duh ni zlomljen in še vedno upa na uspeh. TRETJA ETAPA

To je obdobje čustvene otopelosti, malodušja in brezciljnosti. Človek se zlomi. Pojavijo se občutki zapuščenosti, neredko depresivnosti. Včasih se ta čustva sprevržejo v obtoževanja in agresivnosti do vsega, kar jih obdaja-staršev, prijateljev ali širše družbe. Ker ne najdejo dela, se ga loti strah, pesimizem in začne izgubljati upanje. Nekateri to hitro prehodijo, zlasti tisti, ki so doživeli več neuspehov, kot uspehov. Vsaka etapa traja dlje pri tistem, ki je v preteklosti imel več neuspeha, kot uspeha. Vir: Svetlik, I. (1985). Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana: Delavska enotnost 1.4.5. POSLEDICE DOLGOTRAJNEŠE BREZPOSELNOSTI Težko je posploševati, kaj se zgodi s človekom, če dlje časa ostane brez zaposlitve. To je odvisno od vsakega posameznika, saj na vsakega posameznika različno deluje. Vendar ima počutje in vedenje brezposelnih tudi nekaj skupnih potez. Individualno in kolektivno vodenje brezposelnih usmerjata dva faktorja. Človeško kulturno ozadje in koliko časa je brez dela. Človek, ki izhaja iz kulture srednjega razreda prej izgubi moralo kakor pa delavec, ki že od nekdaj životari na robu revščine. Človek iz revnega okolja ima verjetno več prijateljev, ki so prav tako brez dela, kot jih ima oseba, ki živi v boljših krogih. V revnejšem okolju kontrast ni tako opazen. Ljudje iz srednjega sloja živijo v psihološkem okolju, ki zelo ceni neodvisnost in samostojnost. Čeprav je človek iz nižjih slojev ekonomsko že skoraj povsem na tleh in doživlja znatno manjši socialni pritisk. Brezposelni se nekako prilagodijo izgubi dela, zmanjšanju svojih prihrankov, zlomijo pa se takrat, ko so prisiljeni zaprositi za podporo. Človek ima potem drugačna stališča, ki so dostikrat obarvana s trpkostjo in razočaranjem. Njegove delovne spretnosti so slabše, samodisciplina je popustila, dostikrat pa se mora ponovno učiti točnosti, reda in vedenja po drugih. Raziskave kažejo, da brezposelnost manj prizadene ženske kot moške. Hkrati pa imajo ženske manj psihičnih problemov, kot moški. Vse, kar se vrti okrog psihičnih učinkov brezposelnosti se praktično vrti okrog enega samega osnovnega problema: zadovoljstvo v življenju izvira iz občutka smotrnosti, ki ga človek črpa iz svojega dela



Vir: Rus V., (1990). Socialna država in družba blaginje, Ljubljana: Domus, 1990 Dolga leta smo gradili sistem v katerem je bilo delovno mesto zagotovljeno ne glede na to ali smo bili učinkoviti, strokovni, uspešni ali ne. Zdaj pa smo se nenadoma znašli v okoliščinah, ko se ta oblika socialne in psihološke varnosti izgublja. Doslej smo si večinoma delili usodo s svojim delovnim okoljem in podjetji, ki so bila zanesljiva. Ni bilo negotovosti, tržne konkurence, propadanja podjetij, v katerih smo delali. Zdaj so spremembe naredile konec jamstva za socialno varnost. Ljudje so izgubili glavo in zato je ordinacije preplavila pravcata povodenj psiholoških reakcij na nove razmere. Ponavadi delavci že po več mesecev vedo, da so možnosti za preživetje njihova kolektiva zelo majhne. Tedaj se prične govoriti o spisih, o imenih. Tako se ustvarja psihoza socialne in psihične napetosti. Raziskave so pokazale, da nezaposlenost močno načenja fizično in duševno stanje človeka. Največkrat povzroča nezadovoljstva, agresije oz. povzroča psihološke motnje, depresivne simptome in motnje v imunološkem sistemu. 1.4.6. PSIHOSOCIALNE ZNAČILNOSTI BREZPOSELNIH Raziskave kažejo, da ima večina brezposelnih, posebno tistih, ki so brez zaposlitve leto in več, nekatere podobne težave in skupne značilnosti. Skoraj pri vseh se na eni strani pojavljajo materialni problemi in na drugi strani splet psihosocialnih problemov, ki so povezani tako z gmotnim položajem brezposelne osebe, kakor tudi z lastnim in socialnim doživljanjem položaja brezposelnosti. Pri brezposelni osebi se gmotne, socialne in psihične težave ves čas prepletajo, še posebno, če postane brezposelnost dolgotrajna ali celo trajna (starejši, brez izobrazbe). V nadaljevanju bom na kratko predstavila bistvene Psihosocialne značilnosti brezposelnih. Z izgubo zaposlitve se brezposelnim poslabša gmotni položaj. Tedaj ko brezposelni prejema denarno nadomestilo, zanj in za njegovo družino posledice še niso tako hude, mnogo hujše postanejo, če se do izteka prejemanja denarnega nadomestila ali denarne pomoči brezposelni še ni znova zaposlil. Tako spremenjeni gmotni položaj vpliva na celoten način posameznikovega življenja in tudi na spremembo človekovega socialnega položaja (počuti se manjvrednega, ne more se več udeleževati družabnih dejavnosti ), osebne percepcije (izgublja samospoštovanje, samopotrjevanje, ki je bilo povezano z določenim delom in gmotnim položajem), zdravstvenega stanja (povečanje obolelosti, ki so psihosocialnega izvora ). Nekateri se počutijo zelo nelagodno, če jih mora preživljati kdo drug- partner, starši, sorodniki. V zadregi so zaradi očitka, da ne opravljajo svoje vloge v družini, to so pogosteje dogaja starejšim moškim Mladim pa brezposelnost onemogoča pridobitev temeljnih gmotnih možnosti za samostojno življenje- pridobitev stanovanja in drugega premoženja, ki je prvi pogoj za začetek samostojnega življenja in ustvarjanje lastne družine. a) Poslabšanje socialnih stikov

Brezposelnost za posameznika ne pomeni le izgube sredstev za preživljanje, temveč tudi prekinitev socialnih stikov, po katerih je človek povezan z okoljem in včlanjen v družbo. Človeku se poruši psihološka stabilnost, izgublja samospoštovanje in samozavest. Veliko brezposelnih pogreša delovno okolje, delo in sodelavce. Za mnoge je prekinitev stikov s sodelavci toliko hujša, ker so bili to edini socialni stiki, ki so jih razvili in imeli poleg stikov v



družini in ožjem sorodstvu. Brezposelni iščejo stik s sebi enakimi, to je z drugimi brezposelnimi in tako še bolj ostajajo na obrobju družbenega dogajanja. Z izgubljanjem socialnih stikov brezposelni izgublja tudi dostop do informacij, ki so pomembne pri iskanju nove zaposlitve. Z nastopom brezposelnosti se posamezniku spremeni dnevni ritem življenja. Nenadoma ima veliko časa, ki ga zaradi hudih stisk, povezanih s položajem brezposelnosti, marsikdaj ne zna izrabiti. Zato je pomembno, da brezposelne usmerjamo k bolj pozitivnem razmišljanju, kako lahko nastali prosti čas izrabijo sebi v prid. b) Težave v odnosih v družini

Zaradi težav, ki se pojavljajo z brezposelnostjo, se posameznik vse bolj zapira vase in pretrga celo stike s sorodniki in prijatelji, poslabša se komunikacija v družini ali celo v partnerskem odnosu, pogostejši nastanejo prepiri, pritiski na otroke. Številne raziskave so pokazale tudi neposredno povezanost med brezposelnostjo in povečanjem obolevanja. Brezposelnost je izrazit stresni položaj, ki traja dlje časa in povzroča posledice v človekovi duševnosti in telesnem zdravju. Prehajanje v dolgotrajno ali celo trajno brezposelnost včasih spremlja depresije in celo poskusi samomora. Strokovnjaki opažajo, da postanejo brezposelni pogosto pretirano občutljivi, malodušni, nekateri vzkipljivi. Posamezniki pa se zatečejo tudi v različne oblike odvisnosti (alkohol, mamila).



1.5. STRES BREZPOSELNIH OSEB IN STROKOVNIH DELAVCEV

Harissonov cikel Prikazuje, ˝KAJ SE ZGODI˝ , ko ljudje ostanejo brez zaposlitve.

Slika 1.1: Harissonov cikel Vir: M. Vodeb Bonač, (1999). Supervizija- znanje za ravnanje, Ljubljana:Socialna zbornica - ŠOK: Prva reakcija na novico, da je ostal brez zaposlitve. - OPTIMIZEM: Ko si brezposelni opomore od prvega šoka, nastopi kratkotrajni optimizem. Razmišlja v smeri, da je problem rešljiv in naenkrat lahko počne stvari, ki jih ni uspel takrat, ko je bil zaposlen. - PESIMIZEM: Brezposelni ugotavljajo, da nove zaposlitve ne bo tako lahko najti. Nastopijo denarne skrbi, zapira se vase, oži se krog prijateljev, pojavi se dolgočasje. - FATALIZEM: Pojavi se približno po šestih mesecih brezposelnosti in brezuspešnega iskanja zaposlitve. Značilno je zmanjšano samospoštovanje. Opisan cikal je splošni model, ki ga empirične raziskave v različnih državah podpirajo. Raziskave pa tudi kažejo, da lahko pride v različnih ciljnih skupinah (mladi, nekvalificirani, ženske) do velikih odstopanj od tega modela. Stvarna izkušnja brezposelnosti je torej lahko precej drugačna.

Morala

Pesimizem Trajanje

brezposelnosti Fatalizem

Denarne skrbi

Dolgočasje

Zmanjšano samospoštovanje



1.5.1. STRES IN IZGOREVANJE Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostmi za obvladovanja zahtev na drugi strani. Nevarno za lastno psihofizično ravnovesje oz. zdravje je, če se zahteve kopičijo in nas zajeda dvom, da ne bomo zmogli. Pomembno je, da ni prizadeto naše samovrednotenje in samospoštovanje. V situacijah nudenja pomoči se dogaja, da se v strokovnih delavkah ob poslušanju zapletenih problemov uporabnikov nakopičena energija ne sprosti v akcijo, ker le ta ni mogoča. Kadar strokovni delavec ne najde ustreznih načinov za razbremenjevanje napetosti, ki nastane v stresnih situacijah, se to odraža na njegovi psihi in telesu. Pomembno je, da postanejo dovolj senzibilni za lastno doživljanje stresa in prevzemanje odgovornosti za upoštevanje znakov preobremenjenosti in si zagotovijo pomoč. Izgorevanje je proces, ki se prične, kadar se ponavljajoči pritiski ponavljajo daljše obdobje in ni bilo možnosti za razbremenjevanje stresnih situacij- delovna učinkovitost se zmanjša. Večkrat so žalostni, imajo glavobol, bolečine v hrbtu, zvišan krvni pritisk,… Poveča se število konfliktov doma in na delovnem mestu. Nekateri avtorji menijo, da se izgorevanje začne že v procesu izobraževanja zaradi visokih pričakovanj o sebi, idealnih odnosov v delovnem okolju,… Vir: M. Vodeb Bonač, (1999). Supervizija- znanje za ravnanje, Ljubljana:Socialna zbornica Slovenije str. 49-54



Slika 1.2: Stres, krize, problemi Vir: B. Stritih, M. Možina, (1998). Nova strategija pomoči v socialnem delu, Ljubljana, str 49-59 Na sliki 1.2 so prikazani različni načini reagiranja na stresne situacije. Najbolj Pomembno je, kako v stresnih situacijah uspemo izbrati socialne resurse, to pomeni, kako upoštevamo druge in kako vzdržujemo in razvijamo načine sožitja. Negativni stres v najhujši obliki lahko povzroči smrt. Sicer pa stres lahko predstavlja izziv- pozitivni stres, ker nam daje občutek živosti in krepi našo iniciativnost – pomembno za občutek lastne vrednosti. Zanimiva je delitev na dva vegetativna reakcijska tipa ljudi, to so

POVPREČNI NEVROTSKI NAČIN Izrivanje za zaslon – to je možno le ob upoštevanju in vzdrževanju pravil referenčnih skupin. Izolacija in intelektualizacija – ločevanje med čustvenim doživljanjem. Premik Zatekanje v avtoritativne načine kontrole. Reaktivne formacije Korist: Zavest o problemih in stik z realnostjo je boljši. Blokiranje lastnih ustvarjalnih potencialov. Življenje z občutkom, da je najbolj pomembna kontrola in prisila.

ZRELI, ZDRAVI NAČINI Predvidevanje Samoobvladovanje Potlačenje, zadrževanje Sublimacija – altruizem Humor Korist: Ustvarjanje zelo uporabnih notranjih zemljevidov sveta. Zavest o lastnih problemih in ohranjevanje razmejenosti. Razvijanje zdrave solidarnosti ob istočasni avtonomnosti. Ne neodvisnost, ampak soodvisnost.

NEZRELI NAČIN Zatekanje v fantazijo

Nojevski način

Iskanje krivca

Paranoidne projekcije

Izbruh – agiranje

Mazohizem – hipohodrija

Zatekanje v bolezen

Korist: Jaz nimam problema

Igra s telesnim trpljenjem

Kazen, krivica, pokora,…



simpatikotonik in vagatonik – ljudje se zelo različno odzivajo na spremembe. V osnovi smo različni in različno reagiramo na stresne situacije. V procesih pomoči ljudem je pomembno razumevanje razlik v stresnih reakcijah ljudi (psihosomatske bolezni, pomembnost notranjih in zunanjih dejavnikov stresa). Stresna doživetja so izziv za iskanje sprememb življenja (Vester), izogibanje stresu, ponavljanje stresnih situacij pa so spremembe drugega reda –˝ več istega ˝ - ponavljanje vedenjskega vzorca (Watzlawick), zasloni (Skynner, Clees). Vir: Vester, F. (1991). Kriza prenaseljenih območij. Ljubljana: Državna založba Slovenije Vir: Skynner, R., Cleese, J. (1993). Družine in kako v njih preživeti, Ljubljana: Tangram Sprememba je edina stalnica, ki nas spremlja v življenju. Vse življenje se učimo, zato je pomembno, da skušamo vsako spremembo, tudi negativno obrniti v svojo korist. Vsak človek razvija vedenjske vzorce, obrabne mehanizme, ki mu omogočajo, da lahko preživi. Kadar govorimo o zaslonih opažamo, da tudi, če nismo zavestno razmišljali in presegali v dogajanje, prihaja do sprememb. Nobena situacija ne ostaja na isti točki, zato vedno govorimo o rekurzivnosti. Na spremembe se odzivamo različno in v ponovnih podobnih situacijah reagiramo drugače, ker se v vsaki nekaj naučimo. To nam omogoči, da se na stresne situacije začnemo odzivati na zdrav in zreli način. Zreli načini odzivanja na stres – predvidevanje, samoobvladovanje, zadrževanje, sublimacija, humor, preokvirjanje. Na tak način lahko ustvarjamo uporabne zemljevide, zavest o lastnih problemih in razvijamo zdravo solidarnost ob istočasni avtonomnosti.



1.6. ORGANIZACIJSKA SHEMA ZAVODA

Slika 1.3: Organizacijska shema Zavoda

Vir: Baza podatkov, Zavod RS za Zaposlovanje OE- Maribor, 2006 1.6.1. ORGANIZIRANOST OBMOČNE SLUŽBE MARIBOR

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda,ki deluje enotno za območje Republike Slovenije. Organizacijsko oziroma funkcionalno deluje na treh nivojih in sicer na sedežu zavoda,kjer sta vodstvo in Centralna služba,na območnih službah in uradih za delo.

Območna služba Maribor je organizirana v 6 uradih za delo:

Lenart Pesnica

Maribor I-na Gregorčičevi 37 Ruše

Maribor II-na Moša Pijade 22 Slovenska Bistrica

Upravni odbor

Nova Gorica

Celje

Maribor

Ptuj

Trbovlje

Centralna služba

Območne službe

Generalni direktor

Direktor območne službe


Koper

Ljubljana

Murska sobota

Novo Mesto

Sevnica

Velenje

Kranj

59 uradov za delo



Ti uradi operativno pokrivajo območje 18 občin in zagotavljajo neposredno nudenje vseh storitev zavoda,namenjenim uporabnikom.

Območna služba opravlja operativne naloge zavoda in sicer:

Spremlja in proučuje gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter dejavnike,ki vplivajo na ta gibanja

Proučuje in spremlja potrebe delodajalcev po kadrih in nudi pomoč pri zadovoljevanju njihovih potreb

Raziskuje rezerve in presežke delovne sile

Spremlja letne potrebe po kadrih ter vodi druge evidence in statistične podatke,določene predpise

Pomaga mladini pri poklicni orientaciji ter spremlja sposobnosti,interese in nagnjenja mladine za šolanje in zaposlitev

Izvaja ukrepe aktivne politike zaposlovanja in javnih del,opredeljenih s programom dela

Odloča o pravicah za primer brezposelnosti

Izvaja naloge štipendiranja in odloča o podeljevanju republiških in Zoisovih štipendij

Vodi in hrani dokumentacijo,potrebno pri operativnem delu izvajanja dejavnosti območne službe

1.6.2. Centralna služba in vodstvo

Centralna služba in vodstvo Zavoda razvija strokovne doktrine dela,predpisuje in vrednoti vse pripomočke za delo Zavoda (organizacijske predpise in navodila, notranje akte, priročnike, standarde in podobno), koordinira poslovne funkcije ter zagotavlja njihovo neposredno ter enotno uporabo za celotno državo. V tem okviru opravlja tudi analitično,informacijsko,pravno,kadrovsko,finančno,računovodsko,nadzorno,organizacijsko,materialno in razvojno podporo za delovanje območnih služb in uradov za delo oziroma posamezne dejavnosti neposredno izvaja na celotnem področju države.



Slika 1.4: Prikaz organiziranosti centralne službe

Vir: Baza podatkov, Zavod RS za Zaposlovanje OE- Maribor, 2006

1.6.3. Območne službe z uradi za delo

Območne službe z uradi za delo na svojem območju strokovno in organizacijsko vodijo in izvajajo osnovne funkcije Zavoda:zaposlovanje (zaposlovanje brezposelnih oseb,poslovanje z delodajalci,zaposlovanje tujcev,vezano na trg dela),poklicne orientacije,programov zaposlovanja,izvajanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,republiških štipendij. Poleg tega opravljajo dejavnosti analitike,mednarodnih projektov,odnosov z javnostmi,vezanih na lokalno oziroma regionalno raven,ter nekaterih drugih dejavnosti,potrebnih za delovanje. Območna služba razvija in sodeluje pri razvoju politike in programov zaposlovanja z drugimi partnerji na svojem območju (delodajalci,sindikati,organi lokalnih skupnosti,strokovnimi institucijami,izvajalci programov zaposlovanja in podobno) za skupno realizacijo ciljev.

Vir: Baza podatkov, Zavod RS za Zaposlovanje OE- Maribor, 2006

Upravni odbor Štabne službe

Generalnega direktorja

Nacionalni center za poklic. informiranje in svetovanje

Upravni odbor

Služba za zaposlovanje

Služba za poklicno orientacijo (vključno s CIPS-i)

Služba za programe zaposlovanja

Služba za zaposlovanje tujcev

Služba za socialno varnost

Služba za analitiko

Služba za informatiko

Služba za pravne zadeve

Služba za finance in računovodstvo

Služba za splošne zadeve

Služba za zaposlovanje

Organiziranost centralne službe



Slika 1.5: Prikaz organiziranosti območne službe in urada za delo

Vir: Baza podatkov, Zavod RS za Zaposlovanje OE- Maribor, 2006 1.7. DOKTRINA DELA Z BREZPOSELNIMI 1.7.1. PRIJAVA BREZPOSELNE OSEBE a) Kdo se lahko prijavi pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba?

Vsak,ki je dopolnil 15 let Ni v delovnem razmerju Ni upokojenec Ni študent,dijak,vajenec ali udeleženec izobraževanja brezposelnih oseb Ne prejema ali ne bo prejemal odškodnine oziroma odpravnine zaradi prenehanja

delovnega razmerja oziroma prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi Ne prejema ali ne bo prejemal nadomestila zaradi konkurenčne prepovedi po pogodbi

o zaposlitvi Je tuji državljan in ima veljavno osebno delovno dovoljenje ter izpolnjuje ostale

zakonske pogoje


Štabni oddelekdirektorja OS

Urad za delo

Analitika

Sektor operativnih dejavnosti

Zaposlovanje

Poklicna orientacija (vključno s CIPS-i)

Programi zaposlovanja

Socialna varnost

Organiziranost območne službe in urada za delo



V evidenco brezposelnih oseb se lahko prijavi tudi

Kdo je samozaposlena oseba registrirana kot samostojni podjetnik, posameznik in predloži dokončno odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti v predhodnem koledarskem letu ali če je samozaposlena oseba,ki s svojim delom samostojno opravlja pridobitno dejavnost in predloži napoved oz. dokončno odločbo o odmeri dohodnine v predhodnem koledarskem letu

Če je lastnik ali solastnik gospodarske družbe in predloži bilanco uspeha družbe v predhodnem koledarskem letu

Če je lastnik,zaupnik,najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča in predloži Potrdilo o katastrskem dohodku v preteklem letu

V teh primerih se lahko osebe prijavijo v evidenco brezposelnih oseb le,če njihov dobiček iz dejavnosti oz.dohodek ne presegata določene višine. b) Kje se prijaviti? Vsak se lahko prijavi na uradu za delo,ki je pristojen po kraju stalnega bivališča. Prijaviti pa se je tudi možno tudi na uradu za delo, ki je pristojen po sedežu organizacije oziroma poslovne enote ali delodajalca, kjer je prenehalo delovno razmerje. c) Kdaj se prijaviti? Vsak se prijavi takrat, ko se odloči za aktivno sistematično iskanje zaposlitve, običajno ko preneha delovno razmerje ali ko se prvič išče zaposlitev Prijava v evidenco brezposelnih oseb je predpogoj za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, za vključitev v zaposlitveno svetovanje ter v programe aktivne politike zaposlovanja. Pomembni roki pri uveljavljanju pravic: Če se uveljavlja pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ali do denarne pomoči pripravnika, je rok prijave 30 dni po prenehanju delovnega razmerja Če pravica do denarnega nadomestila miruje zaradi razlogov kot so:vključitev v program javnih del, vključitev v izobraževani program, sklenitev delovnega razmerja za polni delovni čas in določen čas, krajši od 12 mesecev, porodniški dopust,služenje vojaškega roka itd; se je potrebno prijaviti v roku 8 dni od prenehanja razloga za mirovanje d) kaj je potrebno predložiti pri prijavi? Na Zavodu se je potrebno prijaviti osebno. Kdor se zaradi zdravstvenih razlogov ne more zglasiti pri zavodu,ga lahko prijavi pooblaščena oseba. V osmih dneh po prenehanju zdravstvenih razlogov se mora oseba osebno z dokazili o razlogu zadržanosti zglasiti na Zavodu Pri prijavi je potrebno predložiti:

Izpolnjen obrazec Prijave v evidenco brezposelnih oseb (obrazec BO/1 se dobi na uradu za delo)

Veljaven osebni dokument Davčna številka,bančna številka



Delovno knjižico,ki jo izroči delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja. Kdor še ni bil zaposlen pa dobi knjižico pri pristojni upravni enoti.

Pogodbo o zaposlitvi, po kateri je bil delavec razporejen na delovno mesto večino časa v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti

Na zahtevo zavoda se mora predložiti tudi druga dokumentacija za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za prijavo

Ob vsaki prvi prijavi se brezposelna oseba napoti na skupen informativni sestanek, kjer se seznani z obveznostmi, ki jih mora izpolnjevati v času prijave v evidenco. Določi se ji tudi svetovalka za delo, ki brezposelno osebo spremlja ves čas aktivnega iskanja zaposlitve. 1.7.2. EVIDENCA BREZPOSELNIH OSEB Podatki zbrani v evidenci brezposelnih oseb, so osnovni pripomočki za nudenje pomoči pri iskanju zaposlitve. Zbrani podatki so:

Osebni in identifikacijski podatki Prijava, pričetek in prenehanje vodenja v evidenci Izobrazba, dodatna znanja in usposobljenost Delovne izkušnje Omejitve pri zaposlovanju Javljanje pri Zavodu, napotitve in izpolnjevanje drugih obveznosti Pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti Drugi podatki

1.7.3. STORITVE ZA BREZPOSELNE OSEBE

Informiranje (o trgu delovne sile,poklicih,pravicah iz zavarovanja,programih politike zaposlovanja)

Posredovanje zaposlitev in dela Svetovanje (individualno,skupinsko)

Zaposlitveno Poklicno Rehabilitacijsko

Možnost za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja Uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti

1.7.4. ZAPOSLITVENO SVETOVANJE a) Individualno svetovanje

Izdelava individualnega zaposlitvenega načrta na podlagi ugotovljenih sposobnosti, osebnih lastnosti in interesov brezposelne osebe ter značilnosti trga dela

Sprotno svetovanje in prilagajanje zaposlitvenem načrtu



b) Skupinsko svetovanje

Klubi za iskanje zaposlitve Delavnice˝˝Pot do dela in zaposlitve˝˝Odkrivanje poklicnega cilja˝˝ Drugi motivacijski program

1.7.5. ZAPOSLITVENI NAČRT Ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb je vsak povabljen k svetovalcu zaposlitve na uradu za delo na pogovor in pripravo zaposlitvenega načrta. V zaposlitvenem načrtu je opredeljena ustrezna in primerna zaposlitev, vse aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve ter vrsta in oblika potrebne pomoči. Zaposlitveni načrt se pripravi na osnovi možnosti za zaposlitev, ki jih ima brezposelna oseba glede na svojo znanje, izkušnje in sposobnosti. Pri tem so v največji možni meri upoštevane želje in potrebe iskalca zaposlitve.. Najkasneje v dveh mesecih po prijavi pri zavodu mora brezposelna oseba s svojim svetovalcem zaposlitve pričeti pripravljati zaposlitveni načrt. a) V zaposlitvenem načrtu se opredeli:

Kaj je za iskalca ustrezna zaposlitev Kako in kje bo iskal zaposlitev Kaj potrebuje, da izboljša možnosti za zaposlitev Kdaj in na katerem naslovu bo zavodu na razpolago Kdaj in kako bo obveščal zavod o njegovih aktivnostih

b) Na osnovi zaposlitvenega načrta zavod nudi zlasti:

Posredovanje v zaposlitev Vključevanje v programe, ki izboljšujejo možnosti zaposlitve (programi

motiviranja,informiranja,izobraževanja,usposabljanja itd) Pomoč strokovnjakov pri odločitvah na poti do zaposlitve

c) Zaposlitveni načrt je pripomoček pri:

Načrtovanju poti zaposlitve Uresničevanju in spremljanju vseh dogovorjenih aktivnosti Ocenjevanje napredka iskalca zaposlitve

Zaposlitveni načrt podpiše iskalec zaposlitve in svetovalka zaposlitve. S podpisom sprejme brezposelna oseba vse tako dogovorjene obveznosti. Zaposlitveni načrt se po potrebi dopolnjuje in spreminja.



1.7.6. OBVEZNOSTI BREZPOSELNIH OSEB Kdor želi biti prijavljen pri Zavodu in si s tem zagotoviti pomoč,ki jo le ta nudi ,je dolžan :

Aktivno iskati ustrezno oziroma po določenem času prijave pri Zavodu primerno zaposlitev in o tem vsaj enkrat na mesec obvestiti Zavod

Odzivati se na vse napotitve na prosta delovna mesta ali na začasna oziroma občasna dela,ki jih posreduje Zavod

Biti vsak delovni dan tri ure dosegljiv na dogovorjenem naslovu, kamor bo dobival poštne pošiljke, telefonska in druga obvestila ter vabila .Mora se odzivati na vsa obvestila in vabila

Obvestiti zavod o vsaki odsotnosti iz osebnih razlogov kot je odsotnost brez utemeljitve, lastna poroka ali poroka otroka,rojstvo otroka,selitev oz. selitev najmanj 8 dni pred začetkom odsotnost

Obvestiti zavod o ostalih opravičljivih odsotnostih v roku 3 dni po prenehanju razloga odsotnosti razen v primeru predvidljive odsotnosti zaradi bolezni (zdravljenje), ko je rok obveščanja 3 dni pred začetkom predvidene odsotnosti

Kdor ne izpolnjuje obveznosti ter dogovorov v zaposlitvenem načrtu, izgubi vse priznane pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter možnosti za druge oblike pomoči. V določenih primerih se takšna oseba črta iz evidence in se lahko ponovno prijavi po šestih mesecih. Vir: Baza podatkov, Zavod RS za Zaposlovanje OE- Maribor, 2006 1.7.7. PRAVICE OSEB IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER

BREZPOSELNOSTI 1.7.7.1. DENARNO NADOMESTILO MED BREZPOSELNOSTJO Denarno nadomestilo med brezposelnostjo lahko pridobi vsak, ki je brezposelna oseba in mu je pogodba o zaposlitvi ni prenehala po njegovi krivdi ali volji (npr. če je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas,iz poslovnih razlogov,zaradi stečaja,prisilne poravnave,likvidacije….) in izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje. Le-te Zavod preveri v upravnem postopku na podlagi vloženega zahtevka in zahtevanih priloženih listin. a). Denarno nadomestilo se lahko pridobi

če je bila oseba pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti zan ni bilo na voljo ustrezne zaposlitve je bila v delovnem razmerju pred prenehanjem delovnega razmerja vsaj 12 mesecev v

zadnjih 18 mesecih (ali je za določen čas opravljala sezonsko delo in ima po preračunu ur v delovne dni s polnim delovnim časom najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti)

se je prijavila pri zavodu v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja



b). Roki za uveljavitev pravice Rok za vložitev zahtevka za priznanje pravice do denarnega nadomestila je 30 dni od prenehanja delovnega razmerja. Če oseba vloži zahtevek po tem roku,se mu skupna dolžina prejemanja pravice skrajša za čas prekoračitve roka. Po preteku 60 dni od prenehanja delovnega razmerja se pravica do denarnega nadomestila ne more uveljavljati. Rok ne velja v primeru bolezni, starševskega dopusta, vojaške dolžnosti ter izvajanja nalog oziroma usposabljanje za zaščito in reševanje,prestajanje pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali pa varstvenega ukrepa do 6 mesecev Po prenehanju navedenih razlogov se mora oseba v roku 8 dni prijaviti Zavodu in vložiti zahtevek. V primeru, da tega ne stori v 30 dneh,ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila. Če je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi redne odpovedi in se je oseba z delodajalcem pisno dogovorila za odškodnino namesto odpovednega roka, se mora pri zavodu prijaviti v zahtevanem roku,vendar se bo pravica do denarnega nadomestila pričela izplačevati po poteku obdobja, za katerega se je dogovorila za odškodnino namesto odpovednega roka. V tem času se lahko oseba prostovoljno pokojninsko in zdravstveno zavaruje pri pristojnih zavodih. c). Kako uveljavljati pravico do denarnega nadomestila? Obrazec zahtevka dobi brezposelna oseba pri svojem svetovalcu zaposlitve na Uradu za delo v občini stalnega bivališča. K zahtevku je potrebno predložiti naslednje listine:

Pogodbo o zaposlitvi za določen čas oz. pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi Delovno knjižico, osebno izkaznico Potrdilo o povprečno prejeti plači, ki jo je oseba prejemala v zadnjih 12 (koledarskih)

mesecih pred nastankom brezposelnosti Fotokopijo bančne kartice Fotokopijo obvestila o davčni številki ter morebitne druge listine, navedene na

obrazcu zahtevka

Zahtevek brezposelna oseba izpolni tako,da natančno vpiše svoje osebne podatke in označi razlog prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Odgovori tudi na druga zastavljena vprašanja. d). Višina denarnega nadomestila Za prve tri mesece znaša denarno nadomestilo 70% in za naslednje mesece 60% povprečne mesečne plače, ki jo je prejela brezposelna oseba v 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 100% zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunajo od zajamčene plače in ne višje od trikratnega tako določenega najnižjega denarnega nadomestila. V času prejemanja denarnega nadomestila je brezposelna oseba pokojninsko, invalidsko ter obvezno zdravstveno zavarovana. Prispevke plačuje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če se oseba želi vključiti tudi v prostovoljno zdravstveno zavarovanje, mora to urediti sama pri izbrani zavarovalnici. Od odmerjenega nadomestila Zavod obračuna akontacijo dohodnine in pri tem upošteva davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane.



Če se pravica denarnega nadomestila ponovno uveljavlja v 24 mesecih po zadnjem prejemanju,ker jo osebna ni v celoti izrabila, ji pri ponovnem uveljavljanju pripada nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila. e). Trajanje upravičenosti do denarnega nadomestila Odvisno je od tega,koliko časa je bila brezposelna oseba zavarovana za primer brezposelnosti in sicer: 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let 6 mesecev za zavarovanje od 6 do 15 let 9 mesecev za zavarovanje od 16 do 25 let 12 mesecev za zavarovanje nad 26 let 18 mesecev za zavarovanje,starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let 24 mesecev za zavarovanje,starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let V zavarovanje se ne šteje čas,ko je bila oseba vključena v javna dela. Če, je pravica do denarnega nadomestila že izrabljena in jo oseba ponovno uveljavlja, se čas,ko je bila oseba zaposlena pred prejemanjem zadnjega denarnega nadomestila in čas prejemanja denarnega nadomestila, ne všteva v čas zavarovanja. Zavarovancu, ki je starejši od 50 let ter ima 25 let zavarovanja, se pri ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila v čas zavarovanja upošteva ves čas, ko je bil zavarovan, vključno s časom prejemanja denarnega nadomestila. f). Mirovanje pravice Pravica do denarnega nadomestila miruje v času:

Služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe Pripora in prestajanja zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do 6

mesecev Sklenitev delovnega razmerja za polni delovni čas in določen čas, krajši od 12

mesecev Vključitev v program izobraževanja za brezposelne osebe(šolanja Prejemanje starševskega nadomestila Nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov v času prejemanja nadomestila iz

sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja Vključitve v program javnih del Ko ne prebiva v Republiki Sloveniji (razen, če mednarodni akt ne določa drugače) Če, pravica do denarnega nadomestila ni v celoti izrabljena, lahko to pravico oseba

pridobi v preostalem času. V osmih dneh po prenehanju razloga za mirovanje se mora oseba prijaviti pri zavodu in uveljaviti denarno nadomestilo za preostali čas upravičenosti. Za uveljavitev te pravice se mora izpolniti ustrezen zahtevek

g). Prenehanje in znižanje pravice Pravica do denarnega nadomestila preneha, če brezposelna oseba neupravičeno odkloni ustrezno zaposlitev, ustrezno začasno ali občasno plačano delo, neplačano začasno delo v primerih višje sile, vključitev v program aktivne politike zaposlovanja oz. če krši sprejete obveznosti iz programa, če dela ali je zaposlena na črno, če prejema dodatne dohodke brez vednosti Zavoda ter v drugih primerih določenih z zakonom.



Denarno nadomestilo se na dobo dveh mesecev zniža za: 50% če oseba odkloni primerno zaposlitev 30%,če oseba odkloni primerno začasno ali občasno plačano delo, humanitarno ali drugo podobno neplačano primerno delo Denarno nadomestilo se zniža za 50% dodatnega dohodka, ki ga pridobiva oseba z vednostjo Zavoda (v naslednjem mesecu po izplačilu dohodka),razen če je dodatni dohodek nižji od 10.000 slt. Za vsakega vzdrževanega otroka se denarno nadomestilo poveča za 10% polnega zneska denarnega nadomestila,ki bi osebi pripadal, če ne bi ustvarila dodatnega dohodka. h). Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Če,osebi po izteku pravice do denarnega nadomestila do upokojitve manjkajo največ tri leta, ji Zavod lahko plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev. Za uveljavljanje te pravice je potrebno izpolniti ustrezni obrazec. (Pravica se zagotavlja zavarovancem,ki so državljani Republike Slovenije in tujcem, če imajo dovoljenje za stalno prebivanje ter osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas). V primeru uveljavljanja pravice do podaljšanja plačevanja prispevkov do izpolnitve pogojev za upokojitev lahko oseba uveljavlja tudi pravico do denarne pomoči. Denarna pomoč se v tem primeru lahko izplačuje do izpolnitve pogojev za upokojitev.Za uveljavljanje te pravice je potrebno izpolniti ustrezen zahtevek. i). Pravice do denarnega nadomestila za preostali čas zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom Kdor išče zaposlitev s polnim delavnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega(vendar ne več kot polovico polnega delovnega časa), lahko uveljavlja pravico do sorazmerne višine denarnega nadomestila za preostali čas upravičenosti . Za uveljavitev te pravice je potrebno izpolniti ustrezen zahtevek. j). Pravica do denarne pomoči po izteku pravice do denarnega nadomestila V roku 30 dni po izteku pravice do denarnega nadomestila lahko brezposelna oseba uveljavlja pravico do denarne pomoči, če njeni dohodki,skupaj z dohodki družinskih članov na osebo, v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči, v povprečju ne presegajo 80% zajamčene plače po zakon 1.7.7.2. DENARNA POMOČ ZA BREZPOSELNOST a). Upravičenci do denarne pomoči v času brezposelnosti Do denarne pomoči je upravičen vsak, ki mu je: Iztekla pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in se ni uspel ponovno zaposliti Mu je kot pripravniku prenehalo delovno razmerje sklenjeno za določen čas,krajši od dvanajstih mesecev. (Pravice do denarne pomoči ne more dobiti zavarovanec,ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji)



b). Pogoji za pridobitev denarne pomoči Pogoj za pridobitev denarne pomoči je, da dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči, v povprečju na mesec ne presegajo 80%zajamčene plače po zakonu. c). Rok za uveljavitev pravice Rok za vložitev zahtevka za priznanje pravice do denarne pomoči je 30 dni:

Po izteku pravice do denarnega nadomestila Po prenehanju delovnega razmerja kot pripravnik

d). Način uveljavljanja pravice Obrazec za zahtevek se dobi pri svetovalcu zaposlitve in tukaj so tudi navedene priloge, ki jih je potrebno priložiti k zahtevku. e). Višina denarne pomoči Denarna pomoč se izplačuje v višini 80% zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo od zajamčene plače. V času denarne pomoči je brezposelna oseba obvezno zdravstveno zavarovana. Prispevke plačuje Zavod. Če, se oseba želi vključiti v prostovoljno zdravstveno zavarovanje,mora to urediti sama pri izbrani zavarovalnici. f). Trajanje denarne pomoči Denarna pomoč se izplačuje največ 15 mesecev. Če, Zavod prizna brezposelni osebi pravico do plačevanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev, se mu ob izpolnjevanju prej navedenih pogojev, denarna pomoč lahko izplačuje do upokojitve g). Mirovanje in preostali čas denarne pomoči

Pravica do denarne pomoči miruje v času Služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe Prejemanja denarnega nadomestila zaradi starševstva Sklenitve delovnega razmerja za polni delovni čas in določen čas krajši od 12 mesecev Vključitve v program izobraževanja za brezposelne osebe (šolanje) Pripora in prestajanja zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do 6

mesecev Nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov v času prejemanja nadomestila iz

sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja Vključitve v program javnih del

V 8 dneh po prenehanju razloga za mirovanje se mora oseba prijaviti Zavodu in uveljavljati denarno pomoč za preostali čas upravičenosti.



h). Prenehanje in znižanje pravice Kljub izkazanem nizkem dohodku Zavod lahko kadarkoli zahteva predložitev dokazila ter podatke, ki izkazujejo premoženjsko stanje brezposelne osebe in njenih družinskih članov ter preneha izplačevati denarno pomoč, če ugotovi da ni ogrožena socialna varnost ali če zahtevanih dokazil in podatkov brezposelna oseba ne predloži. Denarna pomoč se za dobo dveh mesecev zniža za.

50%,če brezposelna oseba odkloni primerno zaposlitev 30%,če odkloni primerno začasno ali občasno plačano delo,humanitarno ali drugo

podobno neplačano primerno delo. Denarna pomoč preneha tudi če:

Oseba brez opravičenih razlogov odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja

Ne išče aktivno zaposlitev Ni na razpolago,krši obveznosti ob vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja Kot samozaposlena oseba ali lastnik gospodarske družbe dosega dobiček iz dejavnosti

in druge obdavčljive dohodke,ki dosegajo najmanj višino zajamčenega nadomestila plače

Oseba dela na črno Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb

Vir: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,Uradni list RS št.107/2006 1.8. DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI IN IZVAJANJE

UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA 1.8.1. DELO Z BREZPOSELNIMI IN POSREDOVANJE ZAPOSLITEV

TER SODELOVANJE Z DELODAJALCI Cilj posredovanja v zaposlitev je zagotovitev ustreznega kadra delodajalcu in dvig zaposlenosti na območju službe Maribor. Delo je usmerjeno predvsem v motiviranje posameznikov in skupin za iskanje zaposlitve, tudi s pomočjo programov, ki jih izvajajo strokovni delavci zavoda kot so >>Pot do dela zaposlitve



V Območni službi Maribor je bilo na vseh uradih za delo v posredovanje v zaposlitev vključenih 15.230 oseb, od teh se je zaposlilo 6.971 napotenih kandidatov. Zaradi odklonitve zaposlitve je bilo 332 izdanih odločb o prenehanju vodenja v evidenci. Vir: Letno poročilo 2006, ZRSZ, Območna služba Maribor, maj 2006 1.8.2. SODELOVANJE Z DELODAJALCI V letu 2006 so delodajalci prijavili 27.112 potreb po delavcih, kar je v primerjavi z enakim obdobjem iz preteklega leta za 26% več potreb delodajalcev, ki so želeli sodelovanje zavoda pri zagotavljanju kadra za prosta delovna mesta. Kot vsako leto je tudi leto 2006 predstavljalo največji problem zagotovitev kadra v deficitarnih poklicih (gradbeništvo, kovinarstvo, kmetijstvo…). Ker so se tudi na področju zaposlovanja tujcev, ki so vsa leta reševali deficit kadra na prej omenjenih področjih, uvedle kvote za izdajo delovnih dovoljenj, je bilo toliko večje zanimanje za zaposlitev domačih delavcev in delavcev iz novih članic Evropske unije. Glede na strukturno in neskladje in podatke o obstoju ustreznega kadra in velikih potreb na določenih področjih, je bila pripravljena delavnica >> Drugače o poklicih



V letu 2006 so organizirali nekaj zaposlitvenih razgovorov z delodajalcem iz Avstrije, ki išče delovno silo na področju zdravstvene nege. V okviru mednarodnega sodelovanja so v letu 2006 organizirali dve konferenci s sosednimi državami (Madžarsko, Italijo in Avstrijo). Vsebina in namen teh dveh dogodkov je bila izmenjava informacij s področja zaposlovanja med udeleženimi državami in prepoznavanje skupnih interesov in možnosti sodelovanja v prihodnje. Vir: Letno poročilo 2006, ZRSZ, Območna služba Maribor, maj 2006 1.10. UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja zavod vpliva na zmanjševanje neskladja med ponudbo in povpraševanjem, hkrati pa brezposelnim osebam pomaga pri razreševanju njihovih težav. Izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja ureja Pravilnik o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja. Republiški zavod za zaposlovanje s tem pravilnikom ureja obliko, vsebino, pogoje, merila in postopke za izvajanje programov usposabljanja in zaposlovanja ter opredeljuje raziskave, razvoja in izvajanja eksperimentalnih programov na trgu delovne sile. Programi so razdeljeni na tiste, ki so namenjeni večjemu delu populacije, sledijo preventivni programi in nato programi namenjeni samo brezposelnim osebam. Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja je v letu 2006 vseboval aktivnosti, ki so bile naravnane na doseganje ciljev Lizbonske strategije. Evropska strategija zaposlovanja temelji na treh ciljih:

a) popolna zaposlenost b) boljša kvaliteta in produktivnost del c) socialna kohezija ter vključenost

S polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji (EU), je Slovenija prevzela obveznost izvajanja skupnih evropskih politik, med njimi Evropsko strategijo zaposlovanja. Usmeritvam te strategije so sledili ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Inštrument, ki finančno podpira izvajanje evropske strategije zaposlovanja in je namenjen podpori razvoja človeških virov, trga dela in zaposlovanja je Evropski socialni sklad (ESS). Evropski socialni sklad zagotavlja dodatna evropska sredstva, ki omogočajo, da se v Sloveniji v programe usposabljanja vključi več brezposelnih oseb, kot tudi zaposleni v podjetjih. Evropski socialni sklad tako prispeva k povečanju zaposlitvenih možnosti ljudi, k njihovemu zaposlovanju, izboljšanju veščin in spretnosti, potrebnih na delovnem mestu in pri iskanju zaposlitve, ter k dvigu izobrazbe in poklicne usposobljenosti prebivalcev Slovenije. Sklad je eden od štirih strukturnih skladov EU, ki so namenjeni zmanjševanju razlik med regijami in doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja.



V tem okviru ESS podpira:

a) pospeševanje zaposlovanja b) vseživljenjsko učenje c) prilagodljivost zaposlenih in podjetij d) enake možnosti in e) lažji dostop prikrajšanih skupin do trga dela v državah članicah EU.

V letu 2006 so se na območju Območne službe Maribor iz sredstev Evropskega socialnega sklada sofinancirali naslednji programi:

a) Klub za iskanje zaposlitve b) Programi izpolnjevanja in usposabljanja c) Program izobraževanja in pridobitve nacionalnih poklicnih kvalifikacij-

certifikatov za brezposelne osebe >> Program 10 000+



Cilji programov

Seznaniti osebe z elementi učinkovitega nastopanja na trgu dela ter pridobitev temeljnih veščin za aktivno ter učinkovito iskanje zaposlitve

Motiviranje in usposobitev oseb za aktivnejši pristop k reševanju lastne brezposelnosti Pridobitev informacij o možnostih izobraževanja ter zaposlovanja na trgu dela Aktivno iskanje zaposlitve in pridobitev vseh informacij, znanj in veščin Omogočiti brezposelnim osebam, da odpravijo preizkus znanj, veščin, spretnosti in

delovnih navad pred zaposlitvijo oziroma pred odločitvijo o nadaljnjih korakih pri izdelavi zaposlitvenega načrta

Dvig izobrazbene ravni in usposobljenosti, tako da neprilagojenost znanj in sposobnosti ne bo več predstavljala morebitne ovire za zaposlitev in poklicni razvoj posameznika

Pridobitev formalne izobrazbe ali poklicne kvalifikacije, s čimer se udeležencem programov dolgoročno povečujejo zaposlitvene možnosti

Povečanje zaposljivosti brezposelnih oseb Spodbuditev brezposelnih in mladih za vključevanje v izobraževanje za pridobitev

ustreznega poklica Vsebina Programi informiranja in poklicnega svetovanja ter programi izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja vsebujejo podprograme, v katere se na podlagi zaposlitvenega načrta vključujejo osebe in delavci, katerih delo je postalo nepotrebno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih oz. jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnih razlogov. 1.12. VRSTE PROGRAMOV AKTIVNE POLITIKE

ZAPOSLOVANJA 1.12.1. PROGRAMI INFORMIRANJA IN POKLICNEGA

SVETOVANJA Namen programa je motiviranje udeležencev za aktivnejši pristop k pridobitvi zaposlitve in s tem povečanje njihove lastne odgovornosti za nadaljnjo poklicno pot. V ta sklop spadajo: a) Centri za informiranje in poklicno svetovanje (cips)

Center za informiranje in poklicno svetovanje pri OS Maribor deluje že štiri leta. V letu 2006 je 7.854 ljudi obiskalo CIPS, kjer so lahko poiskali informacije iz področja zaposlovanja, izobraževanja doma in v tujini, štipendiranja, spoznavali so poklicne in izobraževalne ustanove. Center za informiranje in poklicno svetovanje je namenjen informativnemu in svetovalnemu delu za odrasle in mladino, nudi pomoč poklicnim svetovalcem iz Zavoda, šolskim svetovalnim delavcem ter številnim drugim posameznikom in institucijam.



b) Program >> drugače o poklicih



b) >> Program >> kje in kako poiskati možnosti , kjer možnosti ni >odrasli se učimo drugače



Metoda dela

Uvodna predavanja Diskusija-razgovor Samostojno delo (vaja) Delo v dvojicah (vaje) Delo v manjših skupinah (vaje) Delo v plenumu (poročanje iz skupin)

V letu 2006 je bilo v ta program vključenih 15 udeležencev. d) Delavnica >> skupinska oblika svetovanja > pot do dela in zaposlitve > Pot do dela in zaposlitve



g) Klub za iskanje zaposlitve Usposablja udeležence za sistematično iskanje zaposlitve, kar jim omogoča samostojno in aktivnejše delovanje na trgu dela in zagotavlja pomoč pri hitrejšem iskanju zaposlitve. Udeleženci se v klubu naučijo veščin iskanja zaposlitve in vzpostavijo stike s potencialnimi delodajalci. Namen kluba je tudi, vključenim brezposelnim osebam pomagati, da v čim krajšem času najdejo zaposlitev, ki je glede na trenutno razmerje zanje najbolj primerna. Vanje je smiselno vključevati osebe, ki imajo izobrazbo ali delovne izkušnje, ki ustrezajo povpraševanju na trgu delovne sile, nimajo pa ustreznih izkušenj pri iskanju zaposlitve. Je skupinsko naravnan program, spodbuja se medsebojna pomoč in podpora v skupini, posamezna skupina se lahko sestaja največ 12 tednov. V tem času se udeleženci sprva seznanijo z uspešnimi načini iskanja zaposlitve,katero na to preizkusijo-vsem preostalih 8 tednov pa je namenjenih aktivnemu iskanju zaposlitve,pri čemer so jim na voljo različni viri informacij(informacije o prostih delovnih mestih,informacije o skritem trgu delovne sile,različni načini iskanja zaposlitve).Na voljo so jim tudi:brezplačni telefonski pogovori z delodajalci,brezplačni časopisi,brezplačne znamke,ovojnice,brezplačno tipkanje prošenj ali uporaba računalnika, povrnjeni prevozni stroški ob obiskovanju kluba. Brezposelne osebe, ki so vključene v kljub sodelujejo tako da vsak dan pridejo za štiri ure v kljub in delajo po programu in v tem času intenzivno iščejo zaposlitev. Na področju OS Maribor delujeta dva Kluba za iskanje zaposlitve: eden v Mariboru ( ACADEMIA d.o.o. ) in eden v Slovenski Bistrici ( IMPOL- KADRING d.o.o. ) V letu 2006 je bilo v klube vključenih 130 oseb. Ta program je bil financiran iz integralnega proračuna. Novost od 01.06. 2006 je priznanje dodatne pravice – nadomestilo življenjskih stroškov udeležencem kluba, ki niso prejemniki denarnega nadomestila ali denarne pomoči po ZZZPB ali po zakonih, ki urejajo nadomestila za invalidnost ali delne invalidske pokojnine. h) Delovni preizkus Je namenjen brezposelnim osebam,ki želijo preveriti svoje spretnosti, veščine,delovne navade in sposobnosti za konkretno delovno mesto, preden sklenejo delovno razmerje pri izbranem delodajalcu ali pred vključitvijo v program pridobitve poklicne ali strokovne izobrazbe. Skratka da preverijo poklicni interes.Z delovnim preizkusom se preverja ustreznost kandidata za zaposlitev ali usposabljanje za delo na konkretnih delih,kar pomaga posamezniku kot zavodu pri nadaljnjem oblikovanju poklicne poti. Brezposelna oseba preveri svoje sposobnosti za določen poklic oz. delo..Delodajalcu predstavlja priložnost,da pred sklenitvijo delovnega razmerja s potencialnim bodočim sodelavcem preveri njegove spretnosti in sposobnosti. Vključitev je možna le na podlagi zaposlitvenega načrta. Prednost imajo brezposelne osebe,ki so najmanj tri mesece prijavljene na Zavodu. Izjemoma se lahko v program vključijo brezposelne osebe takoj po prijavi na Zavodu,če je vključitev v program faza ali del zaposlitvenega načrta.



Delodajalec ali ustanova za poklicno usposabljanje mora za izvajanje delovnega preizkusa izpolnjevati naslednje pogoje:

Da je pravna ali fizična oseba,registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Da zagotavlja strokovno vodstvo v času delovnega preizkusa. Da v obdobju zadnjih dveh let ni kršil sprejetih obveznosti iz naslova prejetih sredstev

za izvajanje aktivne politike zaposlovanja. Da najmanj 15 dni pred začetkom programa predloži zahtevano dokumentacijo.

Delovni preizkus lahko poteka:

Pri izbranem delodajalcu Pri ustanovi za poklicno usposabljanje

Delovni preizkus lahko traja največ en mesec. Čas trajanja programa določi Zavod. Vključenim osebam Zavod krije:

Stroške javnega prevoza v dejanskem obsegu glede na prisotnost Nadomestilo življenjskih stroškov v višini 30% minimalne plače,če traja program en

mesec oziroma sorazmerno manj,če traja program manj kot en mesec Stroške predhodnega zdravniškega pregleda Stroške asistence druge osebe za težje prizadeto invalidno osebo v višini največ 20%

minimalne plače,če traja program en mesec oziroma manj,če traja program manj kot en mesec

Stroške zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,če je to glede na vsebino dela potrebno.

Po stopnji strokovne izobrazbe je bilo v letu 2006 največ vključenih v delovni preizkus s III-IV. stopnjo strokovne izobrazbe (149 udeležencev ), med vključenimi v delovni preizkus je bilo 75% (191) iskalcev prve zaposlitve,149 je bilo udeležencev,ki so bili stari med 26-40 let in prijavljeni v evidenco zavoda od 6-12 mesecev. Dejstvo, da se delodajalci vse težje odločajo zaposliti iskalce prve zaposlitve, potrjuje podatek, da je bilo med vključenimi kar 191 (75%) iskalcev prve zaposlitve. V delovni preizkus je bilo v letu 2006 vključenih 9 invalidov. V delovni preizkus se lahko vključijo brezposelne osebe,ki so najmanj tri mesece prijavljene na ZRSZ in delavci,katerih delo je postalo nepotrebno oz. jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana in poslovnih razlogov. V delovni preizkus se lahko vključijo tudi brezposelne osebe,takoj po prijavi na ZRSZ,če je vključitev v program faza ali del zaposlitvenega načrta. i) Zdravniško svetovanje Zavod RS za zaposlovanje od leta 1995 izvaja zdravniško svetovanje,ki ga izvajajo zdravniki specialisti medicine dela in je namenjeno:

Brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z okvaro zdravja, ki iščejo delo ali se nameravajo vključiti v program zaposlovanja



Dijakom in študentom, ki se odločajo za izobraževanje Uporabnikom storitev, ki imajo različne zdravstvene težave, zaradi katerih težko najdejo ustrezno poklicno ali zaposlitveno pot, na podlagi ugotavljanja:

Primernosti želenega poklica ali dela Sposobnost za delo Oviranost Potrebe po pripomočkih Potrebe po prilagoditvi delovnega mesta in prevoznih sredstev Potrebni rehabilitaciji in napotitvi na druge ustanove

Svetujejo predvsem z medicinsko-ekonomskega vidika. Zdravniki svetovalci ne opravljajo medicinskega diagnosticiranja in tudi ne zdravljenja. V letu 2006 je bilo v aktivnost vključenih 264 brezposelnih oseb. Aktivnost se je financirala iz integralnega proračuna.

1.12.3. PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA Cilj teh programov je, da se dvigne usposobljenost oz. izobrazbena raven in poveča zaposlitvena možnost na trgu dela.

a) Institucionalno izobraževanje Programi izpolnjevanja in usposabljanja se izvajajo v obliki tečajev, predavanj, seminarjev in drugih programov uspo

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE · 2017. 11. 27. · Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija