PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PROIZVODNJE V … · 2017-11-27 · Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Tomaž

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Informatika v organizaciji in managementu

PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PROIZVODNJE V MARMOR HOTAVLJE D. D.

Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat: Tomaž Selak

Kranj, november 2006

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Igorju Berniku. Hvala g. Jaku Šinku in g. Dušanu Šubicu iz podjetja Marmor Hotavlje, d. d., za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se lektorici, ge. Nuši Radinja za jezikovni pregled diplomske naloge.

POVZETEK V diplomskem delu je predstavljen način uvajanja in posodobitve informacijskega sistema proizvodnje v podjetju Marmor Hotavlje, d.d. . Opisano je delovanje podjetja in obstoječa informacijsko komunikacijska struktura. Predstavil bom razloge za odločitev o zamenjavi obstoječega informacijskega sistema in odločitev za prenovo informacijskega sistema. Prav tako sta predstavljena obstoječi in prenovljen, nov informacijski sistem ter razlogi za izbiro novega sistema. KLJUČNE BESEDE

- Informacijski sistem - Marmor Hotavlje d.d. - Proizvodnja - Prenova

ABSTRACT The thesis presents the method of initiation and renovation of information system in the production sector of the company Marmor Hotavlje, d.d.. It describes the activity of the company and the existing information-communication structure. I will present the motive behind the decision for replacement and modernization of the existing information system. In the thesis there are also described the old and the new, renovated information system and the reasons for choosing the new one. KEYWORDS

- Information system - Marmor Hotavlje d.d. - Production - Renovation

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................... 1 2 PREDSTAVITEV PODJETJA IN RAČUNALNIŠKE PODPORE V PODJETJU MARMOR HOTAVLJE, D. D. ................................................................................... 2

2.1 Vizija, poslanstvo in strateški cilji podjetja................................................. 2 2.2 Pregled poslovanja družbe in obstoječe informacijsko-komunikacijske strukture ............................................................................................................... 3 2.3 Predstavitev računalniške podpore v podjetju Marmor Hotavlje, d. d. ....... 4 2.4 Računalniška oprema v uporabi................................................................ 6

3 PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ..................................................... 8 3.1 DEFINIRANJE UPORABE IS V PROIZVODNJI ..................................... 12 3.2 Pregled uporabe računalniške opreme ................................................... 13 3.3 Značilnosti programske opreme – materialno- proizvodni informacijski sistem MPIS ....................................................................................................... 14

3.3.1 Pregled potrebnih vsebin programa .................................................... 14 4 PRENOVa SISTEMA ...................................................................................... 20

4.1 Predstavitev Larga.................................................................................. 20 4.2 PrenovljenI SISTEM MPIS LARGO ........................................................ 21 4.3 Prednosti Larga v primerjavi S SISTEMOM MPIS .................................. 34

5 KRITIČNA ANALIZA ....................................................................................... 35 5.1 Prednosti – Strength............................................................................... 35 5.2 Slabosti – Weaknesses .......................................................................... 35 5.3 Priložnosti – Opportunities ...................................................................... 36 5.4 Pasti, nevarnosti – Threats ..................................................................... 36

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 37 VIRI........................................................................................................................ 38 PRILOGE............................................................................................................... 38

Kazalo slik .......................................................................................................... 38

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Tomaž Selak: Prenova informacijskega sistema proizvodnje v Marmor Hotavlje d.d. stran 1

1 UVOD Zaradi relativne neučinkovitosti, zastarelosti in nepreglednosti obstoječega informacijskega sistema za planiranje, vodenje in spremljanje proizvodnje smo se v podjetju Marmor Hotavlje, d. d., odločili za prenovo tega sistema. S tem želimo v vseh funkcijah proizvodnje zagotoviti ustrezen informacijski sistem, ki bo v skladu tako s sodobnimi standardi kot tudi s funkcionalnostjo. Prikazan je proces prenove zdajšnjega informacijskega sistema proizvodnje. Sistem je namreč nastal že v sredini osemdesetih let, ko je bila tehnologija proizvodnje drugačna, razvitost IKT pa na občutno nižji ravni, zato ne ustreza več sodobnim smernicam dela in poslovanja. Tako je po eni strani ozko grlo celotnega proizvodnega sistema, po drugi pa tudi siva lisa v informacijskem sistemu podjetja. Naloga obravnava prenovo informacijskega sistema v sodoben sistem z vidika postavitve strojne in programske opreme, predvsem pa se osredotoča na prenovo programskega dela, ki mora zagotoviti sprotno spremljanje, nadzor in vodenje proizvodnje. Prenovljena rešitev omogoča učinkovito planiranje in spreminjanje planov, če se pojavijo zastoji, spremembe ali nujna naročila, poleg tega pa se maksimalno vključuje v izmenjavo podatkov z drugimi obstoječimi sistemi za vodenje različnih poslovnih (sub)procesov (Laudon & Laudon, 2003). V nalogi so podani zahteve in merila za prenovo zdajšnjega informacijskega sistema, prikazane pa so tudi težave, ki se pri uvajanju prenovljenega procesa ne smejo pojaviti (z ustreznim izborom smo sicer zagotovili, da se to ni zgodilo). Naloga analizira morebitno težavo, na podlagi analize pa tudi predlaga, kako uspešno končati prenovo in zadostiti zahtevam, postavljenim v specifikaciji novega sistema. Naloga vsebuje smernice, ki so bile na podlagi analize starega stanja uvedene za prenovo informacijskega sistema, predlaga spremembe pri postavitvi strojne in programske opreme, pa tudi najprimernejši scenarij in rešitev za prenovljen informacijski sistem proizvodnje. V začetku sem analiziral zdajšnje stanja, se deskriptivno lotil študija primera iz prakse ter pri analizi rešitev ovrednotil posamezno možno rešitev in njen vpliv ob morebitni uvedbi v praksi.



2 PREDSTAVITEV PODJETJA IN RAČUNALNIŠKE PODPORE V PODJETJU MARMOR HOTAVLJE, D. D.

Marmor Hotavlje, družba za obdelavo kamna, d. d., je sodobno podjetje z več kot 55-letno tradicijo pri pridobivanju, obdelavi in vgradnji naravnih kamnov. Podjetje je prepoznavno po tržni usmerjenosti, najsodobnejši opremi, informatiki, razvoju novih materialov in tehnologij, pa tudi po izvozu na zahtevne trge in zaposlovanju domačih mladih strokovnjakov. V podjetju želimo biti vedno korak pred konkurenco pri obvladovanju najzahtevnejših znanj. Z več kot 30-odstotnim tržnim deležem je Marmor Hotavlje, d. d., vodilno kamnoseško podjetje v Sloveniji, po tehnoloških zmožnostih in izkušnjah pa sodi med vodilna tovrstna evropska podjetja, kar dokazuje s strukturo in obsegom poslov, ki jih izvaja doma in po svetu. V letu 2005 je 138 zaposlenih ustvarilo 48 mio SIT čistega dobička in 690 mio SIT dodane vrednosti. S 5,005 mio SIT dodane vrednosti na zaposlenega se podjetje uvršča med povprečno uspešna podjetja v gradbeništvu. Glede na obseg in strukturo sklenjenih poslov ter glede na vire podjetja pričakujemo, da bomo tudi v letu 2006, sicer z velikimi napori, dosegli tako visoko zastavljene cilje. MARMOR HOTAVLJE, d. d., ima v večinski lasti podjetja MARMOR HOTAVLJE, d. o. o., BEOGRAD, MH Proin, d. o. o., v Zagrebu ter MARMOR HOTAVLJE CG, d. o. o., v Budvi. Podjetja delujejo kot SKUPINA MH. 2.1 VIZIJA, POSLANSTVO IN STRATEŠKI CILJI PODJETJA Poslanstvo podjetja oziroma tisto, kar podjetje lahko stori v korist širše skupnosti, je:

• ozaveščanje ljudi za zdravo bivanje in kakovost življenja, • širjenje vedenja o naši kulturni dediščini na področju naravnega kamna, • soodgovornost za razvoj lokalnega okolja ter ljudi v podjetju in okolju.

Cilji razvoja podjetja in perspektive podjetja v prihodnosti:

• ostati eno vodilnih evropskih podjetij za zahtevno obdelavo kamna, • obvladovati najnovejša znanja, • ostati najsodobneje opremljeno za uresničevanje najzahtevnejših izzivov, • ostati v domači lasti, se preoblikovati v zaprto družbo (d. o. o.).

Strateški cilj podjetja v prihodnjih letih temelji na rezultatih poslovanja in izkušnjah iz prejšnjih let, poznavanju slabosti v svojem poslovanju, zavedanju svojih potencialov ter na upoštevanju priložnosti in omejitev trga (Bernik & Florjančič, 2003). Pri odločanju o strateških ciljih ter usmeritvah poslovanja in delovanja podjetja v prihodnjih letih upoštevamo vplive objektivnih omejitev poslovnih priložnosti in virov podjetja.



2.2 PREGLED POSLOVANJA DRUŽBE IN OBSTOJEČE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE STRUKTURE

Pomembnejše podatke o poslovanju podjetja v letu 2005 prikazuje Tabela 1. Tabela 1: Podatki o poslovanju podjetja Marmor Hotavlje, d. d., v letu 2005 Prihodki skupaj (000 SIT) 2.306.383

Čisti prihodki iz prodaje (000 SIT) 2.204.848

Prihodki iz prodaje na tujih trgih (000 SIT) 774.772

Dodana vrednost (000 SIT) 690.717

Čisti dobiček (000 SIT) 48.201

Proizvodnja (m²) 52.174

Sredstva (000 SIT) 2.165.188

Stalna sredstva (000 SIT) 950.096

Gibljiva sredstva (000SIT) 1.210.770

Kapital (000 SIT) 1.275.683

Število zaposlenih (31. 12. 2005) 142

Število delničarjev 53

Število delnic 14.000 Splošno gospodarsko okolje ocenjujemo glede na vpliv, ki ga je imelo na poslovanje podjetja v letu 2005. V tem letu so poslovanje podjetja najbolj negativno zaznamovali naslednji dejavniki:

• sprememba davčne zakonodaje na področju obdavčitve dohodka pravnih oseb (ZdohPO) – po ocenah je neto učinek v obliki več plačanega davka v primerjavi z letom prej približno 7,5 mio SIT (1,5 mio SIT zaradi nižje stopnje olajšave za investicije ter 6 mio SIT zaradi davčno nepriznanih odhodkov popravkov terjatev in zalog);

• visoka obdavčitev dela in posledično slabša konkurenčnost na mednarodnih trgih;

• pomanjkanje kvalificirane delovne sile v gradbeništvu in drugih tehničnih poklicih.



Pozitivno pa so na poslovanje vplivali naslednji dejavniki:

• nizka stopnja inflacije – povprečna letna stopnja inflacije, merjena z rastjo cen življenjskih potrebščin, je bila leta 2005 2,5 % (leta 2004 je bila 3,2 %, leta 2003 4,6 %, leta 2002 pa 7,5 %);

• stabilen tečaj evra – leta 2005 je bil srednji tečaj Banke Slovenije za evro 239,64 SIT in se je v primerjavi z letom prej zvišal za 3,3 % (leta 2004 je bil 238,86 SIT);

• vrednost opravljenih gradbenih del se je leta 2005 v primerjavi z letom 2004 realno povečala za 3 % – k temu so pripomogla predvsem gradbena dela na stavbah, namenjenih za prebivanje in opravljanje dejavnosti (10,3-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2004), saj se je vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih zmanjšala za 4,5 %;

• realna rast bruto družbenega proizvoda (BDP) v Sloveniji je bila za leto 2005 ocenjena na 4,9 % nominalno, realno pa se je v primerjavi z letom 2004 zvišala za 3,9 % – to je bila ena izmed višjih stopenj rasti v zadnjih letih. K tolikšni rasti BDP v letu 2005 je največ prispevala menjava s tujino, vpliv domače porabe pa je bil občutno manjši.

V letu 2005 je slovenska industrija proizvedla za 3,1 % več kot v letu 2004 (2004 je v povprečju proizvedla za 4,8 % več kot leta 2003). V predelovalnih dejavnostih je bila lani rast nekoliko višja od povprečne rasti, in sicer 3,5-odstotna (leta 2004 je bila rast v primerjavi z letom prej 3,9-odstotna). Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je bila leta 2005 277.279 SIT oziroma za 4,8 odstotka več kot leto prej, povprečna mesečna neto plača pa je bila 176.311 SIT. Povprečna bruto plača v podjetju MARMOR HOTAVLJE, d. d., je bila v letu 2005 250.777 SIT oziroma 90 % povprečne plače v RS. Povprečna urna postavka stroškov dela (bruto plača, prispevki delodajalca, davek na izplačane plače, prevoz na delo, nadomestila za malico, regres za letni dopust) v podjetju je 1.847 SIT oziroma 7,71 EUR. 2.3 PREDSTAVITEV RAČUNALNIŠKE PODPORE V PODJETJU

MARMOR HOTAVLJE, D. D. Podjetje Marmor Hotavlje, d. d. (Marmor, 2003), je začelo računalniško podporo v informacijskem sistemu podjetja uvajati ob koncu osemdesetih let. V letih 1989/90 je začel delovati materialno-proizvodni informacijski sistem (v nadaljevanju MPIS), ki je temeljil na centralnem računalniku WAX II in ustrezni terminalski mreži. Na isti opremi je začel leta 1991/92 delovati tudi finančni informacijski sistem FINMARMOR. Oba sistema sta bila pozneje večkrat nadgrajena, s tem pa je podjetje širilo računalniško podporo poslovanju na področjih, ki jih sistema pokrivata,. V devetdesetih letih je bila v podjetju uvedena množična uporaba računalnikov, kar je bil sicer splošen pojav tega obdobja. Najprej je bila računalniška podpora uvedena za potrebe tehnologije, pozneje še za administrativna dela na vseh področjih komuniciranja podjetja (znotraj in navzven) in za oblikovanje, nazadnje pa tudi za obračunavanje plač, kadrovske evidence in evidence osnovnih sredstev.



V začetku leta 1998 je podjetje zamenjalo centralni sistem WAX II s sposobnejšim ALPHA 800, ki je omogočal izvedbo obdelav z obstoječo programsko opremo MPIS in FINMARMOR. Leto 1999 je bilo prelomno na področju računalniške podpore poslovanju, predvsem zaradi uvedbe davka na dodano vrednost (DDV) in priprav na sodelovanje računalniške strojne in programske opreme v letu 2000. Podjetje se je odločilo, da na področju programske opreme finančni informacijski sistem FINMARMOR zamenja s programom finančnega informacijskega sistema MPIS-FIN (v nadaljevanju MPIS-FIN). S tem je podjetje leta 2000 rešilo problem DDV-ja na področju knjigovodstva in računovodstva, vendar je pri uporabi programa naletelo na vrsto začetnih težav. Z letom 2000 so bili usklajeni tudi materialno-proizvodni informacijski sistem MPIS, programa kadrovske evidence in plač ter program za vodenje blagajne, ne pa tudi program za osnovna sredstva. Programsko opremo MPIS, ki jo podjetje zdaj uporablja za področja spremljanja proizvodnje, materialnega poslovanja, prodaje in nabave, uporabljajo že vrsto let, to pa dokazuje, da je bila programska rešitev ustrezno zasnovana, predvsem pa je ustrezala dejavnosti podjetja. MPIS je v posameznih delih programa prilagojen dejavnosti in organizaciji poslovanja podjetja. Če se osredotočimo na zasnovo in operacijski sistem, ki ga uporablja program, pa je ta zastarel, predvsem zato, ker se ne povezuje ustrezno s sodobnimi računalniškimi orodji, ki so v zadnjih letih postali splošno uporabni. Program pa hkrati ne zajema celotnega poslovanja podjetja, tako da je na posameznih področjih pomanjkljiv, zato na določenih področjih niso v rabi niti funkcije, ki jih že ima. Glede na razmeroma dolgotrajno uporabo programa je zdajšnje stanje uporabe znano, zato naj navedem predvsem pomanjkljivosti programa v Marmorju Hotavlje:

• Proizvodnja in montaže Delovni nalog je izdan na podlagi naročila, ki je poglavitni nosilec podatkov MPIS. Na podlagi delovnih nalogov spremljajo posle v proizvodnji in evidentirajo delo, material pa v nalogu ni knjižen. Obračuna delovnih nalogov ni. Zaradi tega je funkcija delovnega naloga v računalniški obdelavi razvrednotena, saj ne daje ustreznih podatkov o izvedbi del. V proizvodnji prav tako ni točno evidentirana poraba materiala na nalog, predvsem zaradi problema kala pri izdelavi plošč oziroma zaradi materialov, ki se lahko nanašajo na več delovnih nalogov. Z ustreznim načinom uporabe pa bi lahko rešili tudi ta problem. Planiranje je na podlagi poznavanja. Vhodni material je lahko knjižen le na stroškovno mesto. Na objektu montaže so stroški knjiženi neposredno. Neposredni stroški so le stroški materiala, delo po kalkulirani uri in indirektni stroški po oceni (faktorju), ki se vsak mesec spreminja. Obstaja možnost predkalkulacije in pokalkulacije. Tekoče medmesečmo vrednotenje je izdelano na podlagi planskih faktorjev, po dejanskih pa le za nazaj.

• Nabava in skladiščno poslovanje

Spremljanje nabave poteka le v okviru skladiščnega poslovanja kot prejem materialov od dobaviteljev. Osnovni dokument je prevzemnica-izdajnica. Negative zaloge niso dovoljene. Dokument, ki bi povzročil negativno zalogo,



ni knjižen in čaka na knjiženje ustrezne zaloge. Vrednotenje materiala je po povprečnih cenah. Z materialno likvidacijo in vnosom nabavne cene popravijo cene v vseh prometih (linearno popravljanje z dejanskimi stroški). Stroški nabave so v cenah materiala upoštevani le pri izvozu, stroški domače nabave pa ne bremenijo neposredno materiala. Podatki za knjiženje materiala v glavno knjigo (zalog in stroškov) niso avtomatski, saj jih na podlagi posebnih obdelav v MPIS pripravljajo v računovodstvu. Stanje materiala v evidencah MPIS pa ne ustreza povsem knjigovodskim evidencam. Vrednost polizdelkov in izdelkov ugotavljajo tako, da vrednost prevzema po planskih cenah pomnožijo s faktorjem, dobljenim s primerjavo med dejanskimi in planskimi stroški izdelave. Prejem oziroma prevzemnice niso avtomatsko povezane z računi dobaviteljev, zato ni točnega izračuna dejanskih nabavnih cen, pa tudi ne ustrezne materialne likvidacije. V podjetju so problem popravki v skladiščnem poslovanju, saj pogosto zamujajo, zato se pojavljajo razlike med materialnim in finančnim knjigovodstvom.

• Prodaja in fakturiranje

Programska oprema po večini zadostuje poslovanju pri prodaji in fakturiranju, kljub temu pa je na nekaterih področjih nekaj belih lis. Ponudba oz. predračun kot zelo pomemben dokument v poslovanju podjetja pripravljajo v treh oblikah (stara in nova oblika v MPIS in v Excelu). Obračun izvajajo ročno, saj MPIS ne omogoča teh operacij. Ker ni ustrezne povezave med predračunom in računom, predračune zapirajo s posebno obdelavo. Zbirni račun ne obstaja, zato za prevoz oziroma druge storitve, ki jih ni na dobavnici, izdajajo dodatne račune.

• Kalkulacija

V bližnji preteklosti je podjetje vložilo precej truda v razvoj kalkulacije, hkrati s tem pa tudi v novo obliko ponudbe oz. predračuna. Dopolnitev je zahtevala spremembo programa v strukturnih osnovah, vendar ta še ni vgrajena v vse dele programa, zato rezultati tega razvoja ta hip še niso adekvatni vložku. Novo ponudbo, ki je povezana s kalkulacijo, v podjetju zdaj uporabljajo v manjšem obsegu. V skladu z novo ponudbo je treba korigirati tudi fakturiranje

2.4 RAČUNALNIŠKA OPREMA V UPORABI Strojna računalniška oprema obsega centralni računalnik s pripadajočim omrežjem in osebne računalnike. Centralni računalnik ALPHA 800, ki deluje na podlagi operacijskega sistema VMS, ima 32 priključkov, nanje pa je priključenih 16 terminalov in 16 osebnih računalnikov. Poleg te opreme je v podjetju v uporabi še 16 samostojnih osebnih računalnikov. Prepustnost centralnega računalnika je solidna. Povezava centralnega računalnika s priključnimi terminali in osebnimi računalniki pa poteka na zastarelem tipu ožičenja, vendar za zdaj ne zavira obdelave. Na ključnih osebnih računalnikih obstaja problem emulacije tiskalnikov, priključenih na osebne računalnike za izpise iz centralnega računalnika.



Na centralnem računalniku potekajo obdelave MPIS, MPIS-FIN in program blagajne, za te namene pa uporabljajo vso opremo, ki je priključena na centralni računalnik. Uporaba osebnih računalnikov zunaj omrežja centralnega računalnika poteka izključno v samostojni obliki. Zaposleni uporabljajo osebne računalnike za:

• obdelavo plač, kadrovske evidence in evidence osnovnih sredstev, • obdelavo različne dokumentacije v sistemu MS Office (Word, Excell, Power

Point), • obdelavo tehnične dokumentacije s programi CAD CAM, • pridobivanje različnih informacij prek interneta (v manjšem obsegu), • dopolnilne obdelave z manjšimi programi.

Vzdrževanje računalniške opreme v podjetju samem ni popolnoma zagotovljeno. Podjetje ima sklenjene dogovore z zunanjimi sodelavci za:

• splošno vzdrževanje sistemske opreme centralnega računalnika, • vzdrževanje (po naročilu) strojne opreme centralnega računalnika, • splošno vzdrževanje MPIS in MPIS-FIN, • splošno vzdrževanje programske opreme za obračunavanje plač in za

kadrovske evidence Podjetje zagotavlja vzdrževanje osebnih računalnikov ter pripadajoče strojne in programske opreme s svojimi lastnimi kadri in po potrebi v sodelovanju z vzdrževalci.



3 PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Pri prenovi informacijskega sistema proizvodnje izhajamo iz dejstva, da mora biti proizvodnji sistem povezan z drugimi informacijskimi sistemi v podjetju, katerih prenova je že končana (Bernik et al., 2003). Obsegala je postavitev, uvedbo in zagon računalniške obdelave s programsko opremo Krmar za finančno knjigovodstvo, in sicer:

• dobavo in namestitev računalniške komunikacijske mreže, • dobavo in namestitev računalniškega sistema (strežnik s pripadajočo

opremo), • dobavo in namestitev programske opreme Krmar za področje finančnega

knjigovodstva, • pripravo podatkov za prenos iz obstoječega sistema MPIS (materialno-

proizvodni informacijski sistem na ALPHI) v sistem Krmar, • povezavo sistemov MPIS in Krmar, • izobraževanje delavcev za delo s Krmarjem in njihovo uvajanje, • izdelavo organizacijskih predpisov za vodenje podatkov v MPIS in Krmar, • skrbništvo nad Krmarjem in sodelovanje z dobaviteljem te programske

opreme. Pripravljalna dela za prenovo informacijskega sistema proizvodnje so potekala od februarja do vključno maja 2005, v začetku leta 2006 pa smo za obdelavo začeli uporabljati programsko opremo Krmar. Pripravljalna dela so trajala dlje, kot smo prvotno načrtovali, vzroki za podaljšanje pa so:

• podatki za prenos iz starega sistema so bili na razpolago pozneje, kot je bilo načrtovano, ker so bili zaradi pomanjkanja kadrov v knjigovodstvu bilančni podatki za prejšnje leto zaključeni pozneje, kot je bilo predvideno; zaradi tega se je povečal tudi obseg podatkov za tekoče leto, ki jih je bilo treba prenesti;

• zamujala je tudi priprava stalne povezave med MPIS in Krmarjem na podlagi računalniških programov, ki sta jih izdelala vzdrževalec sistema MPIS g. Gorjup in VBG Commerce (izdelana je bila maja 2005), poleg tega pa so se v povezavi pokazale še nekatere napake, zaradi katerih je bilo treba podatke dodatno popraviti;

• programska oprema za prenos podatkov v sistem Krmar je v nekaterih primerih delovala pomanjkljivo (izpuščala je nekatere podatke); ker je bilo to ugotovljeno šele naknadno, so popravki zahtevali tako dodatno delo kot dodaten čas;

• zaposleni v podjetju, ki smo jih potrebovali za pripravo prenosa, zaradi odsotnosti ali zaposlenosti niso bili vedno na voljo, zato je bilo za izvedbo nekaterih poslov potrebnega več časa.

Pri uvajanju informacijskega sistema smo sledili potrebam podpore pri poteku in razpisu proizvodnje, kot ga dejansko uporabljamo, saj so bili poslovni procesi prenovljeni in optimirani na tehnologijo obdelave oz. montaže, kakršna obstaja v podjetju. Sistem mora omogočati podporo za naslednje poslovne procese (opisane so tudi njihove poglavitne značilnosti):



1. Potek in razpis proizvodnje Proizvodnja v podjetju Marmor Hotavlje obsega proizvodnjo na zalogo (polizdelke, določene vrste izdelkov, glej Slika 1) in proizvodnjo izdelkov za znanega kupca na podlagi naročila (Slika 2). Proizvodnjo spremljamo z obdelavo delovnih nalogov v okviru proizvodnje. Ob vnosu naročila referent na podlagi fantomov, ki so predpostavljeni za vse vrste izdelkov za prodajo, izdela nov matični podatek. Ta ima svojo kosovnico z delovnimi postopki.

Slika 1: Potek izvedbe proizvodnje na zalogo

Slika 2: Potek izvedbe proizvodnje po naročilu za znanega kupca Delovni nalogi so razpisani na podlagi naročil iz prodaje in na podlagi planiranja proizvodnje za izdelavo polizdelkov (bloki, plošče). Uporabljamo posamični delovni nalog (PDN), če se nalog nanaša na izdelavo enega artikla, ali skupinski delovni nalog (SDN), če se ta nanaša na izdelavo več artiklov. Za obe zvrsti proizvodnje je načelno mogoče uporabiti obe vrsti, za proizvodnjo v podjetju Marmor Hotavlje pa je značilno, da PDN po večini uporabljamo v proizvodnji na zalogo, SDN pa skoraj praviloma v proizvodnji na podlagi naročila. Delovne naloge oblikujemo glede na artikle, ki jih želimo izdelati, in sicer na podlagi nabora iz matičnih podatkov artiklov, če bo artikel izdelan za zalogo, ali na podlagi nabora naročil, če gre za izdelke, ki jih zahtevajo v prodaji izdelana naročila.



2. Izvedba del na objektu Na podlagi povpraševanja izdela komerciala ponudbo ali predračun. Ko stranka potrdi ponudbo oziroma (za večja dela) sklene s podjetjem pogodbo, komerciala izdela grobo naročilo. Ponudbo in grobo naročilo prevzame oddelek za inženiring (vodja objekta), potem pa na terenu izvede izmere in izdela končno naročilo, ki je podlaga za delovni nalog v okviru proizvodnje, ki izdela potrebne artikle. Za montažo posameznega objekta je v rabi storitveni delovni nalog (STO). Pozicije STO so posamezne aktivnosti montaže. Pozicije so vezane na objekt (stroškovno mesto), ki je enako kot pri SDN. Stroške nosi objekt. Storitveni delovni nalog je nosilec poslov, stroškov del in materiala na objektu. Na podlagi storitvenega naloga skladiščnik izdaja artikle, potrebne za montažo na objektu. Vodja objekta knjiži na nalog porabo časa, knjigovodstvo pa vse druge stroške, ki nastanejo v zvezi z objektom (storitve kooperantov, kilometrina itd.), in to tako, da v okviru predpisanega knjiženja za dani dokument določa kot stroškovnega nosilca delovni nalog. Pri delu na objektih, ki traja več mesecev, spremljamo Izvajanje del na storitveni nalog s pomočjo situacij. Vodja objekta sporoča potrebne podatke za izdelavo računov za obračun situacij in končni obračun za to pristojni osebi, ta pa na njihovi podlagi izdela potrebne račune za stranko. Popis je podlaga za fakturiranje situacije in obračun porabe materiala. Na podlagi zbranih podatkov je kadar koli mogoč pregled stanja na nalogu oz.obračun doseženih stroškov.



Slika 3: Spremljanje stroškov in proizvodnje za dela na objektu 3. Proces skladiščenja (izdaja na podlagi delovnih nalogov, knjiženje materiala,

prejetega na podlagi delovnih nalogov) Izdajanje materialov iz skladišča na nalog poteka na podlagi obdelave Izdaja z rezervacijo v okviru skladiščnega poslovanja (proizvodnja). S tem so na nalog preneseni materiali, ki so rezervirani za posamezne delovne naloge. Za prejem polizdelkov in izdelkov iz proizvodnje uporabljamo obdelavo Prejem izdelkov iz delovnega naloga v okviru skladiščnega poslovanja (proizvodnja), s tem pa v skladišču ustvarimo zalogo bodisi za poznejšo nadaljnjo obdelavo bodisi za prodajo. Izdaja materiala za objekt poteka prek skladišča objekta (prenos), končna izdaja pa je na objekt prenesena šele po vgradnji. Knjiženje nelogičnega prometa onemogočajo kontrole prometa.



4. Evidenca opravljenega dela Določiti je treba tudi način in pogostost evidence dela v proizvodnji in montažah. V zvezi s tem predlagam, da bi evidenco časa izvajali z zamikom dveh mesecev po zagonu. 5. Materialni obračun in obračun delovnih nalogov Materialni obračun je izdelan po povprečni ceni. Rezultati obračuna so vrednost prejema, vrednost porabe in vrednost zaloge. Temelj obračuna so podatki iz prometa materiala, polizdelkov in izdelkov po skladiščih. 6. Ponujanje–naročanje–dobavljanje–fakturiranje Klasično ponudbo oz. predračun je mogoče izdelati v prodaji na drobno, ponudbe za objekt z montažo pa zaradi različnih dejavnikov ni mogoče natančno definirati (vgradnja, dodatni material, okvirni podatki); podobno velja tudi za ponudbo za izvoz (nazivi artiklov v tujem jeziku). Lokacije skladišč Šifra Naziv Šifra lokacije Lokacija

1. Bloki BL Bloki 2. Gaterirane plošče GP Gaterirane plošče 3. Polizdelki PI Polizdelki 4. Gotovi izdelki GI Gotovi izdelki 5. Repromaterial OS Repromaterial

SEM Elektromaterial SSV Strojno vzdrževanje STD Tesarske delavnice

SMD Avtomehanične delavnice SEK Eksplozivo

6. Osebne zadolžitve OZ Osebne zadolžitve 7. Konsignacije pribl. 80 konsignacijskih skladišč

Prenovljeni informacijski sistem mora podpirati vse navedene procese in obstoječe tehnologije, pri tem pa ne smemo dopustiti, da bi bil posamezen element ali tehnologija procesa izpuščena, saj bi to povzročilo dodatno delo z drugimi orodji in drobljenje podatkov zunaj centralnega informacijskega sistema podjetja. 3.1 DEFINIRANJE UPORABE IS V PROIZVODNJI Spremljanje z IS v proizvodnji se začne na nivoju bloka.Spremlja se ga od razreza v plošče, plošče za izdelavo izdelkov in polizdelkov, manj pa za nadaljnjo prodajo. Nekaj izdelkov je standardnih, večina pa je izdelanih po naročilu. Razpis proizvodnje iz naročil ali za polizdelke iz matičnih podatkov na podlagi SDN in PDN. Ob razpisu rezervacije materiala na prvi ravni. Razpis obsega potrebno proizvodno dokumentacijo. V podjetju smo začeli leta 2006 uporabljati planiranje proizvodnje. Za materialni obračun uporabljamo povprečno ceno, izračun lastne cene polizdelkov in izdelkov



ter kalkulacija na ravni posameznih izdelkov pa za zdaj še nista določena. Pred začetkom del so za večino polizdelkov ter za večino fantomov izpolnjene kosovnice, na podlagi teh pa v oddelku prodaje pripravijo naročila, dobavnice in račune. Po začetku del so kosovnice po potrebi dopolnjene z manjkajočim materialom. Manjkajoči material ugotavlja prodaja, priskrbi pa ga proizvodnja. Način delovanja je treba še določiti. Programski modul Proizvodnja je namenjen za pripravo, planiranje, spremljanje in analiziranje dogajanj v proizvodnih procesih. Obsega izdelovanje konstrukcijskih in tehnoloških kosovnic in tehnoloških postopkov, planiranje, spremljanje in časovni potek proizvodnje, delovne postopke in delovne centre, generiranje zahtevkov za nabavo, realizacijo delovnih nalogov, kalkulacije in njihov pregled, skladiščno poslovanje, materialni obračun in inventuro. V okviru proizvodnje je vodeno tudi materialno gospodarjenje z materialnimi obračuni po izbrani metodi in celotno skladiščno poslovanje. Programski paketi so povezani tako med seboj kot tudi z drugimi paketi, ki jih podjetje Marmor Hotavlje že uporablja (glavna knjiga, vhodne fakture, davčna knjiga, blagajna). Uvedba programa za omenjena področja je razmeroma zahtevna naloga, ki jo prevzema podjetje v celoti. Uvedba mora zagotoviti oz. določiti:

• postopke za postavitev baz podatkov, potrebnih za začetek obdelav, • postavitev definicij in metod potrebnih obračunov, prenosov podatkov in

obdelav, • uvedbo obdelav po fazah, • zagon obdelav in zagotovitev ustrezne uporabe njihovih rezultatov.

V vseh fazah postavitve je treba zagotoviti dejavno sodelovanje zaposlenih s strokovnjaki za postavitev obdelav. Zato je treba imenovati projektno skupino, ki bo v sodelovanju z dobaviteljem opreme zagotovila uspešno uvedbo. 3.2 PREGLED UPORABE RAČUNALNIŠKE OPREME Proizvodni oddelek obsega operativno proizvodnjo s pripravo dela in obrati LTP (linija tankih ploščic), SKD (strojno kamnoseška delavnica) in RKD (ročno kamnoseška delavnica) ter montažo z objekti montaže in vzdrževanja. Glede na število zaposlenih (pribl. 100 delavcev) obsega večji del podjetja. Uporaba računalniške opreme v oddelku je dokaj intenzivna. V pripravi dela uporabljajo programi CAD/CAM, ki je namenjen pripravi tehnološke dokumentacije. Po mnenju vodje oddelka podjetje komaj še zadovoljuje potrebe po obdelavi na tem področju, zato sta nujni boljša opremljenost tako na strojnem kot na programskem področju. Za spremljanje poslovanja v oddelku po večini uporabljajo materialno-proizvodni informacijski sistem MPIS. Večji del proizvodnje obsega izdelavo izdelkov za znanega kupca s potrjenim naročilom, le manjši del pa izdelavo izdelkov za zalogo. Naročnik je v tem primeru podjetje. Planiranje proizvodnje nima računalniške podpore in poteka na podlagi poznavanja pogojev poslovanja v proizvodnji. Dokument za spremljanje dela v proizvodnji je nalog, ki je obvezno povezan z naročilom. Vhodni materiali so knjiženi le na stroškovno mesto, ne pa neposredno na nalog. Vzrok je v porabi materiala (npr. plošč), saj je ta lahko vnesen na več delovnih nalogov, s tem pa je onemogočena poznejša kalkulacija cene izdelkov na



nalog oz. obračun naloga v proizvodnji. Zaradi takšnega evidentiranja vhodnega materiala naloga ni mogoče obračunati v celoti, zato tega tudi ne izvajajo. Delo je evidentirano v delovnem nalogu, v proizvodnji pa je tudi računalniško obdelano. Podatke o delu uporabljajo vodje pri pregledu in preverjanju časov v proizvodnji in montaži, pa tudi za pokalkulacijo projektov. Teh podatkov pa ne uporabljajo neposredno za obračun plač, saj so le podlaga za pripravo podatkov za ta namen. Podobno kot poteka spremljanje v proizvodnji, poteka tudi spremljanje dela pri montažah, le da je material, izdan za montaže oz. objekte, evidentiran točno na objekt, to pa omogoča poznejšo pokalkulacijo. Za prevzem oz. izdajo materiala uporabljajo dokumenta prevzemnica in izdajnica. V MPIS obstaja tudi preprosta evidenca za spremljanje vzdrževanja posameznih strojev, to pa omogoča vodenje historiata vzdrževanja strojev. 3.3 ZNAČILNOSTI PROGRAMSKE OPREME – MATERIALNO-

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM MPIS Za svoje poslovanje podjetje je na vrsti področij uporablja programsko opremo. To velja za proizvodnjo, nabavo, prodajo, materialno knjigovodstvo, fakturiranje in kalkulacije. Ker podjetje program uporablja in razvija že vrsto let, je njegova uporabnost dokaj obsežna, nekaj programskih rešitev pa je prilagojenih dejavnosti in organizaciji poslovanja podjetja. 3.3.1 Pregled potrebnih vsebin programa Šifranti – Številni šifranti, s katerimi operira MPIS, imajo večkrat vlogo parametričnih podatkov, to pa povečuje prilagodljivost obdelave. Značilnosti pomembnejših šifrantov so:

• Partnerji imajo 20.000 vpisov, to pa je dokaj obsežna zbirka. Obstaja problem skrbništva nad podatki, dodajanje je nujno na več delovnih mestih, zato nastane več vpisov za enega partnerja. Kupci in dobavitelji imajo v šifrantu ločena območja, zato je število vpisov večje, za partnerja, ki je kupec in dobavitelj, pa sta najmanj dva.

• Artikli (materiali, polizdelki, izdelki, storitve) imajo 13.000 vpisov. Med artikli so tudi storitve za izdelavo računov, ki se pojavljajo kot posledica neobračunanega naloga. Posebnost je en sam artikel z različnimi dimenzijami (police, stopnice), zaradi česar je občutno zmanjšano število potrebnih artiklov v datoteki. Konto je matični podatek, to pa lahko v več vrstah prometa povzroči napačno knjiženje. Šifre artiklov so delno poimenovane (N – nestandarne, S – standardne, M –montaža-storitve).

• Stroškovna mesta imajo 2.500 vpisov, saj so v šifrantu MPIS dvomestna stroškovna mesta in petmestni objekti, pred katerimi je znak M. V MPIS-FIN so stroškovna mesta trimestna. Razlog za veliko število vpisov so objekti, ki ostajajo trajno v datoteki.



• Vrsta poslov je šifrant, s katerim uporabniki določajo vrsto del, npr.:

P0 – prodaja z vgradnjo v prodaji na drobno, P1 – prodaja izdelkov v MH, P2 – izvoz, P3 – montaža (objekti), P4 – odprema za vgradnjo (dobavnice za P0 in P3), P5 – predračuni.

• Enote mer so kos, m², m1 in so vezane na artikel. • Kontni plan je po navadi pripravljen v začetku leta in vsebuje veliko analiz, ki

sicer niso nujne (posojila po bankah, vrste materialov itd.). • Podatki o zaposlenih so v MPIS vodeni le v enostavni evidenci. • Podatki o strojih so v MPIS vodeni kot enostavna evidenca za spremljanje

vzdrževanja. Proizvodnja – Delovni nalog se vedno sklicuje na naročilo, ki je nekakšen nosilec podatkov v MPIS. Obstajajo delovni nalogi za spremljanje posla v proizvodnji in za evidentiranje dela. Obračuna delovnih nalogov ni. V proizvodnji tudi ni evidentirana točna poraba na posamezen nalog, saj se ta zaradi problema plošč oziroma materialov lahko nanaša na več delovnih nalogov. Planiranje poteka na podlagi poznavanja, saj za ta del poslovanja ni zagotovljena računalniška podpora. Vhodni materiali so knjiženi le na stroškovno mesto. Skladiščno poslovanje – Temeljna dokumenta sta prevzemnica in izdajnica. Negativne zaloge niso dovoljene. Dokument, ki bi povzročil negativno zalogo, ni knjižen in čaka na knjiženje ustrezne zaloge. Material je vrednoten po povprečnih cenah. Posebnost je nabava novih materialov oz. izdelkov, za katere še ni cene, zato ima ceno 0, to pa zniža povprečno ceno. Z materialno likvidacijo in vnosom cene nabave se popravijo cene v vseh prometih (linearno popravljanje z dejanskimi stroški). Stroški nabave so v cenah materiala upoštevani le pri uvozu (carina), domača nabava pa materiala ne bremeni neposredno. Prodaja in fakturiranje – Poslovanje prodaje in fakturiranja je po večini vodeno s programsko opremo, obstajajo pa še nekatera odprta področja. Tako je npr. ponudba (predračun) kot zelo pomemben dokument v poslovanju podjetja izdelana v treh oblikah (stara in nova oblika MPIS in v Excelu). Tudi obračun situacij MPIS ne poteka računalniško, ampak ročno. Zaradi neustrezne povezave med predračunom in računom, je treba predračune zapirati po posebnem postopku, ker ne obstaja zbirni račun, pa je treba za prevoz oz. druge storitve, ki jih ni na dobavnici, pripravljati dodatne račune. Kalkulacija – Obstaja možnost predkalkulacije in pokalkulacije. Stroški niso knjiženi povsem neposredno na objekt. Neposredni stroški so le stroški materiala, delo po kalkulativni uri in posredni stroški po oceni (faktorji), ki se mesečno spreminja. Tekoče medmesečno vrednotenje je izdelano na podlagi planskih faktorjev, po dejanskih le za nazaj (pokalkulacija). Programska oprema razmeroma dobro pokriva vrsto področij poslovanja podjetja. Uporabnost programa je zadovoljiva in obsežna, kljub temu pa obstajajo nekatere pomanjkljivosti, ki jih bi veljalo v prihodnosti odpraviti bodisi z nadgradnjo bodisi z zamenjavo programske opreme:



• Program ima nekaj formalnih napak, te pa bi bilo z manjšimi posegi mogoče odpraviti.

• V bližnji preteklosti je podjetje z avtorjem vložilo precej truda v razvoj kalkulacije ter v razvoj nove oblike ponudbe oz. predračuna. Dopolnitev je zahtevala spremembo strukturnih osnov programa, vendar te še niso vgrajene v vse dele programa, zato rezultati za zdaj še ne ustrezajo vložku. Novo ponudbo kalkulacije za zdaj v podjetju uporabljajo v manjšem obsegu, v skladu z novo ponudbo pa je treba korigirati tudi fakturiranje.

• Program je bil izdelan pred več kot desetimi leti in počasi tehnološko zastareva. Treba bi bilo razmišljati o tehnološki posodobitvi programa. Velika je tudi rizičnost delovanja programa, saj sta razvoj in vzdrževanje programa vezana na eno samo osebo.

Glede na vse navedeno bi bilo smiselno, da bi podjetje pri prenovi uporabilo znane pristope oz. bi takšne pristope zahtevalo od ponudnika. Funkcije bi bilo seveda treba dograditi in jih prilagoditi potrebam podjetja. Predlog ukrepov oz. usmeritev:

• Sestaviti je treba seznam formalnih napak in jih odpraviti. • Nadaljevati je treba razvoj kalkulacije na programskem in organizacijskem

področju, predvsem pri ugotavljanju čim več neposrednih podatkov (realizacija in stroški), ki se nanašajo na nosilca kalkulacije;

• Ponudbo je treba dopolniti tako, da bo njena oblika ustreznejša in da bo vsebovala več pomoči uporabnikom. Če bi bilo tehnično to mogoče, bi bil priporočljiv prenos ponudbe, izdelane v okolju MPIS, v okolje OpenOffice ter njeno nadaljnje oblikovanje.

• V skladu s strukturami kalkulacije in nove ponudbe bi bilo treba urediti še druge dele programa (naročilo, fakturiranje).

• V prihodnje veljalo čim več podatkov pridobiti na osnovne nosilce podatkov (naročilo, nalog, objekt), saj bi to izboljšalo spremljanje poslovanja podjetja. S tem bi se izboljšala tudi kakovost informacij, ki jih daje kalkulacija, saj ta upošteva tudi razmeroma veliko posrednih stroškov.

• V določenih delih programa bi bilo treba vzpostaviti boljše povezave med posameznimi deli programa (predračuni–računi).

• Pripraviti plan izboljšanja stanja šifrantov (vodenje šifrantov, priprava pomožnih programov).

Ker je v uporabi veliko število osebnih računalnikov, je nujna postavitev sodobne računalniške mreže. Podjetje si je v bližnji preteklosti za to že zagotovilo tehnične možnosti, vendar so za postavitev mreže in pripadajočo opremo potrebna precejšnja finančna sredstva. Mreža mora zagotavljati:

• boljšo povezljivost in večjo razpoložljivost programov, podatkov in dokumentov, ki so zdaj v datotekah osebnih računalnikov,

• možnost uvedbe programske opreme v sodobnih okoljih, • večjo in racionalnejšo uporabo interneta kot sodobnega komunikacijskega

orodja in • možnost nadaljnjega razvoja informatike v sodobnih oblikah.

Poleg tega mora ob morebitni uvedbi finančnega informacijskega sistema zagotavljati tudi možnost nadgradnje mreže. Ob tem pa treba opozoriti na nekaj pomembnih dejstev:



• mrežo je treba vzpostaviti s tisti hip najsodobnejšo opremo, saj ta zaradi bliskovitega razvoja hitro zastari;

• sistemi mrež osebnih računalnikov so zelo fleksibilni in omogočajo uporabo najrazličnejše programske opreme;

• sistemi mrež osebnih računalnikov so občutno manj stabilni kot sistemi, ki temeljijo na delovanju klasičnih mrež s centralnim računalnikom, poleg tega pa so tudi bolj občutljivi na vplive znotraj in zunaj mreže;

• glede na vse omenjeno je treba zagotoviti tudi ustrezno varovanje in vzdrževanje opreme.

V tej nalogi se osredotočamo na prenovo materialno-proizvodnega IS, ki je temelj informacijskega sistema proizvodnje v podjetju Marmor Hotavlje, d. d. Slika 4 prikazuje osnovno vstopno okno v stari sistem pred prenovo.

Slika 4: Osnovni meni sistema MPIS Stari MPIS je bil razdeljen na več podsistemov dela v proizvodnji, ki so vključevali tehnološke postopke, delovne naloge in vse poprodajne aktivnosti, kot so reklamacije in plani, hkrati pa je omogočal pregled proizvodnje tudi po finančni plati – pokalkulacije. Vstopno okno je prikazano na sliki 5.



Slika 5: MPIS – posamezna področja spremljanja in priprave dokumentov Izvajanje določenih postopkov v proizvodnji sprožimo z izdajo delovnega naloga, prikazanega na sliki 6.

Slika 6: Delovni nalog v starem sistemu MPIS Delovni nalog obsega vse pomembne podatke, vključno s potrebnimi materiali, stroji itd. Na sliki 7 je prikazan pregled izpisa posameznega dokumenta z zbirom podatkov in različnih statistik.



Slika 7: Pregled izpisa delovnega naloga Kot primer navajam primer izpisa delovnega naloga za posamezno proizvodno fazo. V proizvodnji je to fizični delovni nalog, na podlagi katerega obratovodja odredi delo podrejenim, delavec pa na stroju dejansko izdela izdelek, kakršnega zahteva delovni nalog. Na podlagi predstavljenega delujočega sistema ter podanih zahtev in potreb smo začeli iskati informacijski sistema, ki bi podprl opisane procese in tehnologijo in bi bil hkrati povezljiv s procesi, ki so že podprti s prenovljeno programsko opremo. Pri tem smo dali prednost ponudniku, ki je bil izbran že v fazi prenove finančnega dela informacijskega sistema, saj bi s tem odpadli problemi povezljivosti, poleg tega pa bi komunicirali le z enim dobaviteljem, ljudi, ki uvajajo informacijski sistem in njihov način dela pa poznamo ... Pogoj je seveda, da informacijski sistem za podporo proizvodnji podpre vse opisane procese po konkurenčni ceni in na predviden način.



4 PRENOVA SISTEMA Pri prenovi sistema smo se torej osredotočili na iskanje takega informacijskega sistema, ki bo povezljiv z uvedenim finančnim informacijskim sistemom, ki bo podpiral vse funkcije proizvodnje in obstoječe tehnologije, ki je primeren za tehnologijo obdelave kamna in ima reference v podjetjih z enakim ali podobnim poslovnim procesom. Kaj hitro smo ugotovili, da je povezljivost med informacijskimi sistemi različnih ponudnikov sicer dobra, vendar je polna integracija mogoča le pri nekaterih. Pri podrobnejšem pregledu smo ugotovili, da ustrezno stopnjo integracije podpirata pravzaprav le dva informacijska sistema za vodenje in spremljanje proizvodnje, pa tudi, da eden izmed njiju ni primeren za vodenje tipa proizvodnje, kakršen je v podjetju Marmor Hotavlje. Edini, ki je ponujal potrebno možnost integracije in ki podpira tip naše proizvodnje, poleg tega pa ima s svojim sistemom tudi reference na področju obdelave kamna, je na koncu ostal informacijski sistem Largo (Perftech, 2005). Njegova prednost je tudi v tem, da je ta sistem v podjetju že uveden na področju financ, da poznamo način dela podjetja ter ljudi, ki skrbijo za razvoj in vzdrževanje sistema, zato smo se odločili, da prenovo informacijskega sistema proizvodnje zaupamo prav temu podjetju. V obdobju priprav na uvajanje smo natančno določili potrebe in zahteve, ki jih mora izpolniti informacijski sistem proizvodnje, ter ugotovili, da Largo pokriva večino postopkov. Dogovorili smo se za izpopolnitev procesov za postopke, ki jih Largo do tedaj ni zajemal, določili pogodbeno ceno, roke uvajanja in zahteve, ki jih sistem mora izpolniti, ter začeli uvajati novi sistem. 4.1 PREDSTAVITEV LARGA Marmor Hotavlje uporablja za področja spremljanja proizvodnje, materialnega poslovanja, prodaje in nabave programsko opremo MPIS. Ta produkt uporabljamo že vrsto let, saj je bila programska rešitev ustrezno zasnovana in v posameznih delih prilagojena dejavnosti in organizaciji poslovanja podjetja. Glede na zasnovo in operacijski sistem, ki ga program uporablja, pa je MPIS zastaral, saj se ne povezuje ustrezno s sodobnimi računalniškimi orodji, ki so v zadnjih letih postali splošno uporabni. Poleg tega program ne pokriva celotnega poslovanja podjetja, zato se podatki na nekaterih področjih podvajajo. Marmor Hotavlje je zato s podjetjem Perftech, d. o. o., sklenil pogodbo o dobavi programske opreme Krmar (Largo) za področja proizvodnje, materialnega poslovanja, prodaje in nabave. Programski modul Proizvodnja je namenjen za pripravo, planiranje, spremljanje in analiziranje dogajanj v proizvodnih procesih. Obsega izdelovanje konstrukcijskih in tehnoloških kosovnic ter tehnoloških postopkov, planiranje, spremljanje in časovno določitev proizvodnje, delovne postopke in delovne centre, generiranje zahtevkov za nabavo, realizacijo delovnih nalogov, kalkulacije in njihov pregled, skladiščno poslovanje, materialni obračun in inventuro. V okviru proizvodnje je vodeno tudi materialno gospodarjenje z materialnimi obračuni po izbrani metodi in celotno skladiščno poslovanje.



Poleg tega se programski paket Proizvodnja tesno povezuje tudi s programskima paketoma Nabava in Prodaja. Programski paket Nabava je namenjen za zunanje naročanje na podlagi internih naročil v podjetju in za prevzemanje naročenega blaga. Razvit je za učinkovito spremljanje in analiziranje nabavnega procesa v proizvodnih in trgovinskih podjetjih. Programski paket Prodaja je namenjen celotnemu prodajnemu procesu podjetja in omogoča izdelavo vseh dokumentov, potrebnih v prodaji, od ponudbe do računa za dobavljeno blago oz. za opravljeno storitev za določenega kupca. Izdelavo računa je mogoče avtomatsko generirati iz potrjene dobavnice, to pa iz naročila. Programski paketi so povezani tako med seboj kot tudi z drugimi paketi, ki jih Marmor že uporablja (glavna knjiga, vhodne fakture, davčna knjiga, blagajna). Uvedba programa za zgoraj navedena področja je razmeroma zahtevna naloga, ki jo prevzema podjetje v celoti. Uvedba mora zagotoviti oz. določiti: § postopke za postavitev baz podatkov, potrebnih za zagon obdelav, § postavitev definicij in metod, potrebnih za obračune, prenose podatkov in

obdelave, § uvedbe obdelav po fazah, § zagon obdelav in ustrezno uporabo njihovih rezultatov.

V vseh fazah postavitve je nujno zagotoviti dejavno sodelovanje zaposlenih s strokovnjaki za postavitev obdelav. Zaradi tega je bila imenovana posebna projektna skupina, katere naloga je bila v sodelovanju z dobaviteljem opreme zagotoviti uspešno uvedbo novega sistema. Na tej podlagi smo v podjetju skupaj s strokovnjaki podjetja Perftech pripravili prenovljen MPIS, ki izpolnjuje vse zahtevane funkcije, ima pa tudi nekaj takih, ki jih bomo potrebovali v prihodnosti. Poleg tega je prenovljeni sistem povezljiv z vsemi informacijskimi podsistemi podjetja, tako da skupaj z njimi sestavlja integralni informacijski sistem našega podjetja. 4.2 PRENOVLJENI SISTEM MPIS LARGO V nadaljevanju podajam opis prenovljenega informacijskega sistema za vodenje proizvodnje MPIS LARGO s prikazom funkcij, ki jih vsebuje.



Slika 8: Pregled izpisa Prijava v Largo Slika 8 prikazuje osnovno masko za prijavo v program Largo. V osnovni maski je danih več možnosti za prijavo v celotno področje poslovanja podjetja. Za vsakega uporabnika je točno določeno, na katero področje programa se lahko prijavi. Prav tako ima vsak del pravo in testno bazo za preverjanje in učenje. Ker nas zanima predvsem proizvodni del, se prijavimo v okno Proizvodnja z MRPII. Za nas zanimivo področje je tudi okno Nabava in Prodaja. Nabava je zanimiva z vidika naročanja materiala pri dobavitelju, prodaja pa zaradi statusa naročila, saj je na podlagi potrjenega naročila izdelan delovni nalog, ki je osnova za proizvodni del.



Slika 9: Pregled izpisa Podokna delovnega naloga Vsak modul Larga ima svoj meni uporabe. Po navadi so meniji za manipuliranje s podatki in obdelave zgoraj, spodaj pa so meniji za različne preglede, analize in druge potrebe uporabnikov. Slika 6 prikazuje podokna delovnega naloga. V njem lahko poiščemo vse podatke od povezave z naročili do materiala, naročenega za ta nalog. Mogoča so tudi pregledovanja statusa, v katerem je nalog glede na fazo proizvodnje. Omogočeno je tudi iskanje po številki, kupcu in materialu za točno določen delovni nalog. Primer pogleda je lahko tudi, koliko ur je bilo porabljenih za določen delovni nalog v fazi proizvodnje, in to tako za strojni kot za ročni del dodelave. Ti podatki so vsak dan sproti vneseni v sistem, in to na podlagi t. i. Delovnih listov, na katere delavci vpisujejo število ur in operacije, ki so jih opravljali za točno določen nalog.



Slika 10: Pregled maske vnosa in ažuriranja matičnih podatkov Ta maska prikazuje tabelo za iskanje, popravljanje in vnos matičnih podatkov artiklov. Za vsak artikel na pet različnih ekranov vnašamo in po potrebi spreminjamo 90 različnih podatkov. V podjetju so za artikle predpisani obvezni podatki. Minimalno število podatkov za artikel je 14 podatkov, za artikle iz kamna pa 25 podatkov, ki opredeljujejo lastnosti artikla. Na matične podatke je vezana vrsta šifrantov, ki jih je treba dopolnjevati z obsegom poslovanja (npr. uporaba novih materialov). Za prenos podatkov iz stare baze smo pripravljali bazo v Excelu ter jo potem prenesli v Largo.



Slika 11: Pregled izpisa Nabavni cenik artiklov Slika 11 prikazuje vnos matičnih podatkov, s katerim pregledujemo cene artikla. Glede na potrebe podjetja ima lahko artikel različne tipe cen, na primer lastno, prodajno in nabavno ceno. Nabavne in lastne cene se, razen pri nekaterih lastnih izvornih materialih (blok Hotavlje), izračunavajo avtomatično na podlagi cen nabave in proizvodnje, prodajno ceno pa vnašamo na podlagi kalkulacije po internem ceniku. Podlaga za vse kalkulacije in spremljanje skozi proizvodnjo v podjetju je blok materiala.



Slika 12: Pregled izpisa Izpis prikazuje kosovnico končnega izdelka, tj. tlaka "Hotavlje", katerega širina je 50 cm, dolžina poljubna, debelina pa 2 cm. Iz izpisa je tudi razvidno, iz katerega matičnega podatka je izdelek narejen, prav tako pa tudi, po kakšni tehnologiji, na katerem delovnem centru in v kolikšnem času bo izdelek narejen. Vsi časi so planirani v številu m² izdelka na uro. Vse kosovnice končnih izdelkov vsebujejo tudi podatek o kalu (postavka kol. m¹ 1,2). Glede na to je planiran izmet materiala pri tem izdelku 20 %.



Slika 13: Pregled izpisa Na tem izpisu lahko najdemo vse standardne postopke (operacije), ki jih uporabljajo v podjetju. Vsi standardni postopki so vezani na delovne centre, ki so osnova za izračun porabe časa in s tem stroškov izdelave, ti podatki pa so osnova za izdelavo kalkulacij, predračuna in naročila, nazadnje pa še za izpolnitev delovnega naloga za proizvodnjo.



Slika 14: Pregled izpisa standardnih delovnih postopkov proizvodnje To je izpis vseh standardnih delovnih postopkov, potrebnih za potek proizvodnje od surovine do končnega izdelka. S temi postopki določamo vrstni red obdelav za točno določen izdelek, hkrati pa so vsi povezani z delovnimi centri, prek katerih dobivamo podatke o točnih stroških na opravljeno uro delovnega centra, v našem primeru stroja.



Slika 15: Pregled delovnih postopkov za posamezeni izdelek Tukaj vidimo izpis delovnih postopkov za točno določen izdelek in sicer za tlak Hotavlje 50×prosto×2 polirane obdelave. V tem primeru bomo za ta izdelek uporabili dva postopka in sicer normalni razrez na krožni žagi in poliranje na tračni brusilki.



Slika 16: Pregled delovnih centrov, stroški in zasedenost kapacitet Izpis nam pokaže vse delovne centre v podjetju. Na njem lahko vidimo, kolikšni so fiksni stroški, kolikšna je zasedenost kapacitet strojev ter kakšen je strošek ustrezno usposobljenega delavca. Hkrati lahko tudi vidimo, za katere standardne postopke so odgovorni. Pomemben del finančnega vrednotenja posla je priprava kalkulacije za posamezen izdelek. Če hočemo doseči rezultat, mora imeti izdelek definirano kosovnico in delovne postopke. Po izračunu lahko na ekranu pregledujemo stroške materiala, delovne sile in strojev (delovnih centrov). Podatke je mogoče natisniti. Na podlagi kalkulacij za posamezen izdelek pripravimo tudi kalkulacije za delovni nalog (Slika 17).



Slika 17: Pregled izpisa materiala, časa, ... po delovnih nalogih V preglednici kalkulacij za delovni nalog si lahko natanko ogledamo, koliko materiala, časa in denarja smo porabili za določen objekt oz. projekt. Tako imamo vpogled v dejanske stroške, ki nastajajo že med izvajanjem projekta. To nam omogoča, da lahko že med izvajanjem ocenimo tudi uspešnost projekta.



Slika 18: Storitveni delovni nalog Slika prikazuje storitveni delovni nalog, ki ga uporabljamo na področju montaže. Skupaj s stroški delovnega naloga iz proizvodnje nam da končno ceno izdelka. Na tem nalogu je mogoče videti, kdo vodi določen objekt, koliko materiala je že bilo dobavljenega in koliko delovnih ur so delavci porabili za delo. S tem je omogočen tudi pregled nad tem, v kateri fazi je montaža, na podlagi tega pa je mogoče načrtovati tudi končanje del.



Slika 19: Pregled izpisa delovnega naloga na papirju Na sliki 21 je viden izpis delovnega naloga. To je dokument, na podlagi katerega obratovodja delavcem odreja delo. Za razliko od delovnega naloga v starem sistemu MPIS vsebuje tudi delovne postopke, zato je natančno znano, kakšen bo vrstni red delovnih centrov in v kakšnem časa bo izdelek narejen.



Slika 20: Pregled izpisa prometa Na tem izpisu lahko vidimo, koliko določenega materiala je bilo porabljenega v različnih časovnih obdobjih. Prav tako lahko vidimo, koliko določenega materiala je v zalogi, kolikšna je njegova vrednost in kje je skladiščen, tako da ga hitreje poiščemo. Druga vrsta prometa je medskladiščni promet, ki prikazuje resnično stanje domače surovine »blok Hotavlje« v skladišču blokov in gateriranih plošč. Razlika med rezerviranim in dejanskim je mogoča, nastane pa zato, ker materiala, ki smo ga rezervirali v kamnolomu samem, še nismo prepeljali v končno skladišče. Ko se bo zaloga v skladišču zmanjšala na nič, bomo znova pripeljali rezerviran material iz kamnoloma in naredili medskladiščni prenos. S tem si bomo zagotovili, da bomo zaradi prostorske stiske v skladišču in smotrnejše porabe materiala delali z minimalnimi zalogami. 4.3 PREDNOSTI LARGA V PRIMERJAVI S SISTEMOM MPIS Largo v primerjavi s starim sistemom MPIS omogoča boljši nadzor nad materialom v vseh faze nabave, skladiščenja in proizvodnje, saj temelji na sledljivosti s črtno kodo. Omogoča nam tudi natančnejše pred in pokalkulacije ter povezljivost s programi Windows, ki nam omogočajo uvažanje novih podatkov v sistem kar prek programa Excel. Prav tako lahko tudi dokumente v sistemu Largo brez pretvorb elektronsko pošljemo v oblikah Excel, Word, Acrobat reader in čisti tekstni format.



5 KRITIČNA ANALIZA Z analizo SWOT sem analiziral prednosti (Strengths), slabosti (Weaknesses), priložnosti (Opportunities) in nevarnosti (Threats) pri uvedbi prenovljenega proizvodnega sistema v vodenje celotnega proizvodnega procesa v podjetju Marmor Hotavlje, d. d. Prednosti in slabosti izvirajo iz notranjega okolja, priložnosti in nevarnosti pa iz zunanjega okolja. Slabosti, ugotovljene z analizo SWOT, so lahko podlaga za strategije preoblikovanja in načrtovanja. Seveda bi bilo idealno, če bi lahko vse slabosti preoblikovali v prednosti, izrabili vse priložnosti in se izognili nevarnostim. 5.1 PREDNOSTI – STRENGTH Poglavitne prednosti sodobnega sistema Largo pri vodenju in spremljanju proizvodnje so:

• povezljivost s preostalimi informacijskimi podsistemi v podjetju, • sprotna, pregledna in neproblematična izmenjava poslovnih podatkov med

vsemi poslovnimi procesi, • podatki celotnega poslovanja so zbrani na enem mestu in neposredno

dostopni vsem, ki jih potrebujejo pri svojem delu, • ažurnost proizvodnih podatkov na vseh ravneh, od vhodnega materiala do

končnega izdelka pri vgradnji na gradbišču, • podroben pregled zalog, • pregled končanih faz dela, delovnih nalogov, ki so v delu, in delovnih

nalogov, ki čakajo na obdelavo, • podpora pred- in pokalkulacijam elementov proizvodnje, natančen pogled

porabe materiala in kala, ki nastaja v proizvodnji, • različni načini planiranja proizvodnje z zagotavljanjem prožnosti sistema pri

sprotnih spremembah in hitro prilagajanje na novo nastalim sprotnim spremembam,

• delovanje informacijskega sistema v okolju Windows in potrebna povezljivost s splošnimi programi pri izmenjavi podatkov, prilagodljivost izvoza in uvoza podatkov v sistem in preprost, intuitiven način dela,

• možnost dostopa z oddaljenega računalnika za pregled stanj proizvodnega procesa s terena in podobno.

Novi sistem ima še nekatere druge prednosti, ki so pomemben preskok tako v načinu dela kot v obravnavanju proizvodnega procesa ter v povezljivosti z drugimi podatki znotraj in zunaj podjetja, poleg tega pa je zanj značilna tudi prožnost, potrebna za stalno prilagajanje poglavitnemu poslovnemu cilju podjetja – ostati med vodilnimi obdelovalci kamna v srednjeevropskem prostoru, pridobljeni položaj pa ohraniti z nenehnim predstavljanjem novih načinov in postopkov. 5.2 SLABOSTI – WEAKNESSES Pri prenovah informacijskega sistema je vedno potreben določen kompromis, ki je posledica uveljavljenega sistema dela v posameznem podjetju in informacijskih sistemov, ki jih je moč dobiti na trgu. Ker smo razmeroma majhno podjetje, se nismo odločili za lasten razvoj informacijskega sistema za vodenje in spremljanje



proizvodnje, temveč smo iskali najprimernejšega na trgu. Ko smo izbrali primeren sistem in se dogovorili za potrebne spremembe, so seveda nastali posamezni kompromisi med dobljenim in želenim. Teh je v novem sistemu zelo malo, kljub temu pa nas razvoj zunaj podjetja v določeni meri opozarja na počasnost pri prilagajanju potrebnim spremembam, na neprilagodljivost določenih elementov sistema in na nekatere v sistem vgrajene pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Večjih slabosti sistema pa ta hip ne vidimo, saj menimo, da smo z vidika razmerja cena/korist dobili največ, kar je bilo v danem obdobju mogoče. Posledica tega je tudi kar nekaj novih priložnosti, ki nam jih ponuja novi sistem. 5.3 PRILOŽNOSTI – OPPORTUNITIES Nov, sodoben, zmogljiv, povezljiv informacijski sitem nam ponuja kar nekaj prednosti, ki jih v starem informacijskem sistemu nismo imeli. Takojšen pregled stanja v posamezni fazi proizvodnje, porabe materiala, obrabe orodja itd. nam daje obilico priložnosti za optimizacijo posameznega elementa proizvodnega procesa, materiala v skladišču, zalog izdelkov in razporejanja delavcev na prednostne naloge, ki v skupnem vplivajo na pozitivnejše učinke podjetja. Možnost takojšnih pregledov stanj nam omogoča tudi takojšen managerski odziv na spremembe med delovnim procesom in jih je nemogoče predvideti oz. izključiti. Izboljšanje kakovosti dela omogočajo tudi možnost spremljanja in nadzora dogajanj v proizvodnji z oddaljenih računalnikov, prilagajanje proizvodnje stanju na gradbišču in možnost hitre reakcije za normalno izvedbo posla od proizvodnje do vgradnje materiala. Nove priložnosti nam ponuja tudi povezljivost vseh poslovnih procesov, ki so podprti z integralnim informacijskim sistemom, saj bo omogočila dolgoročno sprotno spremljanje kazalnikov delovanja in poslovanja podjetja. 5.4 PASTI, NEVARNOSTI – THREATS Večina nevarnosti, ki je pri izbiri in uvajanju sodobnega informacijskega sistema za spremljanje, nadzor in delovanje proizvodnje prežala na nas, je bolj ali manj minila. V prihodnje moramo predvsem paziti na zgrešeno razmišljanje, da je z informacijskim sistemom mogoče odpraviti tudi organizacijske probleme, paziti moramo, da se ne bi uspavali in zaostali za konkurenco ali da bi zaradi prevelikega zaupanja v informacijski sistem pozabili na potrebno vsakodnevno spremljanje posameznih procesov v proizvodnji. Spanje na krilih uspeha je največja nevarnost, saj sistem brez potrebnih prilagajaj novim izzivom prej ali slej postane zastarel. Tako moramo paziti, da bomo izrabili vse prednosti sistema, se zavedali njegovih slabosti oz. pomanjkljivosti in da se z mnenjem »Imamo vrhunski sistem, zdaj vse deluje samo od sebe« ne bomo ujeli v past samozadovoljstva.



6 ZAKLJUČEK Zaradi vse hitrejšega tempa življenja in spreminjanja okolja mora podjetje v boju za obstanek svoje poslovanje prilagajati vse bolj zahtevnemu trgu in razmeram, ki na njem vladajo. Vsak dan je vse več podjetij z enakimi storitvami ali proizvodi, tekmovanje med njimi je vse ostrejše, prav tako pa se iz dneva v dan povečujejo tudi zahteve kupcev. Podjetja skušajo vse bolj zahtevne kupce zadovoljiti z izboljševanjem svoje proizvodnje, to pa morajo dosegati ob nenehnem zniževanju stroškov. Pričakovati je, da se bodo morala podjetja tudi v prihodnje prilagajati stalnim spremembam, stremeti za nenehnimi izboljšavami ter zagotavljati konkurenčnost. Glede na to bosta poglavitne pogoja uspešnosti še naprej usmerjenost k strateškemu managementu in osredotočenost na vsa področja poslovanja. Za doseganje teh ciljev pa podjetja potrebujejo učinkovito orodje, s katerim se bodo lahko zoperstavila zahtevnosti in kompleksnosti takšnega poslovanja. Uvedba kakovostnega sistema za vodenje in upravljanje proizvodnega procesa je le eden izmed načinov, kako zagotoviti in ohraniti prednost pred konkurenco. Namen diplomskega dela je torej prikazati prenovo informacijskega sistema na podlagi zahtev in potreb podjetja. Tako je v nalogi prikazano delovanje družbe in starega informacijskega sistema za spremljanje in vodenje proizvodnje, ki ni v celoti ustrezal zahtevam sodobnega poslovanja, prav tako pa ni omogočal ustrezne povezljivosti in izvedbe nekaterih ključnih funkcij, nujno potrebnih za ustrezno delovanje poslovnega sistema v konkurenčnem okolju. Na podlagi dozdajšnjih izkušenj in uspešne uvedbe finančnega informacijskega sistema Krmar se je podjetje odločilo, da bo s proizvodnim modulom nadgradilo in prenovilo tudi informacijski sistem proizvodnje. Pri tem je od ponudnika zahtevalo vse potrebne prilagoditve, spremembe in dopolnitve, ki jih podjetje potrebuje za podporo proizvodnih procesov, od pridobivanja materiala do vgradnje končnih izdelkov na gradbiščih. Naloga tako prikazuje zahteve za podporo omenjenih procesov, obstoječi sistem in delovanje novega sistema ter njegove funkcije. Ob koncu so z analizo SWOT kritično ocenjene prednosti in slabosti sistema, sledi pa tudi opozorilo na nekatere pasti, ki se jih moramo pri uporabi predstavljenega sistema zavedati. Ob tem je podanih še nekaj priložnosti, ki jih v prihodnje lahko realiziramo in s tem pripomoremo k razmišljanju o nadaljnjem delu, izboljšavah in nadgradnjah sistema. Zaradi boljšega pregleda nad stanjem v proizvodnji bomo v prihodnje preizkusili, kakšne so možnosti za integracijo preostalih poslovnih procesov, preverili bomo načine za boljše planiranje in optimiranje proizvodnih procesov ter ocenili možnosti za izboljšanje prilagodljivosti sistema. Zaradi možnosti sprotnega spremljanja dogajanja v proizvodnji bomo še dodatno skušali izboljšati izvedbo del, zmanjšati stroške in povečati fleksibilnost sistema za še hitrejše prilagajanje izzivom poslovnega okolja.



VIRI BERNIK, I., FLORJANČIČ, J. (2003) Kadrovski informacijski sistem: mesto in vloga pri sodobnem poslovanju. V: FLORJANČIČ, Jože (ur.). 22. mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved, Kranj: Moderna organizacija.

BERNIK, I., FLORJANČIČ, J., BERNIK, M. (2003) Strateški management in informacijski sistem. V: FLORJANČIČ, Jože (ur.). Informatika in management: izbrana poglavja. Kranj: Moderna organizacija.

Laudon, K. C., Laudon, J. P. (2003) Management Information Systems, Prentice Hall.

Marmor Hotavlje, d.d. (2003) Interno gradivo podjetja: Strateški vidik informatike v podjetju Marmor Hotavlje, d. d.

Perftech, 2005: http://www2.perftech.si/sxp/default.sxp?lang=1&wp=2&id=0&nid=597, dostop 18. 10. 2005.

PRILOGE KAZALO SLIK

Slika 1: Potek izvedbe proizvodnje na zalogo........................................................... 9 Slika 2: Potek izvedbe proizvodnje po naročilu za znanega kupca........................... 9 Slika 3: Potek del na objektu .................................................................................. 11 Slika 4: Osnovni meni sistema MPIS...................................................................... 17 Slika 5: MPIS – posamezna področja spremljanja in priprave dokumentov ............ 18 Slika 6: Delovni nalog v starem sistemu MPIS ....................................................... 18 Slika 7: Pregled izpisa delovnega naloga............................................................... 19 Slika 8: Pregled izpisa Prijava v Largo ................................................................... 22 Slika 9: Pregled izpisa Podokna delovnega naloga ................................................ 23 Slika 10: Pregled maske vnosa in ažuriranja matičnih podatkov ............................ 24 Slika 11: Pregled izpisa Nabavni cenik artiklov....................................................... 25 Slika 12: Pregled izpisa.......................................................................................... 26 Slika 13: Pregled izpisa.......................................................................................... 27 Slika 14: Pregled izpisa standardnih delovnih postopkov proizvodnje .................... 28 Slika 15: Pregled delovnih postopkov za posamezen izdelek................................. 29 Slika 16: Pregled delovnih centrov, stroški in zasedenost kapacitet ....................... 30 Slika 17: Pregled izpisa materiala, časa, ... po delovnih nalogih............................. 31 Slika 18: Storitveni delovni nalog............................................................................ 32 Slika 19: Pregled izpisa delovnega naloga na papirju............................................. 33 Slika 20: Pregled izpisa prometa............................................................................ 34

Documents

PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PROIZVODNJE V … · 2017-11-27 · Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Tomaž