EKONOMSKA FAKULTETA

Magistrski študijProgram: Poslovna informatika

Seminarska naloga za predmet:

Metode razvijanja informacijskih sistemov

Razvoj informacijskega sistema CVEEKS RE TK omrežje vzhod

Predavatelj: Študent: prof. dr. Miro Gradišar

Maribor, marec, 2006

1. Uvod ...........................................................................................................str. 2 1.1. Opis problema 1.2. Opis stanja pred izdelavo informacijskega sistema 1.3. Koristi in cilji razvoja informacijskega sistema 1.4. Tveganost razvoja informacijskega sistema

2. Razvoj informacijskega sistema...............................................................str. 4 2.1. Izbira metode

2.1.1. Tradicionalni ali klasični pristop 2.1.2. Življenski krog informacijskega sistema 2.1.3. Metoda prototipa

2.2. Izbira programskega orodja 2.2.1. Baza podatkov 2.2.2. Sistem za upravljanje podatkovnih baz (DBMS) 2.2.3. MS Access

2.3. Oblikovanje modela podatkov 2.3.1. Seznam predmeta podatkov 2.3.2. Načrt podatkov

2.4. Izdelava in implementacija aplikacije

3. Opis aplikacije..........................................................................................str.174. Zaključek..................................................................................................str. 215. Literatura.................................................................................................str. 22

1. Uvod

1.1. Opis problema

Center za vzdrževanje elektroenergetskih in klimatskih sistemov, v nadaljevanju CVEEKS, je nastal na padlagi večje reorganizacije podjetja Telekom Slovenije d.d., ki je nastala s 1.1.2004. S tem datumom sta v podjetju iz devetih skupin delujočih v poslovnih enotah v PE Ljubljana, PE Maribor, PE Celje, PE Kranj, PE Koper, PE Murska Sobota in PE Novo Mesto, PE Nova Gorica in PE Trbovlje, nastala dva centra za vzdrževanje EEKS v okrilju dveh regionalnih enot in sicer Regionalne enote tk omrežja vzhod in Regionalne enote tk omrežja zahod.

Regionalni enoti TK omrežje vzhod so takrat pripadle bivše poslovne enote Maribor, Celje, Murska Sobota, Novo Mesto in Trbovlje. Sedež, kakor tudi vodja sta bila postavljena v Maribor.

Z združitvijo skupin pod okrilje enega centra in istega vodje, je nastala potreba po skupnem informacijskem sistemu, ki bi omogočal vpogled v opravljanje dejavnosti centra. Vsaka enota je prej delovala sama zase in sodelovanja, kljub sorodni dejavnosti ni bilo.

1.2. Opis stanja pred izdelavo informacijskega sistema

Pred izdelavo informacijskega sistema je bilo stanje precej kaotično. Vsaka skupina je zase sicer evidentirala dejavnosti, najčešče na papirnih dnevnikih, a tudi pri tem skupine niso bile enotne. Za vodenje nastanka in odprav napak je vodja centra izdelal tabelo v MS Excel-u, do katere je bil omogočen dostop z različnih lokacij, kar je bil prvi korak k poenotenju beleženja napak. Kljub temu, da je ta predstavljala korak naprej, je pa s seboj prinesla tudi kup problemov. Nekateri teh so na primer:

v tabelo je možno vpisovati le z enega mesta istočasno, kar je pomenilo tudi to, da v primeru, ko je kdo pozabil tabelo zapret, drugi niso mogli vpisovat in so tabelo lahko le gledali

ni bila zagotavljena enotnost istih podatkov – npr. Zgornja Kungota je bila enkrat Kungota, drugič Zg. Kungota ali slično, kar je oteževalo izdelovanje analiz

format datuma in časa je bil v tabeli neenoten, ali napačno vpisan veliko praznih polj, saj so bili v stolpcih našteti vsi zanimivi podatki, ki se v

različnih primerih izpolnijo a nikdar skupaj nepreglednost z naraščajočim številom vpisov.

Tabela je kasneje služila kot osnova za izdelavo relacijske baze podatkov v primeru izdelave baze za evidenco napak.

Drugi del, ki pa pokriva beleženje dnevnih opravkov zaposlenih, pa niti tako ni bil rešen. Sicer je vsaka skupina imela v zvezku beleženo kje in kdo je kaj počel, to pa je tudi bilo vse.

1.3. Koristi in cilji razvoja informacijskega sistema

Nov informacijski sistem naj bi potrebe in zahteve po informacijah napravil enostavno dostopne, pregledne, jasno oblikovane in ažurne. Pripomogel naj bi k preglednosti delovanja in pri generiranju rednih poročil.

Pričakovane koristi lahko razdelimo na neposredne in posredne.

Neposredne koristi:

enotnost vodenja evidence napak in dnevnika del manjše število napak v podatkih manjše število napačnih priprav dela in ukrepov hitrejše komuniciranje pregled nad vrstami napak in njihovimi lastnostmi pregled nad okvarjeno opremo in opremo poslano v popravilo pregled nad nerešenimi napakami pregled nad izvajanjem del zunanjih pogodbenih izvajalcev pregled nad dnevnim izvajanjem del

Posredne koristi, katere težje določimo, pa so:

boljši nadzor boljše informacije za odločanje boljša koordinacija delovanja boljša morala in disciplina

Glavni cilj izdelanega informacijskega sistema naj bi vsekakor izpolnjeval naslednje kriterije:

zadovoljstvo uporabnikov sistema tvorjenje uporabnih informacij preprosto in razumljivo uporabo zadovoljitev specifičnih potreb uporabnikov sistema

1.4. Tveganost razvoja informacijskega sistema

Z razvojem informacijskih sistemov je prisotno tudi veliko tveganja, saj velik odstotek projektov ne doseže zastavljenega cilja.

Najpogostejši vzroki za to so:

željene koristi niso dosežene preseganje predvidenih stroškov nepravočasno dokončanje neustrezne tehnične zmogljivosti neupoštevanje potreb končnega uporabnika sprememba potreb med razvojem sistema

Primer za minimalno tvegan projekt razvoja informacijskega sistema bi imel naslednje lastnosti:

majhen projekt en sam izvajalec en sam uporabnik natančno določen namen in način uporabe

natančno razumevanje namena in smisla vsestranska podpora vseh, ki so s projektom povezani poprejšnje izkušnje s podobnimi projekti

Čim bolj dejanski primer od tega odstopa, tem večje je tveganje in negotov uspešen zaključek projekta. Smotrno je vnaprej zmanjšati in in odpraviti napake, ki jih lahko predvidimo.

2. Razvoj informacijskega sistema

2.1. Izbira metode

Zaradi velike zahtevnosti razvoja informacijskih sistemov, so se sčasoma razvile različne metode pristopa, s pomočjo katerih naj bi se povečala uspešnost in zmanšala tveganost projektov.

2.1.1. Tradicionalni ali klasični pristop

Preden so se metode razvijanja pojavile, so bili informatiki pri razvoju prepuščeni le lastni presoji in oznajdljivosti. Sledili niso nobenemu formalnemu postopku. Velikokrat so na osnovi uporabnikovih potreb in želja izdelali rešitev, ki je bila ponavadi boljša od predhodnega stanja, ni pa v celoti izpolnjevala pričakovanj uporabnika. Dokumentacije včasih sploh ni bilo ali pa je bila nepopolna. Tak pristop imenujemo tradicionalni ali klasični pristop. Ima eno samo prednost in ta je v tem, da daje informatiku veliko svobode pri razvoju sistema. Vendar pa ta prednost vsebuje tudi pomankljivost, ki se pokaže v slabših dobljenih rezultatih. Verjetnost uspešnosti takšnega pristopa se manjša z velikostjo projekta.

Z razvojem sodobnih metod, se je ta pristop začel opuščati.

2.1.2. Življenski krog informacijskega sistema

Razvoj informacijskega sistema ima štiri osnovne stopnje:

Začetek – problem ali priložnost porodi idejo o novem sistemu Razvoj – razvoj sistema, ki bo ta problem ali priložnost reševal Uvajanje – najprej kot poskusno in nato redno obratovanje Izvajanje in vzdrževanje – sistem se v času, ko že obratuje prilagaja

spremembam in novim zahtevam

Ko spremembe postanejo prevelike, da bi obstoječi sistem lahko prilagodili, začnemo razmišljati o novem sistemu.

Slika 2.1.: Življenski krog

Metoda, ki sledi tem štirim stopnjam se imenuje metoda življenskega kroga in je temeljna metoda razvoja informacijskih sistemov. Zaradi svoje dodelanosti je primerna za razvijanje večjih sistemov. Ostale poznane metode so njene različice.

Pristop življenskega kroga ni omejen zgolj na razvoj informacijskih sistemov, ampak je lahko uporabljen pri razvijanju kakršnihkoli obsežnejših projektov. V okvirju štirih osnovnih stopenj je razdeljen še na več manjših podkorakov:

Začetek:

Proučevanje izvedljivosti Načrtovanje projekta

Na tej stopnji oblikujemo zahteve, zbiramo ljudi, ki bodo sodelovali, opišemo sistem, ki bo izpolnjeval zahteve.

Razvoj:

Podrobno izražanje zahtev Zasnova notranje zgradbe sistema Nabava in namestitev strojne opreme Programiranje

Oblikovanje programske kode Preizkušanje programa Dokumentiranje programa

Preizkušanje sistema Dokumentiranje sistema

V stopnji razvoja izdelamo rešitve sestavljene iz strojnega in programskega dela ter dokumentacijo za potrebe programerjev in uporabnikov.

Uvajanje:

Načrtovanje uvajanja Urjenje uporabnikov Prehod na nov sistem

Vzporedno delovanje Neposreden prehod Postopni prehod Pilotno uvajanje

Testiranje ustreznosti Spremljanje delovanja sistema po uvedbi

V stopnji uvajanja vzpostavimo tekočo uporabo sistema, vršimo izobraževanje in urjenje uporabnikov, sistem testiramo z realnimi podatki, ugotavljamo ustreznost in učinkovitost ter organiziramo prehod s starega na nov sistem.

Izvajanje in vzdrževanje:

Pomoč pri tekočem delu Vzdrževanje

V stopnji izvajanja in vzdrževanja sistem tekoče uporabljamo in na začetku še iščemo morebitne napake. Sistem ves čas prilagajamo na spreminjajoče se potrebe uporabnikov.

Prednosti metode življenskega kroga so v tem, da vse sodelujoče sili k sistematičnosti in natančnosti pri prehajanjih iz ene faze v naslednjo. To pripomore k večji kakovosti in olajša kasnejše vzdrževanje.

Slaba stran metode je dolgotrajnost in obsežna dokumentacija, ki zna postati težko obvladljiva in terja veliko časa za proučevanje, večkrat na škodo vsebine projekta.

Metoda je tako splošna, da jo lahko vedno uporabimo in glede na primer, izpustimo le kakšne manj pomembne korake. Zaradi pomankljivosti so se razvile njene različice, ki so prilagojene primerom, ki jih srečujemo v praksi.

Najpomembnejše so:

Metoda prototipa Končni uporabniki sami razvijejo sistem Nakup programskih paketov

V praksi se večkrat uporablja tudi kombinacija različnih metod in to v primerih, ko pri posameznih korakih lahko izkoristimo prednosti posameznih metod, kot naprimer:

Uporaba prototipa kot osnove za določanje zahtev pri metodi življenskega kroga

Uporaba kupljenega programskega paketa kot začeten prototip, na osnovi katerega programer lažje razume poslovno situacijo

Sistemu zgrajenemu po metodi življenskega kroga dodamo del, ki ga je razvil končni uporabnik.

2.1.3. Metoda prototipa

Pri razvoju opisanega informacijskega sistema sem zaradi njegovih lastnosti in zahtev izbral metodo prototipa. Njena osnovna ideja je izgradnja začetnega vzorca, nato pa dograjevanje in izpopolnjevanje tega do končne rešitve. Od metode življenskega kroga se močno razlikuje po tem, da pri metodi življenskega kroga dobimo delujočo rešitev šele na koncu dolgotrajnega in skrbno načrtovanega postopka. Pri metodi prototipa pa imamo že na začetku prvi delujoči vzorec.

Metoda prototipa se je pojavila šele z uveljavitvijo programskih orodij četrte generacije in s prihodom osebnih računalnikov. Prvi so omogočili dovolj hitro izdelavo in izpopolnjevanje začetnega vzorca, drugi pa množično uporabo tega pristopa. Primerna je zlasti za razvoj manjših sistemov, ki na osebnih računalnikih tudi tečejo.

Prednosti te metode so:

Možnost preiskušanja idej brez večjih stroškov Nizki razvojni stroški projekta Hiter razvoj začasno delujoče rešitve Učinkovita delitev dela med uporabniki in razvijalci Močno skrajšan čas razvoja sistema Učinkovita uporaba človeških in strojnih virov

V osnovi predpostavlja enega uporabnika, ki vsebinsko opredeli sistem in enega informatika, ki gradi računalniško rešitev. Vpraksi so možna odstopanja od tega modela in sicer:

ko eden ali drugi ne izpolnjujeta zahtev po sposobnostih in pristojnostih kadar je v vlogi uporabnika ali informatika več oseb kadar je v obeh vlogah ista oseba

V opisanem primeru sem kot razvijalec sistema tudi član skupine, ki sistem uporablja, sem pa pri razvoju ves čas sodeloval tudi z vodjem centra, ki je izražal svoje želje in pripombe pri razvijanju sistema, tako da končni rezultat izpolnjuje njegove potrebe.Razvoj po metodi prototipa se začne tako, da uporabnik sproži pobudo za razvoj sistema. Informatik mora biti sposoben uporabnika razumeti in vedeti kje se nahajajo podatki, ki jih bo pri razvoju potreboval in kako jih bo uporabljal.

Sledi razvoj po korakih. Osnovni koraki so štirje, zadnja dva se pa krožno ponavljata, dokler uporabnik ni zadovoljen:

1) Uporabnik informatiku pojasni, kakšno rešitev si želi2) Informatik izdela prvi vzorec rešitve3) Uporabnik rešitev pregleda in da pripombe4) Na osnovi pripomb informatik izboljša rešitev

V prvem koraku uporabnik zazna potrebo po informacijskem sistemu za rešitev nekega problema. Informatiku v kratkih točkah opredeli osnovne zahteve. Skupaj definirata podatke, njihove povezave, dosegljivost in pomembnost. Opredelita okvir projekta, določita elemente, ki niso vključeni in predvidita ceno. V pogovoru se izogibata računalniškemu žargonu. Za ta korak se srečata enkrat ali dvakrat. Pred drugim srečanjem informatik uporabniku posreduje svoja morebitna vprašanja in ga obvesti o vsebini srečanja.

V drugem koraku informatik izdela prototipno rešitev, ki ustreza zahtevam uporabnika. Ta naj bo končana najkasneje v dveh tednih. Rešitev že vsebuje vse pomembnejše programske module s pojasnili in razlagami za dialog z uporabnikom in bazo podatkov, ki je napolnjena z začetnimi podatki. Pomembna je zlasti hitrost izdelave, vsebina pa naj bo prototip oblikovan tako, da bo dobra osnova za nadaljni razvoj in tak, da bo uporabnik s predstavljenim zadovoljen.

V tretjem koraku informatik uporabniku predstavi rešitev. Skupaj jo preiskušata, beležita napake, neustreznosti in pomanjkljivosti. Preiskušanje je najboljši način za razumevanje prototipa ter odpravljanje morebitnih nesporazumov. Projekt je končan, če je uporabnik z rešitvijo zadovoljen ali če ugotovi, da začetna ideja ni bila dobra in nadaljni razvoj ne vodi k željeni uresničitvi.

V četrtem koraku informatik izpopolni rešitev z ugotovitvami iz tretjega koraka. Če kakšne zahteve ne more upoštevati se posvetuje z uporabnikom. Tudi v tem koraku je pomembna hitrost, da uporabnik medtem ne pozabi dogovorov.

Tretji in četrti korak se krožno ponavljata. Število ponovitev je lahko različno, v povprečju pa jih je 5 do 6. Notranjo zgradbo programa lahko informatik spremeni sam, če naprimer ugotovi, da bi program tako hitreje deloval.

Slika 2.2: Metoda prototipa

Uporaba metode prototipa je smotrna:

kadar druge metode ne bi zagotovile pravočasne izdelave sistema kadar lahko sistem omejimo na obvladljivo velikost ali pa ga razstavimo na

obvladljive dele kadar uporabnik ne ve povsem natančno, kaj pravzaprav želi; pri metodi prototipa

svoje želje in potrebe lažje izrazi, saj je enostavneje povedati, kaj ni dobro pri rešitvi, ki že deluje

kadar je zelo pomembna prijaznost do uporabnika in enostavna uporaba kadar želimo testirati idejo in bi bila uporaba drugih metod prepočasna in

negospodarna kadar je predvidena manj pogosta uporaba

Uporaba metode prototipa ni smotrna:

kadar informatik ne pozna dobro orodja, s katerim gradi rešitev kadar podatki, ki jih potrebujemo za rešitev, niso enostavno dosegljivi kadar obstoječa programska oprema v organizaciji ni dobro vzdrževana, zato pri

gradnji rešitve težko uporabimo že obstoječe module kadar vodstvo organizacije ne kaže zanimanja za tak način dela kadar uporabnik ni pripravljen razvoju rešitve posvetiti dovolj časa

Prednost prototipne metode je v tem, da pomaga uporabniku pri določanju zahtev, ki temeljijo na resničnem razumevanju sistema. Zaradi sprotnega preizkušanja in sodelovanja se manjša možnost, da uporabnik s končno rešitvijo ne bi bil zadovoljen.

Pomanjkljivost prototipiranja so običajno manj kakovostni programi, saj so nastajali z improviziranjem, večkratnim spreminjanjem in dopolnjevanjem. Velikokrat je nejasen tudi trenutek, ko je projekt končan, saj je težko do potankosti zadovoljiti vse uporabnikove želje.

Metodo prototipa lahko uporabimo tudi kot začetni korak pri metodi življenskega kroga. Ni primerna za gradnjo obsežnih informacijskih sistemov, lahko pa z njo zgradimo posamezen del večjega sistema.

2.2. Izbira programskega orodja

2.2.1. Baza podatkov

Vir, iz katerega informacijski sistem podatke črpa, je baza podatkov. Bazo podatkov sestavljajo povezane, organizirane in shranjene datoteke. Da je v svoji vlogi učinkovita mora biti oblikovana tako da:

omogoča hiter dostop do podatkov vsebuje točne podatke brez odvečnih podvajanj omogoča učinkovito delo je prilagodljiva zagotavlja varnost

Prednosti tako oblikovane baze podatkov pred nepovezanimi datotekami so:

boljša dostopnost in razpoložljivost podatkov boljši nadzor nad podatki in večja varnost boljša podatkovna usklajenost in zanesljivost manjša odvisnost med programi in podatki manjši stroški razvoja programov manjši stroški vzdrževanja programov večja prilagodljivost v postopku razvoja programov

Relacijski model podatkov namesto pojma datoteka uporablja pojem relacija. Relacija je tabela zapisov. Z relacijo izvajamo tri osnovne operacije:

izbor zapisov izbor polj združevanje

Relacijski model omogoča lahko razumljiv način oblikovanja nekega izbora podatkov, sestavljenega iz večih datotek, v novo datoteko, ki ustreza željenim določenim pogojem.

2.2.2. Sistem za upravljanje podatkovnih baz (DBMS)

Uporabo baze podatkov omogočajo posebni programski sistemi imenovani sistemi za upravljanje podatkovnih baz, v originalu DataBase Management Sistems ali z okrajšavo DBMS. Sastavljeni so iz množice programov, ki omogočajo definiranje baze in delo z njo. DBMS tako omogoča:

oblikovanje baze in dostop do podatkov izvajanje obdelav oblikovanje poročil varovanje podatkov in obnavljanje po poškodbah podporo pri administriranju baze

2.2.3. MS Access

Za razvoj opisanega informacijskega sistema sem uporabljal programsko orodje MS Access 2002, kateri vsebuje relacijski DBMS in razvojno orodje v enem paketu. Je sestavni del MS Office-a zadolžen za podatkovne baze.

Kot relacijski DBMS ima Access mnogo dobrih pa tudi slabih točk, vendar pa večina slabih bolj zadeva razred v katerega Access sodi, kot pa program sam. Access je relacijski DBMS za osebno rabo, manjše skupine ali oddelke. Ni bil razvit zato, da bi lahko tekmoval s sistemi kot sta recimo Oracle in SQL Server. Ti so glede na hitrost in večuporabniške lastnosti Accessu nadmočni. To je tudi največkrat omenjana šibka točka. Če teče na mreži in ga hkrati uporablja več kot par ljudi je počasen. Kadar se pa uporablja kot namizni RDBMS z ozkim krogom uporabnikov, pa so njegove sposobnosti zelo dobre.

V primerjavi z ostalimi orodji, ki so v njegovem razredu, ima Access veliko prednost. Ta je predvsem v tem, da je operacijski sistem Windows postal prevladujoč operacijski sistem in MS Office zelo razširjen programski paket. Access v tem okolju in s programi, ki sestavljajo Office zelo dobro sodeluje in izmenjuje podatke saj je praktično tudi sam del tega paketa. Ima bogat nabor zmožnosti in sposobnosti.

2.3. Oblikovanje modela podatkov

Pri razvoju informacijskega sistema se vedno srečamo s podatkovnimi modeli, neglede na izbiro metode razvoja - življenskega kroga ali prototipiranja. Pri oblikovanju zato sodelujejo končni uporabniki in informatiki, saj uporabnikom ravno oblikovanje podatkovnega modela predstavlja največjo težavo. Definiran je kot abstraktna, vendar lahko razumljiva predstavitev potrebnih podatkov organizacije oziroma njenega dela.

Njegovi sestavni deli so:

Predmeti podatkov Elementi podatkov Ključi Povezave

Model podatkov sestavljata dva dokumenta:

Seznam predmeta podatkov Podatkovna mapa ali podatkovni načrt

2.3.1 Seznam predmeta podatkov

Seznam predmeta podatkov vsebuje opise vseh predmetov podatkov in vseh podatkovnih elementov, ki model podatkov sestavljajo.

Označevanje podatkovnih elementov:

Imena podatkov, ki so ključi so označena z znakom # na koncu.

Imena primarnih in sestavljenih ključev se od zunanjih ključev razlikujejo po tem, da so podčrtana, za boljšo preglednost pa so v tem primeru tudi pisana krepko.

Seznam entitet s ključi in elementi (primeri):

PrijavaOdpovedi (PrijavaOdpID#, DatumPrijave, UraPrijave, IzvorPrijaveID#, PdId#, OsebaID#, LokacijaID#, OpisPrijave, DatumOdjave, UraOdjave, IzpadPrometa, TrajanjeIzpadaPrometa, OpisUkrepaSkupaj)

Tabela vsebuje osnovo prijave napake, z zunanjimi ključi je povezana tabelami Lokacija, Oseba, IzvorPrijave in PdId.

Napaka (NapakaID#, PrijavaOdpID#, NapakaPodrocjeID#, NapakaDetailID#, NapSistemID#, OpisNapake, Proizvajalec, Model, Koda, SerijskaSt, OpisUkrepa, StatusNapakeID#, VPopravilo, ZavarovalniPrimer, ZunanjiIzvajalec, IskratelHelpDesk)

Tabela je „postavka“ – posamezna napaka, tabele prijava odpovedi. Ena PrijavaOdpovedi lahko ima več Napak.

Oseba (OsebaID#, Ime, Priimek, pdID#, Naslov, Kraj, PostnaSt, TelDir, TelInt, TelMobil, TelMPO, eMail)

Tabela opisuje člana centra.

DnevnikDel (DnevnikDelID#, Datum, pdID#, VoziloID#, StKm, DodatekID#)

Tabela vsebuje skupne podatke dnevnika del.

DneLok (DnevnikDelID#, LokacijaID#, OpraviloID#, Opis, Trajanje)

Tabela priredi DnevnikuDel podatke Lokacije in Opravila, zraven tega pa še hrani opis in trajanje del. En dnevnik del lahko vsebuje mnogo Lokacij in Opravil, vendar pa je kombinacija Lokacija, Opravilo lahko vsebovana le enkrat (na enem DnevnikuDel).

DneOseba. (DnevnikDelID#, OsebaID#)

Povezovalna tabela, razreši relacijo M:M med osebami in dnevnikom del.

IzvorPrijave (IzvorPrijaveID#, IzvorPrijave, Opis)

Šifrant. Kdo je prijavil napako.

PD (pdID#, pd, opis)

Šifrant. PD – področje dela

Lokacija (LokacijaID#, Lokacija, pdID#, Opis)

NapakaPodrocje (NapakaPodrocjeID#, NapakaPodrocje, Opis)

NapakaDetail (NapakaDetailID#, NapakaDetail, Opis, NapakaPodrocjeID#)

Vse zgoraj šifranti.

2.3.2. Načrt podatkov

Načrt ali mapa podatkov v shematični obliki prikazuje medsebojno povezanost predmetov podatkov (entitet).

Slika 2.3.: Predmeti podatkov in povezave med njimi

2.4. Izdelava in implementacija aplikacije

Po izdelavi podatkovnega modela, smo z Accessom izdelali odgovarjajoče tabele in že pri njih pazili na pravilne formate in morebitne omejitve, ki jih posamezna polja zahtevajo. Tabele so povezane med seboj s pomočjo ključev kot je prikazano na sliki 2.3.

Za tem smo se lotili izdelave uporabniškega vmesnika. Obrazcev, za vnos in pregled ter pogovornih obrazcev, ter jih dopolnili z manjkajočo programsko kodo, kjer je to bilo potrebno.

Na koncu smo izdelali še poročila za tisk.

V času izdelave aplikacije se se delovna mesta, ki še niso bila opremljena s PC-ji s temi opremila in nekaj zastarelih je bilo zamenjanih z novejšimi. Vsi so se povezali na obstoječo mrežo. Na vse se je naložil Office 2002 pisarniški paket, ki vsebuje Access.

Ko je bila aplikacija izdelana, se je naložila na skupen strežnik. Izdelala se je uporabniška dokumentacija in izveden je bil prikaz uporabe v vseh enotah. Aplikacijo smo pustili 14 dni v poskusnem delovanju. V tem času smo razrešili najčešče težave s strani uporabe in odkrili tudi nekaj manjših napak v delovanju.

Baza se vsak dan dvakrat varnostno shrani na dveh fizično različnih mestih. Dostop je omejen na nivoju centra oz. prijavnih gesel zaposlenih v centru.

Po tem poskusnem roku, se je začela redno uporabljati. Pri tem večjih problemov nismo imeli.

3. Opis aplikacije

Po zagonu aplikacije se nam odpre glavni meni s pomočjo katerega se pomaknemo na slewdeče podmenije: Dnevnik del, Evidenca napak, Poročila in Drugo. Zadnja izbira nam aplikacijo zaključi.

Slika 3.1.: Glavni meni

Z izbiro Dnevnik del, dosežemo podmeni z izbirami za zagon obrazca za vnos dnevnih opravil, obrazec za iskanje zapisov po različnih kriterijih z namenom dopolnjevanja ali popravljanja vnesenih zapisov in izbiro za dnevni pregled vnesenih zapisov.

Slika 3.2.: Obrazec za vnos dnevnih opravil

Glavni vnosni obrazec za dnevna opravila nam olajša vnose z izbirami iz spustnih izbirnih menijev, privzeto se nam v datumskem polju vstavi aktualni datum, izbire iz menija za izbor vozila pa se prilagodijo izbranemu področju dela. Opravila so prilagojena različnim delovnim nalogom, dodano je še polje za opis. Vpišemo lahko tudi število prevoženih kilometrov in

upravičenost do dodatka za prehrano, kar nam kasneje omogoča izdelavo mesečnih poročil o prevoženih kilometrih in poročilo o upravičenosti do dodatka in vrsti dodatka za prehrano. Glavni obrazec za pregled dnevnih zapisov je prilagojen potrebi vodje, da lahko na enostaven način spremlja kje in kaj kdo počne v tekočem dnevu kakor tudi za nazaj.

Slika 3.3.: Obrazec za dnevni pregled

Na levi strani se nam pokažejo vse osebe, ki so ta dan vnesle svoja nameravana opravila, na desni se pa zapisi prilagodijo izbranemu levemu zapisu. Dvoklik na zapis (osebo) nam odpre obrazec za vnos dnevnih opravil z ustreznim zapisom. Izbira dne je omogočena z drsniki levo in desno od datuma ali z vpisom datuma v okence. Privzeto se obrazec vedno odpre z zapisi tekočega dne.

V podmeniju dnevnika del je še izbira Dopolni / Popravi dnevnik, ki nam odpre pogovorno okno v katerega vpišemo podatke iskanega zapisa, npr. dan in vozilo, in s pomočjo tega lociramo želen zapis.

Drug podmeni je podmeni Evidenca napak. S pomočjo tega lahko izberemo sledeče zaslonske obrazce: Vnos napake, Spisek napak in Trajanje napak.

Slika 3.4.: Obrazec za vnos napak

Tudi v obrazcu za vnos napak imamo privzeto nastavljen trenuten datum kot datom prijave. Polja Izvor prijave, Področje dela, Operater in Lokacija izpolnjujemo s pomočjo spustnih menijev. Obrazec vsebuje podobrazec Podatki o napaki, saj je lahko več okvarjenih enot vzrok ene prijave napake. Tudi na podobrazcu večino izberemo s pomočjo spustnih menijev, ki svoj nabor prilagajajo izbiri povezanega menija, recimo Detail napake je odvisen od Področja napake. Potrdilna polja V popravilo/odpis, Zunanji izvajalec, Zavarovalni primer in Iskra Helpdesk nam aktivirajo gumbe za priklic odgovarjajočih obrazcev. Recimo, potrjeno polje Zunanji izvajalec nam s klikom na aktiviran gomb prikliče obrazec s pomočjo katerega preko elektronske pošte obvestimo izbranega zunanjega izvajalca o nastali napaki.

Menijska izbira Spisek napak nam odre obrazec s spiskom napak. Prednastavljen interval je zadnjih 30 dni in najnovejše napake so zgoraj. Časovni interval se da poljubno izbirat. S pomočjo izbirnih menijev in potrdilnih polj nastavimo želene izbirne parametre in z izbiro Uorabi filer, filtriramo zapise.

Slika 3.5.: Pregled napak

Ta obrazec se veliko uporablja tudi za hitro analizo napak glede na opremo, število napak po področjih dela, intervencij zunanjih izvajalcev in podobno. Omogoča hitro iskanje še nerešenih napak ali opreme, ki še je v popravilu. Dvoklik na zapis, nam tudi tukaj odpre obrazec z odgovarjajočim zapisom.

Kot tretji podmeni imamo podmeni za izdelavo rednih poročil. Izdelamo lahko poročila o potrošenih delovnih urah (po osebah, lokacijah ali dnevih, odvisno od izbire s pomočjo pogovornega okna), poročilo o upravičenosti in zvrsti dodatka za prehrano, poročilo o prevoženih kilometri za vsako vozilo in navzkrižno poizvedbo o številu potrošenih ur na vrsto delovnega naloga.

Zadnji podmeni Drugo, nam omogoča popravljanje in vstavljanje zapisov v posamezne šifrante, odpre spisek zunanjih zahtevkov in spisek opreme, ki je bila odposlana v popravilo.

Aplikacijo zapustimo z izbiro iz glavnega menija Končaj. 4. Zaključek

Razvoj informacijskega sistema po metodi prototipa je potekal gladko, po vsaki predstavljeni različici smo narejeno pokomentirali in izmenjali mnenja. Res je, da je težko določiti meje kjer je razvoj končan, saj se vedno najde še kaj, kar bi se dalo izboljšati ali dodati, vendar se je nekje potrebno omejiti in razvoj končati.

Informacijski sistem se redno uporablja in uspešno izpolnjuje zahtevane funkcije, potrebe po dnevnem nadzoru opravil in gibanja vzdrževalcev po terenu ter daje pregledno sliko dinamike napak in vrsti opreme kjer se te pojavljajo, čas potreben za odpravo in slićno. Zraven tega pa olajša izdelavo rednih mesečnih poročil in analiz. Če k naštetemu prištejemo še zadovoljstvo uporabnikov, ki sistem dnevno uporabljajo, lahko zaključimo, da sta razvoj kot tudi implementacija lepo uspela.

5. Literatura

Knjige

[1.] Miro Gradišar, Gortan ResinovičInformatika v organizaciji

- Moderna organizacija, 1998

[2.] David Avison & Guy FitzgeraldInfartion Systems Development

- McGraw – Hill, 2003