VLOGA JOGE PRI OMEJEVANJU BOLEČIN ZARADI DELOVNIH … · 2017. 11. 27. · Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Organizacija in management delovnih procesov

VLOGA JOGE PRI OMEJEVANJU BOLEČIN ZARADI DELOVNIH OBREMENITEV Mentor: izred. prof. dr. Zvone Balantič Kandidatka: Karmen Kokol

Kranj, junij 2007

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Karmen Kokol:Vloga joge pri omejevanju bolečin zaradi delovnih obremenitev stran 2 od 49

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Zvonetu Balantiču za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Hvala ge. Vlasti Jeza iz podjetja Perutnina Ptuj, ki mi je omogočila dostop v oddelke, kjer sem anketirala zaposlene, in g. Jocu Tarbuku iz Perutnine Ptuj, ki mi je posredoval fotografije oddelkov Perutnina Ptuj. Zahvaljujem se ge. Mileni Furek, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebna zahvala gre mojim staršem, mojemu fantu in prijateljem, ki so verjeli vame in bili z menoj v času študija.



POVZETEK Delovne obremenitve na delovnih mestih so vsakdanjik ljudi, ki opravljajo predvsem monotono in enolično delo. Ljudje premalo skrbijo za svoje zdravje oziroma začnejo skrbeti šele tedaj, ko nastopi resna okvara ali celo hujša bolezen. Metodologija, ki smo jo uporabljali pri predstavitvi problema, je bil anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli v podjetju Perutnina Ptuj, d. d. Znano je, da imajo delavci za tekočim trakom v Perutnini Ptuj velike delovne obremenitve. Cilj diplomske naloge je bil raziskati, kako s pomočjo joge odpraviti delovne obremenitve in kako z izvajanjem vaj iz joge odpraviti ali olajšati bolečine. V upravi Perutnine Ptuj so nam pomagali izbrati tri različne oddelke, kjer smo razdelili anketne vprašalnike. Ti oddelki so:

- Tovarna pripravljenih jedi, - PC - Krmila, - PC - Živa proizvodnja.

Najprej smo razdelili 100 anketnih vprašalnikov, iz katerih smo lahko razbrali, kateri delavci so pripravljeni izvajati vaje iz joge. Za izvajanje vaj se je odločilo 74 ljudi. Za vsakega posameznika smo k drugem anketnemu vprašalniku, ki se je nekoliko razlikoval od prvega, dodali še vaje z opisom in sliko izvajanja vaj. Najprimernejše časovno obdobje za izvajanje vaj je bil en mesec, saj se je ta čas zdel realen za analizo bolečin, ki jih imajo posamezniki. Ker pa vemo, da v današnjem času vse premalo časa posvečamo rekreaciji in športnim aktivnostim, predlagamo kar nekaj vaj iz joge. Rezultati so pokazali, da še delavci vedno čutijo bolečine, ki so jih imeli pred izvajanjem vaj, vendar so te bolečine manjše, kot prej. Joga pozitivno vpliva na človeka in mu zagotavlja dobro počutje in pozitivno razmišljanje, kar je v današnjem času zelo pomembna vrlina. KLJUČNE BESEDE

- joga - bolečine - delovne obremenitve - antropometrija - absentizem



ABSTRACT Stressful workload at you job is an everyday experience of people who are performing predominantly monotonous and dull tasks. People do not take enough care for their health, or only start to take care of it, when serious damage or injury occur. The aim of this diploma thesis was to explore how yoga reduces workload related stress and how performing yoga exercises eases and alleviates the pain. The management of the Perutnina Ptuj company helped us choose three different departments, where we distributed the questionnaires. The chosen departments were: - Food processing plant, - PC Feedstuff, - PC Livestock production. First we distributed 100 questionnaires, form which we determined which workers would be interested to participate in the survey, which would include performing yoga exercises. 74 people decided to participate and undergo the yoga exercise tests. Every individual received, besides the second questionnaire, which was a bit different than the first, a list of exercises with instructions on how to perform them. The exercises were performed over the period of one month. We believe the chosen period would give us realistic and adequate results for analysing the changes in physical pain the individuals have. Due to the fact that people today do not dedicate enough time to physical activities and sports, we recommend quite a few yoga exercises. The results showed that employees still have pain that they had before the exercise period, however, the pain is less intense. Performing yoga exercises has a positive influence on the body and general wellbeing and attitude, which is nowadays very important. KEYWORDS - yoga - pain - workload stress - anthropometry - absentism



KAZALO

1 UVOD.....................................................................................................................7

1.1 PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................................................8 1. 1. 1 POSLANSTVO PERUTNINE PTUJ.............................................................................11 1. 1. 2 VIZIJA PERUTNINE PTUJ............................................................................................11

2 OBREMENITVE NA DELOVNEM MESTU...........................................................13

2.1 UTRUJENOST IN ODDIH .........................................................................................................14 2.2 POČITEK MED DELOM...........................................................................................................16 2.3 ERGONOMSKO OBLIKOVANJE DELOVNIH MEST ..........................................................16 2. 3. 1 ANTROPOMETRIČNO OBLIKOVANJE DELOVNIH MEST....................................16 2. 3. 2 PSIHOLOŠKO OBLIKOVANJE DELOVNIH MEST...................................................17 2. 3. 3 OBLIKOVANJE DELOVNIH MEST V SKLADU Z ZAHTEVAMI VARNOSTI ........17 PRI DELU.....................................................................................................................................17

2. 4 OSNOVNI POJMI IZ ŠTUDIJA DELA ...................................................................................18 2. 4. 1 CILJI, TEMELJI IN METODE ŠTUDIJA DELA...........................................................18 2. 4. 2 POJMA DELO IN UČINEK ............................................................................................19 2. 4. 3 OBREMENITVE IN OBREMENJENOSTI ...................................................................20

3 ABSENTIZEM ......................................................................................................22

3.1 KAKO SE EVROPA SPOPADA Z ZDRAVSTVENIM ........................................................ 22

ABSENTIZMOM.................................................................................................................... 22

3.2 STANJE V SLOVENIJI .................................................................................................... 22

3.3 KAKO JE V EVROPI ....................................................................................................... 23

4 PREMAGOVANJE TEŽAV S POMOČJO JOGE .................................................25

4.1 KAJ JE JOGA? ..........................................................................................................................25 4.2 JOGA DANES ............................................................................................................................26

4.3 ZAKAJ POTREBUJEMO JOGO?.............................................................................................26 4.4 KORISTNOST JOGE .................................................................................................................26

4.5 PREMAGOVANJE TEŽAV ........................................................................................................26 4. 5. 1 AMBICIOZNOST ............................................................................................................27 4. 5. 2 SAMOKRITIKA................................................................................................................27 4. 5. 3 MOČNA ČUSTVA...........................................................................................................27 4. 5. 4 BOLEČINE IN NEUGODJE ..........................................................................................27

5 IZVEDBA PREVENTIVE V PODJETJU PERUTNINA PTUJ................................28

6 EMPIRIČNA RAZISKAVA....................................................................................29

6.1 METODOLOGIJA RAZISKAVE.................................................................................................29 6.2 REZULTATI RAZISKAVE ........................................................................................................31 6.2.1 ANALIZA REZULTATOV .................................................................................................31

7 ZAKLJUČEK........................................................................................................43

LITERATURA IN VIRI .....................................................................................................................45 PRILOGE .........................................................................................................................................45 KAZALO SLIK ..................................................................................................................................46 KAZALO TABEL ..............................................................................................................................46 KAZALO GRAFOV ...........................................................................................................................46



POJMOVNIK....................................................................................................................................46 PRILOGA 1 ......................................................................................................................................47 ANKETNI VPRAŠALNIK - 1 ...........................................................................................................47 PRILOGA 2 ......................................................................................................................................48 ANKETNI VPRAŠALNIK - 2 ...........................................................................................................48



1 UVOD V diplomski nalogi govorimo o delovnih obremenitvah delavcev na določenem delovnem področju. Raziskovali smo v Perutnini Ptuj, d. d., kjer smo s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljali, kakšne bolečine se pojavljajo na delovnih mestih. S pomočjo vaj iz joge smo za vsakega posameznika, ki želel izvajati vaje iz joge, določili ustrezno vajo. Hoteli smo ugotoviti, ali bodo ob vsakodnevnem izvajanju vaj bolečine v celoti, ali pa bodo še vedno čutili bolečino. Delavcem v Perutnini Ptuj d. d. smo ankete posredovali v tri različne oddelke. Anketiranih je bilo 100 ljudi v treh različnih oddelkih, in sicer:

• PC ŽIVA PROIZVODNJA (SORTIRNICA + VALILNICA), • PC KRMILA, • PC MI Ptuj - TPJ (TOVARNA PRIPRAVLJENIH JEDI).

Krog anketiranih smo skrčili na 74, saj je toliko anketiranih pokazalo zanimanje za izvajanje vaj. Najprej smo posredovali anketni vprašalnik, kjer smo ugotavljali, kakšne bolečine imajo posamezniki. Tistim anketiranim, ki so bili v prvi anketi pripravljeni izvajati določene vaje iz joge, smo posredovali še eno anketo. Ob drugi anketi je vsak posameznik dobil določeno vajo, ki jo je izvajal približno mesec dni. Domnevali smo, da bodo delavci po vsakodnevnem izvajanju vaj imeli manj bolečin. Če bodo imeli manj bolečin, ali bodo celo popolnoma izginile, bodo delavci bolj učinkoviti in motivirani za delo. Anketo smo analizirali, podatke o vrsti in pogostosti bolečin pri zaposlenih pa predstavili v obliki tabele in grafikona. V veliko pomoč je bil interaktivni učbenik prof. dr. Zvoneta Balantiča Človek – delo – učinek. Menimo, da ljudje premalo poznajo jogo in se ne zavedajo, kako dobra je za telo in počutje.



1.1 PREDSTAVITEV OKOLJA

Slika 1: Sedež podjetja Perutnina Ptuj, Potrčeva cesta 10 (Vir: Perutnina Ptuj, 2006.)

Na Potrčevi cesti št. 10, v več kot 2000 let starem Ptuju, sredi Dravskega in Ptujskega polja, obdanega na severu z griči Slovenskih goric in na jugu s slikovitimi vinorodnimi Halozami, ima sedež 102 leti staro podjetje Perutnina Ptuj. Perutnina je z investiranjem v razvoj lastne proizvodnje (v objekte in kadre) izkoristila uspešno, več kot 50 let staro tradicijo perutninske dejavnosti in prerasla iz ekstenzivne trgovske organizacije v moderno intenzivno proizvodno delovno organizacijo. Razvila se je v največjo delovno organizacijo proizvodnje perutninskega mesa v državi. V Perutnini Ptuj, kjer se končuje preusmeritev iz proizvodno-prodajno orientiranega podjetja k potrošnikom, se zavedajo, da jim dolgoročni uspeh lahko zagotovijo samo močne in privlačne blagovne znamke. To so blagovne znamke z jasno izraženo podobo, zgrajeno osebnostjo, z izrazitim značajem ter širokim krogom lojalnih potrošnikov. Že v letu 1999 je bila oblikovana strategija blagovnih znamk, ki vključuje oblikovanje treh blagovnih znamk izdelkov iz perutninskega mesa:

• krovna blagovna znamka Perutnina Ptuj, • POLI, • KOKETI.

To so imena, ki so v slovenskem in širšem prostoru dobro znana, saj jih nosijo zelo kakovostni perutninski izdelki. Dejansko gre za oblikovanje oziroma osvežitev blagovnih znamk na osnovi obstoječih kakovostnih izdelkov. Oblikovanje blagovnih znamk pomeni dodajanje ”mehkih” lastnosti obstoječim kakovostnim izdelkom: prepoznavna podoba, vrednote, osebnost in poslanstvo. Z osvežitvijo blagovnih znamk pričakujejo povečanje lojalnosti potrošnikov, povečanje konkurenčnosti na domačem trgu ter predvsem prodor na zahtevna evropska tržišča. (Letno poročilo 2000 - Perutnina Ptuj)



Krovna blagovna znamka Perutnina Ptuj V letu 1998 so v Perutnini Ptuj preoblikovali celostno podobo krovne blagovne znamke, ki zajema predvsem sveže in zamrznjeno perutninsko meso, hrenovke in druge klobasne izdelke. Slikovni znak blagovne znamke je sestavljen iz začetnic podjetja in pomeni obuditev dolgoletne prepoznavnosti podjetja. Primerjalne prednosti in ugodnosti za potrošnika so predvsem: visoka kvaliteta in varnost živil, prepoznavna in privlačna embalaža, vsakodnevna distribucija in prilagojenost ponudbe zahtevam sodobnih potrošnikov po hitri pripravi jedi. Visoko kvaliteto izdelkov Perutnine Ptuj vedno znova potrjujejo prejeta priznanja, med katerimi so najpomembnejša:

- šampion kakovosti v letu 1998; - naziv nosilec kakovosti mesnih izdelkov v Sloveniji v letih 1997 in 1999; - 3 velike zlate medalje za kakovost izdelkov na ocenjevanju mesnih izdelkov

na Zagrebškem velesejmu 2000.

Nova celostna podoba blagovne znamke PP s svojimi elementi izraža osebnost blagovne znamke, ki jo sestavljajo naslednje lastnosti:

- NARAVNO: za izdelke, ki nosijo znak PP, je naravnost najpomembnejša razlikovalna lastnost. Piščanci so vzrejeni v neokrnjenem okolju severovzhodne Slovenije pri kmetih kooperantih, hranjeni z naravno krmo iz koruze, soje, mineralov in vitaminov. Hkrati skrbijo za naravno okolje, v katerem delujejo;

- TRADICIONALNO: korenine družbe segajo v začetek stoletja, ko je leta 1905 začela delovati odkupna perutninska postaja. Danes je Perutnina Ptuj vodilno slovensko podjetje na področju vzreje in predelave perutninskega mesa, največji slovenski izvoznik mesnih izdelkov in ekskluzivni dobavitelj piščančjih izdelkov za McDonald's v Sloveniji in na Hrvaškem;

- UREJENO: so edino podjetje v Sloveniji z licenco za izvoz perutninskega mesa in izdelkov na tržišče EU. Proizvodni proces in objekti so urejeni v skladu z veterinarsko-sanitarnimi standardi EU, vodenje sistema kakovosti je urejeno po standardih ISO 9001. Hkrati je urejena podoba podjetja v javnosti, izgrajena celostna grafična podoba in urejeno poslovanje doma in v tujini;

- ZDRAVO: perutninsko meso lahko uvrščamo na jedilnike zdrave prehrane zaradi manj maščob, nizko nasičenih maščob in majhne vsebnosti holesterola v primerjavi z drugimi vrstami mesa. Meso iz Perutnine Ptuj je zdravo, saj je v proizvodnji in distribuciji izdelkov uveden najstrožji higienski in sanitarni režim;

- MEDNARODNO: Perutnina Ptuj je mednarodno usmerjeno podjetje s predstavništvi in podjetji v tujini, ki izvaža meso in izdelke tudi na najzahtevnejša evropska tržišča;

- SVEŽE: njihovi izdelki so dnevno sveži, hkrati pa uvajajo vedno nove izdelke, ki zadovoljujejo vsakodnevne potrebe potrošnikov.

Blagovna znamka PP je najbolje prepoznavna znamka piščančjega mesa in izdelkov na tržiščih bivše Jugoslavije, hkrati pa potrošniki blagovni znamki PP dajejo prednost kot najboljši pred vsemi konkurenti. (Letno poročilo 2000 - Perutnina Ptuj)



Blagovna znamka POLI Poli je na tržišču že več kot 25 let in je dober primer prave prodajne uspešnice. Izdelki iz skupine Poli se zelo dobro prodajajo na tržiščih Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine brez posebne promocije. Poli je dosegla na vseh omenjenih tržiščih največje tržne deleže med vsemi konkurenti, hkrati pa ima širok krog lojalnih kupcev. Poli je najmočnejša blagovna znamka med klobasnimi izdelki na tržiščih južno od Alp, kar dokazujejo podatki o tržnih deležih na teh trgih:

- vsak peti kupljeni kilogram obarjenih klobasnih izdelkov na slovenskem tržišču je klobasa Poli;

- vsak četrti kupljeni kilogram posebnih piščančjih klobas na hrvaškem tržišču je klobasa Poli;

- več kot 40 % vseh kupljenih posebnih piščančjih klobas na bosanskem tržišču predstavlja blagovna znamka Poli. (Letno poročilo 2000 - Perutnina Ptuj)

Blagovna znamka KOKETI Koketi so skupina izdelkov, ki je bila uvedena na tržišče v začetku 90. let. Takrat je bil tempo življenja bolj umirjen kot danes. Izdelki z imenom KOKETI, ki zahteva kratek čas za pripravo, so takrat nekoliko prehitevali tržne trende na domačem tržišču. Danes potrošniki vse bolj povprašujejo po pripravljenih izdelkih, saj je na razpolago vedno manj časa za pripravo obrokov. Blagovna znamka KOKETI združuje vse izdelke iz Perutnine Ptuj, ki olajšajo pripravo, vendar kljub temu potrošnikom zagotavljajo varnost in visoko kakovost hrane. (Letno poročilo 2000 - Perutnina Ptuj) Blagovna znamka WELLNESS Zdrava in uravnotežena prehrana je pomembna sestavina wellness načina življenja. S pravilno prehrano lahko ohranjamo in krepimo zdravje, preprečujemo obolenja in izboljšamo ali celo pozdravimo bolezen. Pravilna prehrana je zelo pomembna za naše zdravje, počutje in življenjsko energijo. Wellness je vir življenjske energije. Melodija za telo in duha. Zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, osebna sprostitev in duhovna rast vodijo k zdravju in dobremu počutje. (Letno poročilo 2000 - Perutnina Ptuj)



1. 1. 1 POSLANSTVO PERUTNINE PTUJ Verjamejo, da se zdravje ljudi prične z naravno in zdravo prehrano. Skrbijo, da se piščančje meso in izdelki iz perutninskega mesa najokusnejša zdrava hrana za potrošnike. Gradijo visoko kvaliteto svojih proizvodov na tradiciji in izkušnjah preteklih generacij ter na najsodobnejših tehnologijah in znanju. Zadovoljujejo želje in potrebe sodobnega človeka po naravni, zdravi in okusni hrani z vedno novimi perutninskimi proizvodi na domačem in izbranih tujih tržiščih po Evropi. Vplivajo na zdravo in prijazno okolje živali v proizvodnji, na humano vzrejo in ekološko prijazno proizvodnjo. Vedo, da je njihova največja prednost v sposobnih in motiviranih sodelavcih, ki so predani poslanstvu podjetja. Dosegajo rast in razvoj družbe z zadovoljevanjem potreb potrošnikov in interesov lastnikov, zaposlenih, okolja in poslovnih partnerjev. (Letno poročilo 2000 - Perutnina Ptuj) 1. 1. 2 VIZIJA PERUTNINE PTUJ Iz pretežnega proizvajalca piščančjega mesa bodo postali vodilni in najuspešnejši proizvajalci pripravljene hrane iz piščančjega in perutninskega mesa v Srednji Evropi. Izenačili bodo tuje trge z domačim po

• obsegu, • prihodku, • donosu.

Postali bodo k potrošniku naravnano podjetje s svojim celovitim delovanjem, ne le z marketinško filozofijo. Nenehno bodo zniževali stroške proizvodnje in poslovanja in jih optimirali na nivo najboljših primerljivih podjetij po Evropi. Odločno bodo usmerjali organizacijo družbe v t. i. “kristalno čisto družbo”. Dvignili bodo nivo izobrazbe, motivacijo in pripadnost podjetju in se trudili dosegati osebnostno rast in razvoj vseh zaposlenih.



V družbo in povezana podjetja bodo uvajali jasno kooperacijsko kulturo družbe. Izgradili bodo skupino podjetij, ki bo lažje in efektneje okrepila vodilno tržno pozicijo. Skrbeli bodo za stabilno rast vrednosti delnic in soliden donos na kapital. (Letno poročilo 2000 - Perutnina Ptuj)



2 OBREMENITVE NA DELOVNEM MESTU Na delovnem mestu nastajajo obremenitve, katerih največje vrednosti so zbrane v različnih industrijskih standardih. Imamo standard za dnevno in električno razsvetljavo prostorov in zgradb, pravilnik o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore, pravilnik o splošnih ukrepih in normativih pri delu pred hrupom v delovnih prostorih, maksimalne dovoljene koncentracije škodljivih plinov, par in aerosolov v atmosferi delovnih prostorov in gradbišč. Pri ocenjevanju obremenitev uporabljamo tudi mednarodne standarde, kot so: ISO-standardi, EU-norme, DIN-norme in VDI-predpisi. Izmerjene faktorje delovnega okolja primerjamo s standardi. Če delovno okolje ne ustreza normam, ravnamo pri saniranju po naslednjem vrstnem redu:

1. avtomatizacija, 2. spremembe tehnološkega postopka, 3. tehnična zaščita strojev in naprav, 4. segregacija:

- časovna, - prostorska, 5. prezračevanje: - splošno, - lokalno, 6. osebna zaščita, 7. vzdrževanje: - delovnih prostorov, - osebnih zaščitnih sredstev, - zaščitnih sredstev na strojih.

Idealna rešitev je avtomatizacija tehnološkega postopka. Delavec upravlja delovne priprave iz upravljalnega prostora in je lahko popolnoma zaščiten pred ekološko škodljivimi vplivi. Pri spremembi tehnološkega postopka izločimo nevarne substance, ali pa jih zamenjamo z manj nevarnimi. Če ne moremo spremeniti tehnološkega postopka, poskušamo s tehnično zaščito rešiti problem neprimernega delovnega okolja. Na primer: stroj, ki povzroča močne vibracije, montiramo na elastično podlago in tako preprečimo, da bi se vibracije prenašale po trdni podlagi. Če s tehnično zaščito strojev ne uspemo, se zatekamo k časovnim segregacijam. Delo, pri katerem se pojavljajo ekološko škodljivi vplivi, izvajamo takrat, ko imajo drugi delavci odmor, ali v nočnem času. Če to ni mogoče (delo traja dalj časa, ali dela tudi tretja izmena), uporabljamo lokalne oddelitve.



S splošno ventilacijo lahko uspešno redčimo onesnaženje atmosfere v prostorih. Paziti moramo le, da je zračni tok usmerjen tako, da delavec ne stoji v toku onesnaženega zraka. Pri koncentriranih izvorih onesnaževanja atmosfere uporabljamo lokalno ventilacijo.

Če ne uspemo sanirati neprimernega delovnega okolja z nobeno od zgoraj navedenih metod, se zatekamo k osebni zaščiti kot začasni rešitvi.

Vsi zgoraj navedeni ukrepi so neuspešni, če ne vzdržujemo prostorov, ne čistimo prašnih tal z vakuumskimi sesalci, ne čistimo redno oken (zaradi osvetlitve delovnih mest) in ne vzdržujemo delovnih priprav (mazanje strojev).

Osebna zaščitna sredstva moramo redno vzdrževati. Filtri respiratorjev se kmalu zamašijo in če je jih pravočasno ne zamenjamo, je upor filtra tako velik, da respiratorja ni mogoče uporabljati. Delavec seveda odloži respirator in zaščita se s tem konča.

Tudi zaščitne naprave na strojih je potrebno redno vzdrževati. Na primer: zaščitna plošča na stroju, ki ni dobro zategnjena, lahko ustvarja dodatni ropot. (Polajnar, A.- Verhovnik V., 2000)

2.1 UTRUJENOST IN ODDIH Če povzročajo obremenitve, izzvane s telesnim in netelesnim delom oziroma drugimi vplivi okolja, obremenitve, ki gredo preko meje trajne vzdržljivosti, se bo telo na to odzvalo z utrujenostjo. Meja trajne vzdržljivosti nam opisuje delo, ki ga lahko povprečna oseba opravlja ves svoj delovni čas oziroma delovno dobo, ne da bi to pustilo zdravstvene posledice. Pojem utrujenosti lahko definiramo kot: utrujenost, ki se pojavi kot posledica predhodne obremenitve in se kaže v povratnem zmanjšanju učinkovitosti in funkcionalnosti ter v zmanjšanju delovne motivacije in v povečanem občutku obremenjenosti. Utrujenost lahko poruši tako delovanje bioloških funkcij kot duševno stanje osebnosti. Za utrujenost je značilno, da se lahko popolnoma odpravi s primernim časom počitka. O utrujenosti pri delu govorimo takrat, ko se pojavijo že prej opisani znaki zaradi dela oziroma obremenitve pri delu. Utrujenost zaradi dela je mogoče določiti le s subjektivnimi občutki človeka, ki opravlja delo, saj človek nima organa oziroma čuta, ki bi mu lahko dajal signale o njegovih trenutnih zmožnostih. Vendar pa so ti subjektivni občutki človeka zelo različni in odvisni od različnih dejavnikov. Recimo, nekdo, ki ni motiviran za delo, bo mnogo prej občutil utrujenost, kot nekdo z močno motivacijo. Zaradi tega imajo občutki utrujenosti le majhno diagnostično vrednost za določitev dejanske stopnje obremenjenosti. Po prekoračitvi meje trajne vzdržljivosti se utrujenost tem bolj strmo veča, čim dlje obremenitve trajajo oziroma čim večje so. Meja trajne vzdržljivosti je



za vsako delo specifična. Tako za moške znaša mejna vrednost za težko fizično delo 18 kJ/min oziroma 300 W. Čas počitka je tesno povezan s stopnjo utrujenosti: čim večja je utrujenost, tem dlje traja, da človek ponovno doseže svoje prvotne zmogljivosti. V praksi je treba ostro ločiti utrujenost kot posledico obremenitev in stanja, ki so samo podobna utrujenosti. Pogosto se zgodi pri nadzornih dejavnostih, da pride pod vplivom nezanimivih pogojev dela do motenj oziroma znižanja stopnje pozornosti, kar navzven daje videz utrujenosti. Tudi enolična dela povzročajo zaspanost, nezainteresiranost itd., to so pojavi, ki so podobni utrujenosti, vendar se pojavijo v času, ko v primerjavi z obremenitvijo še ne more nastopiti utrujenost. Ta pojav, ki ga označujemo kot monotonost, in poprej opisane motnje pozornosti se razlikujejo od utrujenosti po tem, da ob spremembi vsebine dela v trenutku popustijo. V osnovi lahko trdimo, da vse biološke substance, ki so podvržene izmenjavi snovi, torej porabljajo kisik, lahko utrudijo. Utrujenost mišic lahko pričakujemo tedaj, ko je poraba kisika večja od preskrbe s kisikom. Ker dobivamo kisik po rdečih krvnih telescih, mora srce pri večji porabi kisika v eni časovni enoti prečrpati več krvi. Pri splošni obremenitvi (obremenjen je večji sklop mišic) se tako pojavi linearna zveza med pulzom in porabo kisika. Tako lahko z enostavnim merjenjem pulza sklepamo, kakšna je poraba kisika v telesu. Pri obremenitvah večjih mišičnih sklopov se pulz pri gibanju ne poveča za več kot 30-40 udarcev/min (kot v mirovanju), če se obdrži ravnotežje med porabo in preskrbo s kisikom. To so seveda okvirne vrednosti. Pomembno je tudi, v kakšnem položaju je bilo telo, ko smo merili pulz: v stoječem, sedečem ali ležečem. Tako velja pravilo, da če smo merili pulz v ležečem položaju, dovoljujemo še 40 udarcev nad pulzom v mirovanju, če smo merili v sedečem položaju, dovoljujemo še 35 udarcev nad pulzom v mirovanju; pri merjenju v stoječem položaju še 30 udarcev nad pulzom v mirovanju. Kakšen dvig srčnega utripa bodo povzročile obremenitve, pa je odvisno od starosti in treniranosti osebe. (Polajnar, A.- Verhovnik V., 2000) Utrujenost lahko definiramo kot posledico predhodne obremenitve. Utrujenost se kaže v:

• znižanju koncentracije; • povečanju brezvoljnosti, razdražljivosti, čustveni nestabilnosti ipd; • upadanju delovne motivacije; • povečanem občutku obremenjenosti.

(U. Stankovič, Elesini , 2002)



2.2 POČITEK MED DELOM Mirno smemo trditi, da je določanje časa počitka eno najtežjih, hkrati s tem pa tudi najbolj spornih opravil pri merjenju dela. Temu pa ni tako zavoljo tega, ker ne bi bilo vprašanje potrebe po oddihu med delom dovolj raziskano. Poznamo namreč kopico fizioloških, ergonomskih, psiholoških in drugih raziskav ter meritev, ki nam skorajda za vsako delo dajejo podatke o obremenitvah človeka pri delu in zavoljo njih potrebnem počitku. (P. Mikeln, 2000) Delo se menjava s fazami počitka. V fazah počitka se vzpostavlja stanje ponovne storilnostne zmogljivosti. Počitek je posledica mišične, mentalne ali senzorične utrujenosti. Najkrajši odmori trajajo od 30 sekund do 5 minut in si jih delavci jemljejo sami. Daljši odmori se marsikdaj skrivajo za nepotrebno dejavnostjo. Po zakonu morajo moški pol ure počivati najkasneje po šestih urah, ženske pa po štirih urah in pol. Če je delo posebej težko, se mora čas za delo skrajšati. (A. Polajnar,- V. Verhovnik , 2000) 2.3 ERGONOMSKO OBLIKOVANJE DELOVNIH MEST Ergonomska načela pomenijo pri oblikovanju delovnih mest temelj dejanske humanizacije dela. Razdeljena so na sedem področij:

1. antropometrično oblikovanje delovnih mest, katerega cilj je prilagoditev razsežnosti delovnega mesta in elementov za upravljanje s strojem, prilagojenim telesnim meram človeka;

2. psihološko oblikovanje delovnih mest, ki zagotavlja delavcu prijetno okolje; 3. ekološko oblikovanje delovnih mest, ki obsega prilagajanje delovnih pogojev; 4. fiziološko oblikovanje delovnih mest, ki obsega prilagajanje metod dela

človeškemu telesu; 5. oblikovanje delovnih mest, ki omogoča najugodnejše zajemanje vidnih in

slušnih informacij, kakor tudi informacij, ki jih človek dobi s tipom; 6. organizacijsko oblikovanje delovnih mest, katerega namen je prilagajanje

delovnega časa biološkemu dnevnemu nihanju učinka z organizacijo režima odmorov in usposabljanja za delo;

7. oblikovanje delovnih mest v skladu z zahtevami varnosti pri delu, ki obsegajo ukrepe za preprečevanje poškodb in nesreč pri delu.

Izide oblikovanja delovnega mesta vrednotimo z ekonomskimi parametri, saj lahko dosežemo zmanjšanje zastojev, racionalnejši potek dela in s tem delavce privede do pozitivnih ekonomskih izidov. (A. Polajnar,- V. Verhovnik , 2000) 2. 3. 1 ANTROPOMETRIČNO OBLIKOVANJE DELOVNIH MEST Antropometrično oblikovanje delovnih površin je prilagajanje višin in dimenzij delovnih površin, stolov in drugih delovnih sredstev telesnim meram človeka. Upoštevati je potrebno tudi aktivnost oziroma tehnološko operacijo, ki jo delavec izvaja na določenem delovnem mestu. Telesna višina delavca in tehnološka operacija sta najpogostejša dejavnika pri določitvi ustreznih dimenzij delovnih površin in stola.



Z antropometričnim oblikovanjem delovnih mest se zmanjšajo obremenitve mišic, skeleta in krvnega obtoka delavca, kar dolgoročno zmanjša verjetnost pojava poklicnih bolezni in celo invalidnosti. (A. Polajnar,- V. Verhovnik , 2000) 2. 3. 2 PSIHOLOŠKO OBLIKOVANJE DELOVNIH MEST Majhne spremembe v delovnem okolju lahko močno vplivajo na počutje delavca, blažijo padec koncentracije in motivacije za delo ter sproščajo napetosti zaradi monotonosti dela. Ti psihološki dejavniki so:

• barva v delovnem okolju (nežni pomirjajoči toni ali pa slikovitost in barvna

domiselnost pri grobih stenah, stropu); • zelenje v delovnem okolju; • primerno izbrana glasba, ki naj bo brez govornih sporočil, ki lahko delavce

preveč pritegnejo. (A. Polajnar,- V. Verhovnik , 2000) Antropometrija:

• je znanost o merah človeškega telesa; • proučuje razmerja med velikostjo posameznih delov človeškega telesa, • ugotavlja mere telesnih delov (osnova za analizo in oblikovanje raznih

sistemov). (Z. Balantič, 2000) 2. 3. 3 OBLIKOVANJE DELOVNIH MEST V SKLADU Z ZAHTEVAMI VARNOSTI PRI DELU Pri tem upoštevamo vse ukrepe za preprečevanje poškodb in nesreč pri delu. (A. Polajnar,- V. Verhovnik , 2000) Med delovnim procesom je človekovo telo izpostavljeno različnim nevarnostim. Če bi bila – glede na tehnološki proces – na voljo smotrno izbrana, fiziološko neoporečna in visoko kakovostna oblačila, bi se lahko izognili mnogim poškodbam, s tem tudi mnogim odsotnostim izostankov iz dela in ne nazadnje tudi finančnim stroškom. Varovalno oblačilo lahko ponekod varuje razen delavca tudi izdelek pred okužbo ali onesnaženjem, predvsem v živilski, prehrambeni in farmacevtski industriji. (J. Horvat, 2001)



2. 4 OSNOVNI POJMI IZ ŠTUDIJA DELA Študij dela je področje, ki je tudi v naših podjetjih nujno potrebno. Osnovno področje delovanja študija dela je racionalno izkoriščanje razpoložljivih možnosti, kapacitet, sredstev dela, materiala itd. pri ustvarjanju procesa dela ob normalnem prizadevanju in utrujenosti delavca. Če hoče človek, ki sodeluje v delovnih procesih, slediti hitremu razvoju tehnologije delovnih sredstev, predmetov dela in materiala, mora neprestano izpopolnjevati sedanje metode dela ter iskati nove. Prav to pa je osnovno področje študija dela, vendar ni edino. Torej zahteva tako oblikovane delovne postopke, da delo človeku ne bo v nadlogo, temveč bo aktiviralo in zadovoljilo vse njegove umske ter telesne zahteve in sposobnosti. Zato je nujno potrebno, da je v vsakem podjetju prisoten študij dela, saj je znano, da so v tistih podjetjih, kjer študij dela obstaja, rezultati njegovega dela številni, izraženi v povečanju proizvodnje in zmanjšanju izgub, še bolj pa v zmanjšanju stroškov poslovanja. ( A. Polajnar, 2006) V vsakem procesu dela so razvidni trije osnovni dejavniki:

• predmeti dela, • sredstva dela, • človek. ( A. Polajnar, 2006)

2. 4. 1 CILJI, TEMELJI IN METODE ŠTUDIJA DELA

Pri študiju dela uporabljamo metode in izkušnje, ki nam lahko pomagajo pri raziskovanju in oblikovanju delovnih sistemov z namenom, da bi povečali gospodarnost podjetja. Pri teh prizadevanjih moramo predvsem upoštevati sposobnosti delavcev ter njihove potrebe.

Cilji in težišča dela pri študiju dela so:

a) zbiranje podatkov: to so predvsem časi, potrebni za opravljanje elementov

delovnega procesa, dejavniki, ki vplivajo nanje in primerjalne količine, na katere se časi nanašajo. Zbiranje podatkov je osnova, na kateri temelji vse nadaljnje delo;

b) oblikovanje dela: obsega ustvarjanje vzajemnega delovanja delavcev,

delovnih priprav in predmetov dela, kar dosežemo z organiziranjem delovnih sistemov;

c) vrednotenje dela: je vrednotenje vseh tistih podatkov, ki označujejo, kaj vse

zahteva neko delo od človeka. Vrednotenje dela naj bi dalo osnove in merila za razdeljevanje osebnih dohodkov, omogočilo presojanje sistemov ter bilo v pomoč pri vodenju ustrezne kadrovske politike (opis delovnih mest, ugotavljanje sposobnosti delavcev…).

d) poučevanje dela: prenašamo znanje in spretnost na delavce, ki to potrebujejo za pravilno opravljanje delovnih procesov.



Cilji študija dela so torej izboljšati gospodarnost dela in njegovo humanost, predvsem pa zbiranje podatkov, oblikovanje dela, vrednotenje dela in usposabljanje za delo. Študij dela temelji na znanosti o delu (ergonomiji, delovni pedagogiki), ekonomiki podjetja, statistiki, delovnem pravu in tehnologiji (dobro poznavanje tehnoloških postopkov). Poleg znanja z navedenih strokovnih področij pa mora analitik za študij dela poznati še nekatere posebne metode, kot so:

1. metode za raziskovanje (analizo) delovnih procesov in okoliščin, v katerih se ti opravljajo. Podatke pri tem zbiramo:

a) z opisovanjem, s primerjanjem in ocenjevanjem, b) z merjenjem in s štetjem, c) s presojanjem in z vrednotenjem; 2. metode, ki omogočajo oblikovanje (sintezo) delovnih sistemov (metoda šestih

stopenj, metode za iskanje idej, napotki za oblikovanje, vprašalniki itd.). Osnovni namen študija dela in časa je prav gotovo v tem, da dosežemo optimalne delovne učinke pri opravljanju delovnih nalog. Pri tem gre predvsem za smotrno oblikovanje in izvajanje dela z namenom, da dosežemo večje delovne učinke s čim manjših vložkom energije, ob tem pa moramo upoštevati dejavnike varnosti in optimalne ekonomske učinke. Študij dela in časa je torej pomembna sestavina sodobne organizacije dela, zato lahko cilje, naloge in vsebino na področju študija dela strnemo v naslednji definiciji: »Študij dela je znanstveno proučevanje delovnih metod in postopkov ter oblikovanje dela na načelih ekonomičnosti ob upoštevanju načel varnosti, ergonomije, psihologije, filozofije, standardnih pravil racionalnega dela in teorije sistemov.« ( A. Polajnar, 2006) 2. 4. 2 POJMA DELO IN UČINEK Človeško delo je v ergonomskem smislu vsota energije, ki se spremeni v procesu dejavnosti in informacij, ki jih med seboj obdelamo. V skladu s to definicijo obsega delo izmenjavanje energije in obdelavo informacij. Odvisno od dela, ki ga opravlja, nastopa človek v proizvodnem sistemu kot izvor ali končni posrednik energije oziroma informacije ali oboje hkrati. Na splošno je mogoče trditi, da človek kot izvor energije v proizvodnem procesu ni ekonomičen, ker mora porabljeno energijo nadomeščati z drago kemično energijo, ki jo vsebuje hrana, razen tega pa jo spreminja s sorazmerno slabim izkoristkom v mehansko delo. Zato pa je človek v proizvodnem procesu zelo dragocen kot izvor informacij, predvsem za enkratne neponovljive procese, katerih avtomatizacije danes ni mogoče ekonomsko upravičiti. Delovno storilnost človeka merimo s količino dela, ki ga je opravil v časovni enoti. Odvisna je od starosti, spola in časa opravljanja dela v enem dnevu ter raste z



urjenjem in pada zaradi utrujenosti. Osnovni pogoj, da človek lahko dela s kakršnim koli učinkom pri delu, je pripravljenost človeka na delo. To pripravljenost za delo lahko izrazimo v resnično opravljenem delu oziroma doseženem učinku le, če dobi delavec zahtevek za delo oziroma delovno nalogo. Pripravljenost človeka za delo najprej določajo njegove sposobnosti. Če te uskladimo z zahtevami dela, ugotovimo usposobljenost človeka za obravnavano delo. Ta sposobnost je največja zmogljivost človeka, ki se spreminja zaradi različne utrujenosti in vpliva na dnevno nihanje učinka, kar predstavljamo z dispozicijo. Sposobnost za delo sprožijo notranje spodbude v človeku, ki so usmerjene k sami delovni nalogi in imajo različne vzroke - motivacija ali delavnost. (A. Polajnar, 2006) Delo:

• je staro toliko kot človeštvo; • je povzdignilo človeka nad raven živali; • je zavestno in razvija zavest:

- človek razmisli, kaj bo delal in kako bo to delo opravljal; - človek načrtuje delo (kreativna miselna dejavnost);

• opravlja človek s pomočjo orodij, strojev, pripomočkov in drugih delovnih sredstev;

• razvija in neguje človekovo delovno sposobnost, veča delovno storilnost in veselje do dela. (Z. Balantič, 2000)

2. 4. 3 OBREMENITVE IN OBREMENJENOSTI Delavec in delovno okolje predstavljata specifični ekološki sistem. V delovnem okolju je več dejavnikov, ki pritiskajo na delavčev organizem (obremenitve). V delavčevem organizmu se kot posledica obremenitev pojavi obremenjenost. Med obremenitvami in obremenjenostjo je ravnotežje, tako da večje obremenitve povzročajo večje obremenjenosti. Spremembe, ki nastanejo zaradi posledic obremenitve, so do določenih mej združljive z normalnimi fiziološkimi reakcijami človeka. Te meje so največje dovoljene obremenjenosti. Ker so obremenjenosti v funkcijski odvisnosti od obremenitve, so največje dovoljene obremenjenosti posledica največjih dovoljenih obremenitev. Delovno okolje Delavec obremenitve obremenjenosti največje dovoljene obremenitve največje dovoljene obremenjenosti Obremenjenosti lahko ocenimo z merjenjem parametrov v delavčevem organizmu (krvna slika, slika urina, kardiovaskularne funkcije, pljučna funkcija itd.). Vrednosti teh parametrov morajo biti v mejah normalnih vrednosti. Obremenitve so lahko fizične, psihične, ekološke. Obremenjenosti so lahko fizične, psihološke, ekološke.



Če sistem obremenitve-obremenjenosti ni v ravnotežju, se pojavljajo: utrujenost, bolniški dopust, spreminjanje, poškodbe, poklicne bolezni, invalidnost, smrtnost. V delovnem okolju je mnogo dejavnikov, ki delujejo na delavca. Nekateri so prevladujoči. (A. Polajnar,- V. Verhovnik , 2000) Ker v delovnem okolju prihaja do obremenitev in obremenjenosti, bi vsakodnevna vadba joge med odmorom zelo znižala prag obremenitev in obremenjenosti. Delavci ne bi bili tako obremenjeni z delom in bi po vadbi opravljali delo bolj kvalitetno in motivirano.



3 ABSENTIZEM 3.1 KAKO SE EVROPA SPOPADA Z ZDRAVSTVENIM ABSENTIZMOM Pod pojmom zdravstveni absentizem razumemo izgubljene delovne dneve oziroma čas, ko zaposleni začasno ne more delati zaradi bolezni ali poškodbe. Zato jo razlikujemo od invalidnosti, ki je trajna zadržanost z dela zaradi bolezenskih razlogov. Imata pa veliko skupnega, saj se invalidnost začne z boleznijo oziroma poškodbo in začasno nezmožnostjo za delo. Pri zdravstvenem absentizmu moramo ločiti dve pravici, ki sta zagotovljeni zaposlenim. Prva je pravica do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, druga pa opredeljuje njihove pravice do denarnih nadomestil med tako odsotnostjo z dela. To področje je s predpisi urejeno v večini evropskih držav. Med seboj se razlikujejo že pri opredelitvi razlogov za upravičeno zadržanost z dela, obveznostih in pravicah delodajalcev ter zaposlenih v zvezi z zdravstvenim absentizmom, postopkih ugotavljanja in preverjanja upravičene odsotnosti z dela, najdaljšega možnega trajanja in drugih podrobnostih. Začasna zadržanost z dela le deloma kaže zdravstveno stanje aktivne populacije. Študije so odkrile več kot 30 različnih dejavnikov, ki so bolj ali manj povezani s stopnjo zdravstvenega absentizma in nanjo tudi vplivajo. Ob konkretnih delovnih razmerah pri posameznem delodajalcu so med njimi najpogosteje omenjeni ukrepi varstva pri delu, delovna tehnologija in proizvodni procesi, usposobljenost delavcev, motivacija in stimulacija, urejene razmere za rekreacijo in počitek med delom, medsebojni odnosi, prehrana , itd. (http://www.evropa.gov.si) 3.2 STANJE V SLOVENIJI Absolutno število izgubljenih dni zaradi zdravstvenega absentizma se je v obdobju 1993-98 gibalo med 10,8 in 12 milijoni letno. Zaradi spreminjajočega se števila zaposlenih pa je boljši podatek v odstotkih in ta se je v opazovanem obdobju gibal med 5,3 % (leta 1994) do 4,6 % (lani). Zdravstveni absentizem se v zadnjih letih rahlo znižuje skoraj povsod v Sloveniji, izjema je ljubljanska regija. Najvišji odstotek izgubljenih dni (med 8,3 in 9,5 %) izkazujejo dejavnosti rudarstva, najnižji (med 2,1 in 2,5 %) pa dejavnost proizvodnje pisarniških strojev in dejavnost obdelave podatkov in podatkovnih baz. Slovenija porabi okoli desetino zbranih sredstev v zdravstvenem zavarovanju za nadomestila plač zaposlenim, ki so začasno zadržani z dela zaradi bolezni. Izdatek Zavoda za nadomestila je lani dosegel 20,5 milijarde tolarjev, kar preračunano na število aktivnih zavarovancev pomeni, da je vsak od njih prejel 26.248 tolarjev. Ti izdatki so v seštevku pomenili 0,63 BDP. Vsaj toliko, kot je izplačal Zavod, izplačujejo za te potrebe svojim delavcev še delodajalci. Tako je skupni znesek nadomestil plač lani dosegel 40 milijard tolarjev ali 1,39 % BDP. (http://www.evropa.gov.si)



3.3 KAKO JE V EVROPI Države, ki financirajo zdravstveno dejavnost in določene denarne dajatve zavarovancev iz sredstev proračuna, se srečujejo z naraščajočimi izdatki za nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, kar ob čedalje večjih težavah uskladitve prihodkov in stroškov problem dodatno zaostruje. Zato ga skušajo spraviti v okvire, ki bi bili sprejemljivi z vidika narodnogospodarskih možnosti in interesov. Zmanjšati želijo obseg začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, zlasti pa doseči boljše zdravje aktivne populacije, da bi bila ta delovno sposobna do svoje upokojitve in še dlje. S tem bi se zmanjšala nadomestila plač, pa tudi izdatki za zdravljenje bolezni in poškodb. Hkrati pa to pomeni prizadevanja za večji BDP države in njene boljše razvojne možnosti. Delodajalci imajo v zvezi z absentizmom zelo podobne razloge in interese. Imajo namreč več neposrednih stroškov: izplačilo nadomestil zaposlenim med začasno zadržanostjo z dela, plačilo nadur za delavce, ki delajo namesto odstotnih delavcev, izplačila plač za začasno zaposlene osebe. Ob tem se spopadajo z zmanjšano produktivnostjo, z večjimi organizacijskimi napori in stroški za zagotovitev nemotenega delovnega procesa, posledicami v kakovosti in navsezadnje tudi z izgubo trga. Čedalje bolj je jasno, da lahko zdravstveni absentizem občutno vpliva na ceno delovne sile pri posameznem delodajalcu in na ceno njegovih proizvodov, s tem pa tudi na njegovo konkurenčno sposobnost. Sindikati gledajo na problem z drugega zornega kota. Skladno s svojo vlogo zagovarjajo stališče, da je za obvladovanje zdravstvenega absentizma potrebno dosledno uresničevanje ukrepov varstva pri delu in preventivnih ukrepov, ki bi vplivali na zmanjšanje odsotnosti z dela iz bolezenskih razlogov. Pri tem še posebej poudarjajo potrebe po rehabilitacijskih ukrepih za starejše in kronično bolne zavarovance. Zavračajo razne administrativne ukrepe, s katerimi skušajo država, nosilci zavarovanja in delodajalci zmanjšati raven pravic zavarovancev med odsotnostjo z dela. Delavec je pod precejšnjim pritiskom. Država in delodajalec pričakujeta vedno večjo storilnost in zavzetost pri delu s čim manjšo odsotnostjo z dela. Dolgotrajnejša odsotnost poslabšuje socialno stanje njegove družine, pod vprašaj pa postavlja tudi njegovo poklicno kariero, pomeni izgubo stika s svojim delovnim področjem in okoljem. Pri tem ne kaže prezreti, da so lahko osebni interesi posameznih delavcev in posledice odsotnosti z dela za posameznike različne in da neustrezna zakonodaja njen obseg celo spodbuja. To problematiko so države EU prepoznale dolgo pred nami, zato so se lotile posebnih ukrepov in aktivnosti. Posledica takšnih prizadevanj so tudi pravne in organizacijske rešitve, ki jih v zvezi z zdravstvenim absentizmom izvajajo posamezne države. Njihova ureditev je v mnogo čem povsem drugačna kot pri nas. Ne glede na predpise pa v EU vedo, da zdravstvenega absentizma ne morejo reševati samo z dopolnjevanjem zakonodaje. Uspešnost aktivnosti za obvladovanje tega problema je tesno povezana s sposobnostjo dojemanja problema in dejavnikov, ki so z njim povezani. Celovitost pristopa za njegovo obvladovanje zahteva enake ukrepe vlade, delodajalcev in njihovih združenj, sindikatov, zdravniških združenj in



drugih organov in organizacij. Zato je v več državah EU že pripravljen in vpeljan nacionalni program obvladovanja absentizma. Med seboj se programi po državah razlikujejo, sestavljeni pa so iz administrativnih ukrepov, individualnih vzgojno prosvetnih in informativnih dejavnosti, ukrepov varstva pri delu, informiranja delavcev o nevarnostih, odgovornosti za zdravstveni absentizem pa se v vedno večji meri prenaša na delodajalce. Vedno več držav EU pozna tudi nacionalne programe obvladovanja zdravstvenega absentizma. V njegovo pripravo in izvajanje se vključujejo vlade, združenja delodajalcev, sindikati, nosilci javnega zavarovanja, predstavniki zdravniških združenj in drugi. Vsak udeleženec v programu ima jasno opredeljene naloge in odgovornosti za spremembe pri razumevanju in ocenjevanju začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Pri tem prevladujejo vzgojno-usmerjevalni ukrepi, ukrepi varstva pri delu, informiranje in usposabljanje delavcev in veliko manj administrativno omejevalni ali finančno-restriktivni ukrepi. Rezultati teh nacionalnih programov so več kot spodbudni in tudi nam v Sloveniji obetajo možne rešitve ter prijeme pri obvladovanju absentizma. (http://www.evropa.gov.si)



4 PREMAGOVANJE TEŽAV S POMOČJO JOGE Veliko razmišljujočih ljudi na Vzhodu in Zahodu resnično zanima joga. To je povsem razumljivo, ker človek, ki se je začel spraševati o življenju in njegovem globljem smislu, želi za svoje duhovne potrebe nekaj bolj določenega in oprijemljivega, kakor zgolj obljubo nebeških radosti in » večno življenje« po kratkem in mrzličnem bivanju na tem planetu. Tisti, ki so izgubili vero v ideale ortodoksnih religij, še vedno čutijo, da njihovo življenje ni zgolj nepomemben in prehoden pojav v Naravi, se obračajo k filozofiji joge, da bi rešili probleme v zvezi s svojim » notranjim življenjem«. Jogijska filozofija se ukvarja z nekaterimi največjimi skrivnostmi življenja in vesolja, zato je tudi neizogibno povezana z vzdušjem globoke skrivnosti. (I. K. Taimni, 1995)

Slika 2: Lotos - meditacijski položaj (Vir: Tara Fraser, 2004.)

»Ni nevarnejše pasti, kot je iluzija, ničesar močnejšega od joge; ni večjega prijatelja od znanja in ne večjega sovražnika od napuha.«

(Gheranda Samhita)

4.1 KAJ JE JOGA? Prva stvar, ki je koristna za človeka, ki se zanima za jogo, je to, da si ogleda, kaj sploh pomeni beseda »joga«. To besedo namreč tukaj pri nas na Zahodu pogosto napak razumemo in z njo označujemo stvari, ki jim Indijci ne bi rekli »joga«. (J. Svetina, 1996) Joga je veja indijske filozofije. Sanskrtska beseda joga ima več pomenov, med drugim tudi »vpreči jarem« ali »združiti«, kar se nanaša na združitev duše z univerzalno zavestjo ali Absolutnim. Toda beseda joga pomeni tudi povezanost snovnega telesa z umom in duhom in je metoda za preseganje omejitev ega in dosego razsvetljenja. Jogo poznamo že nekaj tisoč let. Njena zgodovina, ki jo lahko spremljamo v čas vedske kulture – okrog leta 2800 pr. n. š., se tesno prepleta s hindujsko vero (hinduizem se je namreč razvil iz vedske filozofije). Joga je tudi tesno povezana z drugimi izročili, z budizmom, džainizmom in tantro ter je bolj duhovna kakor verska dejavnost. To pomeni, da lahko jogo vadi vsak: mogoče jo je vključiti v versko prepričanje ali pa jo vaditi zgolj kot obliko posvetne duhovnosti. Joga pa ni le duhovna pot, temveč tudi oblika pravilnega življenja, zbirka moralnih, etičnih in praktičnih navodil, ki nam pomagajo živeti uravnoteženo in zdravo. (T. Fraser, 2004)



4.2 JOGA DANES Čeprav joga izvira iz Indije, so njene metode in cilji univerzalni, saj se ne opira na kulturno okolje, vero ali božanstvo, temveč zgolj na posameznika. Joga je postala pomembna v življenju marsikaterega sodobnega človeka na Zahodu, včasih kot sredstvo za izboljšanje zdravja in telesne pripravljenosti, toda tudi kot sredstvo za osebnostni in duhovni razvoj. (T. Fraser, 2004) 4.3 ZAKAJ POTREBUJEMO JOGO? Človeška narava se od nastanka joge ni pretirano spremenila. Še vedno se enako sprašujemo o pomenu življenja, kot so se spraševali ljudje pred nekaj tisoč leti. Na Vzhodu in Zahodu so na takšna vprašanja dolga stoletja odgovarjali religija, filozofija, praznoverje in znanost. Joga pa omogoča posvetno dejavnost, ki zadovoljuje tudi naše duhovne potrebe. (T. Fraser, 2004) 4.4 KORISTNOST JOGE Vadba joge prinaša telesne, čustvene in predvsem duhovne koristi. Nekatere, na primer povečano gibljivost in umirjenost, utegnete opaziti že kmalu po začetku vadbe, druge pa se bodo začele kazati počasneje, ko boste razvijali novo zavedanje svojega telesa in uma. Na telesni ravni prinaša joga večjo moč, prožnost in vzdržljivost. V nasprotju s številnimi športi in vadbo v fitnesu deluje joga na vse telesne mišice – s čimer se izognemo pretiranemu urjenju določenih mišičnih skupin, kar lahko povzroči poškodbe. Joga izboljšuje občutek za ravnotežje, telesno držo, gibčnost in eleganco. Hkrati tudi očiščuje in krepi organizem ter pospešuje telesne procese, npr. prebavo. Poudarek na dihalnih tehnikah izboljšuje dihanje, zato globlje dihamo tudi tedaj, kadar ne vadimo joge. To pa bistri in umirja um, zaradi česar se izboljša tudi zbranost. Morda boste ugotovili tudi to, da joga zmanjša zaskrbljenost, čustveno napetost in nihanje razpoloženja. Joga blaži in odpravlja določene simptome ali težave, na primer glavobol, bolečine v hrbtenici, stres, nespečnost, astmo in sindrom razdraženega črevesja. Najpomembneje pa je, da je joga za vsakogar pot osebnega odkritja. (T. Fraser, 2004) 4.5 PREMAGOVANJE TEŽAV Ni se vedno lahko pripraviti k samostojni vadbi, toda ko boste zbrali pogum in naredili prvi korak, boste presegli pomemben mejnik. Pri vadbi joge se vsak srečuje s težavami, toda njihovo premagovanje je del učenja. Zavedati pa se morate nekaterih najpogostejših težav. (T. Fraser, 2004)



4. 5. 1 AMBICIOZNOST Ko vam bo uspelo izvesti posamezne telesne položaje, se varujte pretirane ošabnosti ali ambicioznosti. Bolj kot doseganje »popolnega« položaja je pomembna redna vadba. Pri izvajanju težkih položajev ne preskakujte pripravljalnih stopenj. S takšnim nepotrpežljivim stremuštvom bi se prikrajšali za marsikatero korist, ki jo prinaša posamezen telesni položaj. Pri jogi je pomembno razvijati sposobnost za opravljanje nekega dela brez pretirane navezanosti na končni izid. (T. Fraser, 2004) 4. 5. 2 SAMOKRITIKA Pri jogi je potrebno podrobno analiziranje, vendar pa je to nekaj povsem drugega kakor samokritika. Povsem običajno je, da se vam bo zdelo, da prepočasi napredujete, da ne vadite dovolj dolgo ali redno, ali da položajev ne izvajate dovolj dobro. Ta pojav imenujemo »invertirana ambicija«, pri kateri si postavimo nerealne in neuresničljive cilje, zato smo razočarani. Ne pozabite - pri jogi ne gre za uspeh ali neuspeh, temveč za osebnostni razvoj. (T. Fraser, 2004) 4. 5. 3 MOČNA ČUSTVA Ker sta um in telo tesno povezana, je mogoče čustva odstraniti iz uma in jih fizično shraniti v telo. Takšno ravnanje je kratkoročno koristno, toda če predolgo traja, nas začne izčrpavati. Z jogo odpiramo kanale, ki povezujejo um in duha s fizičnim telesom, in tako osvobajamo nakopičena čustva. (T. Fraser, 2004) 4. 5. 4 BOLEČINE IN NEUGODJE Na splošno velja, da vas med vadbo ne sme nič boleti. Bolečine v sklepih ali močna, ostra bolečina, zaradi katere se zdrznete ali premaknete iz pravilnega položaja, je navadno opozorilo, da prenehajte. Vzrok je lahko čustven ali telesen - oboje je tesno povezano. Če začutite bolečino, ravnajte izjemno previdno. Položaj zapustite počasi, ugotovite, s čim ste izzvali bolečino, in temu prilagodite vadbo. (T. Fraser, 2004)



5 IZVEDBA PREVENTIVE V PODJETJU PERUTNINA PTUJ V Perutnini Ptuj so se veliko pogovarjali in predlagali izvedbo preventive pri odpravljanju delovnih obremenitev s pomočjo različnih razgibalnih vaj, a zaenkrat niso sprejeli dokončne odločitve. Obstaja pa oblika preko sindikata, ki poteka izven podjetja. Ta oblika oddiha se imenuje »medicinsko programiran oddih« ali krajše MPO, kjer sindikat enkrat letno zaposlenim plača bivanje na Rogli. Ta oddih obiskujejo predvsem delavci, ki so zaposleni v podjetju več let. Do izostankov na delovnih mestih prihaja zaradi bolniških dopustov, kar pa je seveda pogojeno z monotonim delom, predvsem za tekočim trakom. Kritični dnevi za izostanke so različni dnevi v tednu, včasih tudi sobote, saj je sobota pri njih delovni dan. Preventiva bi bila nujno potrebna in menimo, da bi bila joga zelo koristna za delavce. V Sloveniji telovadba med odmori žal še ni aktualna, kar pa bi bilo za delavce zelo pozitivno in koristno. Delodajalci se premalo zavedajo kako pomembno je počutje delavcev med delovnim časom. Z uvajanjem joge ali raztezovalnih vaj bi delavci delali bolj kakovostno in bolj motivirano.



6 EMPIRIČNA RAZISKAVA 6.1 METODOLOGIJA RAZISKAVE V diplomski nalogi smo izbrali tri različne oddelke, kjer so delovna mesta zelo podobna. Ti oddelki so: - PC - ŽIVA PROIZVODNJA: na vzrejnih farmah poteka proces vzreje brojlerskih staršev. Objekti za vhlevitev se ustrezno pripravijo (mehanično čiščenje, pranje, razkuževanje in nastiljanje). Pred vhlevitvijo se ogrejejo na priporočeno temperaturo. Po programu krmiljenja sledi tedenska kontrola prirastov in izenačenosti živali.1

Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p. o. (Perutnina Ptuj).

Slika 3: PC - Živa proizvodnja, Sela 41 (Vir: Perutnina Ptuj, 2006.)

- PC - KRMILA: v proizvodnji krmil se po natančno določenem postopku krmo peletira, kar je termoplastičen proces oblikovanja krmil z iztiskanjem. Termoplastičen je zato, ker beljakovine in sladkorji, ko jih segrejemo in jim dodamo vodo, postanejo plastični. Razlogi, da se krma peletira, so: zaradi delovanja visokih temperatur, pritiskov in vlage se krma boljše izkoristi, zato se zmanjša poraba za kg prirasta, preprečuje razslojevanje krme pri transportu, omogoča dodajanje zdravil brez bojazni predoziranja, izboljša se higienska slika krmil (mikrobiološka). 1 Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p. o. (Perutnina Ptuj).

Slika 4, 5 :Stavba PC - Krmila, Zagrebška cesta 52 (Vir: Perutnina Ptuj, 2006.)



- PC – MI Ptuj - Tovarna pripravljenih jedi (TPJ): na POM programu proizvajajo panirane in marinirane proizvode iz piščančjega mesa. Panirani proizvodi so oblikovani ali neoblikovani, panirani, termično obdelani in globoko zamrznjeni. Marinirani proizvodi niso panirani in oblikovani. Formirni stroj namrznjeno maso oblikuje v želeno obliko. Pomembna je pravilna temperatura mase.1 Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p. o. (Perutnina Ptuj).

Slika 6: Tovarna pripravljenih jedi - TPJ (Vir: Perutnina Ptuj, 2006.) V prvem anketnem vprašalniku smo izvedeli, kakšne bolečine imajo delavci na določenem delovnem mestu. Razvidno je bilo, da se na istem oddelku, kjer opravljajo enako ali podobno delo, bolečine ponavljajo. Iz vprašalnika smo na osnovi bolečine, ki jo ima delavec, lahko določili vajo, ki bi mu olajšala ali odpravila bolečino. Ker je bila ideja diplomske naloge, kako s pomočjo joge odpraviti ali olajšati bolečine, smo izbrali določene vaje (asane) iz joge, ki bodo izbranim posameznikom z vsakodnevno vadbo odpravile ali olajšale bolečino. Najbolj pogoste bolečine so se pojavljale v zatilju, ramenih in zgornjem delu hrbtenice. Za te vrste bolečin smo izbrali tri vaje:

• položaj trupla, • orel, • kobra.

Najprimernejši čas za izvajanje vaj je vsak dan ob istem času, zjutraj ali zvečer. Priporočljivo je, da se vaje ne izvajajo po jedi. Prostor naj bo dovolj velik, zračen, na tleh naj bo mehka podlaga. V analizi drugega anketnega vprašalnika smo razbrali, da s pomočjo redne in vsakodnevne vadbe joge delavci niso več čutili tako velike bolečine kot pred izvajanjem vaj. Analizo podatkov smo prikazali s pomočjo grafov in preglednic, ki smo jih uporabili s pomočjo programa Excel.



6.2 REZULTATI RAZISKAVE Povprečna starost anketiranih žensk v PC - Živa proizvodnja je bila med 35 in 45 let, v PC – Krmila med 45 in 55 let ter v Tovarni pripravljenih jedi starost žensk med 35 in 55 let, moških pa med 35 in 45 let. Večina anketiranih, ki so izvajali vaje, je bil ženski del populacije. Ker so bili podatki iz vseh treh oddelkov podobni, smo izbrali le en oddelek PC - Živa proizvodnja, kjer bomo prikazali analizo podatkov. 6.2.1 ANALIZA REZULTATOV V anketnem vprašalniku sem si postavila dve hipotezi:

• Delovne obremenitve se dajo učinkovito zmanjšati s pomočjo vsakodnevne vadbe joge.

• Pravilna, vodena izvedba vaj je bolj učinkovita od počitka.

Anketni vprašalnik smo razdelili na tri sklope vprašanj:

- demografija - ugotavljanje bolečin - joga

1. Spol v PC - Živa proizvodnja STANJE PREJ:

28 %

72 %

moški

ženske

Graf 1: Spol anketiranih v PC - Živa proizvodnja



Graf 1 opisuje spol anketiranih v PC - Živa proizvodnja. Najprej smo proučili podatke o spolu. Kar 72 % žensk v PC - Živa proizvodnja je bilo pripravljenih za vadbo joge. Moških je bilo le 28 %. STANJE POTEM:

100 %

0 %

moški

ženske

Graf 2: Spol anketiranih v PC - Živa proizvodnja

V grafu 2 je prikazan spol anketiranih v PC - Živa proizvodnja. Populacija žensk, ki so izvajale vaje, je bila kar 100 %. Nobeden moški se ni odločil, da bi izvajal vaje iz joge. 2. Povprečna starost v PC - Živa proizvodnja STANJE PREJ: Preglednica 1: Povprečna starost anketiranih moških v PC - Živa proizvodnja STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 3 38 25-35 let 1 12 35-45 let 2 25 45-55 let 0 0 55-65 let 2 25 SKUPAJ 8 100 Preglednica 2: Povprečna starost anketiranih žensk v PC - Živa proizvodnja STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 0 0 25-35 let 4 25 35-45 let 7 44 45-55 let 4 25 55-65 let 1 6 SKUPAJ 16 100



V preglednici 1 in 2 smo prikazali starost anketiranih moških in žensk v PC - Živa proizvodnja, ki so sodelovali pri prvem anketnem vprašalniku. Iz preglednic je jasno razvidno, da je povprečna starost anketiranih žensk med 15 in 25 let, medtem ko je starost pri moških med 35 in 45 let. STANJE POTEM Preglednica 3: Povprečna starost anketiranih žensk v PC-Živa proizvodnja STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 0 0 25-35 let 0 0 35-45 let 6 67 45-55 let 3 33 55-65 let 0 0 SKUPAJ 9 100 V preglednici 3 je starost žensk, ki so sodelovale pri drugem anketnem vprašalniku in so bile pripravljene izvajati vaje. Povprečna starost teh žensk je med 35 in 45 let. Moški se za izvajanje vaj niso odločili. 2. Povprečna starost v PC - Krmila STANJE PREJ Preglednica 4: Povprečna starost anketiranih moških v PC - Krmila STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 0 0 25-35 let 1 11 35-45 let 2 22 45-55 let 6 67 55-65 let 0 0 SKUPAJ 9 100

• 67 % moških je starih od 45 do 55 let, • 22 % moških je starih od 35 do 45 let, • 11 % moških je starih od 25 do 35 let.



Preglednica 5: Povprečna starost anketiranih žensk v PC - Krmila STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 0 0 25-35 let 0 0 35-45 let 0 0 45-55 let 3 100 55-65 let 0 0 SKUPAJ 3 100 Največ anketiranih žensk je starih od 45 do 55 let. STANJE POTEM Preglednica 6: Povprečna starost anketiranih moških v PC - Krmila STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 0 0 25-35 let 0 0 35-45 let 0 0 45-55 let 5 100 55-65 let 0 0 SKUPAJ 5 100 V drugem anketnem vprašalniku je bilo le 5 moških, ki so izvajali vaje. Nobena ženska ni izvajala vaj. 2. Povprečna starost v TPJ STANJE PREJ Preglednica 7: Povprečna starost anketiranih moških v TPJ STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 2 22 25-35 let 2 22 35-45 let 3 34 45-55 let 2 22 55-65 let 0 0 SKUPAJ 9 100 Anketirani moški so bili stari:

• 34 % od 35-45 let, • 22 % od 15-25 let, • 22 % od 25-35 let, • 22 % od 45-55 let.



Preglednica 8: Povprečna starost anketiranih žensk v TPJ STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 0 0 25-35 let 2 22 35-45 let 5 56 45-55 let 2 22 55-65 let 0 0 SKUPAJ 9 100 V prvem vprašalniku je bila starost žensk:

• 56 % od 35-45 let, • 22 % od 45-55 let, • 22 % od 25-35 let.

STANJE POTEM: Preglednica 9: Povprečna starost anketiranih moških v TPJ STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 0 0 25-35 let 0 0 35-45 let 3 100 45-55 let 0 0 55-65 let 0 0 SKUPAJ 3 100 Samo trije moški v oddelku TPJ so bili pripravljeni za vadbo joge, ti so bili stari od 35-45 let. Preglednica 10: Povprečna starost anketiranih žensk v TPJ STAROST ŠT. ANKETIRANIH ŠT. ANKETIRANIH V % 15-25 let 0 0 25-35 let 1 14 35-45 let 3 43 45-55 let 3 43 55-65 let 0 0 SKUPAJ 7 100 Vaje iz joge so opravljale ženske stare:

• 43 % od 35-45 let, • 43 % od 45-55 let, • 14 % od 25-35 let



3. Ali čutite kakšne bolečine pri opravljanju vašega dela? Na to vprašanje je vseh 9 žensk odgovorilo pritrdilno. 4. Na katerem delu telesa čutite bolečine?

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

PREJ POTEM

zatilje

ramena

zg. del hrbtenice

srednji del hrbtenice

spodnji del hrbtenice

levo stegno

desno stegno

leva golen

desna golen

Graf 3: Bolečine pred izvajanjem joge in potem v PC - Živa proizvodnja Graf 3 prikazuje stanje pred izvajanjem vaj iz joge ter stanje potem. Iz grafa lahko jasno vidimo, da so se bolečine znatno zmanjšale po izvajanju vaj. V oddelku PC - Živa proizvodnja je bilo 9 ljudi, ki so izvajali vaje. Tukaj se največ bolečin pojavlja v zgornjem delu hrbtenice, priporočljiva vaja za to vrsto bolečine je »kobra«, ki krepi zgornji del hrbtenice in povečuje prožnost, krepi prebavila, izločila, živčevje in dihala. Tako kakor vsi upogibi nazaj spodbuja možgane in na splošno poživlja in osvežuje. Vajo izvajamo tako, da ležemo na trebuh, sprostimo pete in blago napnemo trebušne mišice. Dlani položimo na tla pod rameni. Ob vdihu z močjo trebušnih in hrbtnih mišic dvignemo od tal prsni koš, glavo in roke. Ta položaj vsebuje ogromno potencialne energije. Vizualiziramo kobro, ki dviga glavo, da bo napadla. Ob naslednjem izdihu položimo dlani trdno na tla, potegnemo nazaj lopatice in čim više dvignemo trup. Podaljšajmo vrat, trebušne mišice močno napenjajmo, da bomo podprli hrbtenico. Če se zdi položaj pretežak, se ne dvigajmo previsoko. Lahko položimo pod kolke zvito odejo. Tako jih bomo podprli, zato se bomo dvignili više, ramena pa bodo sproščena. BHUDŽANGASANA – kobra – po obliki je ta položaj podoben kači, ki se pripravlja na napad. Bolečine se pojavljajo tudi v zatilju - priporočljiva vaja je »položaj trupla«, ki je vsestransko koristen. Na začetku vadbe pripravi um na asano (položaj) in umirja ter uravnava um in telo, kadar ste napeti ter utrujeni in morate hitro obnoviti svoje moči.



Ležemo na tla, noge rahlo razširimo. Sprostimo gležnje, kolena in zadnjične mišice. Roke malce odmaknemo od trupa, dlani naj bodo obrnjene navzgor in roke sproščene. Ramena sprostimo in razširimo. Sprostimo glavo, vrat in obraz. Vrat naj bo poravnan s hrbtenico - brada ne sme niti štrleti navzgor niti je ne smete pritiskati navzdol. Zapremo oči, dihamo mirno in enakomerno in um se bo umiril. Če bodo misli zatavale, blago usmerimo pozornost k dihanju. Telo naj se zmehča in se potopi v podlago. Dih usmerjajmo na območja, kjer čutimo napetost, da se ta razblini. Tako počivamo 10 minut ali dlje, če želimo. Položaj zaključimo tako, da iztegnemo roke nad glavo, pokrčimo kolena in se prevalimo na bok. Počasi se dvignemo v sedeč položaj. SAVASANA - položaj trupla ob koncu vadbe omogoča telesu, da se sprosti in občuti blagodejnost vadbe.

Slika 7: Kobra – zgornji del hrbtenice (Vir : Tara Fraser, 2004.)

Slika 8: Položaj trupa – zatilje (Vir: Tara Fraser, 2004.)



00,51

1,52

2,53

3,5

44,55

PREJ POTEM

zatilje

ramena

zg. del hrbtenice



levo stegno

desno stegno

leva golen

desna golen

Graf 4: Bolečine pred in po izvajanju joge v PC - Krmila Graf 4 prikazuje stanje bolečin pred izvajanjem vaj in po izvajanju v oddelku PC -Krmila. Iz grafa je razvidno, da so se bolečine zmanjšale, predvsem v zatilju in ramenih. Največ bolečin pred izvajanjem vaj je bilo v ramenih - priporočljiva vaja je »orel«, ki močno razteza mišice ramen in zgornjega dela hrbta ter sprošča napetost v teh predelih. Koristen je, če dolgo časa sedite v enakem položaju pri tipkovnici. Stojimo vzravnano, noge naj bodo malce razširjene. Ob vdihu dvignemo roke v višino ramen. Ob izdihu čimbolj pokrčimo kolena, ne da bi dvignili pete od tal. Levo nogo prekrižajmo čez desno in ovijemo levo stopalo za desna meča. Noge naj bodo pokrčene, kolki poravnani. Ob izdihu prekrižajmo desno roko čez levo, dlani naj bodo obrnjene navzgor. Pokrčimo komolce in sklenimo dlani, tako da se z levo dlanjo dotikamo desnega palca. Dvignemo komolce. Dihamo enakomerno in raztezamo ramenski obroč. Zapremo oči in se osredotočimo na adžna čakro (med obrvmi). Vajo ponovimo še v nasprotni smeri. GARUDASANA - položaj orla - povečuje zbranost z osredotočanjem energije v adžna čakri, ki leži v čelnem predelu med obrvmi. V drugem anketnem vprašalniku smo analizirali 5 ljudi, njihove bolečine smo primerjali pred vajami in potem.



Slika 9: Orel – ramena (Vir: Tara Fraser, 2004.)



012345678910

PREJ POTEM

zatilje

ramena

zg. del hrbtenice



levo stegno

desno stegno

leva golen

desna golen

Graf 5: Bolečine pred in po izvajanju joge v Tovarni pripravljenih jedi

V Tovarni pripravljenih jedi je izvajalo vaje 10 ljudi. Tukaj je največ bolečin v zgornjem delu hrbtenice, kar nas ni presenetilo, saj večina anketiranih dela za tekočim trakom. Druga najpogostejša bolečina na tem oddelku je v ramenih ter v spodnjem delu hrbtenice. Po vadbi joge so se bolečine vidno zmanjšale. 5. Menite, da vam je izvajanje joge olajšalo ali odpravilo bolečine?

11 %67 %

22 %

da

ne

delno

Graf 6: Olajšanje ali odprava bolečin V grafu 6 vidimo, da kar 67 % anketiranih meni, da jim je joga delno olajšala bolečine. Ta podatek nas je razveselil, saj je to dokaz, da so resnično izvajali vaje. Tisti, ki jih niso, še vedno čutijo bolečine, kar je povsem normalno.



6. Se vam je zdela vaja:

a) zelo zahtevna b) zahtevna c) manj zahtevna

44 %

12 %

44 % zelo zahtevno

zahtevno

manj zahtev.

Graf 7: Zahtevnost vaj

Graf 7 opisuje zahtevnost vaj iz joge, ki smo jih razdelili na zelo zahtevne, zahtevne in manj zahtevne. Le 12 % anketiranih meni, da so bile vaje zelo zahtevne. 44 % se zdijo vaje zahtevne ali manj zahtevne. Bilo bi nerazumljivo, če bi bil procent pri odgovoru a večji, saj je vsak posameznik dobil natančen opis vaje. Največ bolečin v tem oddelku je bilo v prav tako v ramenih in zatilju. Ker pa sem ti dve vaji predstavila že v oddelku PC – Krmila, bom sedaj predstavila vajo za zgornji del hrbtenice.

7. Ali boste nadaljevali z izvajanjem vaj?

11 %

33 %

56 %

da

ne

občasno

Graf 8: Izvajanje vaj Iz grafa 8 lahko vidimo, koliko anketiranih bo izvajalo vaje še naprej. 56 % anketiranih je odgovorilo, da bodo izvajali vaje občasno, 33 % bo izvajalo vaje vsak dan, 11 % pa jih ne želi več izvajati.



8. Če bi bilo možno, ali bi izvajali te vaje med odmorom v službi?

22 % 11 %

67 %

da

ne

brez odg.

Graf 9: Izvajanje vaj v službi

Iz anketnih vprašalnikov je razvidno, da 67 % anketiranih ne bi opravljalo vaj iz joge v službi med odmorom. Zaposleni so bolj navajeni med odmorom kaj pojesti, popiti ali poklepetati s kolegi. 9. Vas je morda joga tako navdušila, da se boste odločili za tečaj?

78 %

0 %22 %

da

ne

brez odg.

Graf 10: Tečaj joge

Analiza drugega anketnega vprašalnika je pokazala, da ljudi ni navdušila joga tako, da bi nadaljevali vaje v organiziranem tečaju. 78 % jih je odgovorilo, da ne bi obiskali tečaja joge, 22 % pa na to vprašanje ni dalo odgovora. Razlog za takšen procent je verjetno premalo časa, saj smo ljudje dandanes preobremenjeni s službo, ko pa imamo prosti čas, ga raje preživimo s prijatelji in znanci, kot na tečaju joge ali drugi športni aktivnosti.



7 ZAKLJUČEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti, kako joga vpliva na boljše počutje pri delovnih obremenitvah. Živimo v času, ko je stres vsakodnevni vzrok odsotnosti z delovnega mesta. Prav vsi si želimo, da bi bili zdravi, zadovoljni ter srečni in vsak na svoj način si prizadevamo, da bi to dosegli. Vendar so dandanes ljudje po vsem svetu bolj kot kdajkoli v zgodovini človeštva izpostavljeni stresom in napetostim, ki jih ne morejo več obvladati. V jalovih poskusih, da bi se umirili, se zatekajo k pomirjevalom, uspavalnim tabletam, alkoholu in še čemu. Iz prve postavljene hipoteze smo ugotovili, da se delovne obremenitve resnično dajo odpraviti ali zmanjšati s pomočjo joge. Na podlagi dobljenih rezultatov druge hipoteze lahko potrdimo, da je pravilna in vodena izvedba vaj učinkovitejša kot počitek. Joga nas uči, da lahko dosežemo mir in zadovoljstvo samo tako, da uravnovesimo naše celotno bitje na vseh ravneh obstoja. Vemo, da je človek večplastno bitje: sestavljajo ga fizično telo, mentalno telo, subtilno telo in kavzalno telo. Če hočemo doseči zdravje in zadovoljstvo, moramo uravnotežiti vse aspekte našega bitja. In prav to nam omogočajo metode in tehnike joge: sistematično in postopoma nas preko telesnih položajev (asane), dihalnih vaj (pranayama), sproščanja, poglabljanja vase in pozitivnega načina mišljenja vodijo k fizičnemu zdravju, umiritvi duha, spoznavanju samega sebe in opuščanju vseh iluzij in predsodkov, ki nam onemogočajo, da bi resnično polno živeli. Na poti spoznavanja samega sebe se srečujemo z našimi notranjimi občutki in lastnostmi, ki se jih včasih niti ne zavedamo, in ti so lahko dobri ali slabi. Rečeno je, da je pot joge težja od borbe vojščaka - heroja, saj se joga spopada z notranjimi sovražniki, kot so poželenje, jeza, navezanost, pohlep, ljubosumnost in ponos. Pri tem nam pomaga razumevanje in sprejemanje samega sebe brez obsojanja ter opuščanje vsega, kar nas kakorkoli utesnjuje. Joga je sistem vaj in metod, ki nas, če jih izvajamo z zaupanjem, disciplino in trdno odločenostjo, pripeljejo do razsvetljenja, samouresničitve. Joga je celovita znanost o življenju, ki se je razvila pred več tisoč leti. Je edinstvena metoda, ki združuje vsakršno gibanje, ki ga človek potrebuje za zdravje, z dihalnimi in meditacijskimi tehnikami, ki pomirjajo duha ter nas čustveno uravnovešajo. Joga je preprost in naraven sistem, ki vključuje pet temeljnih načel, ki so:

a) pravilna telesna vadba, b) pravilno dihanje, c) pravilno sproščanje, d) pravilna prehrana, e) pozitivno razmišljanje in meditacija.

Starodavna znanost joge ima neštete pozitivne učinke in vsakomur lahko obogati življenje po svoje.



S pomočjo ankete smo ugotovili, da še joga pri nas ni tako razvita, kot v svetu. Veliko ljudi ima napačno predstavo o jogi in menijo, da je to nekakšna religija. Pričakovan podatek je bil, da so bile ženske veliko bolj dojemljive za izvajanje vaj kot moški. Zanimivo je bilo, da je bilo od 100 anketiranih kar 74 ljudi pripravljenih za izvajanje joge. Od tega jih je resnično delalo vaje le 24. To je pa posledica tega, da si ljudje vzamemo premalo časa zase, saj smo preobremenjeni z drugimi stvarmi. Pomembno se mi zdi, da bi morala podjetja pri nas posvečati več pozornosti nameniti delovni obremenitvi. Če bi imeli med odmori razne raztezne vaje, ali bi izvajali jogo, bi delavci delali bolj kakovostno in bi bili veliko bolj motivirani. Logično je, če se človek ne počuti dobro in ima bolečine, ne opravlja dela tako dobro, kot tisti, ki nima bolečin. Torej, ljudje, izvajajte jogo!



LITERATURA IN VIRI Knjige:

1. Taimni I. K. (1995): Veda o jogi. Založba Bele, Nazarje.

2. Svetina J. (1996): Razmišljanja o jogi. Didakta, Radovljica.

3. Fraser, T. (2004): Joga - priročnik za učenje joge doma, Učila International, založba, d. o. o., Tržič.

4. Polajnar, A.- Verhovnik V. (2000): Oblikovanje dela in delovnih mest. Tiskarna tehniških fakultet, Maribor.

5. Mikeln P. (2000): Ergologija 2. Založba moderna organizacija v okviru FOV, Kranj.

6. Stankovič, Elesini U. (2002): Študij dela in časa. Oddelek za tekstilstvo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana.

7. Horvat J. (2001): Osebna varovalna oprema. Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana. 8. Balantič, Z. (2000) CD: Človek – delo – učinek. Založba moderna organizacija,

Kranj. 9. Polajnar, A. (2006): Študij dela. Fakulteta za strojništvo, Maribor Poročila, interni dokumenti: 1. Letno poročilo 2000 - Perutnina Ptuj.

2. Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p.o. (Perutnina Ptuj). Spletne strani:

Absentizem, pridobljeno februar 2007 iz http://www.evropa.gov.si. PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik -1 Priloga 2: Anketni vprašalnik -2


Karmen Kokol:Vloga joge

Documents

VLOGA JOGE PRI OMEJEVANJU BOLEČIN ZARADI DELOVNIH … · 2017. 11. 27. · Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija