NADZOR NAD PREMIKI ALUMINIJASTIH PALET S POMOČJO … · Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Dušan Koračin:

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management poslovnih in delovnih

sistemov

NADZOR NAD PREMIKI ALUMINIJASTIH PALET S POMOČJO RFID TEHNOLOGIJE

Mentor: doc. dr. Davorin Kofjač Kandidat: Dušan Koračin

Kranj, september 2011

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Davorinu Kofjaču za napotke in usmeritev ob pisanju diplomske naloge. Hvala tudi g. Marku Gorencu za vse potrebne informacije in obrazložitve pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici mag. Tini Cvijanovič, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK V diplomski nalogi želimo prikazati uporabo in implementacijo tehnologije RFID (radiofrekvenčna identifikacija) za nadzor nad premiki aluminijastih palet. V podjetju želimo prenoviti sistem nadzora nad notranjim transportom in materialnim tokom. Pri prenovi gre predvsem za izboljšanje sistema sledljivosti aluminijastih palet, ki jih uporabljamo kot transportni nosilec za transport materiala. Ena od možnosti je uvedba RFID tehnologije. Zato smo se v diplomskem delu osredotočili na koristnost uvedbe RFID tehnologije, z vrstami le-te ter z možnostjo uvedbe v obstoječ notranji transportno–skladiščni proces. Izvedli smo stroškovno analizo in analizo časovnih prihrankov uvedbe RFID tehnologije. S SWOT analizo smo predstavili prednosti, slabosti, priložnosti in pomanjkljivosti uvedbe RFID.

KLJUČNE BESEDE

notranji transport RFID nadzor avtomatska identifikacija

ZUSAMMENFASSUNG In dieser Diplomarbeit wird die Anwendung und Implementierung der RFID Technologie (Radiofrequenz-Identifikation) zur Überwachung Bewegungen bei Alu-Paletten dargestellt. Im Unternehmen soll das Überwachungssystem für den internen Transport und Materialfluss erneuert werden. Bei der Erneuerung geht es vor allem um die Verbesserung des Systems der Rückverfolgbarkeit von Alu-Paletten, die als Transportträger für den Materialtransport verwendet werden. Eine der Möglichkeiten ist die Einführung der RFID Technologie. Aus diesem Grund haben wird uns in der Diplomarbeit auf den Nutzen der Einführung von RFID Technologie, mit ihren verschiedenen Arten sowie der Möglichkeit der Einfügung in den bestehenden internen Transport- und Lagerprozess konzentriert. Es wurde eine Kostenanalyse durchgeführt sowie eine Analyse der Zeiteinsparung durch die Einführung der RFID Technologie. Mit einer SWOT Analyse wurden die Vorteile, Nachteile, Möglichkeiten und Risiken bei der Einführung von RFID dargestellt.

SCHLÜSSELWORTE interner Transport

RFID Überwachung automatische Identifizierung

KAZALO

1. UVOD ........................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ...................................................................... 1 1.2 METODE DELA ........................................................................................ 1

2. POMEN NOTRANJEGA TRANSPORTA IN OSNOVE RFID TEHNOLOGIJE .............. 2

2.1 NOTRANJI TRANSPORT ............................................................................ 2 2.2 RFID TEHNOLOGIJA ................................................................................ 3

2.3.1 PREDNOSTI RFID V PRIMERJAVI S ČRTNO KODO ............................... 11

3. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA ........................................................................ 13

3.1 PROCES UPORABE ALUMINIJASTE PALETE ................................................ 13 3.2 ZASTOJI V PROCESU NADZORA ALUMINIJASTIH PALET ............................. 19

4. PRENOVA SISTEMA ZA NADZOR ALUMINIJASTIH PALET ................................. 21

4.1 NAMESTITEV RFID OZNAKE NA ALUMINIJASTO PALETO ............................. 21 4.2 NAMESTITEV RFID ČITALNIKOV ............................................................... 21

5. ANALIZA STROŠKOV IN ČASOVNIH PRIHRANKOV.......................................... 25 6. ANALIZA SWOT ........................................................................................... 29 7. ZAKLJUČEK .................................................................................................. 31 LITERATURA IN VIRI ....................................................................................... 32 KAZALO SLIK ................................................................................................... 33 KAZALO TABEL ................................................................................................ 33

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Dušan Koračin: Nadzor nad premiki aluminijastih palet s pomočjo RFID tehnologije stran 1

1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA V diplomski nalogi bomo prikazali uporabo in implementacijo tehnologije RFID (radiofrekvenčna identifikacija) za nadzor nad premiki aluminijastih palet v podjetju. Ker je RFID tehnologija, kljub širši uporabnosti, še vedno v logističnih procesih dokaj malo uporabljana, želimo predstaviti uporabnost in koristi te tehnologije na specifičnem primeru izvajanja nadzora nad premiki palet. Sedanji sistem nadzora nad aluminijastimi paletami temelji na uporabi črtne kode. Ker ima branje črtne kode določene pomanjkljivosti, predvsem glede hitrosti odčitavanja pri večjih količinah, je smiselno, da razmislimo o uvedbi RFID sistema, ker je odčitavanje hitro ter možno za več objektov hkrati. V sedanjem sistemu poteka odčitavanje črtne kode ročno in s tem prihaja tudi do napak, ki so nehote povzročene s strani operaterjev. Posledica je slab nadzor nad premiki aluminijastih palet, kar lahko privede do izgube le-teh. Tako prihaja zaradi nezadostnega števila palet na zalogi do nepotrebnih stroškov in do zamud v proizvodnem procesu. V diplomskem delu bomo najprej predstavili teoretične osnove notranjega transporta in RFID tehnologije. V tretjem poglavju bomo analizirali obstoječe stanje nadzora nad premiki aluminijastih palet. V četrtem poglavju bomo prikazal predlog uvedbe RFID tehnologije. V sledečih poglavjih bomo analizirali stroškovne in časovne prihranke ter izvedli SWOT analizo. V zadnjem poglavju bomo podali zaključke.

1.2 METODE DELA Z nalogo želimo prikazati smiselnost uvedbe RFID sistema za nadzor premikov aluminijastih palet in tako pripomoči k lažji odločitvi za uvedbo sistema. Z uvedbo omenjene tehnologije želimo zmanjšati stroške, ki ga povzročajo izgube palet. Rezultat naloge bo analiza upravičenosti uvedbe RFID tehnologije za spremljanje aluminijastih palet. V diplomske delu bomo uporabili sledeče metode in orodja:

analiza in deskripcija obstoječega stanja spremljanja premikov aluminijastih palet

primerjalna metoda za primerjavo obstoječega stanja in predloga rešitve ob uvedi RFID tehnologije

SWOT analiza za oceno prednosti, slabosti, groženj in priložnosti trenutne situacije, v kateri se nahaja logistični sektor podjetja



2. POMEN NOTRANJEGA TRANSPORTA IN OSNOVE RFID TEHNOLOGIJE

2.1 NOTRANJI TRANSPORT Notranji transport je sestavni del logističnega procesa. Kot navaja Kaltnekar (1993), so naloge, ki jih ima notranji transport v logističnem poslovanju kot tudi v celotnem poslovanju podjetja, zelo obširne. Zaradi velikega deleža v proizvodnih stroških vedno več podjetij obravnava notranji transport kot poseben postopek in mu pripisuje vedno večji pomen. Notranji transport je nujen sestavni del proizvodnega procesa in njegovo delo traja neprekinjeno, dokler podjetje sploh funkcionira. Notranji transport bi lahko primerjali z ožiljem, ki omogoča življenje celotnemu organizmu. Primarna naloga notranje logistike je zagotavljanje učinkovitega toka materiala, sredstev ter storitev skozi proizvodni proces. Zato sta produktivnost in učinkovitost proizvodnje precej odvisni od organiziranosti in zmogljivosti proizvodne logistike. Avtomatizacija in informatizacija proizvodnje pa pomeni tehnološko nadgradnjo. Ključ za učinkovito sledenje in vodenje proizvodnje je v dobrem poznavanju osnovnih proizvodnih procesov, učinkovitega in s sodobnimi orodji podprtega načrtovanja ter dobro poznavanje zmogljivosti izbrane opreme. Transportni procesi se odvijajo med posameznimi logističnimi elementi (npr. med skladiščem in proizvodnim mestom) ter znotraj le-teh (npr. transportni procesi v skladišču). Med posameznimi transportnimi procesi potekajo skladiščni procesi. Skladiščenje obsega več (pod)procesov: npr. sprejemanje materiala, uskladiščevanje v ožjem smislu in izdajanje materiala. Proces materialnih tokov je nujno povezan s številnimi informacijskimi tokovi, ki materialne tokove aktivirajo, jih v celotnem procesu spremljajo in jih na koncu zaključijo in ovrednotijo. Materialne komunikacije v organizaciji in med organizacijami lahko ponazorimo z ožiljem, ki oskrbuje posamezne celice telesa s potrebnimi hranilnimi snovmi. Informacijski sistem v logistiki pa je možno primerjati z živčnim sistemom, ki regulira celotno delovanje človeškega organizma. Značilno za materialne tokove je, da jih spremlja veliko število različnih informacij, ki so posledica vse večjega števila različnih izdelkov, materialov, orodij, naprav, storitev itd. in velikega števila interakcij med posameznimi logističnimi procesi (nakup, prodaja, transport, skladiščenje). Zato imajo informacijski sistemi in komunikacije v logistiki izredno pomembno vlogo pri obvladovanju vseh teh številnih materialnih ter informacijskih tokov v organizaciji in med organizacijami (oskrbovalna veriga). V današnjem času predstavlja logistični informacijski sistem, ki nudi menedžerjem pomoč pri sprejemanju vse zahtevnejših odločitev na operativni, taktični ali strateški ravni, ključen dejavnik učinkovitega



logističnega menedžmenta, ki ima velik vpliv na uspešno poslovanje celotnega podjetja. Avtomatska identifikacija je splošen izraz za avtomatski zajem podatkov, vnos le-teh v računalniške aplikacije brez ročnega vnašanja podatkov, ter za načine identifikacije objektov. Sem prištevamo poleg RFID tudi črtne kode, pametne kartice, prepoznavo prstnih odtisov, skeniranje mrežnice, ter optična razpoznava znakov. Hitrejše zajemanje podatkov, brez ročnega vnašanja podatkov in odsotnost možnih napak so glavne prednosti avtomatske identifikacije

2.2 RFID TEHNOLOGIJA Radiofrekvenčna identifikacija (Radio Frequency IDentification, kratica RFID) je tehnologija za prenos podatkov med čitalcem in elektronsko oznako v namen identifikacije. Oznaka je sestavljena iz integriranega vezja (čipa), ki hrani in procesira podatke, ter izvaja modulacijo in demodulacijo signalov. Drugi del oddajnika je antena, ki sprejema in oddaja radijske signale. Signale RFID oddajnikov sprejema RFID čitalec, kar omogoča identifikacijo predmetov oziroma bitij, na katere je oddajnik pritrjen. RFID identifikacijska tehnologija naj bi postopoma izpodrinila črtne kode. RFID ima korenine v vojski in sicer v identifikacijskih sistemih, ki je bazirala na tehnologiji iz štiridesetih let prejšnjega stoletja. Prvi članek o RFID je bil objavljen leta 1948 z naslovom ˝Communication by Means of Reflected Power˝. Članek govori o uporabi odbijajočih se radijskih signalov za identifikacijo premikajočih objektov. Drugi članki so sledili v letih 1950 in so govorili o sistemih, v katerih radijski signal oddaja informacijo o identifikaciji in prepoznaven povratni signal. Ta tehnologija je bila dobro poznani fenomen v tistem času zaradi vedno pogostejše rabe radarjev, ki pa je pravzaprav predhodnik RFID. Povezava med radarjem in RFID je kar precejšna, če upoštevamo, da RFID pomeni: radio-frekvenčna identifikacija; sposobnost identificirati nekoga ali nekaj s pomočjo radijskih signalov. Pasivne RFID naprave delajo podobno kot tarče, ki si jih radarski sistem prizadeva odkriti. Ko je pasivna RFID naprava v operativne krogu čitalca, energija tega čitalca povzroči, da naprava oddaja signale, ki jih lahko prebere le čitalec. In razen tega, da oddani signal ni odbojni signal, kot pri radarju, je koncept identičen. V osemdesetih in zgodnjih devetdeseti letih prejšnjega stoletja je RFID dozoreval, razvili so razne aplikacije in trg se je za te naprave stabiliziral. Sposobnost sledenja vozil in kontejnerjev se je izkazala za najpomembnejšo gonilno silo nadaljnje dejavnosti. Industrija je tako veliko pripomogla pri razvoju nadaljnje tehnologije. Primeri uporabe Kupec nakupovalno košarico na blagajni trgovine samo postavi na ustrezno mesto in RFID sprejemnik v hipu samodejno ugotovi seznam predmetov v košarici. Račun se izpiše brez dotikanja artiklov s strani blagajničarke. Trgovine pridobijo na skrajšanju vrst na blagajnah ter večjem pretoku blaga, kupci pa na skrajšanju časa nakupa.



Velika skladišča, ki delujejo po sistemu palet, zloženih ena na drugo, z vpeljavo RFID tehnologije veliko pridobijo. RFID oddajne nalepke so nalepljene na samo paleto (lahko tudi na posamezni artikel znotraj palete), čitalci tovrstnih nalepk pa so pravilno razporejeni po prostoru tako, da zaznajo nalepke v vsakem položaju. To je velika prednost pred uporabo črtne kode, saj morajo biti črtne kode vidne in fizično dostopne čitalcem, medtem ko je lahko RFID nalepka implementirana tudi v notranjosti embalaže. Tako je mogoče z RFID tehnologijo slediti posamezni enoti znotraj palete, medtem ko črtna koda omogoča sledenje le celi skupini izdelkov na nivoju palete. V skladišču je na ta način omogočeno konsistentno vodenje evidence zalog v »vsakem trenutku«. Skladišča pridobijo na večjem nadzoru nad zalogami ter zmanjšanimi stroški poslovanja. Zabaviščni centri z igralnicami imajo pogosto opravka z nezaželenimi obiskovalci, ki bi radi prišli do denarja na nepošten način. Dogaja se na primer, da poskušajo unovčiti ponarejene igralne žetone, kar pa je možno z RFID igralnimi žetoni, ki imajo vgrajeno posebno mikro vezje za oddajanje identifikacijske številke, zelo dobro preprečiti. Tako je vsak žeton označen, identifikacijska številka žetona pa je lastna le za določeno igralnico. Z uporabo dodatnih RFID čitalcev, ki so nameščeni po igralnici, igralnih mizah in so povezani v osrednji računalniški sistem igralnice, pa je možno izslediti vsak žeton. Tako lahko v igralnici zelo enostavno prepoznajo tiste, ki bi bili lahko ponarejeni (ne oddajajo pravega signala). Na ta način je tudi možno ves čas spremljati svoje zveste obiskovalce, njihove navade ter jim v okviru tega tudi dodeliti določene ugodnosti. Knjižnice predstavljajo dober model implementacije RFID tehnologije, saj ima tovrstna tehnologija pred črtno kodo kar nekaj prednosti. Z njo je namreč mogoče voditi veliko bolj konsistentno evidenco knjig in ostalega gradiva kot pri črtni kodi, saj dopušca manj »založenih« knjig. Bistvo je RFID nalepka, ki je nameščena na vsak kos gradiva. Z uporabo tehnologije RFID je nato možno izvesti inveturo po policah veliko hitreje kot s črtno kodo, saj knjig ni potrebno jemati s polic, temveč se le »sprehodimo« s čitalcem med policami. RFID omogoča tudi popolnoma avtomatizirano delovanje celotne knjižnice, saj si lahko stranke knjižnice gradivo izposojajo in vračajo same, zmogljivi sortirni sistemi pa na podlagi informacije na nalepki sortirajo knjige po nadstropjih ali oddelkih ter na ta način zmanjšajo obremenitev zaposlenih v knjižnici. (Wikipedia, 2011) Delovanje RFID Delovanje RFID shematsko prikazuje Slika 1. Ko RFID odzivnik vstopi v območje dosega RFID čitalnika, ta preko ustrezne antene s pomočjo radijskih valov prebere podatke, ki so zapisani v odzivniku. Vanj lahko vpiše tudi nove podatke. Čitalnik lahko v kratkem času identificira večje število odzivnikov (tudi več 100 v sekundi). Odzivnike tvorijo majhna integrirana elektronska vezja (čipi) in RF antene. Če vsebujejo tudi baterijo, govorimo o aktivnih odzivnikih, sicer pa so pasivni. Obstajajo zelo različne oblike RFID oznak: etikete (pravimo jim tudi pametne nalepke), kartice, obeski, steklene cevke, ploščice, diski, škatlice in podobno. Sistem omogoča branje večjega števila oznak v istem času in deluje tudi v zahtevnih pogojih - mraz, umazanija, kjer ni mogoč direkten dostop.



Slika 1: Poenostavljen prikaz enostavnega RFID sistema (GS1, 2006)

RFID priponka RFID priponka ki je sestavljena iz integriranega vezja, antene, nosilne plasti in varovala, omogoča delovanje v različnih delovnih okoljih. Oblike in velikosti priponk so različne in prirejene potrebam uporabe. Uporabljamo jih kot pametne nalepke, plastične kartice, obročki in obeski. RFID priponka se namesti na logistično enoto in je namenjena njeni identifikaciji. Pri tej tehnologiji ni potrebna vidna povezava s čitalcem kot pri črtni kodi, zato oznako lahko namestimo na katero koli mesto. Podatki se shranjujejo v integriranem vezju in izmenjujejo s pomočjo antene, ki je pritrjena na nosilno plast. Ta plast omogoča delovanje v različnih delovnih okoljih. Čeprav so vezja majhna, zavzema antena največ prostora. Ker so antene ponavadi iz tanke kovine, jih je mogoče upogibati. Teoretično je možno na oddajnik shraniti tudi več Mb podatkov, vendar tipični oddajniki ponavadi ne nosijo več kot nekaj kb informacije. Domneva se, da bodo še najpogosteje v uporabi pasivni oddajniki, na katere bo možno shraniti le 96-bitno serijsko številko, kajti izdelava takih oddajnikov je cenejša, branje pa hitrejše in zanesljivejše. Poznamo dve vrsti RFID priponk. To so:

aktivne semi - pasivne pasivne Aktivna RFID priponka Aktivna RFID priponka uporablja za napajanje in oddajanje signalov lastno baterijo. Zato lahko oddajajo in sprejemajo signale na večjih razdaljah. Primerni so za aplikacije, kjer so lahko permanentno vgrajeni in vzdrževani. Omogočajo tudi hrambo večjih količin podatkov. Slabosti aktivnih RFID priponk pa je njihova velikost ter periodno vzdrževanje baterij. Na Sliki 2 je prikazana aktivna RFID oznaka Garrison HKRAT-RT01.



Slika 2: Aktivna RFID oznaka (Alibaba, 2011)

Semi – pasivne proponke Semi pasivne priponke za svoje delovanje uporabljajo dodaten vir napajanja – baterijo, vendar samo za delovanje integriranega vezja, za komunikacijo oz. izmenjavo informacij izkoriščajo polje čitalnika. Njihova uporaba je predvsem v skladiščih za zabojnike in palete, v just-in-time proizvodnih aplikacijah. Imajo daljšo življenjsko dobo baterije, njihova slabost pa predstavljajo višji stroški vzdrževanja baterije. Pasivna RFID priponka Pasivna RFID priponka pa ne vsebuje lastnega napajanja. Deluje tako, da izkorišča elektromagnetne valove, ki jih oddaja čitalinik. Valovi se inducirajo v anteno, preko katere dobi priponka energijo, ki jo uporabi za generiranje povratne informacije čitalniku. Če ni prisotnega usmerjenega signala čitalnika, priponka ni zmožna generiranja in emitiranja samostojnega signala. Slika 3 prikazuje primer RFID oznake v obliki nalepk.

Slika 3: Pasivna RFID oznaka v obliki nalepke (Svijet kompjutera, 2011)

http://www.sk.rs/2004/06/skpr01a.velika.jpg



Zaradi teh lastnosti je pasivna priponka pogosto uporabljena v aplikacijah RFID za preskrbovalne verige. Ker je cena pasivnih priponk nižja, imajo daljšo življenjsko dobo in so manj zahtevne, so tudi pogosteje uporabljene. Priponke so lahko: samo berljive (Read Only - podatke lahko le preberemo iz priponke - UID, ne

moremo jih spreminjati),

bralno/zapisovalne (Read/Write - podatke lahko beremo in spreminjamo) ali kombinacija obeh tipov (WORM – UID vpišemo enkrat in se ne da več

spreminjati, samo za branje). Prednost pasivnih oznak je predvsem v daljši življenjski dobi, nezahtevnem vzdrževanju, upoštevati pa je potrebno krajši doseg branja kot pri aktivni priponki. Absorberji Absorberji so namenjeni odpravi visokofrekvenčnih motenj, predvsem za frekvenčnemu območju 100 MHz in več. Uporabljajo se gibljivi tankoplastni kompozitni materiali, ki so dobavljivi v poljubnih oblikah. Njihova uporaba je enostavna, saj so opremljeni z eno- ali dvostransko samolepilno folijo. Absorberji se običajno namestijo med podlago in RFID oznako, kot je prikazano na Sliki 4. Primeri uporabe: RFID (radiofrekvenčna identifikacija):

etikete za kovinske podlage, kontrola in sortiranje prtljage, brezgotovinsko plačevanje (Smart card/payment). Visokofrekvenčne aplikacije: radarski sistemi, preprečevanje motenj med integriranimi vezji, absorbiranje signalov znotraj kovinskih ohišij.

Slika 4: Primer absorberja (Emerson & Cuming Microwave Products, 2011)



RFID čitalnik RFID čitalnik omogoča komunikacijo z RFID priponko in posredovanje podatkov v centralni omrežni računalniški sistem. Za komunikacijo in izmenjavo podatkov uporablja lastno ali dodatno anteno, zato so RFID čitalci stalno aktivni in so v dosegu priponk. Obstajajo različni tipi RFID čitalcev. Slika 5 prikazuje stacionarni čitalec Motorola XR440. Najpogosteje pa se uporabljajo kombinacije kompletov od klasičnih ročnih modelov samo za možnostjo odčitavanja ali kombiniranja (branje/zapisovanje) do mobilnih čitalcev nameščenih na vozilu ali viličarju. Primer ročnega modela je prikazan na Sliki 6.

Slika 5: Stacionarni RFID čitalnik Motorola XR440 (Motorola Inc., 2011)

Slika 6: Ročni RFID čitalnik Symbol MC9060-G (Motorola Inc., 2011)

RFID antene

Te antene so kot periferne enote povezane z RFID čitalniki, ki preko njih vzpostavljajo brezkontaktno elektronsko povezavo z RFID odzivniki. V prostor okoli sebe oddajajo radijske valove s frekvenco 134,2 kHz in s tem dovajajo energijo RFID odzivnikom, ki se nahajajo v polju dosega anten. Ti potem z enakim



valovanjem oddajo svoj odzivni signal, v katerega so zakodirani določeni podatki in ga te antene zaznajo. Iz sprejetega odziva lahko RFID čitalniki razberejo poslano informacijo. Preko RFID anten lahko RFID čitalniki v pomnilnik RFID odzivnikov vpišejo tudi novo vsebino, kadar ti to omogočajo (R/W verzija RFID pomnilnikov). Obstaja več vrst RFID anten, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in obliki ter s tem povezanim namenom uporabe. Antene so lahko v obliki palice ali pa v obliki, namenjeni za uporabo pred izhodno-vhodnimi vrati ali kontrolno črto - vratne antene (majhne, srednje ali velike). Za večino velja vsaj zaščita IP44, izbiramo lahko med dolžinami kabla od 1 do 3 metrov, vsaka antena pokriva različno velika področja prostora. Palične antene pokrivajo manjši prostor, vendar pa so sposobne razlikovanja med posameznimi pametnimi nalepkami, medtem ko vratne antene pokrivajo večja področja prostora (Leoss, 2011). Antene so najbolj občutljiv del RFID sistema, zato je njihova izbira, s katerimi povezujemo več čitalnikov ali anten, odvisna od aplikacije. Za nemoteno delovanje sistema, s katerim se preprečijo motnje iz okolja in se zagotovi optimalno delovanje opreme, moramo biti pozorni na:

postavitev anten znotraj prostora - kovine, bližino drugih anten, motnje drugih naprav - mobilni telefoni na frekvenci 900 MHz in transformatorji

vplivajo na delovanje anten in signal, moč signala, ki mora biti zadosten za očitanje poslanih signalov,

orientiranost oddajnega elektromagnetnega polja, usmerjenost proti priponkam. Primer antene znamke Motorola prikazuje Slika 7.

Slika 7: Antena Motorola AN480 (Motorola Inc., 2011)



Standardizacija RFID tehnologije Standardi ISO/IEC 18000 so standardi, ki opisujejo reference arhitekture RFID čitalcev in priponk, njihovo delovanje, transakcije in izmenjavo podatkov znotraj različnih frekvenc. Standardi so razdeljeni na več ožje opredeljenih standardov, kjer se po posameznih delih nanašajo na specifično področje. Za uporabo tehnologije RFID v oskrbnih verigah je pomemben standard ISO/IEC 18000-6, standard ISO/IEC 18000-7 pa predpisuje komunikacijsko povezavo med čitalcem in aktivno priponko (RFID Journal, 2008). Organizacija EPC Global je podprla razvrstitev oddajnikov RFID v 6 razredov v obliki standardov, znanih pod imenom »Gen1«, ki pokrivajo način komuniciranja ter tehniko programiranja za shranjevanje in branje podatkov. To je bila prva razvrstitev, ki je še vedno v uporabi. Leta 2004 je mednarodna organizacija za standarde ISO je potrdila EPC Globalov standard Generation 2, ali na kratko Gen2, za strojno opremo RFID. Standard je ustvaril enoten trg na področju sistemov UHF RFID, združuje vse funkcionalnosti za potrebe proizvodnje, logistike in prodaje seveda v skladu z regulacijami povsod po svetu. Zadržek pri podjetjih, ki se ukvarjajo s področjem nabave in transporta, je tudi v pravici do zasebnosti in nevarnosti zlorab. Standard Gen - 2 je naredil korak tudi v tej smeri, tako da definira oznake z možnostjo šifriranja, avtentifikacije in menjave kode pri vsakem branju podatkov, pri zaklepanju posameznih blokov RFID priponke, kar pomeni, da ni možno naknadno spreminjanje vsebine, kar je zaščita pred kasnejšo spremembo pomembnih podatkov. Po Brownu (2007, str.50) prednosti standarda Gen - 2 v primerjavi s standardi Gen - 1 so: Ureja in uveljavlja enotno razvrstitev in podrobnejše označevanje UHF, s tem

odpravlja težave z medsebojno združljivostjo standardov, vključno z EPC klaso 0, 0+ in klase1 in 2. Čitalec Gen-2 lahko prebere vse z njim skladne odzivnike.

Določa globalno delovanje, po vsem svetu elementov RFID, ki so skladni s standardom Gen - 2. Predpisana frekvenca in moč ustrezata večini svetovnih regulativ.

Izboljšana je varnost. Elementi izdelani v skladu s standardom Gen -2 vsebujejo izboljšano tehnologijo enkripcije, zaščito in avtorizacijo z gesli.

Izboljšana je hitrost odčitavanja in zapisovanja podatkov, predvsem priponk namenjenih dobavnim verigam, v distribucijskih centrih skladiščih.

Za standard Gen - 2 lahko rečemo, da je bil razvit z namenom izboljšanja razmer znotraj oskrbovalne verige. Potrdila ga je mednarodna organizacija za standardizacijo kot del ISO 18000-6 standarda, ki ureja uporabo UHF RFID naprav v frekvenčnem področju 860-960 Mhz. (Skupina RFID, 2011) Proizvajalci opreme lahko certifikat o skladnosti bralnikov ali priponk s specifikacijami standarda dobijo na osnovi testov, ki jih izvajajo pooblaščeni laboratoriji. (GS1, 2010)



Primer izboljšave predstavljajo odzivniki prve generacije klase 0 in 1, ki so delovali znotraj območja ultra visokih frekvenc, vendar zaradi različnih proizvajalcev so možnost njihovega branja imeli samo večprotokolni čitalci. Uporabniki so zaradi teh pomanjkljivosti imeli težave z medsebojnim usklajevanjem glede izbire ustreznega standarda. Gen - 2 odpravlja te težave določa protokol in način upravljanja branja priponk (RFID nalepk), pri tem zagotavlja veliko hitrost in prepustnost ter istočasno branje večjega števila priponk. IDenticus Slovenija navaja, da se je povečala tudi točnost branja odzivnikov druge generacije na 99,68 odstotkov v primerjavi z odzivniki prve generacije, ki so imeli točnost branja odzivnikov 87 odstotkov. Želja uporabnikov je množična uporaba nove RFID tehnologije ob povečani zmogljivosti oznak, vendar je ovira še vedno visoka cena RFID oznak. Na ceno RFID priponk generacije 2 vpliva v prvi vrsti vgrajeno integrirano vezje, količina in stroški dobave. Zasnovanost integriranega vezja in manjša količina porabljenega materiala za izdelavo pripomore znižanju cen in povečanju tržne zanimivosti za poslovne partnerje povsod po svetu. Evropska unija nudi izdatno pomoč različnim projektom s področja RFID v okviru 7. okvirnega programa, kar dodatno pospešuje tehnološki razvoj na tem področju. (Zidar, 2009, str.29) 2.3.1 PREDNOSTI RFID V PRIMERJAVI S ČRTNO KODO

Tehnologija RFID sicer obstaja že več kot 40 let, vendar pa njeno množično uporabo za enkrat še vedno preprečuje dokaj visoka cena. Kljub temu da se podjetja zavedajo številnih prednosti tehnologije RFID pred črtnimi kodami, v ta sistem niso pripravljena preobsežno vlagati, dokler cene opreme ne bodo padle na sprejemljiv nivo. Kljub temu je tehnologija RFID v podjetjih že precej razširjena, pri tem pa gre večinoma za t.i. zaprte zanke, torej za sisteme znotraj podjetja, ki ima svoje produkte vselej pod nadzorom. Problem zaprtih zank je, da podjetja razvijajo svoje lastne tehnologije in protokole, ki niso združljivi z ostalimi. Da bi tehnologija RFID lahko prešla iz zaprtih sistemov v masovno uporabo in zaživela, bi bilo potrebno merodajno znižati ceno opreme ter uvesti enotno standardizacijo. V zadnjih letih so se razvili dobro definirani standardi za nizke in visoke frekvence, vendar pa želijo podjetja zaradi večje bralne razdalje uporabljati ultra visoke frekvence. Standarde ultra visokih frekvenc so dodelali šele pred kratkim. Naslednja težava je cena, ki se za RFID čitalce giblje okoli 1000 EUR in več, cene najcenejših RFID oddajnikov pa med 0.15 in 0.20 EUR. Ekonomsko neupravičeno je nameščati oddajnike na izdelke, ki stanejo le nekaj EUR. Pri RFID in črtnih kodah gre za dve različni tehnologiji z različnimi področji uporabnosti, zato ju med seboj ne moremo neposredno primerjati, vendar pa se področja ponekod prekrivajo. Eno izmed takih je identifikacija predmetov.



Prednosti RFID pred črtnimi kodami so številne. RFID uporablja radijske valove, zato vidna linija za komunikacijo med oddajnikom in čitalcem ni potrebna. RFID čipi so fizično bolj trpežni od nalepk s črtnimi kodami, ki se zlahka umažejo ali spraskajo in postanejo neuporabne. Standard črtnih kod zapoveduje označevanje izdelkov enakega tipa z isto številko, medtem ko RFID čip nosi unikatno informacijo o vsakem posameznem izdelku. Velika prednost črtnih kod pred RFID pa je neprimerljivo nižja cena nalepk. Uporabnost črtnih kod je dokazana, cena je nizka, vložki v tehnologijo so majhni. Bolj verjetno je, da bosta tehnologiji nekako sobivali. Zaenkrat se napoveduje, da bo RFID prevzel vodilno vlogo v aplikacijah, kjer je potrebno unikatno označevati izdelke, hkrati pa je cena oddajnika v primerjavi z izdelkom zanemarljiva (mehanične delavnice, nadzor nad inventarjem, skladiščenje, avtomobilska industrija). Črtne kode pa bodo še kar nekaj časa obdržale vodilno vlogo v prehrambeni industriji. Vendar pa je vse odvisno od načina uporabe, cilj obeh pa zmanjšati stroške poslovanja. RFID omogoča označevanje predmetov, ljudi in živali z unikatnimi kodami, sledenje predmetov, ljudi in živali pri prenosu med različnimi prostori, branje tudi brez vidne linije med čitalcem in oddajnikom (znotraj palet), razbremenitev delavcev (branje oddajnika se izvede avtomatično, ko se le-ta znajde v polju čitalca), ki lahko medtem opravljajo druge naloge. Poleg tega RFID odlikuje tudi hitrost, saj so moderni čitalci sposobni prebrati tudi več deset ali sto oddajnikov hkrati, kar izjemno skrajša čas identifikacije izdelkov. Hitrost RFID sistema je koristna predvsem pri aplikacijah za sprejem in izdajo, kjer morajo biti velike količine označenih objektov vnesene v zelo kratkem času. Poudariti je potrebno tudi veliko prilagodljivost RFID, saj lahko na RFID čip načeloma zapišemo poljubne podatke. Za razliko od tega je črtna koda neka vnaprej določena številka in zahteva, da izdelek ročno približamo čitalcu. RFID antene lahko namestimo kjer koli, saj branje poteka avtomatično, ko izdelek prenesemo mimo čitalca.



3. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA

3.1 PROCES UPORABE ALUMINIJASTE PALETE Podjetje ima štiri specifična skladišča, ki se ločijo glede na vrsto skladiščenega materiala. To so:

skladišče surovin, skladišče embalaže, skladišče nevarnih snovi, skladišče končnih izdelkov, centralna raztehtalnica.

Osredotočili se bomo na skladišče surovin, centralno raztehtalnico in priročna skladišča proizvodnih oddelkov. Vse te delovne enote uporabljajo za manipulacijo aluminijaste palete.

Materialni tok teče po naslednjem zaporedju: 1. dostava, 2. prevzem, 3. skladiščenje, 4. komisioniranje, raztehtavanje, 5. transport izdajnih materialov do proizvodnih oddelkov, 6. poraba izdanega materiala za izdelek. Skladišče surovin V skladišču surovin sprejemamo surovine, ki so osnova za izdelavo končnih izdelkov. Dostava surovin od dobaviteljev do našega podjetja vršijo transportna podjetja s pomočjo različnih tovornih vozil. Ko tovorno vozilo prispe, ga s pomočjo viličarja razložimo preko nakladalno-razkladalne ploščadi. Nato sledi ugotavljanje in določanje identifikacije surovine ter kvantitativni pregled pošiljke. Na Sliki 8 je prikazan prejet material pred prelaganjem na aluminijaste palete.



Slika 8: Prispeli material pred prelaganjem (Vir: lastni)

Nato vse embalažne enote pred uskladiščenjem v manipulativnem delu skladišča preložimo na aluminijaste palete, velikosti 120 cm x 80 cm. Na Sliki 9 je prikazana aluminijasta paleta.

Slika 9: Aluminijasta paleta (Vir: lastni)

Vsaka aluminijasta paleta je polepljena s črtno kodo ki vsebuje enovito 10 mestno številko kot je prikazano na Sliki 10. Prve štiri številke pomenijo lokacijsko lastništvo palete, ostalih šest pa inventarno številko osnovnega sredstva.

Črtna koda je simbologije Code 128, ki omogoča:

alfanumerični zapis 128 znakov v ASCII načinu, visoko stopnjo zgoščenosti izpisa.



Slika 10: Inventarna številka palete v obliki črtne kode (Vir: lastni)

Po končanem prelaganju vnesemo prejeto količino in serijo dobavitelja v računalniški sistem SAP ter vršimo računalniško paletizacijo s pomočjo RF terminala. Paletizacijo vršimo tako, da na preložen material prilepimo črtno kodo – tovor, kot je prikazano na Sliki 12. »Tovor« (vrsta Code 128) je določena količina ene šifre in šarže materiala na nosilcu, ki je lahko paleta, škatla ali kontejner in je v SAP evidentirana do končne porabe količine. Tovor lahko smatramo kot glavno logistično enoto, katera je pripravljena za skladiščenje in transport in jo je potrebno spremljati v preskrbovalni verigi. Vsakemu tovoru je iz določenega številčnega območja dodeljena unikatna devetmestna številka, ki omogoča, da o vsakem tovoru v vsakem trenutku dobimo informacijo o lokaciji, količini in planiranih ter izvršenih operacijah na tovoru.

Tovor skeniramo z RF terminalom in mu določimo količino naloženega materiala na paleti s pomočjo črtnih kod na identifikacijskih etiketah vsebnikov materiala. Po paletizaciji povežemo črtno kodo tovora in inventarno številko aluminijaste palete. Vsaka paleta namreč vsebuje svojo inventarno številko. Ta vezava nam zagotavlja sledljivost tovora in palete, ki je vidna v računalniškem skladiščno-transportnem sistemu, kot je prikazano na Sliki 11.

Slika 11: Povezava tovora in palete v skladiščnem sistemu (Vir: lastni)



Slika 12: Črtna koda tovora na materialu (Vir: lastni)

Nato služba za kontrolo kakovosti določi palete, s katerih bo potekalo vzorčenje za namen kontrole in analize vhodnega materiala. Te palete z materialom viličarist naloži na poseben transportni trak. Po in med vzorčenju sledi uskladiščevanje. Surovine skladiščimo v visokoregalnem delu skladišča surovin (VRS). Nato s pomočjo transportnega sistema ASPRO palete z materialom uskladiščimo v visokoregalni del skladišča. Tik pred vstopom v VRS je nameščen fiksni kodni čitalec, ki omogoča identifikacijo tovora, tako da se določi tovoru lokacija pred vstopom v visokoregalni del. V visokoregalnem delu skladišča imamo dva regalna dvigala, ki ju krmili računalniški sistem ASPRO. Na regalnem mestu material počaka na komisioniranje ali na raztehtavanje v centralni raztehtalnici za potrebe proizvodnje. Centralna raztehtalnica Glede na potrebe proizvodnje in na osnovi lansiranega naročila v računalniškem skladiščno-transportnem sistemu, Centralna raztehtalnica izvrši izdajo materiala glede na zahteve po naslednjih postopkih: izdajo celotne količine materiala na paleti izdajo delne količine izdajo s pomočjo raztehtalnic (raztehtavanje ter izdaja točno zahtevane količine

surovine) Pred izdajo materialov v naročilnem dialogu kreiramo transport palet iz VRS s pomočjo informacijskega sistema SAP in ASPRO. S pomočjo regalnih dvigal in valjčnih transporterjev se palete z materialom izskladiščijo na komisionirne mize ali direktno v raztehtalnice.



Pri izdaji celotne količine materiala na paleti ni potrebno ustvarjanje novega transporta za paleto, saj je ta že povezana s tovorom, ki se ga v okviru izpolnjevanja naročila napove avtomatsko na priročna skladišča proizvodnih oddelkov. Ko gre za izdajo delne količine zaloge na posamezni paleti, je potrebno zahtevano naročeno količino materiala preložiti na novo aluminijasto paleto. Nato s pomočjo RF terminala računalniško razdelimo količino, novi paleti določimo nov tovor ter povežemo njeno inventarno številko s tovorom. Nato napovemo transport na priročna skladišča proizvodnih oddelkov. Pri izdaji materialov, katerim je potrebno določiti točno zahtevano količino, izvede transport palet iz VRS naravnost v raztehtalnice. Tam se natehtajo določene količine različnih surovin ter jih nato postavijo v aluminijaste zabojnike (ki so opremljeni s svojo inventarno številko), jih položijo na aluminijasto paleto ter opremijo s črtno kodo tovora. Tovor in inventarno številko aluminijaste palete povežejo skupaj ter dodajo še inventarno številko aluminijastega vsebnika. Nato napovejo transport na priročna skladišča proizvodnih oddelkov. Priročna skladišča proizvodni oddelkov V priročnih skladiščih proizvodnih oddelkov sprejmejo material, poslan iz Centralne raztehtalnice. Tam se zaključuje transport, kreiran v Centralni raztehtalnici. V proizvodnih oddelkih se vrši poraba materiala. Ko je poraba v celoti končana, prazno aluminijasto paleto vrnejo na izhodiščno lokacijo v skladišče surovin. Pred vračanjem se v računalniškem skladiščno-transportnem sistemu kreira transport aluminijaste palete na lokacijo skladišča surovin. Na Sliki 13 je prikazan diagram poteka od prejema v skladišču surovin do prejema materiala v priročnih skladiščih proizvodnih oddelkov. Slika 14 pa prikazuje potek vrnitve aluminijastih palet iz priročnih skladišč v skladišče surovin.



Slika 13: Diagram poteka od prejema materiala do izdaje (Vir: lastni)



Slika 14: Diagram poteka vrnitve alu palete (Vir: lastni)

3.2 ZASTOJI V PROCESU NADZORA ALUMINIJASTIH PALET

Na vsakem od naštetih premikov, pri katerih se tovor loči od palete, ali pri porabi materiala s palete je potrebno v informacijskem sistemu kreirati transport palete na lokacijo, kamor se paleta pošilja. Namen kreiranja in zaključevanja transportov palet nam omogoča vpogled nad uporabo aluminijastih palet. Pri porabi materiala v proizvodnji se avtomatsko inventarna številka loči od številke tovora. Tovor se izbriše iz sistema, inventarna številka aluminijaste palete pa postane prazna in pripravljena na ponovno vezavo z novim tovorom. Vsakršno drugačno ločevanje povzroči težave pri sprejemanju palet v skladišču surovin. Kreiranje in zaključevanje transportov se odvija samodejno glede na premike tovora z materialom, pri ročnem premeščanju materiala ter pošiljanju palet iz priročnih skladišč proizvodnih obratov pa to opravijo operaterji s pomočjo RF terminalov. Ko pride do povečanja števila palet, nastajajo napake pri kreiranju in zaključevanju transportov. Vse te napake pa povzročijo neskladje računalniške lokacije z dejansko



lokacijo, na kateri se paleta nahaja. To pomeni, da računalniško stanje ne odraža dejanskega. Zato se v skladišču surovin srečujemo s težavami:

onemogočen računalniški prejem zaradi nenapovedanih palet kljub temu da imamo palete že v skladišču

v informacijskem sistemu napovedani transporti palet, ki jih ne moremo zaključiti, ker palet fizično ne pošljejo iz proizvodnih oddelkov

kreiran transport na napačno lokacijo paleta ni razvezana (tovor – inv. številka palete)

Slika 15: Prejete palete z napačnimi lokacijami (Vir: lastni)

Slika 15 prikazuje prejete palete, ki se dejansko nahajajo v skladišču surovin. Računalniško pa imajo palete različne lokacije, nekatere so še povezane s predhodnim materialom. Vsako napačno lokacijo je potrebno spremeniti na dejansko stanje ali pa je potrebna razveza s tovorom. Kot smo že zapisali, je razveza tovora in inventarne številke palete potrebna z namenom, da se inventarna številka aluminijaste palete lahko nemoteno poveže z novim tovorom po prelaganju materiala v skladišču surovin. Na splošno pa se zaradi napak pri kreiranju in zaključevanju transportov pojavlja posledično slaba sledljivost gibanja palet med skladiščem surovin in proizvodnimi oddelki.



4. PRENOVA SISTEMA ZA NADZOR ALUMINIJASTIH PALET

4.1 NAMESTITEV RFID OZNAKE NA ALUMINIJASTO PALETO

Pri pregledu celotnega trga RFID oznak smo prišli do ugotovitve, da je najbolj primerna oznaka tipa WORM - write once, read many (piši enkrat, beri večkrat), ki omogoča enkratni zapis podatka. Na RFID oznako bi vpisali inventarno številko, ki je že v inventurnem sistemu podjetja kot številka osnovnega sredstva - aluminijaste palete, ki jih ni mogoče prepisati. RFID oznake namestili na notranje dele palete, kot prikazuje Slika 16, in sicer diagonalno. Tako bi zavarovali oznake pred poškodbami in omogočili branje na krajše razdalje. RFID oznake bi bile nalepljene na kovino, kar pa predstavlja določeno motnjo signala med oznako in čitalnikom. Da preprečimo te motnje, bi uporabili absorber za RFID oznake, ki se nalepi med kovino in RFID oznako.

Slika 16: Mesto lepljenja RFID oznake (Vir: lastni)

4.2 NAMESTITEV RFID ČITALNIKOV

RFID v skladišču surovin Pri paletiziranju v skladišču surovin je potreben naknaden vnos inventarne številke aluminijaste palete. Za to uporabljamo v skladišču ročne RF terminale. Pri paletizaciji skeniramo dodani tovor, črtne kode identifikacijskih etiket in še inventarno številko aluminijaste palete. Prav skeniranje črtne kode inventarne številke bi nadomestili z



RFID tehnologijo ter tako prihranili na času trajanja procesa paletizacije, saj bi se izognili skeniranju črtne kode palete.

Na ogrodje obstoječega valjčnega transporterja, ki omogoča premik palet z materialom do regalnega dvigala, lahko namestimo RFID čitalnik z dvema antenama ob straneh. S tem bi omogočili avtomatsko evidentiranje inventarne številke aluminijaste palete na transportnem traku. Mesto namestitve anten za RFID čitalnik je prikazano na Sliki 17. Evidentiranje v sistem bi pomenilo, da se je paleta uskladiščila v visokoregalni del skladišča surovin. Na nakladalno-razkladalnih ploščadih bi namestili »dock door« z dvema antenama ob

straneh in enim čitalnikom, ki bi omogočal evidenco premikov vhodov in izhodov aluminijastih palet. Nakladalno-razkladalne ploščadi imajo standardne mere po vsem podjetju: 2,45 m x 2,65 m.

Slika 17: Mesto namestitve anten za RFID čitalnik (Vir: lastni)

Palete se vračajo iz proizvodnih oddelkov in Centralne raztehtalnice v skladišče surovin po transportnem dvigalu. Na vhodu transportnega dvigala bi namestili RFID čitalec s dvema antenama za beleženje vrnjenih palet v skladišče. Evidentiranje v sistem bi pomenilo, da se je paleta vrnila na ponovno uporabo v skladišče. V skladišču surovin bi postavili v manipulativno cono tudi osebni računalnik, na katerem bi s pomočjo programske opreme za RFID imeli vpogled v trenutno stanje palet glede na njihove lokacije v podjetju.



RFID v centralni raztehtalnici

Centralna raztehtalnica obsega šest komor za raztehtavanje surovin ter osem komisionirnih miz. S teh dveh lokacij se odpremijo surovine do priročnih skladišč proizvodnih oddelkov. Na vse komisionirne mize, izhode iz tehtalnic ter nakladalno-razkladalno ploščad za nalaganje tovornih vozi bi namestili RFID čitalnike. Na komisionirne mize bi bili primerni stacionarni čitalniki, na nakladalno-razkladalni ploščadi pa portala »dock

door« s tremi antenami in enim čitalnikom. Evidentiranje v Centralni raztehtalnici bi pomenilo vhod ali izhod palete z lokacije Centralne raztehtalnice. Evidentiranje na čitalnikih na komisionirnih mizah, bi pomenilo evidenco premika palete med visokoregalnem skladiščem in Centralno raztehtalnico. Eno od komisionirnih miz prikazuje Slika 18.

Slika 18: Komisionirna miza (Vir: lastni)

RFID na nakladalno-razkladalnih ploščadih priročnih skladišč

Na teh mestih bi namestili »dock door« z dvema antenama ob strani in enim čitalnikom, ki bi omogočal evidenco premikov vhodov in izhodov aluminijastih palet. Primer »dock door« enote prikazuje Slika 19. V priročnih skladiščih tako ne bi bilo potrebno skeniranje palet z RF terminalom, ki bi jih vrnili. Slika 20 prikazuje vhod na nakladalno – razkladalno ploščad.



Slika 19: Model RFID portala »dock door« z dvema antenama in čitalnikom (The RFID Network, 2011)

Slika 20: Nakladalno - razkladalna ploščad (Vir: lastni)



5. ANALIZA STROŠKOV IN ČASOVNIH PRIHRANKOV Analiza stroškov je v našem primeru zelo kompleksna, vendar smo jo poenostavili in podali oceno, ki je približek dejanskih cen in ocen stroškov. Ker v podjetju uporabljamo RF terminale znamke Symbol in Motorola, smo v analizi prikazali cene njihovih izdelkeov. Tako potrebujemo za postavitev celotnega sistema RFID v procesu naslednje elemente: RFID oznake tipa WORM »Dock-door« sestav

Fiksni čitalec (XR480) Antena za fiksni čitalec (AN480) Mobilni čitalec (Symbol MC9090 G) Osebni računalnik Tabela 1 prikazuje oceno stroškov za posamezne enote, ki jih bomo potrebovali za implementacijo sistema RFID.

RFID enota Število

enot Cena za enoto v

EUR Strošek za enote

v EUR

RFID oznake tipa WORM 20.000 0,5 10.000

»Dock-door« sestav 15 3550 53.250

Fiksni čitalec (XR480) 8 1800 14.400

Antena za fiksni čitalec (AN480)

8 300 2.400

Mobilni čitalec (Symbol MC9090 G)

5 3900 19.500

Osebni računalnik 1 1100 1.100

Skupaj 100.650

Tabela 1: Ocena stroškov za posamezne RFID enote

Ker večina proizvajalcev ponuja stacionarne in mobilne čitalce, ki imajo možnost povezave z WLAN mrežo, smo v prednosti, ker ta mreža že deluje kot podpora ostalim procesom. K stroškom nabave elementov RFID sistema moramo prišteti tudi programski paket ter njegovo vzdrževanje. Od programskega paketa pričakujemo možnost povezave z obstoječimi računalniškimi sistemi, ki jih podjetje že ima, s pomočjo vmesnika.



Ker gre pri nadzoru aluminijastih palet za zelo specifičen primer, smo v diplomski nalogi podali samo okviren strošek. Ta naj bi po podatkih različnih podjetij, katera ponujajo RFID tehnologijo, znašal približno 50.000 EUR. Za posamezna delovna mesta, kjer je potrebno evidentiranje aluminijaste palete zaradi nadzora le-te, smo izmerili čas trajanja procesa. Skladišče surovin V skladišču surovin uskladiščimo povprečno 140 palet na dan. Za povezavo tovora in inventarne številke aluminijaste palete porabimo v povprečju 10 sekund. Iz Tabele 2 lahko razberemo, da pri paletiziranju materialov ter povezavi palete s tovorom s pomočjo RFID prihranimo 1400 sekund, kar znese 23 minut. Sprejemanje aluminijastih palet iz proizvodnih oddelkov poteka v serijah po 10 palet ali posamezno. Na dan sprejmemo povprečno 100 palet. Dnevni prihranek pri uporabi tehnologije RFID znaša 16 minut. Reševanje težav zaradi nenapovedanega transporta, napačno definirane lokacije palete nam vzame za posamezno paleto kar 70 sekund. Povprečno na dan rešujemo 15 palet. Prihranek pri uporabi tehnologije RFID znaša 17,5 minut, saj pri RFID ni potrebno reševati težav, ker gre za samodejno spremljanje gibanja palet.

Delovni proces

Povezovanje s pomočjo črtne

kode [s]

Povezava palete s tovorom ob prejemu 10

Sprejemanje palet iz proizvodnih oddelkov 10

Reševanje težav zaradi nepravilne lokacije 70

Tabela 2: Čas trajanja delovnega procesa v skladišču surovin v sekundah

Centralna raztehtalnica V Centralni raztehtalnici po tehtanju surovin le-te pakirajo v zabojnike, ki jih položijo na aluminijaste palete. Lahko pa material komisioniramo: izda se cel tovor ali samo del količine na tovoru. Postopek povezave palete s tovorom je enak kot v skladišču surovin, zato je trajanje povezave enako. To prikazuje Tabela 3. Na dan pošljejo v proizvodne oddelke povprečno 125 tovorov, kar znese 21 minut prihranka z uporabo RFID tehnologije. Vsako aluminijasto paleto, ki je zaradi nenapovedanega transporta, napačno definirane lokacije ali neevidentiranja neuporabna, vrnemo v skladišče surovin, kjer te napake rešujemo.



Delovni proces Povezovanje s pomočjo črtne

kode [s]

Povezava palete s tovorom po tehtanju/komisioniranju

10

Tabela 3: Čas trajanja delovnega procesa Centralne raztehtalnice v sekundah

Priročna skladišča proizvodnih oddelkov V proizvodnih oddelkih, po sprejetju in porabi materiala, s pomočjo RF terminala (napovedovanje transporta) vrnejo v skladišče surovin povprečno 100 palet. Pri uporabi RFID tehnologije bi tako prihranili 16 minut. Tabela 4 prikazuje čas, porabljen za kreiranje transporta za posamezno aluminijasto paleto. Običajno vračajo skupino palet, kot je prikazano na Sliki 21.

Delovni proces

Evidentiranje s pomočjo črtne

kode [s]

Pošiljanje palet v skladišče surovin 10

Tabela 4: Čas trajanja delovnega procesa v priročnih skladiščih v sekundah

Če pogledamo prihranke časa pri posameznih procesih pošiljanja in vračanja aluminijastih palet s podporo RFID, je jasno, da je RFID sistem sposoben evidentirati več palet naenkrat, brez ustavljanja transportih sredstev ter z nezmotljivim beleženjem lokacije palete. Skupno lahko prihranimo 93 minut na dan. Tako samo v skladišču surovin prihranimo 1 uro s pomočjo RFID tehnologije. Velik del prihranka se nam pokaže tudi pri inventuri, saj bi bila ta zelo enostavna in hitra, ker nam je predhodno znana pravilna lokacija palet, ki jih želimo zajeti v popis. Poleg tega nam bi RFID tehnologija pomagala pri odčitavanju večje količine palet, brez premikanja, zloženih v skupine po 10 kosov ter skladiščenih na manjši površini.



Slika 21: Skupina palet, pripravljenih za vrnitev (Vir: lastni)



6. ANALIZA SWOT

SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti (angl. strengths), slabosti (angl. weaknesses) ter priložnosti (angl. opportunities) in nevarnosti (angl. threats) podjetja. Prednost pred konkurenco je vsaka sposobnost podjetja, s katero lahko doseže določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti podjetja, ki lahko ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priložnosti so razmere v zunanjem okolju. Z njihovo pravilno in natančno uporabo ima podjetje možnost, da doseže svoje cilje. Nevarnost pa so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere podjetje nima veliko vpliva. SWOT analiza se lahko začne z iskanjem odgovorov na vprašanje, kateri poslovni rezultati podjetja (stopnja rentabilnosti, stopnja ekonomičnosti, stopnja pokritja, stopnja rasti realizacije, tržni delež podjetja itd) so:

boljši ali slabši od planiranih vrednosti v preteklosti, boljši ali slabši od dosežkov konkurence.

V našem primeru je koristen pripomoček za prikaz vpeljave RFID tehnologije, ki naj maksimira prednosti in priložnosti ter minimizira slabosti in nevarnosti (Tabela 5). Z vpeljavo RFID tehnologije podjetje pridobi avtomatski zajem podatkov in sledenje objektom. S tem se izogne vplivu človeškega faktorja. RFID priponka za branje ne zahteva vidnega polja (kot črtna koda) in je na aluminijasti paleti lahko večkrat uporabljena, kar predstavlja določen prihranek in manjše obremenjevanje okolja. Slabosti so predvsem visoka cena v primerjavi s črtno kodo, sledijo fizikalni vplivi, kot so statika, fizične poškodbe in elektromagnetno polje. Če pride do tovrstnih poškodb, se sistem avtomatske identifikacije poruši in RFID priponka postane neuporabna. V taki situaciji izgubimo vso sledljivost in uporabnost RFID tehnologije. Uporabnike je treba seznaniti z nevarnostmi. Pri priložnostih bo podjetje z vpeljavo RFID tehnologije lahko vpeljalo to tehnologijo tudi v ostale procese ter nameščeno tehnologijo uporabilo za sledenje materialu ali dodatnim objektom. Z uporabo RFID tehnologije podjetje dobi možnost izboljšanja procesov. Države, ki še ne uporabljajo EPCglobal Gen 2 standarda, ne morejo uporabljati prednosti RFID tehnologije. Nastanek novega standarda lahko vpliva na ves svet, čeprav njegova uvedba posledično pomeni tudi dodatne stroške.



Prednosti Slabosti

avtomatski zajem podatkov RFID priponka ne zahteva vidnega

polja za identifikacijo večkratna uporaba

hitrejša izvedba procesov inventura v realnem času

zmanjšanje vpliva človeškega faktorja

visoka cena v primerjavi s črtno kodo

poškodovane RFID priponke ne moremo brati

Priložnosti Nevarnosti

izboljšanje procesov z uporabo RFID priponke

vpeljava RFID tehnologije tudi v ostale procese

Gen 2 ne uporabljajo po celem svetu

uvedba novega standarda predstavlja dodatne stroške

Tabela 5: SWOT analiza uporabe RFID tehnologije



7. ZAKLJUČEK Pozitivni vplivi RFID tehnologije, kot rešitev avtomatskega zajemanja podatkov in sledenja, predstavljajo veliko prednost samo, če je rešitev integrirana v strategijo podjetja. Sistem RFID omogoča točnost podatkov o stanju, lokaciji in nadzoru ter olajša delo operaterjev oz. vseh zaposlenih. Pomembna ugotovitev je, da bo implementacija RFID tehnologije v naše podjetje pravilna odločitev, ker gre za enkratno investicijo oz. za delovanje v zanki. Tako se bodo začetni stroški hitro povrnili skozi prihranke v času trajanja procesa. Zavedati se moramo, da tak postavljeni sistem lahko v podjetju izkoristimo tudi za spremljanje ostale povratne embalaže, kot so aluminijasti zabojniki, nerjaveči vsebniki različnih volumnov ter kubičnih cistern. Poleg naštetega pa sistem lahko uporabimo tudi za spremljanje vrednejših materialov, ki jih potrebujemo za proizvodnjo končnega izdelka. Poleg tega bi lahko spremljali tudi ostalo povratno embalažo, če bo v prihodnosti proces to zahteval. Glede na izkušnje ostalih podjetij, ki uporabljajo RFID tehnologijo, lahko v prihodnosti spremenimo način popisa oz. izvajanje inventure za ostala osnovna sredstva, ki bi jih opremili z RFID oznako. Pri uporabi RFID tehnologije lahko zagotovo trdimo, da je nadaljnji razvoj neizbežen, zato pričakujemo v bližnji prihodnosti nižanje cen opreme in RFID priponk ter zato večji razmah te tehnologije.



LITERATURA IN VIRI Alibaba (2011). Spletna stran: http://www.alibaba.com , (14.09.2011) Brown, D. E. (2007). RFID implemientation, New York, McGraw –Hill. Čižman, A. (2002). Logistični management v organizaciji, Moderna organizacija, Kranj. Emerson & Cuming Microwave Products (2011). Spletna stran: http://www.eccosorb.eu/industries/rfid (05.09.2011) GS1 Slovenija (2006). Spletna stran:http://www.gs1si.org/1/Standardi-in-resitve/GS1-EPCRFID/RFID-tehnologija.aspx, (04.09.2011) Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju, Moderna organizacija, Kranj. Leos d.o.o., (2011). Spletna stran: http://www.leoss.si/index.php?vie=ctl&gr1= strSvt&gr2=&id=2006102514103146, (04.09.2011) Library Inteligence, (2011). Spletna stran: http://www.library-intelligence.com/ rfid.html (04.09.2011) Motorola Solutions Inc. (2011). Spletna stran: http://www.motorola.com/ Business/XP-EN/Business+Product+and+Services/RFID/ Motorola Solutions Inc. (2011). Spletna stran: http://www.symbol.com/product.php?Productid=231 (14.09.2011) Ogorelc, A. (1996). Logistika: Organiziranje in upravljanje logističnih procesov, Ekononisko-poslovna fakulteta, Maribor Skupina RFID (2010). Spletna stran: http://www.skupinarfid.com/index.php? stran=faq (04.09.2011) Svijet kompjutera (2011). Spletna stran: http://www.sk.rs/2004/06/skpr01.html (14.09.2011) The RFID Network (2011). Spletna stran: http://rfid.net/images/RFID_Network/ Companies/articles/jamison/industrialportalrfid1.jpg (14.09.2011) Wikipedia, (2011). Spletna stran: http://sl.wikipedia.org/wiki/RFID (04.09.2011) Zidar, P. (2009). Radijska identifikacija, Življenje in tehnika (5). str. 24-29.

http://www.alibaba.com/

http://www.eccosorb.eu/industries/rfid

http://www.gs1si.org/1/Standardi-in-resitve/GS1-EPCRFID/RFID-tehnologija.aspx

http://www.gs1si.org/1/Standardi-in-resitve/GS1-EPCRFID/RFID-tehnologija.aspx

http://www.leoss.si/index.php?vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=2006102514103146

http://www.leoss.si/index.php?vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=2006102514103146

http://www.library-intelligence.com/rfid.html

http://www.library-intelligence.com/rfid.html

http://www.motorola.com/Business/XP-EN/Business+Product+and+Services/RFID/RFID+Readers/XR440_Loc%253ALoc%253ASG-EN%252CXA-EN%252CIN-EN%252CMY-EN

http://www.motorola.com/Business/XP-EN/Business+Product+and+Services/RFID/RFID+Readers/XR440_Loc%253ALoc%253ASG-EN%252CXA-EN%252CIN-EN%252CMY-EN

http://www.symbol.com/product.php?Productid=231

http://www.skupinarfid.com/index.php?stran=faq

http://www.skupinarfid.com/index.php?stran=faq

http://www.sk.rs/2004/06/skpr01.html

http://rfid.net/images/RFID_Network/Companies/articles/jamison/industrialportalrfid1.jpg

http://rfid.net/images/RFID_Network/Companies/articles/jamison/industrialportalrfid1.jpg

http://sl.wikipedia.org/wiki/RFID



KAZALO SLIK

SLIKA 1: POENOSTAVLJEN PRIKAZ ENOSTAVNEGA RFID SISTEMA ...................................... 5 SLIKA 2: AKTIVNA RFID OZNAKA ............................................................................. 6 SLIKA 3: PASIVNA RFID OZNAKA V OBLIKI NALEPKE ...................................................... 6 SLIKA 4: PRIMER ABSORBERJA ................................................................................. 7 SLIKA 5: STACIONARNI RFID ČITALNIK MOTOROLA XR440 ............................................ 8 SLIKA 6: ROČNI RFID ČITALNIK SYMBOL MC9060-G ................................................... 8 SLIKA 7: ANTENA MOTOROLA AN480 ....................................................................... 9 SLIKA 8: PRISPELI MATERIAL PRED PRELAGANJEM ........................................................ 14 SLIKA 9: ALUMINIJASTA PALETA .............................................................................. 14 SLIKA 10: INVENTARNA ŠTEVILKA PALETE V OBLIKI ČRTNE KODE ...................................... 15 SLIKA 11: POVEZAVA TOVORA IN PALETE V SKLADIŠČNEM SISTEMU .................................. 15 SLIKA 12: ČRTNA KODA TOVORA NA MATERIALU .......................................................... 16 SLIKA 13: DIAGRAM POTEKA OD PREJEMA MATERIALA DO IZDAJE ..................................... 18 SLIKA 14: DIAGRAM POTEKA VRNITVE ALU PALETE ....................................................... 19 SLIKA 15: PREJETE PALETE Z NAPAČNIMI LOKACIJAMI ................................................... 20 SLIKA 16: MESTO LEPLJENJA RFID OZNAKE ............................................................... 21 SLIKA 17: MESTO NAMESTITVE ANTEN ZA RFID ČITALNIK ............................................. 22 SLIKA 18: KOMISIONIRNA MIZA .............................................................................. 23 SLIKA 19: MODEL RFID PORTALA »DOCK DOOR« Z DVEMA ANTENAMA IN ČITALNIKOM .......... 24 SLIKA 20: NAKLADALNO - RAZKLADALNA PLOŠČAD ....................................................... 24 SLIKA 21: SKUPINA PALET PRIPRAVLJENIH ZA VRNITEV .................................................. 28

KAZALO TABEL

TABELA 1: OCENA STROŠKOV ZA POSAMEZNE RFID ENOTE ............................................ 25 TABELA 2: ČAS TRAJANJA DELOVNEGA PROCESA V SKLADIŠČU SUROVIN V SEKUNDAH............. 26 TABELA 3: ČAS TRAJANJA DELOVNEGA PROCESA CENTRALNE RAZTEHTALNICE V SEKUNDAH ..... 27 TABELA 4: ČAS TRAJANJA DELOVNEGA PROCESA V PRIROČNIH SKLADIŠČIH V SEKUNDAH ......... 27 TABELA 5: SWOT ANALIZA UPORABE RFID TEHNOLOGIJE ............................................. 30

Documents

NADZOR NAD PREMIKI ALUMINIJASTIH PALET S POMOČJO … · Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Dušan Koračin: