PRAVO PRAVO IN IN

EKONOMIKA EKONOMIKA EUEU

TEORIJA IN PRAKTIČNI UČINKI EKONOMSKIH INTEGRACIJ - 1

1. PROSTA TRGOVINA

predstavlja “first best” - najboljšo možno ureditev

maksimirala bi svetovno blagostanje

zaradi raznih (političnih…) ovir ni mogoča

nujna uporaba “second best” rešitev:

- območje proste trgovine ali carinska unija lahko pomenita premik k prosti trgovini in povečata blagostanje (čeprav ga ne maksimirata)

LIBERALIZACIJA SVETOVNE TRGOVINE SKOZI ČAS

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

1945

1947

1949

1951

1953

1955

1957

1959

1961

1963

1965

1967

1969

1971

1973

1975

1977

1979

1981

1983

1985

1987

1989

1991

1993

1995

1997

Ave

rag

e ta

riff

lev

el

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1,000

1,100

1,200

1,300

1,400

1,500

1,600

1,700

Trad

e vo

lum

e in

dic

es

1947GATT's

establishement

1962Pre-Kennedy

Round

1972Post-Kennedy

Round

1987Post-Tokyo

Round

1994Post-Uruguay

Round

AVERAGE TARIFF LEVELWORLD MERCHANDISE TRADE VOLUME, 1950=100

Vir: http://www.wto.org/english/tratop_e/dda_e/symp04_pp_heydon_e.ppt.

POGAJANJA V OKVIRU WTOleto kraj predmet pogajanj število

udeleženk1947 Ženeva carine 23

1949 Annecy carine 13

1951 Torquay carine 38

1956 Ženeva carine 26

1960-1961 Ženeva carine 26

Dillonova runda

1964-1967 Ženevacarine in dumping

62

Kennedyjeva runda

1973-1979 Ženevacarine, necarinske ovire 

102

Tokijska runda

1986-1994 Ženeva carine, necarinske omejitve, storitve, intelektualna lastnina, reševanje sporov, tekstil, kmetijski pridelki, ustanovitev WTO

123

Urugvajska runda

2001 Doha runda carine, necarinske omejitve, kmetijstvo, delovni standardi, okolje, konkurenca, investicije, patenti

141

Vir: http://www2.econ.uu.nl/users/marrewijk//global/figures%20tables/ch10%20final%20tables.pdf

RAST SVETOVNEGA IZVOZA (%)

Vir: WTO.

RAST BDP IN RAST TRGOVINE V OBDOBJU EKONOMSKE KRIZE

Opomba: države OECD, 2008-2009.Vir: OECD.

2. CARINE IN DRUGE OMEJITVE TRGOVINE

carine: - davek na uvoženo/izvoženo blago/blago v tranzitu - ad valorem ali specifične (količinske)- funkcije: fiskalna, zaščitna- prohibitivna carina

kvote: fizična ali vrednostna količina blaga, ki se lahko uvozi ali izvozi v določenem obdobju, običajno enem letu

subvencije: - ekonomska korist oziroma finančna pomoč države z namenom spodbuditi želeno aktivnost, vzdrževati cene na nizki ravni, obdržati nizko raven cen osnovnih produktov, ohraniti dohodke proizvajalcev strateških proizvodov, vzdrževati raven zaposlenosti, spodbuditi investicije, itd. - zniža tržno ceno

druge omejitve: standardi, tehnični predpisi…

količina

cena SA DA

Sw

O

D

A B C

E F G H

J K L M

UČINKI UVEDBE CARIN - 1

1. ZMANJŠANJE POTROŠNJE (za LM) IN POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA: ACHD

2. POVEČANJE PRIHODKOV PRORAČUNA: BCFG

3. POVEČANJE PRIHODKOV DOMAČIH PROIZVAJALCEV (ODEJ OABK)

4. STROŠKI NEUČINKOVITE ALOKACIJE FAKTORJEV (EBF) in STROŠKI ZMANJŠANE POTROŠNJE (CGH)

UČINKI UVEDBE CARIN - 2

potrošni učinek: zmanjšanje domače potrošnje za LM proizvodni (zaščitni) učinek: povečanje domače

proizvodnje za JK uvozni učinek: zmanjšanje uvoza za JK+LM (vsota

predhodnih učinkov) fiskalni učinek: povečanje prihodkov proračuna za

AD*KL distribucijski učinek: višja cena redistribucija

dohodka od potrošnikov k (domačim) proizvajalcem

UČINKI UVEDBE KVOT

količina

cena SA DA

Sw

O

D

A B C

E F G H

J K L M

- podobni učinki kot pri carinah

- sprememba pri distribuciji dohodka

UČINKI UVEDBE KVOT - 2

potrošni učinek: zmanjšanje domače potrošnje za LM proizvodni (zaščitni) učinek: povečanje domače

proizvodnje za JK uvozni učinek: zmanjšanje uvoza za JK+LM (vsota

predhodnih učinkov) dohodkovni učinek: dohodek si v celoti

“prilastijo” uvozniki (izjema: državna prodaja dovoljenj)

distribucijski učinek: višja cena redistribucija dohodka od potrošnikov k (domačim) proizvajalcem

SIMULACIJA UČINKOV UVEDBE TRGOVINSKIH OMEJITEV

Vir: di Mauro, Forstner, Lima (2010): The global downturn and its impact on euro area exports and competitiveness, str. 35

3. EKONOMSKA INTEGRACIJA

- diskriminatorna ukinitev vseh ovir trgovini med dvema državama ob hkratni ustanovitvi institucij sodelovanja in koordinacije med tema državama

- intenzivnost tega sodelovanja je odvisna od oblike integracije

- pozitivna in negativna integracija (Tinbergen, 1954)

SPORAZUM GATT (WTO) – ČLEN XXIV ustanovitev območja proste trgovine oz. carinske unije

dopustna:

- če se trgovinske omejitve do tretjih držav v povprečju ne povečujejo- ob odpravi vseh medsebojnih carin in drugih trgovinskih omejitev na večino proizvodov iz držav članic sporazuma- če do odprave trgovinskih ovir med članicami sporazuma pride v razumnem roku (manj kot deset let)

v tem primeru integracija povečuje blagostanje

IME OPIS PRIMERIObmočje preferenčne trgovine

zmanjšanje oziroma delna ukinitev medsebojnih uvoznih dajatev za (nekatero) blago oziroma storitve

preferenčni sporazumi EU s sosednjimi državami, državami v razvoju (seznam na: http://ec.europa.eu/trade/creating-opportunities/bilateral-relations/)

Območje proste trgovine

opustitev uvoznih dajatev med državami članicami

opustitev količinskih omejitev med državami članicami

prost notranji promet blaga med državami članicami

vsaka država članica lahko uporabi lastne carinske stopnje proti tretjim državam

European Free Trade Agreement – EFTA

Central European Free Trade Agreement – CEFTA

North American Free Trade Agreement - NAFTA

Baltic Free Trade Area – BAFTA (1994-2004)

Carinska unija vse ovire za trgovanje med članicami so

ukinjene skupne zunanje carine

Caribbean Community and Common Market – CARICOMAndean Community – CAN (Comunidad Andina)Mercado Común del Sur - MERCOSUR

STOPNJE GOSPODARSKE INTEGRACIJE

IME OPIS PRIMERI

Skupni trg carinska unija prosto gibanje produkcijskih faktorjev nacionalni zakonski in institucionalni

okvir (davki, javna naročila in socialna politika)

nacionalna makroekonomska politika transakcijski stroški, povezani z

delovanjem podjetja zaradi deljenosti trga, institucionalnih preprek in gospodarske politike, ostajajo

Evropska unija (EU-27) do 1992; od 1992 naj bi bila “enotni trg”

Ekonomska unija skupni trg koordinacija, harmonizacija ali celo

unifikacija gospodarske politike

EU-27

Ekonomska in denarna unija

skupna denarna politikačlanice Evropske unije, ki kot valuto uporabljajo evro (EU-16; od 2011 EU-17)

Politična unija unifikacija vseh ekonomskih politik enotnost institucij, potrebnih za obstoj

države (vlada, parlament, itd.)

združitev Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije (1990)

INDEKS INSTITUCIONALNE INTEGRACIJE EGS-6

Vir: Mongelli, Dorrucci, Agur (2005): What does European institutional integration tell us about trade integration?, str. 9.

I=100

maksimalna integracija; Balassova klasifikacija (1961).

4. PREFERENČNA LIBERALIZACIJA TRGOVINE

ZNAČILNOSTI:

opustitev uvoznih dajatev med državami članicami

opustitev količinskih omejitev med državami članicami

prost promet blaga med državami članicami

vsaka država članica lahko uporabi lastne carinske stopnje proti tretjim državam možnost izigravanja (pogosto velja: prost pretok blaga možen samo za notranje producirano blago; sicer de facto uveljavljene najnižje carine )

POSLEDICE

USTVARJANJE TRGOVINE (trade creation) – zamenjava dragih domačih produktov s cenejšimi produkti iz države članice

PREUSMERITEV TRGOVINE (trade diversion) – zamenjava cenejših produktov iz držav nečlanic z dražjimi produkti iz države članice

sprememba blagostanja odvisna od tega, kateri učinek prevlada:

ustvarjanje trgovine vpliva na ostali svet preusmeritev trgovine vpliva na ostali svet

večja učinkovitost proizvodnje kot posledica večje specializacije (v skladu z zakonom primerjalnih prednosti) zaradi liberalizacije trgov sodelujočih držav

povečanje proizvodnje zaradi izboljšanega izkoriščanja ekonomije obsega kot posledice povečanja trga

izboljšana pogajalska pozicija zaradi večje teže v mednarodnem prostoru, kar privede do izboljšanja pogojev menjave (nižje cene uvoženega blaga, višje cene izvoženega blaga)

povečana konkurenca in večja učinkovitost izboljšana obseg in kvaliteta produkcijskih faktorjev

zaradi tehnoloških sprememb in konkurenčnih pritiskov

5. CARINSKA UNIJA

ZNAČILNOSTI:

opustitev uvoznih dajatev med državami članicami

opustitev količinskih omejitev med državami članicami

prost notranji promet blaga med državami članicami

skupne zunanje carine

v EGS uveljavljena leta 1968

UČINKI CARINSKE UNIJE - 1

k2 količina

cena

SA

DA

Sw

O

B

A

E

C J

F

G H

k1 k3 k4

SA+B

T Sw(1+tA)

k5

D

I

K L M N P

Q

U

R

KRIVULJA PONUDBE:prosta trgovina (SW)enake carine proti vsem državam (BEQT)carinska unija držav A+B (BRQT)

UČINKI CARINSKE UNIJE - 2PROSTA TRGOVINA

“CARINSKA SAMOSTOJNOST “ CARINSKA UNIJAdržav A in B

CENOVNI A D; D>A; D=A+A*tA=A(1+tA) C; D>C>A

KOLIČINSKI k5 k3; k3<k5

domača proizvodnja: k2

uvoz: k2k3 iz “ostalega sveta”potrošnja: k3

k4; k3<k4<k5

domača proizvodnja: k1

uvoz: k1k4 iz države Bpotrošnja: k4

k2k3 – preusmeritev trgovinek1k2, k3k4 – ustvarjanje trgovine

DOHODKOVNI OAPk5 – plačilo domačih potrošnikov proizvajalcem uvoženega blaga

ODFk3 – plačilo potrošnikov za blago k2LMk3 – plačilo uvoznikomLEFM – dohodek proračunaODEk2 – plačilo domačim proizvajalcem

OCGk4 – plačilo potrošnikov za blagok1JGk4 – plačilo uvoznikom iz države BOCJk1 – plačilo domačim proizvajalcem

PRAKTIČNI UČINKI CARINSKE UNIJE - 1

Slika prikazuje delež uvoza v šestih članicah EGS :EEC 6: EGS – 6Other 6 Europe: VB, Irska, Danska, Grčija, Španija, PortugalskaRest of World: ostali svet

Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition.

PRAKTIČNI UČINKI (CARINSKE) UNIJE - 2

Delež uvoza iz članic EU-27, 2002, 2007 in 2009. Vir: Eurostat.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Bel

gija

Bol

garij

a

Češ

ka

Dan

ska

Est

onija

Irsk

a

Grč

ija

Fra

ncija

Italija

Cip

er

Latv

ija

Litv

a

Luks

embu

rg

Mad

žars

ka

Niz

ozem

ska

Avs

trija

Pol

jska

Por

tuga

lska

Rom

anija

Slo

veni

ja

Slo

vašk

a

Fin

ska

Šve

dska

2002 2007 2009

Vir: Mongelli, Dorrucci, Agur (2005): What does European institutional integration tell us about trade integration?, str. 16.

PRAKTIČNI UČINKI (CARINSKE) UNIJE - 3

HVALA ZA POZORNOST!