CARINSKO PRAVO EU

1

CARINSKO PRAVO EUCARINSKO PRAVO EU

ELEMENTI ZA DOLOČITEV CARINSKEGA DOLGA

Iris Gorjanc-Dolničar

Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, november 2008

2

ELEMENTI ZA DOLOČITEV ELEMENTI ZA DOLOČITEV CARINSKEGA DOLGA CARINSKEGA DOLGA

CARINSKA TARIFA (člen 20 in 21 Uredbe Sveta (EGS) št.2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti)

POREKLO BLAGA (členi 22 do 27 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti)

CARINSKA VREDNOST BLAGA (členi 28 do 36 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti)

3

CARINSKA TARIFA CARINSKA TARIFA EVROPSKIH SKUPNOSTIEVROPSKIH SKUPNOSTI

1. CARINSKA TARIFA

1.1. TARIC

1.2. NOMENKLATURA CARINSKE TARIFE

1.3. UKPREPI ZUNANJETRGOVINSKEPOLITIKE

4

CARINSKA TARIFACARINSKA TARIFA Carinska tarifa ES je podlaga za dajatve, ki so pri nastanku

carinskega dolga zakonsko predpisane. Tarifo imenujemo kombinacijo nomenklature in dajatev, ki se

plačajo za vsako vrsto blaga. Pravna podlaga :

- člen 20 Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti;

- Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kot je bila dopolnjena z Uredbami Sveta št.: 3528/89, 3845/89,2913/92(252. Člen),1969/93 in 254/2000).

5

CARINSKA TARIFACARINSKA TARIFACarinska tarifa Evropskih skupnosti vsebuje:

kombinirano nomenklaturo blaga; druge nomenklature, ki v celoti ali delno temeljijo na kombinirani nomenklaturi

ali jo dodatno razčlenjujejo; stopnje in druge podlage za izračun, ki običajno veljajo za blago, zajeto v

kombinirani nomenklaturi, in sicer za: - carine in

- kmetijske dajatve in druge uvozne dajatve, določene v okviru skupne kmetijske politike;

preferencialne tarifne ukrepe iz sporazumov, ki jih je Skupnost sklenila z nekaterimi državami ali skupinami držav in ki predvidevajo podelitev preferencialne tarifne obravnave;

preferencialne tarifne ukrepe, ki jih je Skupnost enostransko sprejela za nekatere države, skupine držav ali območja;

avtonomne opustitvene ukrepe, ki predvidevajo zmanjšanje ali oprostitev uvoznih dajatev;

druge tarifne ukrepe, ki so predvideni po drugi zakonodaji Skupnosti.

6

TARICTARIC TARIC ali integrirana tarifa Evropskih Skupnosti je zbirka

podatkov o vseh ukrepih, ki jih je potrebno izvajati ob izvozu oz. uvozu blaga v EU oziroma iz EU.

TARIC je pripomoček za informiranje gospodarstva in carinskih delavcev.

TARIC upravlja Evropska komisija, Generalna direkcija za davke in carine, oddelek B5.

Slovenski TARIC vsebuje poleg podatkov o ukrepih, ki veljajo za celotno EU, še podatke o ukrepih, ki veljajo le za uvoz v RS (nacionalni ukrepi) in je dostopen na spletni strani Carinske uprave: http://taric-curs.gov.si

7

TARICTARICTARIC vsebuje naslednje glavne vrste zunanje trgovinskih ukrepov: Tarifne ukrepe: -dajatve za tretje države kot so določene v KN,

- opustitve dajatev, - tarifne kvote in - tarifne preference;

Kmetijske ukrepe: - kmetijske komponente, - dodatne dajatve na sladkor in moko,

- izravnalne dajatve in - izvozna nadomestila;

Trgovinske ukrepe: - protidampinški ukrepi, - izravnalne dajatve;

Ukrepi, ki se nanašajo na omejitev gibanja blaga: - uvozne in izvozne prepovedi,

- uvozne in izvozne omejitve in - količinske omejitve.

8

NOMENKLATURA CARINSKE TARIFENOMENKLATURA CARINSKE TARIFE

Harmoniziran sistemKombinirana nomenklatura Uvrščanja blaga v KNZavezujoča tarifna informacija

9

HARMONIZIRAN SISTEMHARMONIZIRAN SISTEM Harmonizirani sistem ali “HS” je mednarodna večnamenska

nomenklatura, ki jo ureja Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu za poimenovanje in označevanje blaga, čigar skrbnik je Svetovna carinska organizacija (WCO).

Nomenklatura HS vsebuje cca. 5000 skupin blaga s pripadajočimi šestmestnimi številčnimi oznakami. Razdeljena je na 21 oddelkov, ki so dodatno razdeljeni na 97 poglavij.

Harmonizirani sistem sestavljajo (a) splošna pravila za uporabo HS, (b) nomenklaturo HS in (c) opombe k oddelkom in poglavjem HS. Nomenklatura HS se spreminja v petletnih ciklusih. Kombinirana nomenklatura ES temelji na tej nomenklaturi.

10

KOMBINIRANA NOMENKLATURAKOMBINIRANA NOMENKLATURA Pravna podlaga je Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 o

tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi. Kombinirana nomenklatura je vsebovana v prilogi I k tej Uredbi in se spreminja na letni ravni.

Medtem ko se HS uporablja v vseh državah podpisnicah konvencije, se KN uporablja v EU in državah, ki so KN prevzele v procesu vključevanja v EU. Za razliko od HS je blago v KN opisano z osemmestno številčno tarifno oznako.

KN vsebuje (a) uvodne določbe, (b)seznam, ki vsebuje nomenklaturo ter (b) tarifne priloge.

11

Uvrščanje blaga v KNUvrščanje blaga v KN Pravilna uvrstitev blaga v nomenklaturo carinske

tarife je pogoj, da se ob izvedbi carinskega postopka uporabijo pravilni ukrepi (višina dajatev, netarifni ukrepi, ugotavljanje porekla, itd…)

Za pravilno uvrstitev blaga v KN morata biti izpolnjena dva pogoja:

- poznavanje blaga

- poznavanje vsebine KN

12

ZAVEZUJOČAZAVEZUJOČA TARIFNA TARIFNA INFORMACIJA - ZTIINFORMACIJA - ZTI

Pravna podlaga: člen 6 do 12 Uredbe Sveta št. 2913/92 z dne 12. Oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnost in člen 5 do 14 Uredbe Komisije št. 2454/93 z dne 2. Julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti;

ZTI je pisna odločba pristojnega carinskega organa, s katero se odloči o uvrstitvi določenega blaga v carinsko nomenklaturo. Zavezujoča je za vse carinske organe EU, veljavna pa le za imetnika ZTI.

Namen: zagotavljanje pravne varnosti ter enotnega izvajanja skupne carinske tarife ter olajševanje dela carinskih služb.

13

ZAVEZUJOČAZAVEZUJOČA TARIFNA TARIFNA INFORMACIJA - ZTIINFORMACIJA - ZTI

ZTI je veljavna za obdobje šestih let od datuma izdaje in je zavezujoča za carinske organe v odnosu do imetnika le glede tarifne uvrstitve ter le glede blaga, za katero so bile carinske formalnosti izpolnjene po datumu, ko je bila informacija izdana.

ZTI lahko uveljavlja samo njen imetnik, carinski organ pa lahko od njega zahteva, naj pri opravljanju carinskih formalnosti carinski organ obvesti, da razpolaga z zavezujočo tarifno informacijo za blago, ki se carini.

Podatki o izdanih ZTI so dosegljive na spletnem naslovu Evropske komisije: http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/dds/en/ebticau.htm.

14

UKREPI UKREPI ZUNANJETRGOVINSKE ZUNANJETRGOVINSKE

POLITIKEPOLITIKETARIFNI UKREPIKMETIJSKI UKREPITRGOVINSKI UKREPINETARIFNI UKREPI

15

TARIFNI UKREPI- Carinske TARIFNI UKREPI- Carinske stopnjestopnje

Carinska stopnja je lahko določena: -ad valorem - višina carine je izražena v % od carinske

vrednosti ( npr. 5%) -specifična - višina carine je izražena v vrednosti na količinsko

enoto (npr. 200 EUR/t).

Carinska stopnja je lahko tudi kombinacija obehnačinov.

16

TARIFNI UKREPI - Carinske TARIFNI UKREPI - Carinske stopnjestopnje

Carinska stopnja za tretje države je stopnja, ki se uporabi za blago brez preferencialnega porekla: konvencionalna carinska stopnja (se uporablja za uvoz blaga iz držav podpisnic Splošnega sporazuma o carinah in trgovini - GATT ali pa je Skupnost z njimi sklenila sporazum o statusu države z največjimi ugodnostmi-MFN) ter avtonomna carinska stopnja.

Preferencialna carinska stopnja se uporablja na temelju:

- preferencialnih sporazumov EU s partnerskimi državami

- enostranskih tarifnih ukrepov Opustitev carinskih stopenj na podlagi tarifnih opustitev

17

TARIFNI UKREPI- TARIFNE TARIFNI UKREPI- TARIFNE OPUSTITVEOPUSTITVE

Tarifne opustitve omogočajo popolno ali delno opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za uvoz določenega blaga v neomejenih količinah, kot je to določeno v 26. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Sporočilu Komisije v zvezi z avtonomnimi tarifnimi opustitvami in kvotami (98/C128/02).

Opustitve so lahko uvedene samo začasno, zaradi specifičnih gospodarskih razlogov v splošnem interesu Skupnosti, na osnovi predloga Komisije.

Ukrep se uporablja pri uvozu iz vseh tretjih držav. Osnovni namen opustitev je podjetjem v Skupnosti omogočiti preskrbo

s surovinami, polizdelki ali sestavnimi deli, ki so znotraj Skupnosti nedosegljivi, brez plačila običajnih uvoznih dajatev.

18

TARIFNI UKREPI- TARIFNE TARIFNI UKREPI- TARIFNE KVOTEKVOTE

Tarifna kvota je določena količina oziroma vrednost blaga, ki se lahko uvozi v določenem obdobju po znižani carinski stopnji. Ko je ta količina oziroma vrednost presežena, se blago še vedno lahko uvaža, vendar zapade plačilu običajne carinske stopnje.

Uporabljajo se za izvajanje: preferencialnih ukrepov, avtonomnih ukrepov ter drugih tarifnih ukrepov.

V Evropski skupnosti obstajata dva sistema upravljanja s tarifnimi kvotami: po prednostni obravnavi prispelih zahtevkov in po sistemu uvoznih dovoljenj.

19

TARIFNI UKREPI- TARIFNE TARIFNI UKREPI- TARIFNE KVOTEKVOTE

Sistem razdeljevanja po sistemu prednostne obravnave pomeni, da se kvote delijo po vrstnem redu, kakor so bili vloženi zahtevki za dodelitev kvote.Uvoznik lahko pridobi pravico črpanja tarifne kvote v sodelovanju s carinsko upravo države članice ter Generalnim direktoratom za davke in carinsko unijo.

Na podlagi sistema uvozih dovoljenj uvoznik pridobi pravico črpanja kvote z uvoznim dovoljenjem, v sodelovanju s carinsko administracijo države članice, Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ter generalnih direktoratom za kmetijstvo.

20

TRGOVINSKI UKREPI- TRGOVINSKI UKREPI- PROTIDAMPINŠKA IN PROTIDAMPINŠKA IN

IZRAVNAVALNA DAJATEVIZRAVNAVALNA DAJATEV Protidampinška dajatev je instrument trgovinske zaščite, ki se uvede

zaradi odpravljanja posledic dampinga, ki je ena najpogostejših oblik nelojalne konkurence. Protidampinška dajatev (v obliki dajatve ali zaveze) dvigne ceno dampinškega izdelka na raven, na kateri industriji Skupnosti ne povzroča več škode in tako ponovno vzpostavi normalne tržne pogoje.

Izravnalna dajatev se uvede zaradi kompenzacije subvencij, ki se v državi izvoznici dodelijo za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz izdelka, katerega sprostitev v prost promet Skupnosti povzroča škodo industriji Skupnosti. Izravnalna dajatev (v obliki dajatve ali zaveze) dvigne ceno subvencioniranega izdelka na raven, na kateri industriji Skupnosti ne povzroča več škode in tako ponovno vzpostavi normalne tržne pogoje.

21

TRGOVINSKI UKREPI- TRGOVINSKI UKREPI- PROTIDAMPINŠKA IN IZRAVNAVALNA PROTIDAMPINŠKA IN IZRAVNAVALNA

DAJATEVDAJATEV Protidumpinška ali izravnalna dajatev se uvedeta le pod pogojem, da se v postopku

preiskave nesporno dokaže: - da dumping ali subvencioniranje obstaja; - da povzroča škodo industriji EU ter - da je uvedba dajatve v skladu z interesi Skupnosti. Postopek uveljavitve protidumpinške ali izravnalne dajatve poteka po naslednjih

štirih stopnjah: - začetek postopka

- preiskava - uvedba začasne dajatve - uvedba dokončne dajatve. Obračun protidampinške ali izravnalne dajatve se opravi le v primeru, da je dajatev

dokončna, in ko je znan dejanski carinski dolg.

22

NETARIFNI UKREPINETARIFNI UKREPI Količinske omejitve: ES omejujejo sprostitev v prost

promet izdelkov po poreklu iz določenih držav do določene količine. Ko je ta količina izčrpana, uvoz tega blaga v EU ni več dovoljen. Sprostitev v prosti promet blaga, za katerega veljajo kol.omejitve, je podvržena predložitvi uvoznega dovoljenja.

Sistem predhodnega nadzora: prav tako je potrebno predložiti uvozno dovoljenje, vendar ne gre za količinske omejitve.

Omejitve gibanja blaga Prepovedi gibanja blaga

23

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOST Veljavna zakonodaja EU in pojasnila Najaktualnejše teme s področja carinskega vrednotenja :

– Carinsko vrednotenje v primeru zaporednih prodaj– Pomen transfernih cen za namene carinskega vrednotenja– Določanje carinske vrednosti v primeru avtorskih honorarjev in licenčnin– Carinsko vrednotenje programske opreme oziroma tehnologije

– Upoštevanje prevoznih stroškov v carinski vrednosti blaga– Vrednotenje brezplačnih vzorcev ali testerjev

24

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOSTZakaj je pomembna carinska vrednost ?

- ko je carinska stopnja določena ad valorem, se carina obračuna na podlagi carinske vrednosti blaga;- je ob poreklu blaga in carinski tarifi ena od temeljnih podlag, ki določa višino uvoznih dajatev vpliva na višino plačila carin in DDV ob uvozu

- njeno poznavanje se zahteva tudi na drugih pomembnih področjih: uvozne statistike, tarifne kvote in pravila o poreklu blaga

25

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOST Pravna podlaga: - členi 28 do 36 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92

z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti - členi 141 do 181a ter priloge 23 do 29 Uredbe

komisije (EGS) št.2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št.2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

Zakonodaja ES temelji na Sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o carinski vrednosti (Sporazum o uporabi VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT))

26

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOSTZa namene lažjega razumevanja določb vezanih na carinsko vrednost je bila na ravni EU izdelana:

Zbirka besedil o carinskem vrednotenju

(angl. “Compendium”), ki je dosegljiva na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/customs/customs_duties/declared_goods/european/compendium_2007_sl.pdf

27

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOSTZbirka besedil o carinskem vrednotenju

vsebuje sklepe in pojasnila Odbora za carinski zakonik o specifičnih temah s področja carinske vrednosti, pregled sodb Sodišča Evropskih skupnosti s področja carinske vrednosti ter napotila na instrumente, ki jih je sprejel Tehnični odbor za carinsko vrednotenje pri Svetovni carinski organizaciji.

v njej so predstavljeni konkretni problemi pri določanju CV ter podane njihove rešitve.

28

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOSTMETODE DOLOČANJA CARINSKE

VREDNOSTI V skladu z 29. členom Carinskega zakonika je

carinska vrednost uvoženega blaga njegova TRANSAKCIJSKA VREDNOST.

V postopku določanja carinske vrednosti vedno najprej uporabimo metodo transakcijske vrednosti uvoženega blaga.

29

CARINSKA VREDNOST – CARINSKA VREDNOST – metode določanja CVmetode določanja CV

Če ni mogoče določiti CV na temelju transakcijske vrednosti uvoženega blaga se uporabi naslednje metode v skladu z naštetim vrstnim redom (30. člen CZ):

a.) Metoda transakcijske vrednosti enakega blaga

b.) Metoda transakcijske vrednosti podobnega blaga

c.) Metoda vrednotenja na podlagi cene na enoto ali deduktivna metoda *

d.) Metoda izračunane vrednosti *

30

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOSTČe carinske vrednosti ni mogoče določiti z nobeno od naštetih metod, se ta določi na podlagi razpoložljivih podatkov v Skupnosti z ustreznimi metodami, ki so skladne z načeli in splošnimi določbami sporazuma o izvajanju člena II Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini, člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini ter z ustreznimi določbami carinskega zakonika.

31

CARINSKA VREDNOST – CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega Transkacijska vrednost uvoženega

blagablaga Transakcijska vrednost uvoženega blaga je cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Skupnosti dejansko plačana ali ki jo je treba plačati. Plačana ali plačljiva cena se carinskemu organu dokazuje s fakturo, s katero je bilo oziroma bo uvoženo blago plačano.

32


blaga blaga Metodo transakcijske vrednosti uvoženega blaga

je mogoče uporabiti le, če so izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na:

1) nepovezanost oseb 2) omejitve v zvezi z prepustitvijo ali uporabo

blaga 3) pogoje ali storitve, katerih vrednost se ne more

določiti 4) izkupičke od vsake kasnejše ponovne prodaje,

prepustitve ali uporabe blaga s strani kupca

33


blaga blaga Transakcijska vrednost uvoženega blaga: vključuje vsa plačila, ki jih kot pogoj za prodajo

uvoženega blaga kupec opravi ali mora opraviti prodajalcu ali tretji osebi zaradi izpolnitve prodajalčeve obveznosti;

dejavnosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trženje, ki jih izvaja kupec za svoj račun, se razen tistih, za katere je v členu 32 CZ predvidena uskladitev, ne štejejo za posredno plačilu prodajalcu.

34


blagablaga Dokončno oblikovanje transakcijske vrednosti

uvoženega blaga za namene carinskega vrednotenja:

Dejansko plačani ali plačljivi ceni je potrebno prišteti elemente, ki so navedeni v 32. členu Carinskega zakonika, v kolikor že niso vključeni v dejansko plačano ali plačljivo ceno in odšteti elemente, v kolikor so izkazani ločeno, ki so navedeni v 33. členu Carinskega zakonika .

35

CARINSKA VREDNOST – Transkacijska CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blagavrednost uvoženega blaga

32. Člen CZ – elementi, ki jih je potrebno vključiti v transakcijsko vrednost uvoženega blaga za namene carinskega vrednotenja (1.del) :

- stroški, ki jih nosi kupec: (I) provizije in stroški posredništva, razen nakupnih provizij, (II) stroški zabojnikov, ki se za carinske namene štejejo za celoto z blagom (III) stroški embalaže;

- vrednost proizvodov in storitev, ki jih zagotovikupec brezplačno ali po znižani ceni in se

uporabijo za izdelavo in prodajo za izvoz uvoženega blaga;

36

CARINSKA VREDNOST – Transkacijska CARINSKA VREDNOST – Transkacijska vrednost uvoženega blagavrednost uvoženega blaga

32. Člen CZ – elementi, ki jih je potrebno vključiti v transakcijsko vrednost uvoženega blaga za namene carinskega vrednotenja (2. del):

- avtorski honorarji in licenčnine za vrednoteno blago, ki jih kupec mora posr.ali nepos. plačati kot pogoj za prodajo vrednotenega blaga;

- vrednost vsakršnih izkupičkov iz vsake ponovne prodaje, prepustitve ali kasnejše

uporabe uvoženega blaga, ki gredo v korist prodajalca;

37


blagablaga 32. Člen CZ – elementi, ki jih je potrebno

vključiti v transakcijsko vrednost uvoženega blaga za namene carinskega vrednotenja (3. del):

- stroški prevoza in zavarovanja za uvoženo blago in stroški natovarjanja termanipulativni stroški, povezani s prevozom uvoženega blaga DO kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti.

38


blagablaga33. Člen CZ – elementi, ki se NE vključijo v transakcijsko vrednost uvoženega blaga, če so izkazani ločeno (1. del):

- prevozni stroški blaga po prispetju na kraj vnosa na carinsko območje Skupnosti;

- stroški za gradbena, postavitvena, montažna, vzdrževalna dela ali tehnično pomoč, ki se

na uvoženem blagu opravijo po uvozu;

39



- zneski obresti skladno s finančnim dogovorom, ki ga je sklenil kupec v zvezi z nakupom uvoženega blaga, ne glede na to ali je financiranje zagotovil prodajalec ali druga oseba, ob predpostavki, da so izpolnjeni določeni pogoji;

40



- stroški za pridobitev pravice razmnoževanja uvoženega blaga v Skupnosti;

- nakupne provizije: - uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je

treba v Skupnosti plačati zaradi uvoza ali prodaje blaga.

41

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOST

SPREMEMBE ZAKONODAJE V PRIHODNOSTI ZARADI

UVELJAVITVE MODERNIZIRANEGA CARINSKEGA

ZAKONIKA

42

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOST Najaktualnejše teme s področja carinskega vrednotenja

– Carinsko vrednotenje v primeru zaporednih prodaj

– Pomen transfernih cen za namene carinskega vrednotenja

– Določanje carinske vrednosti v primeru avtorskih honorarjev in licenčnin

–Carinsko vrednotenje programske opreme oziroma tehnologije

–Upoštevanje prevoznih stroškov v carinski vrednosti blaga

–Vrednotenje brezplačnih vzorcev ali testerjev

43

CARINSKA VREDNOST-CARINSKA VREDNOST- Zaporedne prodaje Zaporedne prodaje

O carinskem vrednotenju v primeru zaporednih prodaj govorimo, ko je bilo blago pred uvozom v Skupnost večkrat prodano. Dilema se pojavlja, ko deklarant prijavi za namene določanja carinske vrednosti eno od predhodnih prodaj iz verige pred vstopom v ES.

44

CARINSKA VREDNOST-CARINSKA VREDNOST-Zaporedne prodajeZaporedne prodaje

Pravna podlaga: Člen 147 Uredbe o izvajanju carinskega zakonika :

….…Pri zaporednih prodajah pred ovrednotenjem je tak pokazatelj (da je bilo blago prodano za izvoz v Skupnost) samo zadnja prodaja, ki je pripeljala do vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, ali prodaja na carinskem območju Skupnosti pred sprostitvijo blaga v prosti promet. Kadar se prijavi cena, ki se nanaša na prodajo, opravljeno pred zadnjo prodajo, na osnovi katere je bilo blago vneseno na carinsko območje Skupnosti, je treba carinskim organom zadovoljivo dokazati, da se je ta prodaja blaga opravila zaradi izvoza na zadevno carinsko območje.

45

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOST--Zaporedne prodajeZaporedne prodaje

¸Pojasnilo št. 7 Odbora za carinski zakonik o uporabi člena 147 UICZ daje nadaljnja navodila : V primeru, da deklarant prijavi eno od predhodnih prodaj za namene

določanja carinske vrednosti, je mogoče dokazati, da je bilo blago prodano za izvoz na carinsko območje Skupnosti na različne načine:

blago je bilo proizvedeno na osnovi evropskih specifikacij ali identitete ( glede na določeno znamko itd), da se ne more uporabiti kje drugje ali poslati kam drugam

blago je bilo proizvedeno ali narejeno za točno določenega kupca iz Skupnosti

določeno blago je bilo naročeno preko posrednika, ki daje naročila proizvajalcu, proizvajalec pa pošlje blago direktno v Skupnost.

46

CARINSKA VREDNOST-CARINSKA VREDNOST-Transferne ceneTransferne cene

Transferne cene pomenijo cene, po katerih multinacionalna podjetja posredujejo blago in nematerialno lastnino ali zagotovijo storitve povezanim podjetjem.

47


Za namene davka od dohodka morajo multinacionalke zasledovati princip “arms length”, ki pomeni, da morajo biti cene take, kot da člani multinacionalke med seboj niso povezani.

48


Dileme, ki se pojavljajo:

pravilno določanje carinske vrednosti v primeru transfernih cen (ali je npr.sploh mogoče uporabiti metodo transakcjske vrednosti uvoženega blaga);

razlike med transfernimi cenami za namene določanja davka od dohodka in carinskimi vrednostmi za namene določanja uvoznih dajatev.

49

CARINSKA VREDNOST-CARINSKA VREDNOST-AVTORSKI HONORARJI IN AVTORSKI HONORARJI IN

LICENČNINELICENČNINE

Pravna podlaga:

Člen 32 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. Oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti

Člen 157 do 162 Uredbe komisije (EGS) št.2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št.2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

50


LICENČNINELICENČNINE Če se carinska vrednost uvoženega blaga določa v

skladu z določbami 29 CZ, se brez poseganja v člen 32(5) CZ, avtorski honorar ali licenčnina prišteje k dejansko plačanim ali plačljivim cenam le , če se to plačilo:

--- nanaša na blago, ki je predmet vrednotenja

in

--- predstavlja prodajni pogoj za to blago.

51


LICENČNINELICENČNINE Dilema, ki se pojavlja:

V nekaterih konkretnih primerih, še zlasti, ko gre za plačilo licenčnine oz. avtorskega honorarja tretji osebi, ki ni prodajalec blaga, je zelo težko ugotoviti, ali je plačilo licenčnine oz. avtorskega honorarja pogoj za prodajo zadevnega blaga in posledično sestavni del CV.

52

CARINSKA VREDNOST -CARINSKA VREDNOST -carinsko vrednotenje programske carinsko vrednotenje programske

opreme oz. tehnologijeopreme oz. tehnologije

Ena od trenutno aktualnih tem na področju carinskega vrednotenja je obravnava programske opreme/tehnologije, ki se dostavi s strani kupca uvoženega blaga brezplačno proizvajalcu za uporabo v proizvodnji ali prodaji za izvoz uvoženega blaga, ki se ga vrednoti.

53

CARINSKA VREDNOST -CARINSKA VREDNOST - carinsko vrednotenje programske carinsko vrednotenje programske


Dilema se pojavlja, ko se ustrezna programska oprema proizvaja / razvija v Skupnosti, saj je v takšnih okoliščinah od ustrezne obravnave zadevne programske opreme odvisno, ali se vrednost programske opreme prišteje dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago ali ne.

54


opreme oz. tehnologijeopreme oz. tehnologije Zastavlja se vprašanje, ali je potrebno programsko opremo

obravnavati kot: a) materiale, sestavne dele ter podobne dele in elemente,

vsebovane v uvoženem blagu v skladu s točko 1 b) (i) 32. člena Carinskega zakonika ali pa kot b) tehnologijo, storitve razvoja, osnutke, načrte in skice, ki so bili opravljeni izven območja Skupnosti in so potrebni za proizvodnjo uvoženega blaga v skladu točko 1 b) (iv) 32. člena Carinskega zakonika.

55



Uvrstitev opreme, ki se proizvaja v Skupnosti pod zgornjo točko (a) pomeni njeno vključitev v CV, medtem ko pomeni uvrstitev programske opreme pod zgornjo točko (b) njeno neupoštevanje v okviru CV.

56

CARINSKA VREDNOST -CARINSKA VREDNOST -transportni stroški v primerih transportni stroški v primerih

spremembe prevoznega sredstvaspremembe prevoznega sredstva Vprašanje se nanaša na upoštevanje transportnih

stroškov v okviru carinske vrednosti v primeru, ko je prišlo do spremembe transportnega sredstva in so zaradi tega nastali višji transportni stroški. Zaradi zagotovitve pravočasne dobave mora npr. dobavitelj zamenjati obliko transporta - namesto ladijskega prevoza je bil opravljen letalski prevoz in so zato nastali dodatni transportni stroški.

57

CARINSKA VREDNOST -CARINSKA VREDNOST -transportni stroški v primerih spremembe transportni stroški v primerih spremembe

prevoznega sredstvaprevoznega sredstva

Zastavlja se vprašanje, kako se morajo dodatno nastali transportni stroški odražati v okviru carinske vrednosti uvoženega blaga.

58

CARINSKA VREDNOST –CARINSKA VREDNOST –BREZPLAČNI VZORCI IN BREZPLAČNI VZORCI IN

TESTERJITESTERJI

Situacija, ko pošiljke blaga, za katere so sicer na razpolago transakcijske vrednosti, spremljajo vzorci ali testerji, ki so poslani skupaj s pošiljko brezplačno.

59


TESTERJITESTERJI

Dilema:

Ali je potrebno brezplačne vzorce ali testerje vrednotiti ločeno ali je njihova vrednost preprosto že pokrita s fakturno vrednostjo pošiljke, ki jo spremljajo ?

60


TESTERJITESTERJI

Zadevno vprašanje je bilo ustrezno rešeno v okviru Pojasnila št. 10 Zbirke besedil o carinskem vrednotenju. To pojasnilo določa, da je vrednost brezplačnih vzorcev ali testerjev sestavni del carinske vrednosti, ki je plačana ali plačljiva cena pošiljke in jih torej ni potrebno vrednotiti posebej.

61

CARINSKA VREDNOSTCARINSKA VREDNOST

Iz navedenega izhaja, da je za pravilno določitev carinske vrednosti zelo pomembno, da se vsak primer vrednotenja obravnava

P O S E B E J OB NATANČNEM POZNAVNANJU VSEH OKOLIŠČIN !!!

62

POREKLO BLAGAPOREKLO BLAGA

PREDSTAVITEV TEMELJNIH POJMOV NA PODROČJU POREKLA BLAGA

ZAKONODAJA EU NA PODROČJU POREKLA BLAGA

63

POREKLO BLAGAPOREKLO BLAGAKAJ JE POREKLO BLAGA ?NEPREFERENCIALNA PRAVILA O

POREKLU BLAGAPREFERENCIALNA PRAVILA O

POREKLU BLAGACARINSKE UNIJE

64

POREKLO BLAGAPOREKLO BLAGA Poreklo je »ekonomsko državljanstvo«

blaga, ki je predmet trgovine med različnimi državami. Poreklo je ob carinski tarifi in carinski vrednosti ena od temeljnih podlag, ki določa višino plačila uvoznih dajatev. V osnovi se poreklo blaga deli na preferencialno in na nepreferencialno, kar je pomembno zaradi načina obravnavanja blaga ob uvozu.

65

NEPREFERENCIALNA PRAVILA O NEPREFERENCIALNA PRAVILA O POREKLU BLAGAPOREKLU BLAGA

Nepreferencialna pravila o poreklu dodelijo blagu zgolj ekonomsko državljanstvo in ne prinašajo nobenih trgovinskih ugodnosti. Uporabljajo se za namene:- izvajanja ukrepov trgovinske politike, kot so protidampinške in izravnalne dajatve, količinske omejitve, tarifne kvote, nadzorni in zaščitni ukrepi, uvozne in izvozne prepovedi ali omejitve, itd…;

- ugotavljanja porekla blaga v povezavi z različnimi zakonskimi področji kot so npr. nacionalna pravila o označevanju porekla blaga

in javna naročila; - trgovinske statistike; - izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike kot npr. izvozna nadomestila; - izdaje potrdil o poreklu za blago, ki se izvaža v tretje države.

66

NEPREFERENCIALNA PRAVILA O NEPREFERENCIALNA PRAVILA O POREKLU BLAGAPOREKLU BLAGA

PRAVNA PODLAGA:- členi od 22 do 26 Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti

- členi od 35 do 65 Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št.2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

67

NEPREFERENCIALNA PRAVILA - NEPREFERENCIALNA PRAVILA - kriteriji za doseganje poreklakriteriji za doseganje porekla

V skladu z nepreferencialnimi pravili o poreklu blaga se kot blago s poreklom iz določene države šteje:

- v tej državi v celoti pridobljeno ali izdelano blago, ali

-v tej državi »zadosti predelano blago«.

68


Kriterij »v celoti pridobljeno ali izdelano blago« se uporablja takrat, ko se pri izdelavi določenega izdelka ne uporabljajo materiali iz tretjih držav. Kot v celoti pridobljeni v ustrezni državi se štejejo na primer naslednji izdelki: mineralni izdelki, pridobljeni v tej državi, tam pridelani rastlinski izdelki, tam skotene in vzrejene žive živali, itd…..

69


Kriterij »zadosti predelano blago« se uporablja takrat, ko je pri izdelavi določenega izdelka vpletenih več kot ena država. V skladu s splošnim pravilom velja, da je neko blago zadosti predelano v neki državi (in v skladu s tem pridobi poreklo te države), če je bila na njem v podjetju opremljenem v ta namen opravljena zadnja bistvena gospodarsko upravičena obdelava ali predelava, katere izid je izdelava novega izdelka ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.

70


Za tekstil in tekstilne izdelke iz XI. oddelka KN ter za nekatere druge izdelke navedene v prilogi 11 UICZ se v okviru kriterija »zadosti predelano blago« uporabljajo namesto splošnega pravila strožja pravila za določitev nepreferencialnega porekla. Določanje nepreferencialnega porekla za tekstil in tekstilne izdelke iz XI. oddelka KN temelji na pravilu: spremembe tarifne številke ali specifičnih pravilih iz seznama (priloga 10 UICZ). Nepreferencialno poreklo izdelkov navedenih v prilogi 11 UICZ pa temelji na specifičnih pravilih iz seznama, navedenih v zadevni prilogi.

71

NEPREFERENCIALNA PRAVILA- NEPREFERENCIALNA PRAVILA- dokazovanje porekla blagadokazovanje porekla blaga

Za dokazovanje nepreferencialnega porekla blaga se uporablja potrdilo o poreklu blaga (t.i.Certificate of origin). Evropska zakonodaja za potrebe uvoza na carinsko območje Skupnosti loči med več oblikama nepreferencialnih potrdil o poreklu blaga: - univerzalno potrdilo o poreklu blaga, ki mora izpolnjevati pogoje iz 47. člena UICZ

- potrdilo o poreklu blaga za določene kmetijske izdelke, za katere veljajo posebni uvozni režimi (priloga 13 UICZ) - na področju tekstila so vzorci nepreferencialnih potrdil o poreklu blaga predpisani v okviru dvostranskih tekstilnih sporazumov, protokolov in dogovorov, ki jih ima ES v veljavi s tretjimi državami. V ta namen se uporablja “textiles certificate of origin”oz. potrdilo o poreklu za uvoz tekstila v ES.

72

NEPREFERENCIALNA PRAVILANEPREFERENCIALNA PRAVILA

Slovenija pod okriljem ES sodeluje v procesu harmonizacije nepreferencialnih pravil o poreklu blaga v okviru Svetovne trgovinske organizacije kot tudi Svetovne carinske organizacije. Medtem, ko je Svetovna trgovinska organizacija odgovorna za trgovinsko politiko, je Svetovna carinska organizacija odgovorna za tehnične zadeve.

73

PREFERENCIALNA PRAVILA O PREFERENCIALNA PRAVILA O POREKLU BLAGAPOREKLU BLAGA

Preferencialno poreklo se dodeli izdelkom, če so izpolnjeni predpisani kriteriji, ki so strožji od kriterijev za doseganje nepreferencialnega porekla blaga. Načeloma ti kriteriji zahtevajo, da je bilo blago bodisi v celoti pridobljeno ali pa da so bili na njem opravljeni specifično določeni postopki obdelave ali predelave. Doseganje preferencialnega porekla omogoča uvoz blaga po znižani ali ničelni stopnji carinske dajatve, ki je predpisana v okviru sporazumov ali avtonomnih trgovinskih aranžmajev EU.

74

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA Preferencialna pravila o poreklu blaga so zajeta v: protokolih o poreklu blaga, ki so sestavni del preferencialnih

sporazumov, ki jih je ES sklenila s tretjimi državami (stabilizacijsko - pridružitveni sporazumi, evro-mediteranski sporazumi o pridružitvi, sporazum o EGP, sporazum o sodelovanju, itd…) notranji zakonodaji ES, ki je sprejeta enostransko v korist določenih držav (avtonomni preferencialni režimi, ki jih Evropska skupnost uveljavlja za Ceuto in Mellilo, Čezmorske države in ozemlja, za države upravičenke Splošnega sistema preferencialov, Moldavijo, Afriške, karibske in pacifiške države ter za države Zahodnega Balkana)

75

PREFERENCIALNA PRAVILA –PREFERENCIALNA PRAVILA –temeljni pojmitemeljni pojmi

Status blaga s poreklom – v celoti pridobljeni izdelki ali zadosti obdelani ali predelani izdelki

Kumulacija Minimalni postopki obdelave ali predelave Prepoved povračila carine Načelo teritorialnosti Pravilo neposrednega prevoza Dokazilo o poreklu Pooblaščeni izvoznik

76

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA Status blaga s poreklom

Blago pridobi status blaga s poreklom, če je bilo bodisi

(a) v celoti pridobljeno ali pa

(b) zadosti obdelano ali predelano.

To velja za vse preferencialne dogovore o poreklu.

77

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILAKriterij “v celoti pridobljeni izdelki” se v glavnem nanaša na naravne proizvode iz držav upravičenk in na izdelke narejene iz njih in pomeni, da izdelek ne sme vsebovati uvožene elemente brez porekla. Kot v celoti pridobljeni v določeni državi se na primer štejejo naslednji izdelki:- mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna;- tam pridelani rastlinski izdelki;- žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;- izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;- izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;itd....

78

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILAKriterij »zadosti obdelani ali predelani izdelki« se uporablja, ko je pri izdelavi določenega izdelka vpletenih več kot ena država. Temu kriteriju je potrebno neizogibno zadostiti, ko se v končni izdelek vključujejo materiali brez porekla. Velja, da so izdelki zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni kriteriji iz posebnega seznama, ki je vsebovan v prilogi, ki je sestavni del preferencialnih trgovinskih dogovorov. Ta seznam določa obdelave ali predelave blaga, ki morajo biti opravljene na materialih brez porekla, da bi lahko končni izdelek pridobil status blaga s poreklom.

79

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILAKriterij »zadosti obdelani ali predelani izdelki«

Kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni, da bi končni izdelek lahko pridobil poreklo, so različni:::- sprememba tarifne številke izdelka ali- kriterij dodane vrednosti ali

- specifični postopki obdelave ali predelave ali - uporaba izključno v celoti pridobljenih materialov

ali - kombinacija teh kriterijev.

80

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA- pravilo splošne tolerance- pravilo splošne tolerance

Splošno tolerančno pravilo v okviru kriterija » zadosti obdelanih ali predelanih izdelkov« omogoča, da se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama zadostnih obdelav ali predelav sicer ne bi smeli uporabiti pri izdelavi določenega končnega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če njihova skupna vrednost ne presega 10% cene izdelka franko tovarna in če kateri koli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega kriterija. Načelo 10% tolerance v okviru kriterija »zadosti obdelanih ali predelanih izdelkov« se ne more uporabiti za tekstilne izdelke iz 50. do vključno 63. poglavja harmoniziranega sistema.

81

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILAKUMULACIJAKUMULACIJA

Kumulacija je pojem, ki se uporablja za opis sistema, ki omogoča izdelkom s poreklom iz države A, da se nadalje obdelajo ali dodajo izdelkom s poreklom iz države B, kot da bi bili po poreklu iz države B. Končni izdelek ima poreklo države B. Kumulacija se lahko uveljavlja samo med državami, ki uporabljajo identična pravila o poreklu blaga.

V primeru kumulacije NI potrebno opraviti zadostnih postopkov obdelav ali predelav predpisanih v ustreznem seznamu.

82

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILAKUMULACIJAKUMULACIJA

Poznamo štiri vrste kumuliranja in sicer :

1) bilateralno kumulacijo

2) diagonalno kumulacijo

3) regionalno kumulacijo

4) polno kumulacijo

83

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILABILATERALNA KUMULACIJA

POREKLA BLAGA deluje vedno samo med dvema državama,

kjer sporazum o prosti trgovini ali avtonomni režim vsebuje določbe o takšni kumulaciji porekla blaga. Bilateralno kumulacijo lahko koristijo samo izdelki s poreklom.

84

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA

BILATERALNA KUMULACIJA POREKLA BLAGA

DRŽAVA A DRŽAVA B

85

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA DIAGONALNA KUMULACIJA

POREKLA BLAGA deluje med več kot dvema državama, pod

pogojem, da imajo te med seboj sklenjene sporazume o prosti trgovini z identičnimi pravili o poreklu blaga in z določbo o kumulaciji med njimi. Diagonalno kumulacijo lahko koristijo samo izdelki s poreklom.

86


POREKLA BLAGA

Izdelek pridobi poreklo tiste države, kjer je bila opravljena zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da ta predstavlja več kot minimalno operacijo.

87


POREKLA BLAGA

DRŽAVA A DRŽAVA B

DRŽAVA C

88

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA REGIONALNA KUMULACIJA

POREKLA BLAGARegionalna kumulacija deluje med državami ene od regionalnih skupin, ki jih priznava Splošni sistem preferencialov ES. Regionalno kumuliranje pomeni, da se materiali po poreklu iz države, ki je članica izbrane regionalne skupine in ki so obdelani ali predelani v neki drugi državi iz iste regionalne skupine, štejejo po poreklu iz tiste države regionalne skupine, kjer je bila opravljena zadnje obdelava ali predelava, pod pogojem, da:

a) dodana vrednost v tej državi presega najvišjo carinsko vrednost uporabljenih izdelkov s poreklom iz katere koli druge države regionalne skupine, inb) v tej državi opravljena obdelava ali predelava presega nezadostne postopke obdelave ali predelave in v primeru tekstilnih izdelkov, tudi postopke navedene v posebni prilogi.

89

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILAPOLNA KUMULACIJA

Je najvišja oblika kumuliranja in omogoča, da vse članice ustreznega sporazuma opravijo obdelave ali predelave na materialih brez porekla v geografskem območju, za katerega se dogovorijo. Polna kumulacija pomeni, da se upoštevajo vsi postopki izvedeni v sodelujočih državah.

90

PREFERENCIALNA PRAVILA PREFERENCIALNA PRAVILA POLNA KUMULACIJAPOLNA KUMULACIJA

Egipt

ES (Portugalska) izdelava bombažne tkanine

NorveškaIzdelava obleke

ES

Bombažna tkanina brez porekla

100% preja brez porekla

EUR.1 obleka s poreklom (EEA poreklo)

91

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA MINIMALNI POSTOPKI OBDELAVE ALI

PREDELAVE so na primer: - postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med

prevozom in skladiščenjem;- razstavljanje in sestavljanje pošiljk;- pranje, čiščenje, odstranjevanje prahu, oksidov, olja,

barve ali drugih snovi za prekrivanje; - likanje tekstila;- preprosti postopki barvanja in loščenja;- Itd…..

92

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA MINIMALNI POSTOPKI OBDELAVE

ALI PREDELAVE v primeru, da so bili uporabljeni v izdelavi končnega

izdelka materiali brez porekla: onemogočajo končnemu izdelku pridobitev statusa blaga

s poreklom, ne glede na to, ali je bil ta izdelek zadosti obdelan ali predelan.

v primeru, da so bili uporabljeni v proizvodnji končnega izdelka materiali s poreklom:vplivajo na alokacijo porekla blaga.

93

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILAPREPOVED POVRAČILA ALI “ NO-DRAWBACK”

Pojem »draw back« pomeni, da se lahko vrnejo dajatve (carine ali dajatve, ki imajo enak učinek), ki so bile plačane ob uvozu materialov v določeno državo, ko se ti materiali kot sestavni del izdelkov (v katere so bili vgrajeni) izvažajo iz te iste države. Določbe »no-drawbacka« to preprosto preprečujejo. Pravilo na ta način zagotavlja plačilo carin na materiale brez porekla kjer koli znotraj ustrezne cone kumuliranja. To pravilo naj bi preprečevalo nelojalno kunkurenco na nacionalnih trgih držav.

94

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA NAČELO TERITORIALNOSTI

To načelo zahteva, da se vse obdelave ali predelave blaga opravijo znotraj ozemlja pogodbenic. Zaradi modernih načinov proizvodnje temu načelu ni mogoče vedno ugoditi, zato nekateri preferencialni dogovori omogočajo odstopanje od načela teritorialnosti v obliki načela 10% tolerance.

95

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILANačelo 10% tolerance v okviru načela

teritorialnosti Načelo 10% tolerance omogoča obdelavo ali predelavo blaga s

poreklom zunaj pogodbenic sporazuma oz. cone kumuliranja, ne da bi to blago izgubilo status blaga s poreklom ob ponovnem uvozu v isto pogodbenico, pod pogojem, da :

(a) so izvoženi materiali bili v celoti pridobljeni ali predelani ali obdelani bolj, kot so nezadostni postopki obdelave ali predelave, in

(b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov, in da skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenic oz. cone kumuliranja, ne presega 10% cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

To načelo se ne more uporabiti za tekstilne izdelke iz 50. do vključno 63. poglavja harmoniziranega sistema.

96

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA PRAVILO NEPOSREDNEGA PREVOZA

To pravilo se nanaša na prevoz preferencialnega blaga iz ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice. Namen direktnega prevoza je zagotoviti, da bo blago, ki bo prispelo v državo uvoza isto kot tisto, ki je zapustilo državo izvoza. Če pa blago prečka ali se ustavlja na ozemlju tretje države, pod pogojem, da je tam pod nadzorom carinskih organov, se šteje, da je pravilo neposrednega prevoza še vedno izpolnjeno. Kot dokazilo, da so izpolnjene vse zahteve neposrednega prevoza, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice en sam prevozni dokument (ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita) ali potrdilo o nemanipulaciji (ki ga izdajo carinski organi države tranzita) ali če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

97

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA DOKAZILA O POREKLU BLAGA

Za namene koriščenja preferencialne carinske obravnave in kot dokaz o izpolnjevanju preferencialnih pravil o poreklu blaga je potrebno ob uvozu blaga v državi uvoza predložiti dokazilo o poreklu blaga. Različni preferencialni dogovori zahtevajo različna dokazila o poreklu blaga.Najbolj klasični dokazili sta potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ter izjava na računu .

98

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILAIZJAVA NA RAČUNU

Izjavo na računu za izdelke s poreklom lahko izda:

- pooblaščeni izvoznik ne glede na vrednost pošiljke- kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, katere skupna vrednost ne presega 6000 evrov.

99

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA POOBLAŠČENI IZVOZNIKI

V Republiki Sloveniji mora izvoznik, ki želi izdajati preferencialna potrdila v obliki izjave na računu tudi za pošiljke večjih vrednosti (več kot 6000 evrov) predhodno pridobiti pooblastilo Generalnega carinskega urada.

Evropska zakonodaja daje možnost izdaje “enotnih dovoljenj za pooblaščene izvoznike”, ki imajo sedež v eni državi članici, kjer hranijo vse evidence o poreklu in ki izvažajo izdelke iz druge države članice.

100

CARINSKE UNIJECARINSKE UNIJE NE temeljijo na konceptu statusa porekla blaga, ampak na

statusu blaga v prostem prometu. Blago pridobi status blaga v prostem prometu, če so izpolnjeni naslednji kriteriji:

(a)blago je bilo v celoti pridobljeno v enem izmed delov carinske unije ali pa

(b) je bilo v enem izmed delov carinske unije sproščeno v prosti promet po njegovem uvozu iz tretjih držav (kar pomeni, da morajo biti za blago iz tretjih držav izpolnjene uvozne formalnosti ter plačane dajatve za sprostitev v prost promet).

101

CARINSKE UNIJECARINSKE UNIJEPOREKLO BLAGA = STATUS BLAGA, KI JE V PROSTEM PROMETU, saj se kriteriji za doseganja porekla blaga razlikujejo od kriterijev za doseganje statusa blaga v prostem prometu. Posledično se razlikujejo tudi dokazila, ki se uporabljajo za dokazovanje statusa blaga v prostem prometu znotraj carinske unije.

102

ZAKONODAJA EUZAKONODAJA EU 1. Preferencialna pravila o poreklu blaga: - preferencialni sporazumi - avtonomni preferencialni režimi - splošno 2. Nepreferencialna pravila o poreklu blaga - splošno - dokazila o poreklu za tekstil 3. Carinske unije

103

PREFERENCIALNA PRAVILA – PREFERENCIALNA PRAVILA – SPORAZUMISPORAZUMI

Sporazumi z državami Zahodnega Balkana (Hrvaška, Makedonija, Albanija, Črna gora, BIH) Sporazumi EU z državami vključenimi v sistem

pan-evro-mediteranske kumulacije (države EFTE, Turčija, Ferski otoki, Maroko, Alžirija, Tunizija, Egipt, Izrael,Jordanija, Palestinska uprava Zahodnega brega in Gaze, Libanon, Sirija)

Drugi sporazumi (Andora, Čile, Mehika in Južna Afrika, države Cariforuma)

104

PREFERENCIALNA PRAVILA-PREFERENCIALNA PRAVILA-SPORAZUMISPORAZUMI

Trenutno potekajo pogajanja EU za sklenitev sporazumov z :

- Zalivskimi državami - Ukrajino - Indijo, - Irakom - državami ASEANA - Iranom - Južno Korejo, - AKP državami - Srednjeameriškimi državami, - državami Andske skupnosti, - državami Mercosurja

105

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA – –AVTONOMNI REŽIMIAVTONOMNI REŽIMI

Zahodni BalkanSplošni sistem preferencialovCeuta in MellilaČezmorske države in ozemljaAKP državeMoldavija

106

PREFERENCIALNA PRAVILA–PREFERENCIALNA PRAVILA–SPLOŠNOSPLOŠNO

Izjava dobavitelja, ki se uporablja za dokazovanje porekla blaga na notranjem trgu EU, predpisana v:

Uredbi Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001, kot je bila ustrezno spremenjena z

Uredbo Sveta (ES) št. 1617/2006 z dne 24. oktobra 2006 in

Uredba Sveta (ES) št. 75/2008 z dne 28. januarja 2008

107

PREFERENCIALNA PRAVILAPREFERENCIALNA PRAVILA IZJAVA DOBAVITELJA

Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 ureja na notranjem trgu Evropske skupnosti odnos med dobavitelji blaga (z ali brez porekla) in kupci blaga, če bo za blago, ki se dobavlja, ob izvozu iz ES v tretjo državo zahtevana izdaja potrdila o preferencialnem poreklu blaga. V skladu z zakonodajo Evropske skupnosti izjave dobavitelja delimo na :

izjavo dobavitelja za izdelke, ki imajo preferencialno poreklo izjavo dobavitelja za izdelke, ki nimajo preferencialnega porekla

108

NEPREFERENCIALNA NEPREFERENCIALNA PRAVILA O POREKLUPRAVILA O POREKLU

- Nepreferencialna pravila o poreklu blaga so predpisana v CZ in UICZ Skupnosti;

- posebne določbe za tekstil - sprostitev v prosti promet nekaterih tekstilnih izdelkov iz oddelka XI. KN je pogojena s predložitvijo nepreferencialnega dokazila o poreklu blaga

109

CARINSKE UNIJE CARINSKE UNIJE

Turčija : carinska unija za industrijske ter predelane kmetijske izdelke.

Andora: carinska unija velja samo za izdelke iz poglavja 25 do 97 KN.

San Marino: carinska unija velja za vse izdelke, razen za premog in jeklo.

110

Pan-Pan-evro-mediteranska kumulacijaevro-mediteranska kumulacija

Evro-mediteransko partnerstvo temelji na Barcelonski deklaraciji, ki so jo leta 1995 podpisali zunanji ministri EU in 12 mediteranskih držav:

Maroka, Alžirije, Tunizije, Egipta, Izraela, Jordanije, Palestinske uprave Zahodnega brega in Gaze, Libanona, Sirije, Turčije, Cipra in Malte

111


CILJ PARTNERSTVA :

postopna vzpostavitev cone proste trgovine med mediteranskimi državami samimi kot tudi med mediteranskimi državami na eni strani in EU na drugi strani

112


URESNIČITEV NAČRTA:– sklepanje Evro-mediteranskih

pridružitvenih sporazumov, ki temeljijo na recipročni preferencialni obravnavi

– ES ima sklenjene takšne sporazume z vsemi mediteranskimi državami, razen z Sirijo

113


Dne 7 Julija 2003 je bil na evro-mediteranskem trgovinskem ministrskem zasedanju potrjen “pan-evro-mediteranski protokol o poreklu blaga”

ta protokol se postopno vgrajuje v Evro- mediteranske pridružitvene sporazume kot tudi v vse ostale sporazume v veljavi med državami vključenimi v sistem pan-evro-mediteranske kumulacije porekla

114


Kaj je pan-evro-meditranska kumulacija ?– je nadgradnja obstoječega sistema pan-evropske

kumulacije, v katero so vključene države ES, EFTE in Turčija, ki omogoča diagonalno kumulacijo med temi državami.

– območje kumuliranja se razširi na 9 novih mediteranskih držav + Ferske otoke.

115


TEMELJNI PREDPOGOJ ZA UPORABO KUMULACIJE:

vzpostavitev IDENTIČNIH protokolov o poreklu blaga s strani držav, vključenih v sistem

116


TEMELJNE ZNAČILNOSTI SISTEMA:

Spremenljiva geometrija - omogoča uveljavitev pan-evro-mediteranske kumulacije porekla med omejenim številom držav, ki so med seboj uveljavile identična pravila o poreklu blaga.

117

Pan-Pan-evro-mediteranska kumulacijaevro-mediteranska kumulacijaOb klasičnem dokazilu o poreklu blaga, ki je

potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ter izjava na

računu ta sistem uvaja

NOVA DOKAZILA O POREKLU:

- potrdilo o gibanju blaga EUR-MED

- izjava na računu EUR-MED

118


POMEN DOKAZIL EUR-MED:

so predpogoj za izvajanje pan-evro-

mediteranske kumulacije porekla blaga

119


Uporaba dokazila EUR-MED med EU in posamezno mediteransko državo:– vedno, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo pan-

evro mediteranske kumulacije – izbirna uporaba dokazila EUR-MED v primeru

bilateralne trgovine– obvezna uporaba dokazila EUR-MED v

primeru diagonalne kumulacije

120


Uporaba dokazila EUR-MED med državami pan-evropske kumulacije:– samo, če je bila uporabljena kumulacija z

materiali po poreklu iz mediteranskih držav, razen Turčije

– blago je namenjeno nadaljnjemu izvozu v mediteranske države, razen Turčije

121

Pan-Pan-evro- mediteranska kumulacijaevro- mediteranska kumulacija

Sistem se je pričel izgrajevati že leta 2006 !!!

122

IZVAJANJE pan-evro-mediteranske IZVAJANJE pan-evro-mediteranske kumulacijekumulacije

Izvajanje SPREMENLJIVE GEOMETRIJE na temelju:sprotnih obvestil Evropske komisije v zvezi z začetkom veljavnosti pan-evro-mediteranskih protokolov o pravilih o poreklu blaga, objavljenih v Uradnem listu EU, serija C. Vsako tako obvestilo vsebuje preglednico, ki kaže tekoče stanje na področju uporabe novih pravil o poreklu blaga med vsemi državami vključenimi v sistem pan-evro-mediteranske kumulacije porekla blaga.

123

Zahodni Balkan –Avtonomni Zahodni Balkan –Avtonomni režimrežim

Avtonomni trgovinski ukrepi za države Zahodnega Balkana (glej Uredbo Sveta št. 2007/2000 in njene spremembe):

omogočajo brezcarinski uvoz skoraj vseh izdelkov po poreklu iz Albanije,BIH, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Črne gore ter Kosova v EU, razen mlade govedine, vina, sladkorja in nekaterih ribiških izdelkov, katerih uvoz v EU je prost carin oziroma so le-te znižane samo v okviru vnaprej predpisanih kvot.

124

Avtonomni režim za ZB- Avtonomni režim za ZB- pravila o poreklu blagapravila o poreklu blaga

Omogočena je enostranska bilateralna kumulacija porekla blaga - kumulirajo lahko samo države upravičenke.

Potrjevanje porekla blaga na temelju klasičnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 ter izjav na računih.

125

Zahodni Balkan - SPSZahodni Balkan - SPSTrgovinske določbe Stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov se uporabljajo s Hrvaško, Makedonijo, Albanijo, Črno goro in BIH. Sporazum z Srbijo je že podpisan, vendar se njegove trgovinske določbe še ne uporabljajo. NAJNOVEJŠI je Začasni sporazum z BIH, ki je pričel veljati s 1.7.2008. S Kosovom se pogajanja še niso pričela.

126

SPS z HrvaškoSPS z Hrvaško Objavljen je v Uradnem listu EU, serija L, št. 26

z dne 28.1.2005 (ang.verzija) oz. Uradnem listu EU, serija L, št. 243 z dne 19.9.2005 (slov.verzija)

S 1.1.2007 je Hrvaška popolnoma liberalizirala uvoz vseh industrijskih izdelkov po poreklu iz ES.

Za kmetijske, ribiške in predelane-kmetijske proizvode veljajo še naprej koncesije.

127

SPS z AlbanijoSPS z Albanijo Začasni sporazum, ki pokriva samo trgovinske določbe

SPS, je vstopil v veljavo dne 1.12.2006 in je objavljen v Uradnem listu EU, serija L, št. 239 z dne 1.9.2006.

Albanija uveljavlja 5 letno prehodno obdobje za občutljive industrijske izdelke po poreklu iz ES (gre za tiste industrijske izdelke, ki so navedeni v prilogi I k SPS), medtem ko so za neobčutljive industrijske izdelke po poreklu iz ES carine odpravljene (industrijski izdelki, ki niso navedeni v prilogi I k SPS).

Za kmetijske, ribiške in predelane kmetijske proizvode so dogovorjene koncesije.

128

SPS z Hrvaško in Albanijo - SPS z Hrvaško in Albanijo - pravila o poreklu blagapravila o poreklu blaga

Sedanje značilnosti pravil o poreklu blaga: Velja izključna bilateralna kumulacija porekla

blaga Spoštovati je potrebno določbe o prepovedi

povračila ali izvzetja od carin za materiale brez porekla

Potrjevanje porekla blaga na temelju klasičnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 ter izjav na računih.

129

NOV SPS z BIHNOV SPS z BIH Začasni sporazum, ki pokriva samo trgovinske določbe SPS,

je začel veljati 1.7.2008 in je objavljen v Uradnem listu EU, serija L, št.169 z dne 30.6.2008.

BIH uveljavlja 1 letno prehodno obdobje za manj občutljive industrijske izdelke, za srednje občutljive 3 letno prehodno obdobje ter 5 letno prehodno obdobje za najbolj občutljive industrijske izdelke po poreklu iz ES (gre za tiste industrijske izdelke, ki so navedeni v prilogi I k SPS), medtem ko so za neobčutljive industrijske izdelke po poreklu iz ES carine odpravljene (industrijski izdelki, ki niso navedeni v prilogi I k SPS).


130

NOV SPS z BIH - pravila o poreklu NOV SPS z BIH - pravila o poreklu blagablaga

SAP KUMULACIJA POREKLA BLAGA

možna je bilateralna (dvostranska) kumulacija zmateriali po poreklu iz obeh držav pogodbenicsporazuma ter diagonalna kumulacija z materiali o poreklu iz katere koli države, ki sodeluje v stabilizacijsko - pridružitvenemu procesu Evropske unije (Albanija, Srbija, Hrvaška, Makedonijo, BIH, UNMIK ter Črna gora) ter turškimi industrijskimi izdelki.

131

NOV SPS z BIH - pravila o poreklu NOV SPS z BIH - pravila o poreklu blagablaga

Diagonalna kumulacija –SAP kumulacija porekla blaga je možna le, če so izpolnjene naslednje predpostavke:

- med državami vpletenimi v trgovino morajo biti v veljavi sporazumi, ki vsebujejo identična pravila o poreklu blaga,

- v obeh pogodbenicah zadevnega sporazuma (EU in BIH) morajo biti objavljena obvestila o izpolnitvi zahtevanih pogojev za uporabo tovrstne kumulacije

- izpolnjen mora biti še en pomemben dodatni pogoj: diagonalna kumulacija se lahko prične uporabljati šele od datuma, ki bo v ta namen objavljen v Uradnem listu EU, serija C.

132

NOV SPS z BIH-pravila o poreklu NOV SPS z BIH-pravila o poreklu blagablaga

izdelki z visoko vsebnostjo sladkorja vsebovani v Prilogi V k zadevnemu protokolu so izključeni iz kumulacije.

spoštovati je potrebno določbe o prepovedi povračila ali izvzetja od carin za materiale brez porekla

potrjevanje porekla blaga na temelju klasičnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 ter izjav na računih.

133

SPS z MakedonijoSPS z Makedonijo Objavljen je v Uradnem listu EU, serija L, št. 84 z

dne 20.3.2004 (ang.verzija). Makedonija je za neobčutljive industrijske izdelke

po poreklu iz ES carino že odpravila, za srednje občutljive in najbolj občutljive industrijske izdelke po poreklu iz ES pa ima v veljavi dve prehodni obdobji, ki se končati 1.1.2011.

Za tekstilne izdelke in oblačila se prehodno obdobje prav tako konča 1. januarja 2011.

Za kmetijske, ribiške in predelane-kmetijske proizvode pa so dogovorjene koncesije.

134

SPS z Makedonijo - nova pravila o SPS z Makedonijo - nova pravila o poreklu blagaporeklu blaga

Z 10.4.2008 se je z Makedonijo pričel uporabljati nov protokol o poreklu blaga, ki nadomešča starega in uvaja naslednje novosti:

- nove kumulacijske določbe, ki omogočajo diagonalno kumualcijo porekla blaga –SAP kumulacija porekla blaga;

- posebne določbe glede izdelkov z visoko vsebnostjo sladkorja;

- uvedba načela 10% tolerance v okviru načela teritorialnosti;

- uvedba ločenega knjigovodskega izkazovanja; - upoštevanje sprememb v Harmoniziranem sistemu 2007 v seznamu

zadostnih obdelav ali predelav .

135

Nova pravila o poreklu blaga z Nova pravila o poreklu blaga z MAKEDONIJOMAKEDONIJO

SAP KUMULACIJA POREKLA BLAGA ob dosedanji bilateralni kumulaciji z materiali po poreklu

iz obeh držav pogodbenic sporazuma je možna tudi diagonalna kumulacija z materiali po poreklu iz katere koli države ali ozemlja, ki sodeluje v stabilizacijsko - pridružitvenemu procesu Evropske unije (to je Albanije, Srbije, Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, UNMIK-a/Kosova ter Črne gore) ter turškimi industrijskimi izdelki.

136

Nova pravila o poreklu blaga z Nova pravila o poreklu blaga z MAKEDONIJOMAKEDONIJO

Diagonalna kumulacija – SAP kumulacija porekla blaga je možna le, če so izpolnjene naslednje predpostavke:


- v obeh pogodbenicah zadevnega sporazuma (EU in Makedonija) morajo biti objavljena obvestila o izpolnitvi zahtevanih pogojev za uporabo tovrstne kumulacije


137

NOV SPS S ČRNO GORONOV SPS S ČRNO GORO Začasni sporazum, ki pokriva samo trgovinske določbe

SPS, se je pričel uporabljati s 1.1.2008 in je objavljen v Uradnem listu EU, serija L, št. 345 z dne 28.12.2007.

Črna gora uveljavlja 3 letno prehodno obdobje za srednje občutljive in 5 letno prehodno obdobje za najbolj občutljive industrijske izdelke po poreklu iz ES (gre za tiste industrijske izdelke, ki so navedeni v prilogi I k SPS), medtem ko so za neobčutljive industrijske izdelke po poreklu iz ES carine odpravljene (industrijski izdelki, ki niso navedeni v prilogi I k SPS).


138

NOV SPS S ČRNO GORO - pravila NOV SPS S ČRNO GORO - pravila o poreklu blagao poreklu blaga

možna je bilateralna (dvostranska) kumulacija zmateriali po poreklu iz obeh držav pogodbenicsporazuma ter diagonalna kumulacija z materiali o poreklu iz katere koli države, ki sodeluje v stabilizacijsko - pridružitvenemu procesu Evropske unije (Albanija, Srbija, Hrvaška, Makedonijo, BIH, UNMIK ter Črna gora) ter turškimi industrijskimi izdelki.

139

NOV SPS S ČRNO GORO-pravila o NOV SPS S ČRNO GORO-pravila o poreklu blagaporeklu blaga

Diagonalna kumulacija –SAP kumulacija porekla blaga je možna le, če so izpolnjene naslednje predpostavke:


- v obeh pogodbenicah zadevnega sporazuma (EU in Črna gora) morajo biti objavljena obvestila o izpolnitvi zahtevanih pogojev za uporabo tovrstne kumulacije


140

NOV SPS S ČRNO GORO-pravila o NOV SPS S ČRNO GORO-pravila o poreklu blagaporeklu blaga

izdelki z visoko vsebnostjo sladkorja vsebovani v Prilogi V k zadevnemu protokolu so izključeni iz kumulacije.

spoštovati je potrebno določbe o prepovedi povračila ali izvzetja od carin za materiale brez porekla

potrjevanje porekla blaga na temelju klasičnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 ter izjav na računih.

141

Pakt stabilnosti za JV EvropoPakt stabilnosti za JV Evropo

Podpisnice CEFTA 2006 sporazuma so Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Hrvaška, Makedonija,UNMIK ter Moldavija

Sporazum CEFTA 2006 je bil podpisan dne 19.decembra 2006

Koncesije iz bilateralnih sporazumov o prosti trgovini so prenesene v CEFTA 2006

Pravila poreklu blaga so zajeta v prilogi 4 k CEFTI 2006

142

CEFTA 2006 – trgovinske CEFTA 2006 – trgovinske ugodnostiugodnosti

Za industrijske izdelke so med pogodbenicami CEFTE 2006 odpravljene skoraj vse carine – veljajo le carine za industrijske izdelke navedene v Prilogi II k sporazumu, ki se postopno znižujejo in bodo popolnoma odpravljene 31.decembra 2008.

Za kmetijske izdelke pa so dogovorjene koncesije.

143

CEFTA 2006 – kumulacijske določbe – CEFTA 2006 – kumulacijske določbe – člen 3 in 4člen 3 in 4 protokola o poreklu blaga protokola o poreklu blaga

Člen 3 se nanaša izključno na trgovino med pogodbenicami CEFTE.

Člen 3 predstavlja temelj za tako imenovano INTRA-CEFTA kumulacijo oziroma kumulacijo z materiali po poreklu iz pogodbenic CEFTE – Republike Hrvaške, Albanije, Makedonije, Črne gore, Moldavije ter UNMIKa/ Kosova, Srbije ter Bosne in Hercegovine.

Člen 3 prav tako omogoča parcialno diagonalno kumulacijo z materiali po poreklu iz Evropske skupnosti, držav EFTE (Švica, Norveška, Islandija in Liechtenstein) ter Turčije, vendar le ob izpolnjevanju vnaprej predpisanih pogojev.

144

CEFTA 2006 – kumulacijske določbe – CEFTA 2006 – kumulacijske določbe – člen 3 in 4člen 3 in 4 protokola o poreklu blaga protokola o poreklu blaga

Člen 4 protokola o poreklu blaga daje pravno osnovo za kumulacijo z materiali po poreklu iz drugih držav ZB ter ES (tako imenovana SAP kumulacija) v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov.

“SAP” je angleška kratica za “Stabilisation and Association Process”.

Kumulacija iz tega člena je možna samo na podlagi vnaprej predpisanih pogojev - eden od teh je objava datuma začetka uporabe tovrstne kumulacije v Uradnem listu EU, serija C.

145

CEFTA 2006 – kumulacijske določbe – CEFTA 2006 – kumulacijske določbe – člen 3 in 4člen 3 in 4 protokola o poreklu blaga protokola o poreklu blagaKumulacija iz člena 4 se za enkrat še NE

izvaja.Trenutno potekajo pogajanja ES za

vključitev takšnih kumulacijskih določb v sporazume z državami Zahodnega Balkana. Določbe o SAP kumulaciji so za enkrat vključene v sporazum s Črno goro, Makedonijo ter BIH.

146

SAP KUMULACIJA SAP KUMULACIJA

BIHČrna gora

SrbijaUNMIK/Kosovo

AlbanijaMakedonija

HrvaškaES

Islandija Norveška Švica

Turčija

Alžirija Maroko Tunizija Izrael Palestina

Egipt Libanon Jordanija Sirija Ferski otoki

Moldavija

--- SAP kumulacija

CEFTA 2006

države PEM

147

SAP+ KUMULACIJA SAP+ KUMULACIJA

BIHČrna gora

SrbijaUNMIK/Kosovo

AlbanijaMakedonija

HrvaškaES


Turčija



Moldavija

---SAP+ kumulacija

CEFTA 2006

države PEM

148

Vključitev držav ZB v PEM kumulacijoVključitev držav ZB v PEM kumulacijo

BIHČrna gora

SrbijaUNMIK/Kosovo

AlbanijaMakedonija

HrvaškaES


Turčija



Moldavija

--- vključitev držav ZB v PEM

CEFTA 2006

države PEM

149

Vključitev držav ZB v PEM kumulacijoVključitev držav ZB v PEM kumulacijo

Na evro-mediteranskem trgovinskem ministrskem zasedanju organiziranem leta 2007 je bila sprejeta politična odločitev o vključitvi držav Zahodnega Balkana v sistem PEM kumulacije porekla blaga. Za enkrat se še vedno dela na implementaciji zadevne odločitve.

150

CARINSKI REŽIM ZA CARINSKI REŽIM ZA TURČIJOTURČIJO

Preferencialni režim za izdelke iz premoga in jekla, ki temelji na konceptu porekla blaga. Kot dokazilo se uporablja potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ter izjava na računu.

Preferencialni režim za kmetijske izdelke, ki prav tako temelji na konceptu porekla blaga.Velja za tiste kmetijske izdelke, ki so navedeni v Prilogi 1Amsterdamske pogodbe. Kot dokazilo se uporablja potrdilo o gibanju blaga EUR.1in izjava na računu.

Carinska unija za industrijske izdelke in predelane kmetijske izdelke, ki temelji na statusu blaga v prostem prometu. Dokazilo o statusu skupnostnega oziroma turškega blaga je potrdilo o gibanju blaga A.TR.

151

NAJNOVEJŠENAJNOVEJŠE NA PODROČJU NA PODROČJU PRAVIL O POREKU BLAGAPRAVIL O POREKU BLAGA

- REFROMA PRAVIL O POREKLU BLAGA V OKVIRU SPLOŠNEGA SISTEMA PREFERENCIALOV (GSP pravila o poreklu)

- OBLIKOVANJE REGIONALNE KONVENCIJE ZA DRŽAVE SISTEMA PAN-EVRO MEDITERANSKE KUMULACIJE POREKLA BLAGA

Documents

CARINSKO PRAVO EU