Javni sektor

ISSN

185

4-55

21

iz

haja

vs

ak m

esec

Strokovni svetovalec za računovodstvo

in obračun plač za uporabnike

proračunskih sredstev in nevladne organizacije

Avgust 2015

2 Avgust 2015

Javni sektor

V drugi polovici junija in julija so v Uradnih listih izšli predpisi, zanimivi za javni sektor:

Uradni list RS, št. 55/2015 z dne 24. 7. 2015 vsebu-je Zakon o spremembi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-F). Za obdobje od 1. julija 2015 do 31. decembra 2015 znaša povprečnina 519,00 evrov. Razlika med finančno izravnavo

za mesec julij 2015, ki je izračunana ob upoštevanju povprečnine v višini 519,00 evrov in povprečnine v višini 500,83 evra, se občinam nakaže skupaj z izplačilom finančne izravnave za mesec avgust 2015. Ta zakon začne veljati 1. avgusta 2015.

Uradni list RS, št. 54/2015 z dne 20. 7. 2015 vsebuje Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K). Več o tem v članku.

Uradni list RS, št. 51/2015, z dne 14. 7. 2015, vsebuje Pravilnik o dopolni-tvah Pravilnika o plačilnih navodilih, SEPA direktnih obremenitvah, izpiskih o prometu in stanju, delnih izpisih ter obrestnih listih v papirni in elektronski obliki.

Uradni list RS, št. 50/2015, z dne 10. 7. 2015, vsebuje Pravilnik o pogojih za pridobitev naziva državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor. Novi pravilnik spreminja pogoje za opravljanje izpita za naziv NDR in PNDR s sklicevanjem na zakon, ki ureja Računsko sodišče. Če kandidat tudi tretjič ne opravi izpita, lahko študij nadaljuje tako, da ponovno vpiše predmet (enkratna možnost ponovnega vpisa). Pravilnik prične veljati 11. 7. 2015

Uradni list RS, št. 47/2015, z dne 30. 6. 2015, vsebuje Zakon o zaposlova-nju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Vpeljuje se sistem "vse na enem mestu " pri urejanju dovoljenja. Zakon se uporablja od 1. 9. 2015.

Isti Uradni list vsebuje tudi Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izo-braževanja (ZOFVI-J). Do zaključka šolskega leta 2017/2018 lahko stro-kovni delavci, ki imajo v šoli sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v obsegu polnega delovnega časa, pa jim ni mogoče zagotoviti zakonsko določenega obsega za poučevanje predmetov, za katere izpolnjujejo vse z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje, in je to potrebno zaradi nemotenega izvajanja vzgojno izobraževalne dejavnosti, dopolnjujejo učno obveznost pri drugih predmetih. Obseg dopolnjevanja iz prvega od-stavka tega člena v šolskem letu 2015/2016 ne sme presegati 40 odstot-kov, v šolskem letu 2016/2017 ne več kot 30 odstotkov in v šolskem letu 2017/2018 ne več kot 20 odstotkov zakonsko določenega obsega učne obveznosti strokovnega delavca. Sprememba se uporablja od 1. 9. 2015.

Uradni list RS, št. 46/2015, z dne 26. 6. 2015, vsebuje Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-E). Zakon začne veljati 27. 6. 2015. Spre-memba je namenjena ureditvi sankcij povezanih s črpanjem evropskih sred-stev iz finančnega okvirja 2014–2020.

Mihael SketZa založbo Verlag Dashöfer

➣ Spremembe in dopolnitve iz novele Zakona o izvršbi

in zavarovanju (ZIZ-K) 2

➣ Popravek obračunan v 60 dneh po predložitvi brez znižanja davčne obveznosti po 53. členu ZDavP-2 3

➣ Investicija, ki jo vodi zdravstveni dom 4➣ Službena pot v državi in dnevnice 5➣ Dve vprašanji o napredovanju 5➣ Zveza: Pojasnilo DURS, št. 4230-181008/2013-2 z dne 18. 3. 2013 6➣ Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje 7➣ Prefakturiranje proračunskega uporabnika 7➣ Občina oddaja apartmaje zaposlenim 9➣ Naročilo iz tujine in občina 10➣ Prodaja zaposlenim, račun na podjetje 10➣ EU sredstva in delovna uspešnost 11➣ Kombinirano DM v domu starejših 11➣ Napredovanje v primeru dveh delodajalcev 12➣ Iz javnega dela v zaposlitev za določen čas – regres 13➣ Uveljavljanje ugodnosti nerezidentov, fizičnih oseb 15➣ Jubilejna nagrada in delo v zvezi kulturnih društev 15

IZ ZAKONODAJE

IZ ZAKONODAJE

Spremembe in dopolnitve iz novele Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K)

Dne 4. avgusta 2015 prične veljati že enajsta sprememba in dopolnitev Zakona o izvršbi in zavarovanju (Novela ZIZ-K, opomba 1), ki pa (tokrat) prinaša le nekaj manjših sprememb in dopolnitev (opomba 2), največ pri omejitvah in izvzetjih iz izvršbe ter pri izvršbi na plačo.

Pregled sprememb in dopolnitev Novele ZIZ-K:Zaradi zaveze Vlade v socialnem sporazumu za obdobje 2015–2016, da bi se onemogočila izvršba pod zneskom, ki ustreza minimalni neto plači, je spremenjen znesek, ki je iz-vzet iz izvršbe po prvem odstavku 102. člena ZIZ. Tako je v 1. točki prvega odstavka 102. člena ZIZ sedaj določeno, da je za denarne terjatve na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti mogoče seči do dveh tre-tjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 odstotkov mini-malne (bruto) plače. Tak odstotek je po novem tudi pri uredi-tvi upravne izplačilne prepovedi iz 135. člena ZIZ.

Ureditev omejitev izterjave terjatev iz naslova zakonite pre-živnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smr-ti tistega, ki jo je dajal (opomba 3), pa ostaja enaka, tako se

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

IZ PRAKSE

Avgust 2015 3

Javni sektor

lahko poseže na denarne prejemke dolžnika do dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 odstotkov minimalne (bruto) plače.

Kadar pa dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu ostane še znesek v viši-ni prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejem-ke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Sedaj je natančneje določeno, da dolžnik višji znesek uveljavlja pri izvrševalcu sklepa o izvršbi z javno listino (opomba 4), kadar pa to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, ki je prosta plačila sodne takse.

Pomembna je še sprememba šestega odstavka 102. člena ZIZ, ki določa, da se na dolžnikove denarne prejemke lahko po-seže, upoštevaje omejitve za tekoči mesec. V primerih, ko dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev hkrati, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezni mesec.

Po spremenjeni ureditvi 137. člena ZIZ lahko sedaj organizaci-ja za plačilni promet na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so iz-vzeti iz izvršbe (101. člen ZIZ) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen ZIZ), poseže po poteku enega meseca od priliva.

Veteranski dodatek ni uvrščen med prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe, ampak je izvršba na veteranski dodatek dovoljena le za t.i. privilegirane terjatve (opomba 5), in sicer do polovice teh prejemkov.

V 101. členu ZIZ, kjer so našteti prejemki, ki so izvzeti iz izvr-šbe, je dodan še enkratni prejemek ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavno-sti, ter še denarna sredstva, prejeta iz naslova vključevanja na trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela.

Z novim 102.a členom ZIZ se bankam prepoveduje, da bi si nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi in zavarovanju lahko poravnale iz prejemkov, ki so po 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe. Prav tako se bankam prepoveduje, da bi si to nadomestilo poravnale iz zneska, na katerega je izvršba po 102. členu ZIZ omejena, torej iz zneska, ki ne presega 76 odstotkov minimalne plače.

Na podlagi prehodne določbe vse spremembe veljajo tudi za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo Novele ZIZ-K, in tudi za sklepe o izvršbi, ki so jih izvrševalci sklepov o izvršbi že prejeli v izvršitev.

Opombe:

(1) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K), Uradni list RS št. 54/2015 z dne 20.7.2015.

(2) Novela ZIZ-K ima le pet členov in prehodno ter končno določbo.

(3) Privilegirane terjatve.(4) Na primer odločba o otroškem dodatku, denarni socialni

pomoči in varstvenem dodatku.(5) Terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za

izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal

Dida Volk, univ. dipl. prav

IZ PRAKSE

Popravek obračunan v 60 dneh po predložitvi brez znižanja davčne

obveznosti po 53. členu ZDavP-2

V primeru, če od vložitve nepravilnega davčnega obraču-na še ni poteklo 60 dni, lahko davčni zavezanec popravi pomanjkljivosti oziroma pomote v davčnem obračunu na podlagi 53. člena ZDavP-2, in sicer z vložitvijo popravljenega davčnega obračuna preko sistema e-Davki.

Ureditev v 53. členu ZDavP-2 davčnim zavezancem omogoča, da v kratkem roku, to je v roku 60 dni po predložitvi davčne-ga obračuna, sami popravijo pomanjkljivosti oziroma pomo-te v predloženem davčnem obračunu in ga v tem roku tudi predložijo finančnemu (davčnemu) organu. Za takšno popra-vljanje davčnega obračuna v zakonu niso predpisani dodatni formalni pogoji, kot je to določeno za popravljanje davčnega obračuna po 54. oziroma 55. členu ZDavP-2. Davčni zaveza-nec v tem roku lahko v popravljenem davčnem obračunu tako zniža kot tudi poveča davčno obveznost, različno pa so za te primere določeni učinki popravljenega davčnega obra-čuna. Če davčni zavezanec v popravljenem davčnem obra-čunu poveča davčno obveznost, popravljen davčni obračun učinkuje od dneva, od katerega je imel učinek obračun, ki se popravlja. Če pa davčni zavezanec zniža davčno obveznost, popravljen davčni obračun učinkuje od dneva predložitve popravljenega davčnega obračuna.

To pomeni, da je v primeru, kadar mora davčni zavezanec na podlagi popravljenega obračuna, predloženega v skladu s tem členom, doplačati davčno obveznost, rok za plačilo identičen roku za plačilo po obračunu, ki se popravlja. Po-sledično mora davčni zavezanec v takšnem primeru za zne-sek doplačila obračunati in plačati tudi zamudne obresti, če je rok za plačilo obveznosti po prvem obračunu že potekel. V primeru znižanja davčne obveznosti pa davčni zavezanec, glede na predpisane učinke popravka obračuna, ni upravi-čen do obresti od razlike za vračilo.

4 Avgust 2015

Javni sektor

Po ugotovitvi formalnih pomanjkljivosti ali očitnih napak lahko davčni zavezanec take napake popravi, in sicer v roku 60 dni po poteku roka za predložitev davčnega obra-čuna. S tem je rok za popravo napak določen za vse davč-ne obračune na enak način.

Čeprav v 53. členu ZDavP-2 ni določeno, da lahko davčni organ preveri utemeljenost popravka v davčnem nadzoru, lahko davčni organ izvrši nadzor davčnega obračuna v skladu z določili 129. člena ZDavP-2, kar pomeni, da je priporočljivo, da davčni zavezanec tudi v primeru popravljanja pomanj- kljivosti in pomot v davčnem obračunu po 53. členu ZDavP-2 popravljenemu obračunu priloži obrazložitev.

Čeprav za popravke na podlagi 53. člena ZDavP-2 v 97. členu ZDavP-2 ni izrecno določeno, da zavezancu od preveč plača-nega davka zamudne obresti ne pripadajo, to posredno izhaja iz splošno veljavnih določb prvega odstavka 97. člena ZDavP-2. Dokler davčni organ ne prejme popravljenega obračuna, okoli-ščina preveč plačanega davka ne bo izkazana v davčnih eviden-cah davčnega organa. Neizkazanega zneska preveč plačanega davka pa davčni organ ne more vrniti, prav tako pa od njega ne morejo teči zamudne obresti v korist davčnega zavezanca.

30-dnevni rok za vračilo preveč plačanega davka, ugotov- ljenega v okviru postopka popravljanja pomanjkljivosti in pomot po 53. členu ZDavP-2, prične teči od dneva predložitve popravljenega obračuna in ne od dne predložitve prvotnega obračuna. Dokler davčni organ ne prejme popravljenega obračuna, okoliščina preveč plačanega davka ne bo izkazana v davčnih evidencah davčnega organa. Neizkazanega zneska preveč plačanega davka pa davčni organ ne more vrniti.

ZgledDavčni zavezanec je previsoko izračunal višino davčnega odtegljaja ter napačno izpolnil obrazec obračuna davčnega odtegljaja in tako davčni odtegljaj plačal v previsokem znesku.

Previsoko izračunan in plačan davčni odtegljaj je nastal zaradi napake pri vnašanju podatkov iz izpisa v obrazec obračuna davčnega odtegljaja.

Davčni zavezanec lahko finančnemu (davčnemu) organu predloži popravljen obrazec obračuna davčnega odtegljaja, prav tako pa lahko zahteva tudi vračilo preveč plačanega davčnega odtegljaja.

Davčni zavezanec lahko popravek davčnega obračuna pre-dloži v roku 60 dni po poteku (prvotnega) roka za predložitev davčnega obračuna.

Preveč plačani znesek davka (tj. razlika med davčno obve-znostjo, obračunano in plačano po prvotnem obračunu, in višino obračunane obveznosti po popravku obračuna), ki presega 10,00 evrov se vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva predložitve popravljenega davčnega obračuna.

Če preveč plačani znesek davka ne presega 10,00 evrov, se vrne na zahtevo davčnega zavezanca za davek v roku 30 dni od vložitve zahteve. Če zahteva ni podana, se preveč pla-čani davek šteje v naslednja plačila ali v plačila druge vrste davkov.

Za obdobje od dneva plačila previsokega zneska davčnih obveznosti do poteka zakonskega roka za vračilo tega zne-ska, davčnemu zavezancu ne pripadajo zamudne obresti.

Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p.

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Investicija, ki jo vodi zdravstveni dom

Ali je treba investicijo vnesti v NRP občine (načrt razvojnih programov in projektov) tudi, ko jo vodi zdravstveni dom, ki sred-stva zagotovi iz naslova prejete amorti-

zacije? Torej sredstev ne zagotovi občina, čeprav gre za javni zavod, ki ga je ustanovila občina. Kako pa se potem knjiži osnovno sredstvo na občini ter prenos sredstev v upravljanje zdravstvenemu domu? Ali na podlagi 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti? Ali se opravi prenos med letom ali ob usklajevanju bilanc do 28. 2. (usklajevanje sredstev, da-nih v upravljanje)?

Načrtovanje

Podatki o virih financiranja se prikažejo ločeno glede na 3 glavne skupine: državni proračun, občinski proračun in ostali viri financiranja. V načrtu razvojnih programov (v nadaljevanju: NRP) so zajeti načrtovani izdatki občinskega proračuna za investicije in državne pomoči ter druge razvojne projekte v prihodnjih štirih letih. Podatke za investicijo zdravstvenega doma boste pridobili in vnesli v celoti pod

Avgust 2015 5

Javni sektor

Službena pot v državi in dnevnice

Delavka je napotena na službeno pot v državi in je odsotna od odhoda 19. 3. ob 10.00 do prihoda 20. 3.2015 ob 15.30. Potovanje je trajalo 1 dan, 5 ur, 30 min. Kaj

v tem primeru pripada delavki za to odsotnost?

V skladu z ZUJF delavki pripadata 2 dnevnici:

➤ 19. 3. je odsotna od 10.00 do 24.00, skupaj 14 ur➤ 20. 3. je odsotna od 00.00 do 15.30, skupaj 15.30 ur,

V skladu z ZUJF pripada delavcu cela dnevnica v višini 16 evrov/dan, če traja potovanje več kot 12 ur. V vašem primeru je delavka bila oba dni odsotna več kot 12 ur in ji pripada 2 x 16 evrov.

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Dve vprašanji o napredovanju

Imamo uslužbenko, ki se je zaposlila februarja 2009. Zanima nas, ali lahko napreduje 1. 4. 2015 v plačni razred? Kdaj lahko napredujejo delavci, ki so nazadnje

napredovali 1. 10. 2008, 1. 4. 2014 ali 1. 4. 2015?

ODGOVOR na 1. vprašanje:

Javna uslužbenka, ki se je zaposlila februarja 2009, lahko s 1. 4. 2015 napreduje, če izpolnjuje pogoje, kot jih določa 5. člen Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, to je število ocen (najmanj tri ocene) in višina ocen glede na to, za katero napredovanje gre. Če bo izpolnjevala pogoje, bo napredovala v višji plačni razred s 1. 4. 2015 (od takrat se ji tudi šteje novo napredovalno obdobje), zaradi interventnih ukrepov pa bo pridobila pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. 12. 2015.

Zaradi interventne zakonodaje je bilo treba pri določitvi napredovalnega obdobja upoštevati, da se leto 2011 ne šteje v napredovalno obdobje (četrti odstavek 8. člena ZIU),

OV – ostali viri financiranja posrednega proračunskega uporabnika. Podlaga za investicijo bo dokument, ki ga je potrdil svet zavoda ali ustrezen organ na podlagi DIP, PIZ ali Investicijski program (IP).

Občine morajo po tem, ko je proračun in s tem tudi NRP sprejet, v svojih evidencah zagotavljati tudi spremljanje izvrševanja NRP, ker morajo za potrebe poročanja o za-ključnem računu občinskega proračuna poročati tudi o realizaciji načrta razvojnih programov.

Podatki o projektih so v NRP torej prikazani s celotno vrednostjo projektov ter načrtovanimi viri financiranja za njihovo izvedbo, in sicer po posameznih letih tudi v pri-meru, če se ne financirajo iz proračuna, ampak iz lastnih sredstev ZD.

Poročanje

V zvezi z izvajanjem NRP občina pripravi poročilo o izvedbi NRP. Poročilo o NRP se delno vključi v poročilo o doseženih ciljih in rezultatih neposrednega uporabnika, in sicer obra-zložitev projektov po podprogramih. Poročilo o NRP je opi-sno in tudi tabelarno.

To pomeni, da boste v tabeli po projektih lahko vključili (če uporabljate OPPrA) le podatke za financiranje iz proračuna občine. Pri opisnem poročanju o izvajanju NRP pa vključite tudi informacije, ki jih imate na razpolago za OV – ostale vire.

V tem primeru o investiciji za zdravstveni dom poročate pisno, ker OPPrA omogoča podatke o virih financiranja iz proračuna (izplačila preko občinskega TRR).

Evidentiranje

Za zdravstveni dom, ki je posredni proračunski uporabnik, letno ob zaključnem računu uskladite stanje sredstev in obveznosti za sredstva v upravljanju. Zaradi tega boste ob koncu leta na podlagi pravilnika uskladili stanje in poveča-nje terjatev. Sredstva v upravljanju se morajo v skladu s Pravilnikom o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu uskla-jevati z ustanoviteljico Občino. Tako menim, da je to uskladitev treba opraviti konec leta, če je investicija še v teku ali pa že zaključena.

Evgenija Javornik, Revidera d.o.o.

6 Avgust 2015

Javni sektor

pa tudi, da je ZUJF določil, da v letu 2013 javni uslužbenci (in tudi funkcionarji) ne napredujejo v plačne razrede (162. člen ZUJF), ter da je ZIPRS1415 določil (prvi odstavek 68. člena), da javni uslužbenci v letu 2014 ne napredujejo v plačne razrede.

ODGOVOR na 2. vprašanje:

Javni uslužbenci, ki so izpolnili pogoje za napredovanje v višji plačni razred v letu 2013 in 2014, v letu 2013 in v letu 2014 niso napredovali v višji plačni razred (162. člen ZUJF in 68. člen ZIPRS1415). Ti javni uslužbenci lahko napredujejo, če izpolnjujejo pogoje za napredovanje, s 1. 4. 2015, zaradi interventne zakonodaje pa bodo pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. 12. 2015.

Javni uslužbenci, ki so zadnjič napredovali s 1. 10. 2008, bodo napredoval v višji plačni razred s 1. 4. 2015 in pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. 12. 2015. Napredovalno obdobje pa se jim šteje od 1. 4. 2015.

Zaradi interventne zakonodaje je bilo treba pri določitvi napredovalnega obdobja upoštevati, da se leto 2011 ni smelo šteti v napredovalno obdobje (četrti odstavek 8. člena ZIU), prav tako je ZUJF določal, da v letu 2013 javni uslužbenci (in tudi funkcionarji) niso smeli napredovati v plačne razrede (162. člen ZUJF), ZIPRS1415 pa je določal (prvi odstavek 68. člena), da javni uslužbenci tudi v letu 2014 niso napredovali v plačne razrede.

Mojca Fon Jager

Zveza: Pojasnilo DURS, št. 4230-181008/2013-2 z dne 18. 3. 2013

V zvezi s pojasnilom DURS glede Pogod-be o opremljanju in prenosu komunalne opreme z investitorja na občino vas prosi-mo še za dodatna pojasnila. V naši občini

želi investitor, ki je fizična oseba in ni registriran za potre-be DDV, na svojem zemljišču zgraditi komunalno opremo. Z njim bi sklenili Pogodbo o opremljanju in po končani gradnji, skladno s petim odstavkom 78. člena ZPNačrt, bi zgrajeno komunalno opremo prevzeli. V zvezi s tem se

nam zastavljajo sledeča vprašanja: Ali lahko s fizično ose-bo, ki ni registrirana za namene DDV, sklenemo Pogodbo o opremljanju zemljišč s komunalno opremo? Fizična ose-ba opremljenega stavbnega zemljišča ne bo uporabljala le za lastne potrebe, ampak bo komunalno opremljene parcele prodajala. V kolikor lahko, se nam zastavlja vpra-šanje, na kakšni podlagi lahko prevzamemo zgrajeno ko-munalno opremo, glede na dejstvo, da nam fizična oseba ne more izstaviti računa? Ali zadostuje Zapisnik o pre-vzemu del? V Zapisniku o prevzemu del bi bila zgrajena komunalna oprema ovrednotena v višini obračunanega komunalnega prispevka, katerega bi investitor plačal v naravi. DDV v celoti plača investitor, saj kot fizična oseba nima pravice do odbitka DDV.

Uvodoma velja opozoriti, da mi dejansko stanje primera, ki ga izpostavljate, v celoti ni poznano, prav tako poudarjam, da je vaše vprašanje izjemno kompleksno, saj zahteva proučitev z različnih zakonskih področij, zato nanj v celoti brez vpogleda v dodatno dokumentacijo ni mogoče odgovoriti. V nadaljevanju tako podajam le nekaj ključnih elementov, ki so vam lahko v pomoč.

Skladno s prvim odstavkom 78. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 s spremembami in do-polnitvami) se s pogodbo o opremljanju lahko investitor-ka ali investitor in občina dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi, ne glede na to, ali je gradnja te komunalne opreme predvidena v programu opremljanja. Nadalje četrti in peti odstavek istega člena tega zakona med drugim določata, da stroške izgradnje v pogodbi predvide-ne komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investi-tor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izved-bo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Občina je dolžna prevzeti komunalno opremo, zgrajeno skladno s pogodbo, ko je zanjo izdano uporabno dovoljenje. Status "investitor-ja" omenjene določbe posebej ne opredeljujejo, zato gre po mojem mnenju lahko za osebo, oziroma subjekt, ki se z DDV vidika obravnava kot davčni zavezanec ali zgolj za fizično osebo, ki ne opravlja dejavnosti. Podlaga za kasnejši pre-vzem komunalne opreme je pogodba o opremljanju, ne glede na to, ali se pri prenosu te opreme na občino investitor šteje za davčnega zavezanca (in je torej dolžan izdati račun) ali ne. Sama sicer menim, da je zapisnik o fizičnem prevzemu zadevne komunalne infrastrukture vsekakor smotrn, vendar predlagam, da morebitne druge obveznosti v zvezi s sle-dnjim preverite še z vidika področne zakonodaje.

Avgust 2015 7

Javni sektor

7 oddelkov. Ali se tistih 21 ur neposrednega dela z otroki zmanjša za 1,5 ure, računane na vseh 7 oddelkov (21 h; (7/2*1,5)= 15,75 h) ali pa se 21 ur zmanjša za 1,5 ure za vsaka 2 naslednja oddelka (21 h; (6/2*1,5 h) = 16,5 h).

V skladu s prvim odstavkom 6. člena Pravilnika o normativih za opravljanje predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14), mora pomočnik ravnatelja vrtca pri šoli z enim oddelkom opraviti 21 ur dela z otroki oziroma 28 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več se mu obveznost zmanj-ša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

To pomeni, da se obveznost dela z otroki oziroma svetoval- nega dela zniža pri 3, 5, 7, 9 … oddelkih.

V vrtcu pri šoli z 2 oddelkoma bo obveznost pomočnika še vedno 21 oziroma 28 ur na teden. Pri treh oddelkih bo ta obveznost znižana za 1,5 oziroma 2 uri, pri petih oddelkih bo ta obveznost znižana še za dodatni 1,5 oziroma 2 uri. Pri vrtcu s 7 oddelki je tako obveznost pomočnika 16,5 ur dela z otroki oziroma 22 ur svetovalnega dela.

Mojca Ločniškar

Prefakturiranje proračunskega uporabnika

Imam vprašanje v zvezi s prefakturiranjem stroškov električne energije, vode ... ki so vezani na oddajanje prostora v najem. Javni zavod poleg svoje primarne dejavnosti opra-

vlja tudi tržno dejavnost. Dosega 3 % odbitni delež. Kako je s prefakturiranjem obratovalnih stroškov, kot je na primer električna energija? Na primer, zavod prejme račun za elektriko

Kot že navedeno, mi dejansko stanje podrobneje ni poznano, zato težko komentiram tudi dejstvo, da investitor – fizična oseba – ni identificiran za namene DDV. Iz vašega vprašanja na primer med drugim ni jasno, ali gre za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali se pri prenosu zadevne komunalne opreme investitor z vidika DDV obravnava kot davčne zavezanec, kakšne so bile okoliščine pridobitve zadevnih zemljišč (je šlo za dedovanje, nakup ...) ipd. Pri opredelitvi, ali se fizična oseba pri transakcijah z nepremičninami z vidika DDV obravnava kot davčni zavezanec ali ne, je namreč treba upoštevati vrsto kriterijev. V zvezi s slednjim predlagam, da si preberete pojasnili DURS št. 4236-11/2006, z dne 26. 10. 2006 (http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/arhiv_pojasnil_ddv_od_1_5_2004_do_31_12_2006/nepremicnine/obdavcitev_prometa_z_nepremicninami/) in št. 060-87/2007-2, z dne 11. 5. 2007 (http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/arhiv_pojasnil_ddv_od_1_1_2007_do_31_12_2009/davcni_zavezanec_in_mali_davcni_zavezanec_ter_identifikacija_za_ddv/prodaja_nepremicnin_in_zavezanost_za_ddv/).

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti

predšolske vzgoje

Prosimo za pomoč pri razlagi prvega od-stavka 6. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, ki pravi: "(1) V vrtcu pri šoli ime-

nuje ravnatelj za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca pomočnika ravnatelja. V okviru polne delovne obveznosti mora pomočnik ravnatelja opraviti v vrtcu z enim oddelkom 21 ur dela z otroki oziroma 28 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več se mu obveznost zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziro-ma 2 uri svetovalnega dela na teden. Če del obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela pomočnik rav-natelja opravi v šoli, mora v vrtcu opraviti najmanj 2 uri dela z otroki na teden oziroma toliko ur svetovalnega dela, kot jih vrtcu pripada na podlagi normativa za sve-tovalnega delavca. Ena ura dela z otroki v vrtcu pomeni 0,7 ure pouka oziroma 0,8 ure podaljšanega bivanja." Pojavlja se nam dilema : V vrtcu imamo sistemiziranih

Obveznost pomočnika ravnatelja – 6. člen pravilnika

Obveznost pomočnika ravnatelja – 6. člen pravilnika

ŠTEVILO ODDELKOV DELO Z OTROKI SVETOVALNO DELO

1 21,00 28,00

3 19,50 26,00

5 18,00 24,00

7 16,50 22,00

8 Avgust 2015

Javni sektor

v višini 1.220 evrov bruto. 50 % je strošek zavoda, 50 % pa mora prefakturirati naprej. Kako se evidentirajo prejeti raču-ni v DDV evidence? Ali se najprej upošteva 3 % odbitni delež od celega DDV in se nato razliko prefakturira po 36. členu ZDDV-1 – torej preko prehodnega konta ali se lahko odbija 3 % DDV samo od DDV, ki je v 50 % deležu? Knjižbe bi bile sledeče: 6,60 EUR na 174/, 606,70 EUR na 46/ in 606,70 EUR na 16/. V tem primeru se od celotnega računa odbija DDV, 3% odbitni de-lež, naprej pa se zaračuna 606,70 EUR po 36. členu ZDDV-1. Izdanega računa se torej ne vpisuje v knjigo izdanih računov. Kako pa je, če se knjiži ves prejeti račun v strošek in ves izda-ni račun v prihodek in se na njem obračuna na neto znesek DDV, tako kot na dobaviteljevih računih? Za razliko bi med odbitnim deležem DDV do polnega naredili minus. Najemnik pa bi si imel pravico odbijati DDV v celoti. Ali bi v tem primeru morala biti podpisana izjava po 45. členu ZDDV-1 in bi na-jemnino potem obdavčili? Ali mora zavod voditi ločene evi- dence v primeru, da za najemnino izda račun po 44. členu ZDDV-1– oproščeno plačila DDV?

Računovodsko evidentiranje

Menim, da je računovodska obravnava poslovnih dogodkov v obravnavanem primeru odvisna od tega, ali se račun od dobavitelja glasi na ime vašega zavoda ali na najemnika. Če se račun glasi na ime vašega zavoda, potem zavod deluje v svojem imenu, zato menim, da prejeti račun evidentirate na obveznost do dobaviteljev (kto 220). Ko storitev preza-računate najemniku, izdate račun, ki mu lahko priložite tudi kopijo računa, prejetega s strani dobavitelja in ga evidenti-rate na terjatvah do kupcev (kto 120).

V kolikor pa se prejeti račun od dobavitelja glasi tudi na ime najemnika, pa vaš zavod v tem delu računa deluje za tuj račun. V tem primeru gre za dejansko prefakturiranje, zato predlagam, da prejete in izdane račune evidentirate na prehodne konte poslovanja za tuj račun (kto 245 – druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun in kto 145 – druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun).

KER, Katja Erjavšek s.p.4. 9. 2014

DDV vidik

Tudi DDV implikacije v zadevnem primeru so odvisne od tega, ali se prejeti račun glasi na vaš zavod ali na najemnika. V kolikor se prejeti račun glasi na vaš zavod in delujete

v svojem imenu, prejeti račun evidentirate v svoje DDV evidence (v knjigo prejetih računov in DDV-O obrazec v celotnem znesku), si DDV v okviru zakonskih določil (v višini odbitnega deleža) odbijate, potem pa za prezaračunani del izstavite račun najemniku in mu za storitve obračunate DDV po ustrezni stopnji. Da bi vam lahko natančno odgovorila na vaše vprašanje glede vsebine računa in njegove priloge, bi bil nujen vpogled v njegovo vsebino (torej, kaj je predmet prezaračunavanja, ali je treba uporabiti različne DDV stopnje itd.). Takšen način prezaračunavanja pa je neugoden, saj ima vaš zavod od vhodnih računov očitno le delno pravico do odbitka DDV (torej izračunava odbitni delež). V kolikor torej zaradi izračunavanja odbitnega deleža od prejetega računa lahko pravico do odbitka DDV uveljavljate le delno, pomeni, da morate preostali (neodbitni) DDV vračunati med svoje stroške. Skladno s točko a petega odstavka 36. člena ZDDV-1 se DDV sicer ne všteva v davčno osnovo, vendar pa bi bilo smiselno, da bi se v pogodbi oziroma pisnem dogovoru z drugim zavodom dogovorili, da ste upravičeni do določenega dela administrativnih stroškov, saj boste sicer takšen strošek neodbitnega DDV morali nositi sami.

V kolikor pa se prejeti račun v zadevnem primeru ne bi glasil na vaš zavod, pač pa na drug zavod, pa bi lahko pri prezaračunavanju upoštevali točko c šestega odstavka 36. člena ZDDV-1. Slednja tako določa, da se zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke, ne vštevajo v davčno osnovo. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij. V tem primeru prejetega računa vaš zavod ne bi evidentiral v svoje DDV evidence, prav tako pri prezaračunavanju ne bi izstavil računa, pač pa drug dokument, s katerim bi zahteval povračilo založenih sredstev.

V svojem vprašanju omenjate tudi 45. člen ZDDV-1. V kolikor se najemodajalec z najemnikom dogovori, da so obratovalni stroški vključeni v najemnino, je obračun DDV pri teh stroških enak kot pri najemnini. Če ima najemodajalec z najemnikom podpisano izjavo po 45. členu ZDDV-1 in je najemnina obdavčena, potem se na najemnino in stroške obračuna DDV po splošni, 22 % stopnji, v nasprotnem primeru je najemnina skupaj s stroški oproščena plačila DDV po 2. točki 44. člena ZDDV-1. V primeru, da gre za oproščeno najemnino, najemodajalec od vhodnih računov za obratovalne stroške DDV ne sme odbijati.

Avgust 2015 9

Javni sektor

mojem mnenju z vidika DDV ni ustrezno obravnavan, kot opisujem v nadaljevanju.

V prvem delu svojega vprašanja navajate, da ste apartma na Hrvaškem oddali v najem hrvaški agenciji, ki (tako predvidevam) na podlagi hrvaške DDV zakonodaje kot naročnica teh storitev obračunava in plačuje morebitni DDV od te najemnine (na podlagi drugega odstavka 75. člena hrvaškega Zakona o DDV). V drugem delu svojega vprašanja pa navajate, da sami izstavljate račune gostom za najem tega apartmaja, kar je po mojem mnenju nekoliko nelogično. Po mojem mnenju bi zadeva dobila smisel le v primeru, da bi račune za bivanje posameznim gostom izstavljala agencija z obračunanim hrvaškim DDV in jih slednja tudi evidentirala v svoje DDV evidence, saj je trenutna najemnica tega apartmaja prav ta agencija (torej bi šlo za neke vrste podnajem). Pravilno bi torej po mojem mnenju bilo, da bi se vaša družba s hrvaško agencijo dogovorila za najem apartmaja (najemnina je po mojem mnenju lahko odvisna od dejanskega števila gostov, ki bi v apartmaju bivali – torej bi šlo za variabilno najemnino), vaša družba bi hrvaški agenciji izdala račun brez slovenskega DDV (na podlagi 47. člena Direktive o DDV oziroma 27. člena ZDDV-1 se kot kraj opravljanja teh storitev šteje Hrvaška), hrvaška agencija bi od teh prejetih storitev obračunala DDV na podlagi samoobdavčitve po prej omenjenem drugem odstavku 75. člena hrvaškega ZDDV, račune za bivanje posameznim gostom pa bi po hrvaški DDV zakonodaji izdajala hrvaška agencija in jih obravnavala kot lastne.

V svojem vprašanju omenjate tudi alotmajsko pogodbo. Alotmajska pogodba (beseda izhaja iz angleške besede "allotment", ki pomeni dodelitev, odmero) je načeloma pogodba, s katero si organizator potovanja pri gostincu (to so vsi ponudniki prenočitvenih zmogljivosti: hotelirji, penzioni, privatne sobe, kmečki turizem, apartmaji ipd) rezervira določeno število kapacitet, kar mu omogoča, da vnaprej ponujena potovanja lahko dejansko tudi izvede. Z alotmajsko pogodbo je organizatorju omogočeno, da zasede rezervirane kapacitete ter gostinca pravočasno obvesti o prostih kapacitetah, da jih slednji lahko odda drugim gostom, pri tem pa je gostincu dolžan plačati le dejansko opravljene gostinske storitve. V kolikor bi organizator na primer z gostincem sklenil najemno pogodbo, bi bil najemnino za dogovorjeno število sob dolžan tudi plačati, ne glede na to, koliko potnikov bi mu uspelo zbrati oziroma koliko kapacitet bi bil sposoben zasesti. Na podlagi navedenega torej podlage za sklenitev alotmajske pogodbe

Če pa se najemodajalec z najemnikom dogovori, da so obratovalni stroški zaračunani ločeno od najemnine, je pri zaračunavanju obratovalnih stroškov dolžan upoštevati tisto stopnjo DDV, ki je za določeno dobavo blaga ali storitev določena z ZDDV-1 (na primer znižano stopnjo za dobavo vode ipd.). Le na ta način lahko namreč najemnik od prejetih računov uveljavlja odbitek DDV, in sicer do tistega deleža, do katerega je upravičen.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Občina oddaja apartmaje zaposlenim

Občina je lastnik apartmaja na Hrva-škem. Apartma je namenjen oddajanju v najem zaposlenim na občini, upokojenim delavcem ter ostalim (če so proste kapa-

citete). Zaradi nove zakonodaje smo s hrvaško agenci-jo sklenili "ugovor o alotmanu", ki ga letno ažuriramo z aneksi. V aneksu imamo določen celoletni najem apart-maja (od 1. 1. do 31. 12. tekočega leta) in agencija tega ne ponuja drugim interesentom. Od te vrednosti najema iz aneksa (neto cena za dnevni najem apartmaja) nato agencija odvede hrvaški PDV 25 %, ki je razviden na nji-hovem računu, izdanem za občino (po "Zakonu o porezu na dodanu vrijednost Republike Hrvatske") za število dni koriščenja apartmaja v posameznem mesecu (npr. 25 dni v mesecu avgustu). Istočasno pa tudi Občina izda račun tej agenciji za mesečni najem apartmaja (torej za enako število dni koriščenja apartmaja in za enako neto ceno iz "ugovora o alotmanu") vendar brez obračunanega DDV. Občina nato izstavi fakturo svojim koristnikom za dnevni najem apartmaja brez DDV ("Na podlagi 1. od-stavka 1. člena ter 27. člena ZDDV-1-UPB3 se za najem počitniških zmogljivosti na Hrvaškem ne obračunava davka na dodano vrednost") ter prejme plačilo na svoj TRR. Zanima nas, če so izdani računi s strani agencije in s strani občine pravilno izdani ter na kateri člen ZDDV-1 bi se morala občina sklicevati na izdanih računih za to hrvaško agencijo?

Način oddajanja v najem počitniškega apartmaja, ki se na-haja na Hrvaškem, kot ste opisali v svojem vprašanju, po

10 Avgust 2015

Javni sektor

v zadevnem primeru brez vpogleda v njeno vsebino ne morem prepoznati.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Naročilo iz tujine in občina

Občina je naročila tarče za streljanje kot opremo za prenovljene prostore strelišča, s katerim bodo upravljala občinska društva. Dobavitelj tarč je s Hrvaške,

dobavljene pa so bile iz Švice. Zanima nas, ali je pravilno, da nam dobavitelj izda račun z slovenskim DDV in ne kot obrnjeno davčno obveznost, saj po našem mnenju v tem primeru ne nastopamo kot davčni zavezanec. Dodatno pojasnilo stranke: hrvaški dobavitelj je elektronske tarče kupil v Švici in jih uvozil, predpostavljam, da najprej na Hrvaško, nato pa naprej v Slovenijo, montaže ni bilo. Pri izdanem računu je dobavitelj citiral 1.a točko 41. člena PDV.

Kot izhaja iz priloženega prejetega računa, se je dobavitelj pri dobavi v zadevnem primeru skliceval na oproščeno intrakomunitarno dobavo blaga (točka a prvega odstavka 41. člena hrvaškega Zakona o davku na dodano vrednost).

Skladno z 2.a točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 so pridobitve blaga znotraj Unije, ki jih na ozemlju Slovenije, opravi za plačilo:

➤ davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali

➤ pravna oseba, ki ni davčni zavezanec,

če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ga ne zajema ureditev iz tretjega, četrtega ali desetega odstavka 20. člena ZDDV-1 (torej ne gre za blago, ki se obdavčuje po pravilih prodaje na daljavo ali za blago z instaliranjem).

Glede na to, da je vaša občina v Sloveniji že identificirana za namene DDV, menim, da je od pridobitve blaga, ki ga je kupila od davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV na Hrvaškem, skladno s 5. točko prvega

odstavka 76. člena ZDDV-1, dolžna obračunati in plačati DDV v Sloveniji, ne glede na to, da ga je pridobila za opravljanje svoje neobdavčljive dejavnosti. Hrvaški dobavitelj je po mojem mnenju ob predložitvi vaše veljavne slovenske identifikacijske številke in ob posedovanju dokazila, da je blago zapustilo Hrvaško, pravilno ravnal skladno s prvim odstavkom 138. člena Direktive o DDV, ki določa, da države članice oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj Skupnosti, opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.

Obenem bi vas rada opozorila, da v kolikor torej občina zadevnega blaga ne bo uporabila za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti, obračunanega DDV ne sme odbijati. Kot namreč med drugim določa prvi odstavek 63. člena ZDDV-1, ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Prodaja zaposlenim, račun na podjetje

Smo osnovna šola. Zaposlene so vzele blago pri prodajalcu, ki jih je obiskal na šoli. Sedaj mi je prodajalec poslal v računovodstvo račun po mailu, z željo, da

jim nakup odbijam na obroke pri plači. Čeprav so dolžniki zaposlene, je račun naslovil na zavod in nato naredil spisek dolga po zaposlenih. Nisem prepričana, da je to prav. Menim, da bi morali prejeti e-račun.

Ali je prodajalec blaga, ki so ga naročile in prejele vaše zaposlene delavke, pravilno naslovil račun s priloženim seznamom delavk na vaš zavod z željo, da zavod odteguje pri plači posamezne opredeljene obroke? Menimo, da to ni pravilno, saj zavod ni naročil blaga. Zavod lahko opravi za prodajalca uslugo tako, da mesečno nakazuje odtegljaj od

Avgust 2015 11

Javni sektor

plače v višini, kot je dogovorjen med prodajalcem in delavko zavoda. Tako zavod opravi le storitev v imenu in za račun svojih zaposlenih, poslovno razmerje pa je nastalo le med prodajalcem in prejemnikom blaga, zato bi temu ustrezno morale slediti tudi listine.

Majda Lukner, Fiposor d.o.o.

EU sredstva in delovna uspešnost

Smo javni zavod, ki deluje na področju sociale. V letu 2015 bomo na centru izvajali nov projekt, ki bo financiran s strani Evropske unije. Zanima nas sledeče: Kako

je z izplačilom delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela? Ali velja tudi pri tem izplačilu 22.d člen ZSPJS, ki pravi, da lahko porabimo največ 60 % sredstev prihranka? Primer: če dobimo za stroške plač (kar je mišljeno lahko: redna zaposlitev, podjemna pogodba, ki je bistveno dražja…) iz projekta 10.000 EUR, center pa ima na projektu redno zaposleno delavko, ki dobi plačo 9.000 EUR, ali lahko razliko, ki ostaja na postavki, v našem primeru 1.000 EUR, porabimo za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela?

Glede na to, da izvajate projekt, za katerega imate zagotovljene vire, boste lahko v okviru omejitev, ki jih določa ZUPPJS15 zaposlenim, ki bodo delali na projektu, izplačali tudi delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela na projektu. Največji mesečni znesek uspešnosti na zaposlenega pa je 20 odstotkov njegove osnovne mesečne plače.

Obrazložitev:

V Uradnem listu št. 95/2014 z dne 29. 12. 2014 je bil objavljen Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (ZUPPJS15). 6. člen ZUPPJS15 se nanaša na izplačilo delovne uspešnost iz naslova poveča- nega obsega dela in v prvem odstavku določa , da ne glede na določbo prvega odstavka 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova pove- čanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih

organih, lahko do 31. decembra 2015 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika prora- čuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša naj- več 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspe- šnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.

Mojca Ločniškar

Kombinirano DM v domu starejših

Na vas se obračam z vprašanjem glede pogodbe o zaposlitvi za kombinirano DM (50 % + 50 %). Namreč, imamo 2 DM, ki ju zaradi odhodov zaposlenih in spremenjene

organizacije dela želimo združiti. Problem je ta, da sta v različnih tarifnih razredih (V in VII), vendar pa na izkazan interes kandidatov, to ne bi bil problem. Zanima nas, ali lahko sklenemo eno POZ, kjer sta pač opredeljeni obe DM ali je treba skleniti 2 POZ? Sistemizirani imamo obe delovni mesti, to sta kadrovik in finančno računovodski delavec. Obe delovni mesti pa sta določeni v Upravi – administracija: v normativu je opredeljena osnova za izračun 6 % delavcev v socialnovarstvenem normativu. Zaradi tega bi želeli ti dve DM narediti v deležu, kar se nam tudi izide zaradi racionalnejše organizacije oz. razdelitve del.

V skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora pogodba o zaposlitvi vsebovati:

➤ podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,

➤ datum nastopa dela, ➤ naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s krat-

kim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katerega se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom ZDR-1,

➤ kraj opravljanja dela; če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,

12 Avgust 2015

Javni sektor

➤ čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,

➤ določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,

➤ določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,

➤ določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,

➤ določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačil-nem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačeva-nja plače,

➤ določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,

➤ dolžino odpovednih rokov, ➤ navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca

oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in

➤ druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom.

Spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko, kot določa 49. člen ZDR-1, predlaga katerakoli stranka. Če se spremenijo pogoji iz tretje, četrte, pete ali šeste alineje prvega odstavka 31. člena ter v primerih iz 91. člena ZDR-1, se sklene nova pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko gre za spremembe, ki so posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.

Pogodba se spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka.

Na podlagi navedenega, lahko spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi predlaga katerakoli stranka (delavec ali delodajalec) in ta se spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Pogodba o zaposlitvi (spremenjena ali nova) pa mora, med drugim, vsebovati tudi naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi (v primeru opravljanja dela na dveh delovnih mestih torej za obe delovni mesti), določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, pri čemer se znesek osnovne plače delavca v javnem

sektorju na podlagi 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju določi na podlagi uvrstitve delavca v določen plačni razred (v primeru opravljanja dela na dveh delovnih mestih torej za obe delovni mesti).

Vanja Mavri, univ. dipl. prav

Napredovanje v primeru dveh delodajalcev

Letos bodo v plačne razrede napredovali JU, ki izpolnjujejo pogoje za napredo- vanje. Zanima me konkreten primer JU, ki je v enem letu (2011) delal pri dveh

delodajalcih, skupaj več kot 6 mesecev. Kdo od teh dveh delodajalcev mu je dolžan dati oceno (in ali sta to oba), ali se sploh šteje obdobje 6 mesecev za pridobitev ocene, če je delovna doba oddelana pri različnih delodajalcih (v javni upravi) in katera ocena se šteje, če sta ti različni? V kolikor oceno iz 2011 pridobi (je zaposleni do nje upravičen), lahko potem ta zaposleni napreduje v letu 2015? Če do ocene v letu 2011 NI upravičen, lahko kljub temu napreduje v letu 2015 (pridobljene ima namreč ocene iz let 2012, 2013 in 2014)?

Letos bodo v plačne razrede napredovali JU, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje. Napredovali bodo s 1. 4. 2015, pravico do izplačila plače pa bodo imeli s 1. 12. 2015. Na podlagi 8. člena Uredbe o napredovanju javnih usluž- bencev v plačne razrede:Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08, 113/09):

8. člen (Napredovanje)

(1) Javnemu uslužbencu pripada plača na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem, od 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje za napredovanje v višji plačni razred.

(2) Pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja se javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

Avgust 2015 13

Javni sektor

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora odgovorna oseba delodajalca, pri katerem je bil javni uslužbenec zaposlen večji del ocenjevalnega obdobja, le-tega oceniti in mu kopijo ocene izročiti, originali pa ostanejo shranjeni v personalni mapi javnega uslužbenca.

(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka 4. člena te uredbe mora odgovorna oseba v primerih, ko je javni uslužbenec pri enem delodajalcu zaposlen manj kot šest mesecev in se zapo-sli pri drugemu delodajalcu v javnem sektorju, izvesti posto-pek ocenjevanja in podati oceno za to obdobje. Delodajalec, pri katerem javni uslužbenec izpolni pogoj najmanj šestih mesecev zaposlitve, mora upoštevati vse predloge ocen pred-hodnih delodajalcev javnega uslužbenca in na tej podlagi določiti oceno javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju.

Javni uslužbenec mora prejeti oceno pri obeh delodajalcih. Končno oceno javnemu uslužbencu (ob upoštevanju obeh ocen na način, kot je določeno v 8. členu Uredbe), določi delodajalec, pri katerem je zaposlen v času, ko je potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev za napredovanje, to je do 15. marca 2015.

Pomembno je, da javni uslužbenec ni prekinil zaposlitve, ker mu v primeru prekinitve delovnega razmerja ugasne tudi pravica do nadaljevanja štetja napredovalnega obdobja, razen, če področna zakonodaja ne določa drugače.

Ker so interventni ukrepi izločili leti 2011 in 2014 iz napredo-valnega obdobja in ker se v letih 2011, 2013 in 2014 ni smelo napredovati, lahko letos napredujejo, seveda, če izpolnju-jejo pogoje, kot jih določa Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, tisti javni uslužbenci, ki se jim je napredovalno obdobje začelo šteti do 1. 4. 2010.

mag. Mojca Fon Jager

Iz javnega dela v zaposlitev za določen čas – regres

Dne 1. 7. 2014 smo za določen čas do 31. 12. 2014 zaposlili javnega delavca, na podlagi pogodbe o izvajanju programa javnih del. Zaposlitev je opravljal do 30. 9. 2014.

Pojavila se je potreba po zaposlitvi strokovno tehničnega

delavca in smo 1. 10. 2014 delavca, ki je bil zaposlen kot javni delavec, prezaposlili v strokovno tehničnega delavca za določen čas enega leta. Koliko in kdaj delavcu izplačamo regres za letni dopust (od 1. 7. 2014–30. 9. 2014 – zaposlen kot javni delavec in od 1. 10. 2014–30. 9. 2015 – zaposlen kot strokovno tehnični delavec)?

I. Pravica do regresa za letni dopust na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 1. 10. 2014 do 30. 9. 2015

Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta. Tako ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta (torej ne izpolnjuje pogoja za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta v skladu s 159. členom Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1), na podlagi 161. člena ZDR-1 pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta) in posledično na podlagi četrtega odstavka 131. člena ZDR-1 pravico do sorazmernega dela regresa za vsak mesec zaposlitve. Navedeno za primer sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 1. 10. 2014 do 30. 9. 2015 pomeni:

➤ pravico do 3/12 letnega dopusta in posledično pravico do 3/12 regresa za letni dopust za leto 2014,

➤ pravico do 9/12 letnega dopusta in posledično pravico do 9/12 regresa za letni dopust za leto 2015.

I.1. Kdaj delavcu izplačati regres za letni dopust

Na podlagi četrtega odstavka 66. člena Zakona o izvrše- vanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415) je bilo treba javnemu uslužbencu izplačati regres za letni dopust za leto 2014 pri plači za mesec maj 2014. V konkretnem primeru ni moglo priti do izplačila regresa pri plači za mesec maj 2014 (pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena po datumu, določenem za izplačilo regresa po ZIPRS1415). Izhajajoč iz zakonskega pravila, da se regres za letni dopust izplačuje za tekoče koledarsko leto, bi moral delodajalec v konkretnem primeru javnemu uslužbencu izplačati regres za letni dopust:

➤ za leto 2014 v obsegu 3/12 do konca 2014,➤ za leto 2015 v obsegu 9/12 pa pri plači za mesec

maj 2015 (četrti odstavek 8. člena Zakona o ukrepih na

14 Avgust 2015

Javni sektor

področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15).

I.2. Višina regresa za letni dopust za leti 2014 in 2015

I.2.1. Višina regresa za letni dopust za javne uslužbence za leto 2014

Višino regresa za letni dopust za leto 2014 je za javne uslužbence določal drugi odstavek 66. člena ZIPRS1415, po katerem je javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so bili na zadnji dan meseca aprila 2014 uvrščeni:

➤ do vključno 15. plačnega razreda, pripadal regres v znesku 692 eurov,

➤ od 16. do vključno 30. plačnega razreda, pripadal regres v višini 484,40 eurov,

➤ od 31. do vključno 40. plačnega razreda, pripadal regres v višini 346 eurov,

➤ od 41. do vključno 50. plačnega razreda, pripadal regres v višini 100 eurov.

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so bili zadnji dan meseca aprila 2014 uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, za leto 2014 niso bili upravičeni do izplačila regres za letni dopust (tretji odstavek 66. člena ZIPRS1415).

V konkretnem primeru je javnemu uslužbencu za leto 2014 (obdobje od 1. 10. do 31. 12. 2014) pripadal regres za letni dopust v višini 3/12 enega od zneskov (odvisno od tega, v kateri plačni razred je javni uslužbenec uvrščen s pogodbo o zaposlitvi), določenega v drugem odstavku 66. člena ZIPRS14.

I.2.2. Višina regresa za letni dopust za javne uslužbence za leto 2015

Višino regresa za letni dopust za leto 2015 za javne uslužbence določa četrti odstavek 8. člena ZUPPJS15, po katerem javni uslužbenec in funkcionarjem, ki bodo na zadnji dan meseca aprila 2015 uvrščeni:

➤ do vključno 15. plačnega razreda, izplača regres v znesku 692 eurov,

➤ od 16. do vključno 30. plačnega razreda, izplača regres v znesku 484,40 eurov,

➤ od 31. do vključno 40. plačnega razreda, izplača regres v znesku 346 eurov,

➤ od 41. do vključno 50. plačnega razreda, izplača regres v znesku 100 eurov.

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so bili zadnji dan meseca aprila 2014 uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, za leto 2014 niso bili upravičeni do izplačila regres za letni dopust (tretji odstavek 8. člena ZUPPJS15).

V konkretnem primeru bo javnemu uslužbencu za leto 2015 (obdobje od 1. 1. do 30. 9. 2015) pripadal regres za letni dopust v višini 9/12 enega od zneskov (odvisno od tega, v kateri plačni razred bo javni uslužbenec uvrščen na zadnji dan meseca aprila 2015), določenega v četrtem odstavku 8. člena ZUPPJS15.

II. Pravica do regresa za letni dopust na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del

Po drugem odstavku 64. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del sklene upoštevaje posebnosti, določene z zakonom, ki ureja trg dela. Na podlagi 51. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) ima udeleženec javnega dela pravico do letnega dopusta, ki traja štiri tedne, v primerih, za katere tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, pa pravico do dodatnih dni letnega dopusta. Navedeni člen ZUTD še določa, da se za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja. Ker ZUTD kot posebni predpis, ki podrobneje ureja status in pravice udeleženca javnih del, za te v zvezi z regresom za letni dopust ni izključil uporabe določb ZDR-1, so udeleženci javnih del upravičeni do regresa za letni dopust v skladu z določili ZDR-1, kar v konkretnem primeru za udeleženca javnih del pomeni do regresa za letni dopust v obsegu 3/12 regres za letni dopust, določenega v prvem odstavku 131. člena ZDR-1.

II.1. Višina regresa za letni dopust

V zvezi z višino regresa za letni dopust za udeležence javnih del velja omeniti obvestilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje glede vpliva Zakona za uravnoteženje javnih financ (enako velja torej tudi za ZIPRS1415, ki je za javne uslužbence urejal regres za letni dopust za leto 2014) na regres za letni dopust za udeležence javnih del, z dne 8. 6. 2012 (dostopno je na spletni strani zavoda). Iz tega pojasnila izhaja, da določila Zakona za uravnoteženje javnih

Avgust 2015 15

Javni sektor

financ, ki med drugim urejajo višino regresa za letni dopust za javne uslužbence, ne veljajo za udeležence javnih del – za te velja določilo prvega odstavka 131. člena Zakona o delovnih razmerjih, po katerem se regres za letni dopust obračuna in izplača najmanj v višini minimalne plače.

II.2. Kdaj udeležencu javnih del izplačati regres za letni dopust

Kot določa drugi odstavek 131. člen ZDR-1 se mora regres za letni dopust delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta oziroma v konkretnem primeru do prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del. Ker pa sredstva za namen plačila regresa za letni dopust, vključenemu v javna dela, zagotavlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (tako izhaja tudi iz Navodil za izvajanje programov javnih del za leto 2014, ki so dostopna na spletni strani zavoda), predlagam, da se za podrobnejša pojasnila v zvezi s tem obrnete na zavod.

Vanja Mavri

Uveljavljanje ugodnosti nerezidentov, fizičnih oseb

Prosim vas za pomoč pri KIDO obrazcih. Imamo predavateljico – profesorico iz Anglije, ki nam je režirala gledališko igro. Z njo smo sklenili avtorsko pogodbo.

Zanima me, kateri KIDO obrazec moramo izpolniti, da bomo od FURS dobili povrnjeno dohodnino, ki smo jo plačali zanjo (izogibanje dvojnega obdavčevanja). Imamo pa že njeno izjavo, s katero s strinja, da preplačani davek FURS nakaže na naš račun.

Tudi v mednarodnih pogodbah lahko prihaja do različne obravnave dohodkov iz naslova avtorskega dela. Ne glede na davčno obravnavo po slovenskih predpisih, je tudi za pravilno obravnavo po mednarodni pogodbi treba razlikovati, ali se dohodek izplača:

➤ za delo v odvisnem razmerju;➤ za delo v neodvisnem razmerju;

➤ za delo profesorjev, za katerega se sme uporabiti posebna določba mednarodne pogodbe,

➤ ali za prenos premoženjske pravice.

Uveljavljanje ugodnosti nerezidentov je mogoče neposre-dno pred izplačilom oziroma po izplačilu na podlagi zah-tevka za vračilo. Urejeno je v 260. in 262. členu ZDavP-2.

V primeru, da je bil davek obračunan od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, se prejemniku dohodka vrne celoten znesek plačanega davka. Davek se vrne na podlagi zahtevka na predpisanem obrazcu. Obrazci za uveljavljanje ugodnosti in naknadnega vračila davka so določeni s Pravilnikom o obrazcih zahtevkov za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (UL RS, številka 141/2006).

V vašem primeru bi se lahko uporabila naslednja:

➤ Zahtevek za vračilo davka od plačil uporabe premoženj-skih pravic na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka – KIDO 11;

➤ Zahtevek za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka – KIDO 12.

Na podlagi vaših navedb menim, da uporabite obrazec KIDO 12.

Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p.

Jubilejna nagrada in delo v zvezi kulturnih društev

Prosim za mnenje oz. vaš odgovor glede naslednjega primera delavke, zaposlene v knjižnici. Iz dokumenta v priponki, ki ga je izdal Zavod za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje, območna enota A, je razvidno, da je delavka v knjižnici zaposlena od 1. 12. 1994. Problem nastane pri tem, da je bila knjižnica nesamostojna enota in je bila do 31. 12. 2001 vključena v Zvezo kulturnih društev, za to pa ni čisto jasno, ali se šteje v javni sektor. Za delavko se problem pojavi pri izplačilu jubilejne nagrade, ki velja samo za delo v javnem sektorju (pa ga ima po tej

16 Avgust 2015

Javni sektor

teoriji premalo za tisto obdobje, ko knjižnica še ni bila samostojna (1. 12. 1994 do 31. 12. 2001). Kaj se delavki šteje za to obdobje (da je ali ni delala v javnem sektorju)?

Po Razlagi 12. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 107/2013, se kot delodajalec v javnem sektorju šteje:

1. delodajalec v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, od 13. 7. 2002 dalje;

2. delodajalec, ki po vsebini in statusu ustreza deloda-jalcu v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in sicer:

➤ v celotni SFRJ do vključno 24. 6. 1991, ➤ v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje do vključno

12. 7. 2002, ➤ v državi članici EU v obdobju polnopravnega članstva

Republike Slovenije v EU in ➤ v državi, ki ni članica EU, če je javnega uslužbenca na

delo v državo, ki ni članica EU, napotil delodajalec;

3. institucija EU v obdobju polnopravnega članstva Repu-blike Slovenije v EU.

Kot delovna doba se po 12. členu Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji

šteje tudi delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri mednarodni organizaciji, v kateri se je zaposlil s podporo Republike Slovenije.

Ali se delovna doba, ki jo je imenovana pridobila v obdobju od 1. 12. 1994 do 31. 12. 2001 šteje za delovno dobo v javnem sektorju, je torej treba presojati v okviru nave- dene razlage in ob upoštevanju definicije delodajalca v javnem sektorju po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZJU) in po Zakonu o sistemu plač v javnem sek- torju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 -– odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14 in 95/14 – ZUPPJS15; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS). Po 1. členu ZJU in 2. členu ZSPJS javni sektor sestavljajo:

➤ državni organi in samoupravne lokalne skupnosti,➤ javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni

gospodarski zavodi ter➤ druge osebe javnega prava, ki so posredni uporab-

niki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (ustanovljene za izvajanje javnih nalog oz. za izvajanje nalog v javnem interesu).

Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po ZJU in ZSPJS.

Vanja Mavri

JAVNI SEKTOR – Strokovni svetovalec za računovodstvo in obračun plač proračunskih sredstev in nevladne organizacije

Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. Tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, e-mail: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2015 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek in tisk: Grafika Kodre, s.p./ Izhaja: enkrat mesečno/ Cena: 138 EUR predplačilo letna naročnina + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Naročnina daje pravico do odgovora na eno vprašanje naročnika. / Odgovor na vprašanje naročnika pošljemo v 2 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-5521