1

Sprejeta sprememba Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1H)

Državni zbor je na seji dne 19. 11. 2014 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1H), ki je bil 1. 12. 2014 objavljen v Uradnem listu RS. Novela prinaša predvsem dve spremembi, in sicer prva sledi novostim, ki jih prinaša spremenjena Direktiva o DDV, druga pa se nanaša na novo posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov (velja za davčne zavezance, ki v Sloveniji nimajo sedeža). Poleg slednjih novela vsebuje še nekatere manjše tehnične spremembe, ki se nanašajo na vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugih državah članicah ter določene redakcijske spremembe zakona. Dne 28. 11. 2014 je bil v Uradnem listu objavljen tudi Pravilnik o spremem- bah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki je začel veljati že 28. 11.2014, vendar pa so predlagane že nove spremembe PZDDV, ki naj bi začele veljati šele v letu 2015 (slednje so na voljo na spletni strani Ministrstva za finance).

Spremembe na področju določanja kraja za telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljene storitve

Direktiva Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev, začne v delu, ki se nanaša na nova pravila glede kraja obdavčitve pri opravljanju telekomunikacijskih storitev, storitev radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljenih storitvah, opravljenih osebam, ki niso davčni zavezanci, veljati s 1. Januarjem 2015. Spremembe ZDDV-1 s tega področja so torej pričakovane. S 1. januarjem 2015 bo opravljanje vseh telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ter elektronsko opravljenih storitev obdavčeno v kraju prejemnika teh storitev (pri naročniku), ne glede na status tega prejemnika. Da se bo zagotovila pravilna

Spoštovani,

do konca leta 2014 nam je ostalo manj kot mesec dni.

Preživite jih dobro, praznični december ima svoj čar. A tudi v zadnjem mesecu leta nam DDV ne gre iz glave. Kako le,

saj so na vidiku prihajajoče spremembe, ki nas bodo pozdravile že s prvim dnem novega leta. Kaj prinašajo in katerih dejstev ne gre zanemariti, preverite v prvem in tretjem strokovnem prispevku. Pišemo tudi o novostih na področju pravil o poreklu blaga z Gruzijo ter o aktualnostih v trgovini z Ukrajino. Odgovorili smo tudi na obsežno vprašanje v zvezi s stopnjo DDV pri različnih dejavnostih, ki jih izvaja komunalno podjetje.

Vabljeni k branju!

Kristina Suhadolnikstrokovna urednica

24/20149.12.2014Ljubljana

ZAKONODAJNE NOVOSTI

� Sprejeta sprememba Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1H) 1

� Novosti na področju pravil o poreklu blaga z Gruzijo 3

� eRačuni – obveznost po 1. 1. 2015 4

� Aktualnosti v trgovini z Ukrajino 5

� Izvedba eko delavnic 5

� Stopnja DDV pri menjavi vodomera 6

KAZALOZAKONODAJNE NOVOSTI

VPRAŠANJA - ODGOVORI

2

obdavčitev teh storitev z vidika DDV in pravilno določil tudi plačnik tega DDV, bodo morali vsi izvajalci teh storitev (iz Evropske unije in iz tretjih držav) pravilno določiti naslednje:

1. naravo storitev (ali gre dejansko za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve),

2. status naročnika (ali gre za davčnega zavezanca ali osebo, ki ni davčni zavezanec) in

3. kraj opravljanja teh storitev glede na naročnika.

Trenutno se kraj pri večini storitev, ki se opravljajo za osebe, ki niso davčni zavezanci (končne potrošnike), določi po državi članici, v kateri je sedež izvajalca. Med te storitve pa po 1. januarju 2015 ne bodo več sodile telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve, saj bodo te po novem vedno obdavčene v državi naročnika. Takšno pravilo tre-nutno sicer že velja za te storitve, vendar le v primeru, če jih naročnikom iz Evropske unije (davčnim zavezan-cem ali osebam, ki niso davčni zavezanci) opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža znotraj Unije.

Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, ki tako na primer proda e-knjigo naročniku, ki ni davčni zavezanec, iz Nemčije, mora ta trenutek na izdanem računu obračunati še slovenski DDV, saj se po trenutnem pravilu šteje, da je ta storitev obdavčljiva v kraju izvajalca te storitve. Po 1. januarju 2015 pa se bo kot kraj opravljanja te storitve štela Nemčija, zato bo moral slovenski davčni zavezanec na izdanem računu obračunati nemški DDV. To bo lahko storil na dva načina, in sicer z registracijo za namene DDV v Nemčiji ali preko sistema VEM v Sloveniji s pomočjo eDavkov.

Prav slednji način pa je tudi ena izmed pomembnih novosti, ki morda napoveduje prvi korak k odpravi visokih stroškov identifikacije za namene DDV za davčne zavezance v drugih državah članicah. Nov sistem mini VEM (»vse na enem mestu«) bo davčnim zavezancem omogočil lažje izpolnjevanje svojih DDV obveznosti, ki jih imajo slednji v državah članicah, v katerih svojega sedeža nimajo, vendar v teh državah članicah opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ter elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci. Omenjeni sistem bo tako davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji omogočil, da bo svoje DDV obveznosti, ki jih bo imel v drugih državah članicah v zvezi z navedenimi storitvami, izpolnil kar preko portala e-Davki v Sloveniji, v kateri je identificiran za namene DDV. Sistem mini VEM sicer ni obvezen, vendar pa se ga ne more uporabljati le za eno državo članico, pač pa za vse države članice, v katerih bo davčni zavezanec zaradi opravljanja teh storitev dolžan plačevati DDV. Ob tem velja poudariti, da je preko sistema e-Davki

že od 10. novembra 2014 dalje omogočena pro- stovoljna vključitev v posebno ureditev »vse na enem mestu« za opravljanje telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev opravljenih osebam, ki niso davčni zavezanci. Nov razdelek, ki omogoča uporabo tega posebnega sistema se nahaja v rubriki »Izberi obrazec za oddajo novega dokumenta«.

Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov

Pri določanju kraja obdavčitve za storitve prevoza potnikov se uporablja posebno pravilo, po katerem je do DDV upravičena tista država, po kateri prevoz dejansko poteka. Takšna ureditev, ki obstaja z namenom, da se sledi temeljnemu načelu potrošnje, prevoznikom povzroča visoke administrativne stroške, saj so se dolžni identificirati za namene DDV v Sloveniji, če po njenem ozemlju opravljajo takšen prevoz, poleg tega pa mesečno oddajati DDV-O obrazce. Posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov (upošteva se pravila po zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu), ki jo prinaša novela ZDDV-1H je tako dobrodošla, vendar pa je treba opozoriti, da se tuji prevozniki identifikaciji za namene DDV v Sloveniji tudi po novem ne bodo mogli izogniti. Omenjeno posebno ureditev bo lahko uporabljal davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža ali stalne poslovne enote niti stalnega ali običajnega prebivališča, če izpolnjuje naslednje pogoje:

a. v Sloveniji občasno opravlja storitve mednarodnega cestnega prevoza potnikov s prevoznimi sredstvi, ki niso registrirana v Sloveniji;

b. ne uveljavlja odbitka DDV v skladu s 63. členom ZDDV-1 ali vračila DDV v skladu s 74. do 74.i členom ZDDV-1;

c. ne opravlja nobenih drugih transakcij, ki bi bile predmet DDV v Sloveniji.

Kot že navedeno se bo moral torej tuj prevoznik identificirati za DDV pred začetkom opravljanja storitev občasnega cestnega prevoza potnikov na ozemlju Sloveniji, potrdilo ali kopijo potrdila, da je identificiran za namene DDV ali potrdilo davčnega organa, da je predložil zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, pa bo moral hraniti v vozilu. Davčno obdobje za omenjeno posebno ureditev je koledarsko leto, davčni zavezanec pa bo moral predložiti posebni obračun DDV do zadnjega delovnega dne v mesecu januarju za preteklo koledarsko leto.

Aleksanra Heinzer, davčna svetovalka

3

Novosti na področju pravil o poreklu blaga z Gruzijo

Trgovinski režim z Gruzijo je bil v drugi polovici leta 2014 deležen novosti, ki bodo predstavljene v nadaljevanju. Poudarek bo na veljavnih pravilih o poreklu blaga za namene koriščenja trgovinskih ugodnosti.

Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani

Dne 27. 6. 2014 je bil podpisan Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za

atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Gruzijo na drugi strani*, ki se je pričel začasno uporabljati s 1. 9. 2014. Ta sporazum uvaja preferencialni trgovinski režim, to je celovito in poglobljeno območje proste trgovine. Na podlagi sporazuma so nemudoma ukinjene uvozne dajatve za industrijske izdelke na obeh straneh. Prav tako se nemudoma in popolnoma liberalizira trgovina s kmetijskimi izdelki z izjemo trgovine s česnom, katerega uvoz je carine prost le v okviru vnaprej predpisanih tarifnih kvot.

* Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Gruzijo na drugi strani je bil objavljen v Uradnem listu L 261 z dne 30. 8. 2014, str.4.

Pravila o poreklu blaga iz sporazuma

Da bi lahko izdelki koristili trgovinske ugodnosti iz spo-razuma, morajo biti izpolnjena preferencialna pravila o poreklu blaga, predpisana v Protokolu I o opredelitvi pojma »izdelki s poreklom« in načinih upravnega sode-lovanja k sporazumu.

Na temelju pravil o poreklu blaga je možna bilateralna ter diagonalna kumulacija s turškimi industrijskimi in predelanimi kmetijskimi izdelki, za katere se uporablja Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES -Turčija z dne 22. decembra 1995. Kumulacija za materiale s poreklom iz Turčije se lahko uporablja le, če so med državami, vpletenimi v trgovino (EU,Turčijo in Gruzijo), sklenjeni sporazumi z identičnimi pravili o poreklu blaga ter je bilo objavljeno obvestilo o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije v Uradnem listu EU in Gruzije. Kumulacija za materiale s poreklom iz Turčije se bo pričela uporabljati šele od datuma, ki

bo v ta namen objavljen v obvestilu v Uradnem listu EU, serija C.

V okviru sporazuma se za dokazovanje porekla blaga uporabljata dve vrsti dokazil o poreklu blaga: potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ter izjava o poreklu. Izjavo o poreklu lahko da pooblaščeni izvoznik ne glede na vrednost pošiljke ali pa kateri koli izvoznik za pošiljko, ki vsebuje izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 EUR.

Pravila iz seznama zadostnih obdelav ali predelav so standardna pravila o poreklu blaga oziroma so iden-tična pravilom, ki veljajo v okviru sedanjega sistema pan-evro mediteranske kumulacije porekla blaga.

Predviden je pristop Gruzije k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu blaga, zato mora Gruzija eno leto po pristopu h konvenciji nadomestiti sedaj veljavna pravila o poreklu blaga s pravili o poreklu iz Regionalne konvencije.

Gruzija kot upravičenka Splošnega sistema preferencialov EU

Gruzija še naprej koristi tudi ugodnosti Splošnega sis-tema preferencialov EU, ki omogoča izključno prefe-rencialni uvoz v EU. Gruzija je upravičenka posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, tako imenovanega GSP+, ki prinaša do-datne ugodnosti od splošnega GSP režima. Pravila o preferencialnem poreklu za namene uporabe sheme splošnih tarifnih preferencialov (GSP), ki jih EU z ured-bo (EU) št. 978/2012 dodeljuje državam v razvoju, so določena v členih od 66 do 97w uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, s spremembami. Gruzija bo koristila ugo-dnosti GSP + režima do 31. avgusta 2016. Prehodno obdobje vzporedne uporabe sporazuma in avtonomnega režima bo gospodarskim subjektom iz Gruzije omogoči-lo postopno prilagoditev novemu preferencialnemu trgo-vinskemu režimu na podlagi sporazuma.

V okviru Splošnega sistema preferencialov EU uvozniki na carinsko območje Evropske unije uporabljajo potrdilo o poreklu obrazec A in izjavo na računu pri uvozu blaga kot dokaz k svojemu zahtevku za odobritev uvoza po preferencialnih stopnjah carinskih dajatev. Izjava na računu mora biti izdelana v skladu s točno določeno formulacijo in jo izvozniki v državah upravičenkah lahko uporabljajo le, kadar izvažajo blago male vrednosti (do 6000 evrov).

Izvozniki iz EU za namene bilateralne kumulacije pore-kla blaga ob izvozu v države upravičenke uporabljajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjavo na računu za

4

pošiljke vseh vrednosti, če so pridobili status poobla-ščenega izvoznika, v kolikor pa takšnega statusa niso pridobili, pa zgolj za pošiljke do vrednosti 6000 EUR.

Iris Gorjanc Dolničar

eRačuni – obveznost po 1. 1. 2015

S 1. januarjem 2015 se bo Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 59/10 in 111/13ZOPSPU) začel uporabljati tudi v delu, v katerem obvezno izdajanje eRačunov proračunskim uporabnikom nalaga tudi pravnim in fizičnim osebam. Treba je poudariti, da je t. i. eRačun po prej omenjeni zakonodaji le ena izmed oblik elektronskih računov, kot so opredeljeni z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva o DDV). Pravila glede izdajanja eRačunov se nanašajo le na način pošiljanja slednjih, ne vplivajo pa na obvezno vsebino, ki je opredeljena z DDV zakonodajo, Zakonom o davčnem postopku, Zakonom o gospodarskih družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi. Za ustrezno vsebino bodo morali ne glede na pravila izmenjave eRačunov še vedno poskrbeti davčni zavezanci oziroma izdajatelji računov sami.

Za izmenjavo eRačunov, ki jih bodo izdajali ali prejemali proračunski uporabniki, bo Uprava Republike Sloveni-je za javna plačila (v nadaljevanju: UJP) enotna vstopna oziroma izstopna točka. Izmenjava eRačunov za prora-čunske uporabnike poteka preko spletne aplikacije UJ-Pnet, ta pa bo omogočala izdajanje e-računov tudi pro-računskim uporabnikom, ki nimajo ustrezne strojne in programske opreme, potrebne za izdajanje eRačunov v enotni standardizirani obliki, določeni s tem pravilnikom.

Na spletni strani UJP: http://www.ujp.gov.si/dokumen-ti/dokument.asp?id=352 je na voljo register proračun-skih uporabnikov, kjer je tudi s pomočjo posebnega iskalnika mogoče preveriti, ali gre za proračunskega uporabnika ali ne.

Podrobnejša pravila v zvezi z izmenjavo eRačunov so določena v Pravilniku o standardih in pogojih izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 9/11, 109/12 in 75/14). E-računi morajo po obliki in vsebini ustrezati tudi zahtevam posebnih predpisov in standardov, ki urejajo:

� izvrševanje proračuna in računovodsko poslovanje, � elektronsko poslovanje in elektronski podpis,

� varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, � varstvo podatkov in � poslovna razmerja med dolžnikom oziroma plačni-

kom, upnikom in ponudnikom plačilnih storitev.

Eračuni morajo biti podpisani z elektronskim podpisom in izdani v obliki e-SLOGA, ki je enotna standardizirana oblika e-računa. Prav pogojenost izdajanja eRačunov z elektronskim podpisom pa nekoliko preseneča. Ne gre namreč zanemariti uvodnih določil Direktive 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naro-čanju, ki med drugim jasno določajo, da bi moral imeti pošiljatelj elektronskega računa še naprej možnost, da pristnost izvora in celovitost vsebine računa jamči na različne načine, tudi z elektronskim podpisom, vendar zaradi zagotovitve skladnosti s cilji zgoraj omenjene Direktive o DDV evropski standard za izdajanje elek-tronskih računov kot enega od svojih elementov ne bi smel vsebovati zahteve za elektronski podpis.

Pravne in fizične osebe bodo lahko pošiljale e-račune proračunskim uporabnikom prek:

� bank, vključenih v medbančno izmenjavo e-raču-nov prek procesorja Bankart, ali

� ponudnikov elektronske poti s katerimi ima UJP sklenjene pogodbe ali

� portala UJP eRačun, preko katerega bodo lahko izdajatelji pošiljali eRačune neposredno prora-čunskim uporabnikom.

UJP je na svoji spletni strani že objavila seznam poobla-ščenih udeležencev sistema izmenjave eRačunov, s kate-rimi ima sklenjene pogodbe.

Portal UJP (po Pravilniku o standardih in pogojih iz-menjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila je to spletna aplikacija UJP), ki bo omogočal pošiljanje eRačunov neposredno na UJP, je namenjen poslovnim subjektom, ki nimajo ustrezne strojne in programske opreme, potrebne za izdajanje e-ra-čunov v enotni standardizirani obliki, določeni s pravilnikom. Čeprav zgoraj veljavna zakonodaja na področju izmenjave eRačunov te meje ne predpisuje, pa bo po pojasnilu UJP portal podpiral pošiljanje eRa-čunov le za manjše izdajatelje, ki v javni sektor oziroma proračunskim uporabnikom na letni ravni posredujejo največ 5 eRačunov na mesec. Portal bo omogočal roč-ni vnos eRačunov in bo dostopen prek spletne strani UJP od 1. 1. 2015 dalje. Davčni zavezanci lahko testno verzijo tega portala že preizkusijo na naslednji poveza-vi: http://www.ujp.gov.si/novice.asp?id_n=355.

Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

5

Aktualnosti v trgovini z Ukrajino

Ukrajina je trenutno koristnica avtonomne uredbe o znižanju ali odpravi carinskih dajatev za uvoz blaga po poreklu iz Ukrajine, čeprav ima z EU sklenjen pridružitveni sporazum. Prav tako pa je koristnica Splošnega sistema preferencialov EU. V vsakem od teh trgovinskih režimov so predpisana različna pravila o poreklu blaga, ki so predpogoj za koriščenje trgovinskih ugodnosti.

Ukrajina kot koristnica avtonomne uredbe o znižanju ali odpravi carinskih dajatev za uvoz blaga po poreklu iz Ukrajine

Z Uredbo (EU) št. 1150/2014 o spremembi Uredbe EU št. 374/14 o znižanju ali odpravi carinskih dajatev za uvoz blaga po poreklu iz Ukrajine, ki je bila objavljena v Uradnem listu EU, serija L št. 313 z dne 31. 10. 2014, je bila veljavnost avtonomnega režima za Ukrajino podaljšana do 31. decembra 2015. Po tem datumu naj bi se pričel uporabljati pridružitveni sporazum EU z Ukrajino.

Uredba predvideva enostransko znižanje oziroma ukinitev carinskih dajatev pri uvozu blaga po poreklu iz Ukrajine v EU, v skladu s trgovinskimi določbami sporazuma o pridružitvi med EU in Ukrajino.

Ukrajina v okviru avtonomnega režima koristi enaka pravila o poreklu blaga kot Moldavija in države Zahodnega Balkana v okviru svojih avtonomnih režimov. Omogočena je enostranska bilateralna kumulacija porekla blaga, kar pomeni, da lahko kumulirajo samo države upravičenke. Potrjevanje porekla blaga temelji na klasičnem potrdilu o gibanju blaga EUR.1 in izjavah na računih.

Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani

Začasna uporaba trgovinskih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani* (naslov IV) je bila odložena do 31. decembra 2015, zato začasna uporaba naslova IV ter povezanih prilog in protokolov (vključno protokol o poreklu blaga) prične učinkovati šele s 1. 1. 2016.

*Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi

strani je bil objavljen v Uradnem listu EU, serija L, št. 161 z dne 29. 5. 2014, str. 3.

Ukrajina kot upravičenka Splošnega sistema preferencialov EU

Ukrajina ne koristi samo ugodnosti enostransko spre-jetega preferencialnega ukrepa, ki je začel veljati 23. 4. 2014, ampak je tudi država upravičenka splošnega režima v okviru Splošnega sistema preferencialov EU.

Ugodnosti Splošnega sistema preferencialov Evrop-ske unije uživajo le tisti izdelki po poreklu iz držav upra-vičenk tega sistema, ki izpolnjujejo predpisana pravila o poreklu blaga. Ta pravila so določena v členih od 66 do 97w Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kot je bila ustrezno spremenjena.

Iris Gorjanc Dolničar

Na vprašanja naročnikov odgovarja davčna svetovalka Aleksandra Heinzer.

Izvedba eko delavnic

Smo komunalno podjetje. Imeli smo eko delavnice. Za ustvarjanje smo po-trebovali blazine za stol, gumbe, leggins hlače. Zanima nas, ali se DDV odbija?

Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1 ima davč-ni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziro-ma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za na-mene svojih obdavčenih transakcij. Vaša družba bi torej DDV od nakupa zadevnega blaga lahko odbijala le v primeru, da bi to blago uporabila za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti. Ker v svojem vprašanju podrob-nosti v zvezi z dogodkom »eko delavnic« niste opisali, vam natančnega odgovora ne morem podati. Glede na to, da navajate, da je vaša družba komunalno podjetje, se postavlja vprašanje, kakšen je bil namen zadevnih »eko delavnic«. Tako na primer ni znano, ali je vaša druž-ba s tega naslova zaračunavala vstopnino ali je šlo za donacijo oziroma brezplačno opravljene storitve in po kakšni vrednosti, je šlo morda za sponzoriranje ali pro-mocijo, kdo so bili ostali akterji dogodka, ali je zadeva sploh potekala davčno in računovodsko korektno ipd.

VPRAŠANJA – ODGOVORI

6

Stopnja DDV pri menjavi vodomera

Izvedli bomo redno menjavo vodomera, hkrati pa tudi zmanjšanje dimenzije vodomera. Glede na pretok vode sta

vodomera enaka, razlika je le v navojih. Menjavo bomo naredili za podjetje, ki je upravnik stavbe, kjer je potrebna menjava vodomera. Vodomera se ne plača, ker sodi v sklop rednih menjav, plačajo se le ventili in spojke ter delo. Mi bomo račun izstavili podjetju, oni pa bodo stroške razdelili med uporabnike. Kakšna je stopnja DDV?

Zanima nas stopnja DDV pri: � prestavitev vodomera v nov vodovodni jašek

za fizično in pravno osebo s porabljenim ma-terialom in delom

� zamenjava vodomera za fizično in pravno osebo

� prestavitev podzemnega hidranta za fizično in pravno osebo

� izvedba novega priključka za fizične in prav-ne osebe

� odstranitev hidranta za fizične osebe � vgraditev odštevalnega vodomera za fizične,

pravne osebe � dobava, montaža in ocena obratovanja malih

čistilnih naprav za fizične in pravne osebe � praznenje greznic, mKČN in prevoz do čistil-

ne naprave za fizične, pravne osebe � prevzem gošče iz greznic in blata iz mKČN

na čistilno napravo fizične in pravne osebe � ocena obratovanja male komunalne čistilne

naprave (mKČN) za fizične in pravne osebe

Treba je izpostaviti, da je vaše vprašanje zelo široko in zahteva več pozornosti v smislu preverjanja narave dejavnosti v vsakem posameznem primeru, zato spodaj navajam zgolj splošna opozorila, ki so vam lahko v pomoč pri reševanju DDV dilem.

Skladno z 41. členom ZDDV-1 se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno, se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del. Da bi torej v primerih, ki jih izpostavljate, ugotovili uporabo prave DDV stopnje, je treba ugotoviti, ali zadevne storitve oziroma dobave blaga spadajo v omenjeni seznam. Ob tem velja poudariti, da status naročnika (torej, ali gre za pravno ali za fizično osebo) praviloma ne vpliva na določanje stopnje DDV, v določenih primerih pa je pomembno, ali je naročnik

tudi investitor (tudi če takšne dobave naroči preko upravnika, ki jih naroča v njegovem imenu in za njegov račun).

Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV v Prilogi I tako med drugim zajema tudi (navedene točke temeljijo na predvidevanju glede na vsebino vaših vprašanj):

� stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namen- jene za trajno bivanje, ter dele teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh (11. točka Priloge I),

� obnovo in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave (11. a točka Priloge I),

� storitev javne higiene (16. točka Priloge I).

Med storitve gradnje, obnove in popravil se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti, med storitve javne higiene pa:

� ravnanje z odplakami pod šifro standardne klasi- fikacije dejavnosti: E/37.00;

� zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi pod šiframa standardne klasifikacije dejavnosti: E/38.1 in E/38.2;

� pometanje in pranje ulic, cest in parkirišč na javnih površinah, odstranjevanje snega in ledu s cest, letališč in drugih javnih površin, posipanje javnih površin s soljo ali peskom itd. ter dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/81.29.

Najprej je treba torej preveriti, ali vaša družba v posameznem primeru opravi dejavnost, ki se uvršča v zgoraj navedene šifre SKD. Glede na to, da je skladno s 6. členom Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti za razlago vsebine postavk SKD pristojen Statistični urad Republike Slovenije, predlagam, da se v zvezi s slednjim obrnete na njih. Ne glede na navedeno pa velja opozoriti na pogosta vprašanja o razvrstitvi, ki jih Statistični urad Republike Slovenije redno objavlja in dopolnjuje na svoji spletni strani (http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp).

V kolikor ugotovite, da se posamezna storitev uvršča v šifro F/gradbeništvo, je treba nadalje v vsakem posameznem primeru preveriti še druge pogoje, ki jih za uporabo znižane stopnje DDV opredeljujeta ZDDV-1 in PZDDV. Storitve javne higiene (iz zgoraj navedenih šifer SKD) pa so v vsakem primeru obdavčene po znižani, 9,5 % stopnji.

Med objekte iz zgoraj omenjene 11. točke priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

7

ki niso del socialne politike, kadar so zaračunani neposredno investitorju. Pri tem pa morajo biti izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer, da:

� gre za storitev iz šifre F/gradbeništvo SKD, � ne gre za novogradnjo, � vrednost dobavljenih materialov ne presega 50 %

celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV (v primeru, da vrednost materialov presega omenjeni delež celotne vrednosti storitve, ki se opravi na stanovanjskem objektu, ki ni del socialne politike, se takšna dobava šteje za dobavo blaga in je obdavčena po splošni, 22 % stopnji).

Pri opredelitvi stanovanjskih objektov si pomagamo s Stanovanjskim zakonom. Po Stanovanjskem zakonu so stanovanjske stavbe, razen enostanovanjskih stavb, sestavljene iz posameznih delov in skupnih delov, pri čemer so posamezni deli stanovanjske enote, poslovni prostori ali drugi samostojni prostori. K posameznemu delu pa lahko spadajo tudi drugi individualno odmerjeni prostori, če so del stanovanjske stavbe v solastnini etažnih lastnikov. Skladno s tretjim odstavkom 4. člena Stanovanjskega zakona so individualni prostori, ki pripadajo določenim posameznim delom, lahko atriji, kleti, drvarnice kot tudi garaže, balkoni, terase, lože, če niso sestavni del posameznega dela. Med skupne dele v večstanovanjski stavbi po 5. členu Stanovanjskega zakona sodijo stopnišča, vhodni vetrolovi, hodniki, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostori za odlaganje odpadkov in drugi prostori, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (dovozi, klančnine in podobno) ter zemljišče, na katerem stavba stoji, lahko pa tudi drugo zemljišče, na katerem so izpolnjeni pogoji lastništva. Skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi so temelji, nosilni zidovi in druge vrste konstrukcij, stropi, streha, fasada, dimniki, prezračevalne tuljave, svetlobni jaški, jaški dvigal in druge podobne konstrukcije.

Skupne inštalacije, naprave in oprema v večsta-novanjski stavbi so notranja električna, vodovo-dna, plinovodna in toplovodna napeljava, ki je za hišnimi priključki in se nahaja v skupnih prostorih, dvigala, kanalizacija, naprave za ogrevanje, televizij-ske in druge sprejemne antene, strelovodi, naprave za gašenje, odkrivanje in javljanje požara, varnostna raz-svetljava in vsi komunalni priključki, ki so namenjeni skupni rabi. Četrti odstavek 20. člena Stanovanjske-ga zakona nadalje še določa, da se del zemljišča, ki ima svojo parcelno številko in je s pravnim poslom ali odločbo sodišča določen kot sestavni del stanovanja (atrij, odmerjeno parkirno mesto) šteje za del stanova-nja in ne kot poseben skupni del.

� stanovanjski objekti, če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike,

� stanovanjske stavbe za posebne namene (stavbe, namenjene začasnemu reševanju sta-novanjskih potreb socialno ogroženih, stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, kakor so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske sku-pine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenje-ne za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev),

� pripadajoči deli teh objektov (individualni pros- tori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu, kot pripadajoči del objektov pa se ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev),

in sicer pod pogojem, da so njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunani neposredno investi- torju.

Če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

Stanovanje je del socialne politike, če v večstanovanj-ski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stano-vanjskega objekta, pri čemer je uporabna površina seštevek površine bivalnih prostorov. Natančnejša razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb, vključno z opredelitvijo uporabne površine, je dolo-čena z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov (podrobnejšo razvrstitev najdete v Klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) 2012 s pojasnili, ki je objavljena na spletni strani SURS – http://www.stat.si/doc/klasif/CC_SI_KlasifikacijaObjektov2012.pdf, za podrobnej-ša pojasnila glede uvrstitve posameznih vrst objektov, pa predlagam, da se obrnete na pristojni organ). Način določitve uporabne površine je razviden tudi iz meto-dološkega navodila »Razvrstitev vrste prostorov glede na namen uporabe«, ki ga na svojih spletnih straneh objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije.

Skladno s Prilogo I DDV se po nižji stopnji obračunava tudi od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov (kaj še šteje za pripadajoči del stanovanjskega objekta, je navedeno že zgoraj),

8

Glede na naravo storitev, ki jih vaša organizacija opravlja in kompleksnosti področja vsekakor svetujem, da se obrnete še na svojega davčnega svetovalca, ki bo imel vpogled v dodatno dokumentacijo in dejansko stanje. Rada bi vas namreč obvestila, da je v zvezi s podobnimi primeri moč zaslediti pojasnila* davčnega organa, ki na primer za uporabo znižane stopnje pri raznih priključkih pogojuje z lastništvom le-teh, in sicer:

1. Pojasnilo DURS, št. 42601 - 610/2004, 3. 3. 2005

v katerem davčni organ pojasnjuje, kako je z DDV stopnjo pri plinskih inštalacijah. Pri tem meni, da je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti izpolnjevanje predpisanih pogojev za uporabo nižje davčne stopnje. Pri izvedbi plinske inštalacije potekajo dela zunaj stanovanjskega objekta (polaganje cevi, postavitev plinohrama, omarice z regulatorjem), kakor tudi znotraj stanovanjskega objekta (cevi, odvodni dimniki, peč), na samem objektu pa se vgradi omarica za požarno pipo. Storitev izvedbe plinske instalacije (kakor npr. polaganje cevi do priključne enote ali hiše) je po mnenju DURS obdavčena s splošno davčno stopnjo, ker ta priključek ni v lasti lastnika stanovanj, ampak v lasti javnega podjetja, ki gradi, torej ni izpolnjen eden od zgoraj navedenih pogojev. Na primer vgradnja peči, ki je v lasti imetnika stanovanja, pa je obdavčena z nižjo stopnjo DDV.

2. Pojasnilo MF, št. 426-02-58/2005/2, 11. 5. 2005

v katerem davčni organ zaključuje, da je pri opredelitvi, ali se od priključitev stanovanjskih objektov na plinsko omrežje obračunava DDV po znižani stopnji, ključno lastništvo plinskih instalacij. Davčni organ tako pojasnjuje, da inštalacije za priključitev v omrežje za distribucijo plina niso v lasti lastnikov stanovanjskih objektov, zato je od zaračunane storitve priklopa treba obračunati DDV po splošni stopnji.

3. Pojasnilo MF, št. 57886/03, z dne 12. 5. 2003

v katerem davčni organ pojasnjuje, da je od storitev gradnje, obnove in popravil priključkov, ki ne predsta-

vljajo dela stanovanjskega objekta ter priključkov, ki sicer predstavljajo del stanovanjskega objekta, vendar pa so v lasti distributerja električne energije, DDV treba obračunati po splošni stopnji.

*Vsa aktualna pojasnila najdete na strokovnem portalu www.ddvasistenca.si ali www.dara.si v rubriki »Pojasnila«. Pojasnila davčnega organa navajamo v celoti.

Plačnik DDV

Skladno s točko a) 76. a člena ZDDV-1 mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se med drugim opravijo gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Omenjeni člen med drugim opredeljuje 127.a člen PZDDV, ki v tretjem odstavku določa, da se opisana obrnjena davčna obveznost ne nanaša na davčnega zavezanca, ki naroča blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 preko upravnikov nepremičnin, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun, ko se uporabi točka c) šestega odstavka 36. člena ZDDV-1. V tem primeru se uporabljajo splošna pravila iz 76. člena ZDDV-1.

V kolikor torej izvajalec opravi gradbene storitve za naročnike, ki te storitve naročajo preko upravnika stavbe, se obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 ne uporabi.

DDV v poslovni praksi – strokovni vestnik z nasveti, komentarji in rešitvami praktičnih primerov s področja DDV in carin za davčne zavezance.

Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel. št.: 01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2007-2014 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o./ Strokovna urednica: Kristina Suhadolnik/ Stavek in tisk: Grafika Kodre s.p./ Izhaja: vsakih 14 dni/ Cena: 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih offline ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v dveh tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika./ ISSN 1854-4126

Več odgovorov na vprašanja poiščite v

DDV V POSLOVNI PRAKSI ON-LINE št. 24/2014

www.ddvvpraksi.si

� Posredniške storitve za naročnika s Kajmanskih otokov� Prekluzivni rok