DDV v poslovni praksi 1

DDV v poslovni praksi 1

Strokovni vestnik z nasveti, komentarjiin rešitvami praktičnih primerovs področja DDV in carin za davčne zavezance

Strokovna založbaekonomske, pravne in tehnične literature

20/201111.10.2011

Ljubljana

Dragi bralci,

letošnja jesen je s seboj prinesla nekaj ne-gotovosti, ki se odraža denimo na sloven-skem političnem in gospodarskem odru, tla se majejo tudi Uniji, vse skupaj pa prinaša dileme tudi v naša življenja. Pri tem ne gre sklanjati glave, pač pa z veliko žlico zajeti pogum, ki nam bo pomagal prebroditi naj-hujše, saj, časi se vendarle bodo slej ko prej obrnili na bolje, vedno se namreč najde še kakšno odprto okno, skozi katerega posije sonce.

Za vprašanja, ki vas pestijo na področju DDV še naprej skrbimo mi, zanesljivost v naši hiši ni vprašljiva. Skupaj bomo vedno našli najboljšo rešitev. Držite se tega mota tudi v osebnem življenju in prebijte dan v pri-jetni družbi.

Prijetno vas pozdravljam in se veselim sodelo-vanja z vami.

Kristina Suhadolnik za redakcijo založbe Verlag Dashöfer

ISS

N 18

54

-412

6

PRAKTIČNI NASVET

Obdavčitev nabave blaga v EU

Fizična oseba je registrirana poleg službe še za do-datno kmetijsko dejavnost in je identificirana za na-mene DDV. V svojih hlevih ima plemenske konje in kobile. V Italiji so naročili in nabavili seme za razplod in osemenitev ene kobile. Sedaj so dobili za nave-deno dobavo semena račun v višini 2.500,00 EUR brez obračunanega italijanskega DDV.

Fizična oseba ki opravlja tudi kmetijsko dejavnost in ima veljavno slovensko identifikacijsko DDV številko, je torej kupila seme za razplod. Primer ima vse običaj-ne značilnosti pridobitve blaga v Sloveniji oz. dobave blaga iz Italije v Slovenijo. Italijanski dobavitelj je rav-nal pravilno in ni obračunal DDV svoje države.

Dobava blaga pomeni prenos pravi-ce do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik. Pridobitev blaga znotraj Unije pomeni pridobitev pravice razpolaganja na premičninah, kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju od-pošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec ali sam pridobitelj ali druga oseba za ra-čun enega od njiju.

Nabava blaga ki je opisana, je obdavčena v Sloveniji.

Po 12. točki Priloge I k ZDDV-1 se z nižjo stopnjo DDV (8,5%) obdavčujejo živali za pitanje, semena, sadike, gnojila, fitofar-macevtska sredstva, biotična sredstva za varstvo rastlin ter storitve, ki so namenjene iz-ključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu; to točko Priloge I posebej pojasnjuje 55. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV (Pravilnik).

Po drugem odstavku 55. člena Pravilnika se po niž-ji stopnji obdavčujejo tudi ptičja valilna jajca (tarifne oznake: od vključno 0407 00 11 do vključno 0407 00 19), bikovo seme (tarifna oznaka: 0511 10 00), seme

KAZALOPRAKTIČNI NASVET Obdavčitev nabave blaga v EU 1

VPRAŠANJA-ODGOVORI Prejet račun iz Avstrije 2 Je samoobdavčitev pravilna? 2 Povrnjen denar za storitve 3 Prodaja hiše direktorju 4 Uvoz blaga za nadaljnjo prodajo 4 Obdavčitev delovnih aktivnosti 5

DDV v poslovni praksi2

drugih živali (tarifna oznaka: 0511 99 85) ter ne-užitna ribja jajčeca in ikre (tarifna oznaka: 0511 91 90).

V tarifno oznako 0511 99 85 se uvrščajo vsi drugi proizvodi živalskega izvora, ki so neupo-rabni za prehrano ljudi. Nabavo v zgornjem pri-meru se torej obdavči po nižji (8,5%) stopnji DDV (samoobdavčitev).

mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.

VPRAŠANJA-ODGOVORIPrejet račun iz Avstrije

Naš posrednik iz Avstrije za naše zaposlene uredi vizo za potovanje v Rusijo. Kako ta prejet račun iz ATU za stroške vize, ki je brez dav-ka, poročamo v DDV-O? Del teh stroškov pa moramo zaračunati naprej davčnemu zavezan-cu v SLO, ker ena oseba ni zaposlena pri nas, ampak v našem hčerinskem podjetju. Na kaj se sklicujemo pri izdanem računu in kako ga evidentiramo?

Uvodoma je treba poudariti, da vam zgolj na pod-lagi vašega vprašanja in brez vpogleda v dodatno dokumentacijo natančnega odgovora ne morem podati, zato v nadaljevanju podajam DDV implika-cije za dva različna primera.

1. primer: Avstrijska družba je vizo za poto-vanje v Rusijo zaračunala v okviru svoje storitve (npr. administrativne storitve)

V primeru, da je avstrijska družba stroške vize za zaposlene v sloven-ski družbi zaračunala v okviru svoje administrativne storitve, je treba po mojem mnenju takšno transakcijo obravnavati kot enotno storitev. Posledično gre za storitev, pri kateri je kraj obdavčitve, skladno s prvim odstav-kom 25. člena ZDDV-1, v kraju, kjer ima naročnik – davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti, stalno poslovno enoto oziroma stalno/običajno prebiva-lišče. To pomeni, da je kraj obdavčitev te storitve Slovenija in je slovenska družba od te storitve dol-žna obračunati DDV po sistemu samoobdavčitve. V obrazec DDV-O se tak račun evidentira v vrsti-co 32a – prejete storitve iz drugih držav članic EU (osnova za DDV), v vrstico 23a – obračuna-ni DDV od prejetih storitev iz drugih držav članic EU po stopnji 20% (znesek DDV) ter v vrstico 41

– odbitek DDV od nabav blaga in storitev, pridobi-tev blaga in prejetih storitev iz drugih držav članic EU in od uvoza po stopnji 20% (znesek DDV, ki ga sme slovenska družba odbiti, v kolikor so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji).

Ko bo slovenska družba to storitev prezaračunala naprej drugi slovenski družbi, je dolžna na raču-nu obračunati slovenski DDV.

2. primer: Avstrijska družba je vizo za poto-vanje v Rusijo plačala v imenu in za račun slovenske družbe

Če pa je avstrijska družba vizo za potovanje v Rusijo dejansko plačala v imenu in za račun obeh slovenskih družb, po mojem mnenju stroški vize niso predmet DDV. V tem primeru prejetega računa slovenska družba ne evidentira v DDV evi-dence in ne obračuna DDV. Ravno tako v DDV evidence ne evidentirate dokumenta za vizo, ki ga je izdal pristojni državni organ.

V primeru, da tudi slovenska družba pri prezara-čunavanju vize drugi slovenski družbi deluje v imenu in za račun slednje, za povračilo stroškov po mojem mnenju ni treba izdati računa temveč zgolj zahtevek, kateremu predložite račun/doku-ment za vizo, ki ga je izdal pristojni organ. Zahtevka se ne evidentira v DDV evidence, tem-več na prehodne postavke skladno s c) točko še-stega odstavka 36. člena ZDDV-1. Ta člen določa, da se zneski, ki jih davčni zavezanec prej-me od svojega naročnika kot povračilo za izdat-ke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke, ne vštevajo v davčno osnovo. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti za-računanega DDV od teh transakcij.

Ne glede na navedeno pa opozar-jam, da v kolikor dejansko stanje ni takšno kot opisano v tem primeru, gre po mojem mnenju za opravlje-no storitev, od katere je slovenska družba dol-žna obračunati DDV.

Nina Klobučarič Taxgroup svetovanje d.o.o.

Je samoobdavčitev pravilna?

Smo družba, identificirana za na-mene DDV v Sloveniji. Za po-možna dela ne zaposlujemo lastnih delavcev (vlaganje prilog

DDV v poslovni praksi 3

v časopise). Ta dela na našem sedežu opra-vijo delavci, zaposleni v drugi nepovezani družbi. Do pred kratkim smo imeli pogodbo z družbo s sedežem v Sloveniji in ta nam za-računavala svoje storitve (po vloženih koma-dih) s slovenskim DDV. Sedaj pa so želeli, da sklenemo pogodbo z njihovo matično družbo v Avstriji (delavci ostajajo isti, so zaposleni pri družbi v Sloveniji) in nam oni izstavljajo račune za opravljene storitve (za vložene ko-made) brez DDV. Na osnovi prejetih računov naredimo samoobdavčitev in istočasno odbi-jamo DDV.

Družba v Sloveniji (ki ima zaposlene delavce, ki opravijo storitev vlaganja) zaračuna to isto storitev tudi brez DDV svoji matični družbi v Avstrijo. Tako, da gre za prefakturiranje od slovenske družbe (brez DDV), ki izvaja dela njegovi povezani družbi v Avstrijo, ta pa dalje fakturira nam v Slovenijo (brez DDV).

Ali je lahko to iz vidika DDV sporno za nas kot naročnika? Ali je pravilno, da naredimo samoobdačitev in istočasno odbijamo DDV?

Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak (razen nekaterih storitev, za katere veljajo posebna pravila, vendar le-ta za opisane storitve ne pridejo v poštev) je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Torej prvi odstavek 25. člena ZDDV-1 določa kraj obdavčitve po sedežu prejemnika, davčnega zavezanca.

Iz navedenega pravila izhaja, da ko vam davčni zavezanec – družba iz Avstrije izda račun, ravna pravilno, da vam na izdanem računu ne obraču-na avstrijskega DDV. Kraj opravljanja teh storitev je Slovenija (ker imate vi, kot prejemnik storitve sedež v Sloveniji), posledično je potrebo obraču-nati DDV v Sloveniji, kar pomeni, da vi kot preje-mnik storitve – davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, obračunate DDV v skla-du s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1. Prav tako pa imate pravico do odbitka vstopne-ga DDV po splošnih pravilih za odbitek DDV iz 63. člena ZDDV-1. Za uveljavljanje pravice do do-bitka morate izpolnjevati formalnosti, predpisane v četrtem, petem in šestem odstavku 107. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. Če torej do roka za oddajo obračuna DDV razpolagate z računom ali drugim dokumentom, ki omogoča obračun DDV ter ta DDV izkažete kot izstopni DDV, po-tem lahko v tem davčnem obdobju tudi odbijate vstopni DDV.

Načeloma to pomeni, da je samoobdavčitev nev-tralna, in da ne prihaja do zalaganja DDV; če ste davčni zavezanec, ki ima pravico do odbitka vsto-pnega DDV, obračunate DDV in odbijate DDV praviloma v istem davčnem obdobju.

Avstrijska družba zaračuna opravlje-no storitev vlaganja v mesecu aprilu (1.-30.4.2011), račun je izdan z da-tumom 10.5.2011. Datum prejema računa v vaši družbi je 15.5.2011. Obveznost za obračun DDV nastane na zadnji dan aprila, ko je storitev opravljena – torej obveznost izkažete v obračunu DDV za mesec april. Pravica do odbit-ka nastane prav tako v aprilu, saj ste račun prejeli do roka za oddajo aprilskega obračuna DDV.

Andreja Škofič Klanjšček Deloitte d.o.o.

Povrnjen denar za storitve

Naš zaposleni je na službeni poti založil denar za hotelske storitve v tretjih državah za osebo, ki je zaposlena v našem hčerinskem podjetju. Mi mu denar povrnemo, vendar mo-ramo račun za hotelske storitve v tujini prefak-turirati drugemu davčnemu zavezancu iz Slovenije. Na kateri člen se sklicujemo in kako ga zavedemo v DDV-O?

Ob predpostavki, da se račun za ho-telske storitve glasi na vašo družbo in boste tako omenjene storitve pre-zaračunali v svojem imenu, je treba po mojem mnenju upoštevati zlasti 16. člen ZDDV-1, ki določa, da kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam.

Skladno s 27. členom ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, med drugim vključno z nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, kraj, kjer se nepremič-nina nahaja. To posledično pomeni, da preje-ti račun iz tretje države ni predmet slovenskega DDV in ga ne evidentirate v slovenske DDV evi-dence. Enako pravilo določanja kraja obdavčitve upoštevate na strani izdaje računa, ko hotelske storitve prezaračunate davčnemu zavezancu s se-dežem v Sloveniji. Ker gre za hotelske storitve, ki so bile opravljene v zvezi z nepremičnino, ki se nahaja v tretji državi, na računu slovenskega DDV ne obračunate, saj transakcija ni predmet DDV.

DDV v poslovni praksi4

Izdanega računa ne poročate v DDV-O obrazec, evidentirate pa ga med izdane račune.

Iz vašega vprašanja ni razvidno, v kateri državi je bila storitev opravljena, zato vam glede možnosti vračila DDV v tej državi podrobnejšega odgovora ne morem podati. Davčni zavezanec namreč vra-čilo DDV, ki mu je bil zaračunan v tretjih državah, lahko zahteva nazaj le od tistih držav, s katerimi je zagotovljena vzajemnost, in sicer pri pristoj-nem organu te države. Stanje vzajemnosti lahko preverite na spletnih straneh DURS.

Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Pakta svetovanje d.o.o.

Prodaja hiše direktorju

Lani smo kupili hišo v III. gradbe-ni fazi od fizične osebe, kjer je bil zaračunan 2% davek na nepre-mičnine. Potem smo jo dokonča-li in sedaj jo prodajamo direktorju podjetja (fizični osebi). Prosim vas za pojasnilo gle-de obdavčitve. Ali se zaračunava na pogodbi DDV 8,5% (uporabne stanovanjske površine je manj kot 250m2) ali davek na promet nepre-mičnin 2%?

V odgovoru predpostavljam, da direktor ni davčni zavezanec in nima veljavne identifikacijske števil-ke za DDV.

V fazi, ko vam je nepremičnino proda-la fizična oseba, je bilo pravilno, da je bil obračunan davek na promet nepremičnin. Sedaj v naslednjem koraku vi prodajate nepremičnino (hišo) di-rektorju (fizični osebi). Transakcije z nepremični-nami so načelno oproščene plačila DDV v skladu s 7. točko 44. člena ZDDV-1. Vendar pa je v isti določbi določeno, da transakcija ni oproščena plačila DDV, če je dobava opravljena, preden po-tečeta dve leti od začetka uporabe oziroma prve vselitve.

Če še ni poteklo dve leti od začetka uporabe oziroma prve vselitve v hišo, potem transakcija prodaje ni oproščena plačila DDV, temveč mo-rate vi kot prodajalec obračunati DDV. V tem delu niti ne smete uporabiti določbe 76. a čle-na ZDDV-1, saj vaš kupec nima veljavne identi-fikacijske številke za DDV in ne more narediti samoobdavčitve. Glede na vaše vprašanje do-mnevam, da so izpolnjeni pogoji za obdavči-tev po znižani stopnji (kot navajate je manj kot 250 m2) torej po 8,5%.

Če pa je že poteklo več kot dve leti od začetka uporabe oziroma prve vselitve v hišo, potem je prodaja hiše oproščena plačila DDV in je potreb-no obračunati 2% davek na promet nepremičnin. Tudi v tem primeru ne morete uporabiti določbe 76. a člena ZDDV-1.

Tanja Urbanija, davčna svetovalka BDO Svetovanje d.o.o.

Uvoz blaga za nadaljnjo prodajo

Slovenska družba je iz Srbije uvozila blago za nadaljnjo pro-dajo. Na računu, na katerem so zaračunani DDV in carinski stroški od uvoženega blaga, voznina ni zaračunana (prej je bilo tako). Letos so za-čeli za prevoze izdajati račune posebej, na katerih je tudi klavzula, da DDV ni obraču-nan v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 – plačnik davka je naročnik, in sicer za postavko Voznina do SLO meje in stroški špediterja. Ali moramo za takšen račun na-rediti samoobdavčitev?

Kraj obdavčitve pri prevoznih storitvah

Skladno s splošnim pravilom glede določanja kraja obdavčitve pri sto-ritvah prevoza blaga (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1) je kraj opravlja-nja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. V zadevnem primeru ima vaša družba kot naročnik prevozne storitve sedež v Sloveniji, kar posledično pomeni, da je kraj obdavčitve ta država.

Kadar prevoznik davčnemu zavezancu s sede-žem v Sloveniji zaračuna prevoz blaga, ki je po-vezan z uvozom tega blaga, je kraj obdavčitve te storitve Slovenija. Vendar pa je treba na-dalje preveriti, kdo takšen DDV obračuna. Treba je namreč upoštevati 38. člen ZDDV-1, ki med drugim določa, da se v davčno osno-vo pri uvozu blaga med drugim vštevajo tudi postranski stroški (sem spadajo tudi stroški prevoza), ki nastanejo do prvega na-membnega kraja na ozemlju države članice uvo-za. »Prvi namembni kraj« pomeni kraj, naveden na tovornem listu ali drugem dokumentu, s ka-terim se blago uvozi v državo članico uvoza. Če tak kraj ni naveden, se za prvi namembni kraj šteje kraj prvega pretovora blaga v državi čla-nici uvoza.

DDV v poslovni praksi 5

Če prevoznik, davčni zavezanec, s sedežem v Sloveniji ugotovi, da je bila storitev prevoza všteta v davčno osnovo pri uvozu blaga (DDV v tem primeru obračuna carinski or-gan), se po mojem mnenju lahko sklicuje na 13. točko prvega odstavka 50. člena ZDDV-1 ali 144. člen Direktive o DDV in DDV na računu ne obračuna. Za del poti, ki ni vštet v davčno osnovo ob uvozu, pa je dolžan obraču-nati slovenski DDV.

Na računih, ki ste jih predložili, je izvajalec stori-tve prevozne stroške razdelil na tiste, opravljene do meje in tiste, opravljene od meje naprej po Sloveniji. Takšna delitev verjetno izhaja iz zgo-raj navedenih pravil. Predvidevam namreč, da so bile storitve do meje in špediterske storitve že vključene v carinsko vrednost in vam je DDV od teh storitev že obračunal carinski organ. V tem primeru bi bilo pravilno, da se izdajatelj predloženih računov sklicuje na zgoraj ome-njeno 13. točko prvega odstavka 50. člena ZDDV-1 ali 144. člen Direktive o DDV, ne pa na določbe, ki jih navaja izdajatelj. Za lažje ra-zumevanje v nadaljevanju navajam nekaj prime-rov, ko bi bile klavzule, ki jih navaja vaš izdajatelj ustrezne:

prvi odstavek 25. člena ZDDV-1: kadar ima naročnik sedež v drugi državi, kot je država, v kateri ima sedež izvajalec storitve;

e. točka prvega odstavka 52. člena ZDDV-1: kadar je prevoz blaga neposredno povezan z izvozom blaga iz Skupnosti ali z uvozom bla-ga, vendar le, kadar se blago v Sloveniji ne sprosti – na primer postopek 42; in

drugi odstavek 28. člena ZDDV-1: kadar je prevoz blaga opravljen osebi, ki ni davčni zavezanec.

Strinjam se z vašimi pomisleki, da je izdajatelj predloženih računov ne sklicuje na ustrezne kla-vzule, vendar pa ustreznost obračunanega DDV ne morem potrditi, saj iz vašega vprašanja ni ja-sno razvidno, katere storitve so bile v zadevnem primeru dejansko sploh vštete v davčno osno-vo ob uvozu in, ali je bilo to blago namenjeno v Slovenijo. Ob predpostavki, da je izdajatelj DDV obračunal pravilno (v davčno osnovo sta bili v šteti prevozna storitev do meje in špediter-ska storitev), potem ga pozovite, naj vam račun popravi in se pri postavkah, kjer DDV ni obra-čunan, sklicuje na 13. točko prvega odstavka 50. člena ZDDV-1 ali 144. člen Direktive o DDV. V tem primeru v vaše DDV evidence evidentirate samo tiste postavke, kjer je DDV obraču-nan, saj so ostale navedene zgolj informativno

in niso predmet DDV (DDV je bil namreč obra-čunan že ob uvozu blaga). Davčno osnovo ob-davčljivih postavk poročate v polje 31, odbitek obračunanega DDV pa v polje 41 DDV-O obraz-ca (ob predpostavki, da v celoti uveljavljate pravico do odbitka vstopnega DDV). Če pa ugotovite, da postavke, od katerih izdajatelj ra-čuna ni obračunal DDV, niso vključene v davčno osnovo ob uvozu blaga, potem izdajatelja pozo-vite, naj račun tudi v tem delu popravi in v celoti obračuna DDV.

Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Pakta svetovanje d.o.o.

Obdavčitev delovnih aktivnosti

Društvo, ki deluje kot komuna za zdravljenje odvisnosti od droge, pri svojem terapevtskem delu uporablja delovne aktivnosti kot so zbiranje železa, selitve, zbiranje starega pohištva.

Staro pohištvo očistijo, uredijo in nato tudi prodajo po simbolični ceni. Odvisniki lahko pridejo v komuno brezplačno in brezplačno tam tudi živijo. Da se v komuni lahko pre-živijo in plačajo položnice in hrano, fantje delajo, s tem se socializirajo, navajajo de-lovnih navad in si tudi omogočijo, da nekaj zaslužijo kot društvo, da lahko sploh delu-jejo in plačujejo vse stroške društva, ki je nepridobitno.

Ali drži, da če bi se glede na vrednost pro-danega pohištva in železa morali registrirati za DDV, da bi bili oproščeni plačila DDV po 11. točki 42. člena ZDDV-1?

Predvidevam, da bi bil njihov odbitni delež 0, ker bi bili vsi računi, ki jih izdajo, oproščeni obračuna DDV, torej tudi od nobene prejete fakture ne bi smeli odbijati DDV?

Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjer koli ne-odvisno opravlja katero koli ekonomsko dejav-nost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti (prvi odstavek. 5. čl. ZDDV-1). Na sta-tus zavezanca ne vpliva pravna oblika, v kateri je oseba registrirana oz. v okviru katere se dejav-nost opravlja.

Dejavnosti, kot so zbiranje železa, opravljanje selitev, zbiranje starega pohištva spadajo med ekonomske in so kot take predmet obdavčitve z DDV.

DDV v poslovni praksi6

ZDDV-1 v prvem odstavku 94. čl. dolo-ča, da je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdo-bju zadnjih 12 mesecev ni prese-gel oz. ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa. Obdavčljivi promet obsega obdavčene in oproščene tran-sakcije, opravljene na ozemlju Slovenije. Oseba torej, ki šteje za zavezanca po definiciji prvega odstavka 5. člena ZDDV-1, mora obračunavati DDV od trenutka, ko se identificira, torej prese-že ali se pričakuje, da bo presegla 25.000 EUR prometa oz. že prej, če se za identifikacijo odloči prostovoljno. Do trenutka identifikacije zanjo ve-lja posebna ureditev za male davčne zavezance, kar pomeni, da DDV od opravljenih dobav blaga in storitev ne obračunava in ne odbija DDV od nabav.

Izjema od obveznosti identifikacije v primeru do-seganja oz. preseganja vrednosti prometa v višini 25.000 EUR velja za tiste zavezance, ki na oze-mlju Slovenije opravljajo samo oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti (točka c) tretjega odstavka 78. čl. ZDDV-1).

Društvo ne bi bilo zavezano k identifikaciji kljub doseženi višini letnega prometa, v kolikor bi bile dejavnosti, ki jih opravlja, v celoti oproščene, brez pravice do odbitka.

11. točka 42. člena ZDDV-1 določa, da so plačila DDV oproščene storitve, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njiho-vimi pravili, opravijo nepridobitne organizacije s cilji (…) humanitarne narave, in dobava blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju kon-kurence.

Društvo, ki ga obravnavamo, bi najver-jetneje lahko opredelili kot »organi-zacijo s cilji humanitarne narave«, vendar pa se vprašanje v zvezi z DDV obravnavo v prvi vrsti nanaša na stori-tve, ki se opravljajo navzven, v razmerjih s tretjimi osebami (in ne s člani ali odvisniki), zato menim, da dejavnost društva v tem smislu ne ustreza de-janskemu stanu iz 11. točke 42. člena ZDDV-1 in je tako ne moremo obravnavati kot oproščeno. Posledica tega je, da se mora društvo, ob prese-ganju vstopnega praga 25.000 EUR letno1, iden-tificirati in obračunavati DDV.

1 Upoštevajo se tudi storitve, opravljene za odvisnike, v kolikor se, v skladu z napisanim v nadaljevanju, štejejo za obdavčljive (tj. odplačne).

Identifikacija za DDV in opravljanje obdavče-nih transakcij pomeni, da ima zavezanec pravi-co do odbitka vstopnega DDV od nabav blaga in storitev, ki jih uporabi za namene obdavčenih izhodnih transakcij in nabav, ki so njihova posle-dica. Samo po sebi se tako postavi vprašanje, v kolikšni meri bo društvo s pridobitvijo statusa identificiranega davčnega zavezanca upravičeno odbijati vstopni DDV v zvezi z nabavami hrane, elektrike, vode ipd.

Ne smemo namreč pozabiti, da društvo, poleg omenjenih ekonomskih, opravlja tudi storitve za odvisnike, in to brezplačno, ter da je del nabav društva prav gotovo povezan (tudi) s temi in ne (le) z obdavčenimi dejavnostmi.

Za odgovor na vprašanje upravičenosti do od-bitka DDV v zvezi s temi nabavami je potrebno presoditi:

ali gre za odplačne ali neodplačne storitve, in

če so odplačne – ali so obdavčene ali oproščene.

Neodplačne in odplačne storitve

Vprašanje (ne)odplačnosti se presoja na podla-gi vsebine razmerja med društvom in posame-znim odvisnikom2. V kolikor se delo odvisnika za društvo lahko šteje kot plačilo za storitve, ki jih dobi od društva, potem so storitve društva predmet obdavčitve z DDV. Pri presoji, ali gre delo šteti za plačilo, je potrebno upoštevati naslednje:

v skladu s stališčem Sodišča ES gre za ob-davčljivi promet, kadar obstaja neposredna zveza med opravljeno dobavo in prejetim plačilom, pri čemer mora med dobaviteljem in prejemnikom obstajati pravno razmerje, v okviru katerega pride do izmenjave dobave in plačila3;

dobave, opravljene za plačilo, so tiste doba-ve, ki se opravijo z namenom, da bi se pre-jela protidobava, pri čemer zadostuje, da dobavitelj dobavo opravi, ker od prejemni-ka dobave pričakuje protidobavo (plačilo). Zakonska definicija "dobave blaga in stori-tve, opravljene za plačilo" predpostavlja ne-posredno odvisnost (povezavo) med dobavo in plačilom. S strani prejemnika zadostuje,

2 Odvisnikov v odnosu do društva ne gre šteti za davčne zavezan-ce, kar pomeni, da storitve, ki jih opravljajo za društvo, v nobenem primeru niso predmet obdavčitve z DDV.

3 C-16/93 Tolsma.

DDV v poslovni praksi 7

da plačilo sledi dobavi oz. da dobava povzro-či plačilo;

notranja povezava med dobavo in plačilom je bodisi pravne narave (dvostranska ali enostranska pogodba) ali dejanske nara-ve (t.i. prostovoljne dobave), ko zavezanec deluje v pričakovanju, da bo prejemnik, kljub neobstoju pravne obveznosti, dobavo plačal.

Neodplačne storitve niso predmet DDV, od-plačne pa so obdavčljive, torej obdavčene ali oproščene.

Oprostitev plačila DDV

V skladu s 6. točko 42. člena ZDDV-1 so plači-la DDV oproščene socialno-varstvene storitve in z njimi neposredno povezane dobave bla-ga, ki jih opravljajo nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo kot organizacije za samopomoč.

Dejavnosti terapevtskih skupnosti za zasvojene osebe štejejo med socialno-varstvene storitve, za katere velja oprostitev (87.200 Dejavnost nasta-nitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb)4, merila za pridobitev statusa »organizacije za samopomoč« pa določa Zakon o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/2003).

Če pogoji za oprostitev niso izpolnjeni, gre za obdavčene transakcije.

V odvisnosti od opredelitve razmerja med dru-štvom in odvisnikom so posledice za pravico do odbitka naslednje:

če gre za neodplačne dobave blaga in/ali sto-ritev društva, ne gre za dobave, ki bi bile pred-met DDV, zato vstopni DDV v zvezi z njimi ni odbiten,

če so dobave odplačne, je DDV odbiten, ven-dar le, če gre za obdavčene storitve (pogo-ji za uporabo 6. točke 42. čl. ZDDV-1 niso izpolnjeni).

Kombinacija opravljanja obdavčenih in neobdav-čenih ali oproščenih dobav od zavezanca zahte-va, da na podlagi dejanskih podatkov, ločenega knjigovodstva ali izračunanega odbitnega deleža ugotovi, koliko vstopnega DDV od nabav, ki služi-jo obema vrstama transakcij, sme odbiti.

4 64. čl. Pravilnika v povezani s Standardno klasifikacijo dejavnosti (2008).

Izpolnjevanje obrazcev

S pridobitvijo statusa zavezanca, identificiranega za DDV, je potrebno obračunavati DDV, torej od-dajati DDV obrazce. Smernice za izpolnjevanje so v splošnem naslednje:

zavezanec v DDV-O vpisuje vrednost opravlje-nih obdavčenih transakcij, vrednost nabav, ki so z njimi povezane, in vstopni DDV, ki ga sme odbiti,

če se storitve, opravljene za odvisnike, šteje-jo za obdavčene, velja enako kot pri prejšnji alineji, če so oproščene, pa velja, da vsto-pni DDV v zvezi z njimi šteje za neodbitnega, katerega višina se določa po različnih me-todah iz 105. člena pravilnika oz. 65. člena zakona,

če se storitve društva opredelijo kot neod-plačne in posledično niso predmet DDV, se v DDV-O ne vpisujejo, vstopni DDV v zvezi z njimi je v celoti neodbiten5.

Društvo mora tako, da bi pravilno opredelilo svoj status za namene DDV, najprej odgovoriti na zgo-raj zastavljena vprašanja in opredelitve. Šele na tej podlagi bo moglo pravilno, nikakor pa niti malo enostavno, izpolnjevati obveznosti iz naslo-va DDV.

Delo odvisnika je del terapije za socializacijo. V društvu je odvi-snik brezplačno, tam ima hrano, bivanje in ljudi, ki mu pomaga-jo (prostovoljci). V komuni lahko ostane dokler želi. Stroške, povezane s hišo, hrano, kombijem za delo plačuje društvo. Te obve-znosti odvisniki plačujejo s tem, ker sami delajo (nabirajo in prodajajo železo, staro pohištvo, imajo svoje kokoši). Oni sami ne dobijo plačila.

Ali v tem primeru računi, ki jih društvo izda za prodajo pohištva in železa, niso obdavčljivi, da gre v bistvu za neodplačne storitve?

Torej ne gre za promet, ki je predmet obdav-čljivega prometa DDV, tako kot niso pred-met obdavčljivega prometa DDV prejete donacije?

5 65. člen ZDDV-1 opredeljuje različne metode, na podlagi katerih se ugotavlja višina odbitka vstopnega DDV v primeru, če zave-zanec opravlja obdavčene in oproščene transakcije. Če zaveza-nec opravlja transakcije, ki so predmet DDV in transakcije, ki niso predmet DDV, mora način ugotavljanja (ne)odbitnega vstopne-ga davka določiti sam, saj metode iz 65. člena za te primere ne veljajo.

DDV v poslovni praksi8 DDV v poslovni praksi8

Ali ne glede na vrednost izdanih računov nad 25.000 € še vedno ne presega praga za DDV zavezanost, ker ne gre za obdavčljivi promet?

V okviru svojega delovanja komuna vstopa v (vsaj) dve vrsti razmerij:

1. prvo je razmerje do tretjih oseb, ki jim prodaja prenovljeno pohištvo, železo ipd. in

2. drugo je razmerje komune do odvisnikov.

Vsako od razmerij je potrebno za namene DDV obravnavati ločeno, čeprav sta vsebinsko povezani.

Pri prvem razmerju gre za transakcije, ki so v skladu z DDV obdavčene. Če njihov obseg v 12-mesečnem obdobju preseže vrednost 25.000 EUR, je društvo zavezano k identifikaciji in obračunavanju DDV.

V drugem razmerju komuna opravlja storitve za odvisnike. Menim, da je odvisnike v razmerju do komune potrebno obravnavati ločeno, torej kot dva subjekta, kjer odvisnik nastopa kot prejemnik storitve, ki jo zanj opravi komuna. Storitve, ki jih komuna opravi za odvisnike, so obdavčljive (bo-disi oproščene bodisi obdavčene), vendar le, če so odplačne.

V tej zvezi se nam postavi vprašanje, ali je delo odvisnika (s katerim ko-muna zasluži nekaj denarja), mo-goče šteti kot plačilo odvisnika komuni, saj vemo, da plačilo za opravljen promet ni nujno vedno v denarju – lahko je tudi v stvareh ali storitvah6 (tu se 1. in 2. razmerje vsebinsko dotakneta). Če da, potem gre za ob-davčljive storitve, ki pa so, če so izpolnjeni po-goji 6. točke 42. člena ZDDV-1, oproščene. Če gre za neodplačne storitve, le-te niso predmet obdavčitve z DDV. V takem primeru seveda ni-kakor ne štejejo v »obdavčljivi promet« davčne-ga zavezanca.

6 1. odst. 36. čl. ZDDV-1.

Na podlagi vašega dodatnega opisa razmer-ja oz. pravic in obveznosti med komuno in odvisnikom ter v povezavi s kriteriji, ki sem jih navedla v mnenju, se nagibam k temu, da v tem razmerju ne gre za odplačne transak-cije, saj:

med komuno in odvisnikom ne obstaja nepo-sredna zveza med opravljeno storitvijo in pre-jetim plačilom (delom odvisnika),

komuna tudi ne opravlja storitev »z name-nom, da bi prejela protidobavo« in storitev komune za odvisnika ni odvisna od dela odvisnika,

pričakovanje, da bo plačilo prejela, ni motiv, ki vodi komuno pri opravljanju (tega dela) dejav-nosti.

Če se z navedenim lahko – glede na dejansko stanje – strinjate, potem:

storitev komune za odvisnike ne gre šteti za odplačne in posledično tudi ne za obdavčljive, kar pomeni, da ne šte-jejo v promet, na podlagi katerega se določa obveznost identifikacije. Vstopni DDV v zvezi z njimi ni odbiten;

dobave pohištva, železa ipd. komune navzven so predmet obdavčitve, ko presežejo vrednost 25.000 EUR (če je to v 12-mesečnem obdo-bju). Vstopni DDV, neposredno ali posredno povezan z njimi, je odbiten.

Kar zadeva vaše zadnje vprašanje glede iden-tifikacije, naj dodam, da je v c) točki 2. odst. 78. člena ZDDV-1 določeno, da se obveznost identifikacije ne nanaša na »davčnega za-vezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od kate-rih se DDV ne sme odbiti«. Glede na zgoraj izraženo stališče ta določba za komuno ne pri-de v poštev.

mag. Tamara Prezelj, univ. dipl. iur. Hermiona d.o.o.

DDV v poslovni praksi – strokovni vestnik z nasveti, komentarji in rešitvami praktičnih primerovs področja DDV in carin za davčne zavezance.Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel. št.: 01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2007-2011 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o./ Odgovorna urednica: Slavica Vukota Simić, univ. dipl. org./ Stavek: Sketch, s.r.o., Bratislava/ Tisk: Tiskarna PREMIERE d.o.o./ Izhaja: vsakih 14 dni/ Cena: 119 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datu-ma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakci-je./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika.