1

Novosti v trgovini s Črno goro

Črna gora uživa tarifne ugodnosti v trgovini z EU na podlagi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani.1 Da bi izdelki po poreklu iz obeh pogodbenic lahko koristili ugodnosti pre- ferencialne tarifne obravnave, morajo biti izpolnjena pred- pisana preferencialna pravila o poreklu blaga iz Protokola 3 k sporazumu, o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja.

Nova pravila o porekla blaga

Dne 4. 2. 2015 je bil v Uradnem listu EU, serija L, št. 28 objavljen Sklep št. 1/2014 Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Črna gora z dne 12. decembra 2014 o nadomestitvi Protokola 3 k Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani, o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja. Namen zadevnega sklepa je nadomestiti sedaj veljavna pravila o poreklu blaga iz sporazuma s pravili o poreklu iz Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu blaga. Nova pravila o poreklu iz Konvencije so se med EU in Črno goro pričela uporabljati 1. 2. 2015. Pravila o poreklu iz Regionalne konvencije se tudi sicer uporabljajo v trgovini med EFTA državami in Črno goro.

Glavna novost, ki jo prinašajo nova pravila, je širitev sedanjega območja SAP kumulacije porekla blaga, ki velja le med EU, državami ZB ter turškimi industrijskimi in predelano kmetijskimi izdelki, na širšo območje pan-evro-mediteranske kumulacije porekla blaga, ki velja med EU, EFTA, Turčijo, državami Zahodnega Balkana, mediteranskimi državami ter Ferskimi otoki, kar bo na dolgi rok omogočilo izvajanje novih oblik kumuliranja, med drugim dolgo pričakovano kumulacijo med EU, EFTA, Turčijo in državami ZB ob predpostavki, da bodo izpolnjeni vsi ustrezni predpogoji. 1 Glej Uradni list EU, serija L, št. 108 z dne 29. 4. 2010, str.3.

Pozdravljeni!

Finančna uprava RS je objavila informaci-jo glede študentskega dela in obračuna DDV od koncesijske dajatve in prispev-kov delodajalca. Navaja, da je DDV treba obračunati od prispevkov delodajalca (15,74 %) ter od zaračunane koncesijske in dodatne koncesijske dajatve deloda-jalcu.

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, obračuna in plača DDV od prispevkov delodajalca (15,74 %), torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo organizacija oziroma koncesionar. Ker pa je organizacija oziroma koncesionar tudi zavezanec za plačilo koncesijske dajatve, se DDV obračuna tudi od zaračunane koncesijske in dodatne koncesijske dajatve delodajalcu. Od prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za katere je zavezanec zavarovanec sam, torej dijak ali študent, pa se DDV ne obračuna. Navedene prispevke mora v breme dohodka dijaka ali študenta izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka, torej organizacija oziroma koncesionar.

Preberite novosti iz zakonodaje s področja porekla blaga in številne odgovore na vprašanja, ki smo jih za vas pripravili v prvi marčevski izdaji.

Lep pozdrav,

Kristina Suhadolnikstrokovna urednica

5/20153.3.2015

Ljubljana

NOVOSTI IZ ZAKONODAJE

� Novosti v trgovini s Črno goro 1 � Objava nove razšrijene PEM matrike 2

� Predplačilo za storitev, ki ni zaključena 2 � Prodaja stanovanja 2 � Prevalitev davčne obveznosti 3 � Katere podatke o DDV mora vsebovati vstopnica? 3 � Montažne storitve na nepremičninah v Nemčiji

(mali davčni zavzanec) 4 � Dobava blaga švicarskemu podjetju 4 � Hrvaški dobavitelj vgradi okna v nepremičnino v Sloveniji 5 � Preprodaja starega blaga 5 � Uveljanjanje oprostitve po 46. členu ZDDV-1 6 � Ali gre za enotno transakcijo? 6 � Varilska dela za ladijske dele 7 � Gradbene storitve, opravljene v Sloveniji 7 � Predčasno plačilo za opravljene storitve 8 � Najem vozila v Italiji 8 � Prodaja umetniških slik 9 � Kje se plača davek na motorna vozila? 10 � Letalski reševalni prevoz iz Turčije v Nemčijo 11 � Verižni posli I. 12 � Verižni posli II. 13

KAZALONOVOSTI IZ ZAKONODAJE

VPRAŠANJA - ODGOVORI

2

Sklep vsebuje pomembne prehodne določbe. Zlasti je pomembna rešitev glede potrjevanja porekla blaga v prehodnem obdobju, ki bo trajalo od pričetka uporabe Konvencije do pričetka izvajanja revidiranih pravil o poreklu blaga iz Konvencije in ki omogoča uporabo potrdil o gibanju blaga EUR. 1 ali izjav o poreklu v trgovini med državami EU, državami EFTA, Turčijo ter državami Zahodnega Balkana.

Iris Gorjanc-Dolničar

Objava nove razšrijene PEM matrike

V Uradnem listu EU, serija C, št. 22 z dne 23. 1. 2015 je bilo objavljeno novo Obvestilo Komisije v zvezi z začetkom uporabe Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu ali protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo med pogodbenicami k tej konvenciji.

To obvestilo vsebuje dve razpredelnici, in sicer razpredelnico 1, ki kaže začetek uporabe pravil o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo v pan-evro-mediteranskem območju (tako imenovana razširjena PEM matrika) ter razpredelnico 2, ki vsebuje datume začetka uporabe protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo, med Evropsko unijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo ter Turčijo (SAP matrika).

Datumi iz razpredelnice 1 se nanašajo na:

� začetek uporabe diagonalne kumulacije na pod-lagi člena 3 Dodatka I k Regionalni konvenciji o pan-evro mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu blaga, če se zadevni sporazum o prosti trgovini sklicuje na konvencijo; v tem primeru se pred datumom nahaja „(C)“,

� začetek uporabe protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo, priloženih zadevnemu sporazumu o prosti trgovini (tako imenovani PEM protokoli).

Na podlagi najnovejšega obvestila se pravila o poreklu iz Regionalne konvencije uporabljajo med državami EFTE (Švica, Norveška, Islandija, Lihtenštajn), med Evropsko unijo in Črno goro, med EU in Republiko Srbijo, med državami EFTE in Črno goro, med državami EFTE ter Bosno in Hercegovino ter med naslednjimi državami CEFTE – Makedonija, Bosna in Hercegovina, Albanija, Črna gora in Srbija. Novo obvestilo žal še ne omogoča izvajanja diagonalne kumulacije porekla

blaga med EU, državami ZB, EFTA in Turčijo (tako imenovana SAP + kumulacija), ker niso bile izvedene še vse za to potrebne zamenjave obstoječih PEM protokolov o poreklu blaga s pravili o poreklu iz Regionalne konvencije.

Iris Gorjanc-Dolničar

Na vprašanja naročnikov odgovarja davčna svetovalka Aleksandra Heinzer.

Predplačilo za storitev, ki ni zaključena

Smo pravna oseba – identificirani zave- zanec za DDV. Dobili smo predplačilo od fizične osebe za storitev, ki še ni

zaključena. Izdaja računa za predplačila, ki jih plačujejo fizične osebe, ni obvezna. Kaj pa DDV? Ali nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila?

Peti odstavek 33. člena ZDDV-1 določa, da če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega znes- ka plačila.

Glede na to, da je prej navedeno izvzeto le pri pridobivanju in dobavah blaga znotraj Unije (36. člen PZDDV) ter pri predplačilih v zvezi z uvozom ali izvozom blaga (37. člen PZDDV) menim, da mora davčni zavezanec tudi v primeru, da prejme predplačilo od fizične osebe, ob prejemu tega predplačila obračunati in plačati DDV.

Prodaja stanovanja

Podjetje, davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je leta 2007 od fizične osebe kupil stanovanje brez DDV. Z na-

menom, da ga bo oddajal v najem, ga je adaptiral, DDV pa od stroškov ni odbijal. V letošnjem letu je za pol leta stanovanje dal v najem. Zaradi trenutne situacije se je podjetje odločilo, da bi stanovanje prodalo. Zanima nas, ali se stanovanje proda brez DDV in se plača samo davek na promet od nepre-mičnin.

VPRAŠANJA – ODGOVORI

3

Skladno s 7. točko 44. člena ZDDV-1 je dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, oproščena plačila DDV, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve. V kolikor gre torej v zadevnem primeru za stanovanje, ki se po prej navedenih pogojih ne šteje za novo, je takšna dobava oproščena plačila DDV. V tem primeru mora družba na izdanem računu med drugim navesti tudi klavzulo o oprostitvi (na primer prej navedeno 7. točko 44. člena ZDDV-1).

Prvi odstavek 3. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2, Uradni list RS, št. 117/06) določa, da se davek na promet nepremičnin plačuje tudi od prometa nepremičnin. Plačilo slednjega pa je izvzeto le, če je pri prenosu lastninske pravice te nepremičnine obračunan DDV. Na podlagi navedenega se torej strinjam z vami, da je prodaja stanovanja, pri kateri velja oprostitev plačila DDV, predmet davka na promet nepremičnin (ob predpostavki, da ni izpolnjen nobeden od pogojev za oprostitev, ki jih zajema 10. člen ZDPN-2).

Prevalitev davčne obveznosti

Prebrala sem, da lahko naročnik grad-bene storitve poda izjavo, da bo on ob-računaval DDV svoji državi (drugi člani-

ci EU) in potem lahko izvajalec (slovenska firma) prevali davčno obveznost na naročnika ter upo-števa po naši zakonodaji prvi odstavek 25. člena ZDDV-1. Prosili bi za potrditev, če mnenje prav razumemo, in kje v zakonu bi si to lahko prebrali, saj na Finančnem uradu tega ne želijo slišati in pravijo, da je edina možnost, da se davčni zaveza-nec registrira v drugi državi članici in tam obraču-na in plača njihov DDV. Torej upoštevanje prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 ni mogoče.

Z reakcijo davčnega organa se povsem strinjam, saj se v primeru storitev, ki se nanašajo na nepremičnine prvi odstavek 25. člena ZDDV-1 seveda ne sme in ne more uporabiti. V primeru storitev, povezanih z nepremičnino, se uporabi posebno pravilo iz 27. člena ZDDV-1, ki povzema 47. člen Direktive o DDV, kot je podrobneje opisano tudi v prispevku z naslovom »Delo na nepremičninah v tujini« (DDV v poslovni praksi, 19. 5. 2014), na katerega se sklicujete. V tem primeru DDV pripada državi, v kateri se nepremičnina dejansko nahaja.

V kolikor lokalna DDV pravila to dopuščajo, se tujemu davčnemu zavezancu v primeru opravljanja storitev v zvezi z nepremičnino v tej drugi državi članici, kjer se nepremičnina nahaja, ni treba identificirati za namene DDV, pač pa lahko svojo obveznost prevali na svojega naročnika, ki je tam že identificiran za namene DDV (takšna možnost na primer obstaja v Italiji, na Hrvaškem, v Franciji in v številnih drugih državah članicah). V vsakem primeru je treba torej preveriti veljavno zakonodajo posamezne države članice, če takšno administrativno olajšavo sploh predvideva (Slovenija je na primer ne), poleg tega pa vedno svetujem tudi, da se glede plačila DDV (če to lokalna DDV zakonodaja dopušča) naročnik zaveže tudi pisno. V tem primeru gre sicer za »obrnjeno davčno obveznost«, vendar se splošno pravilo po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 ne uporabi. Tako izdanega računa slovenski davčni zavezanec ne poroča niti v DDV-O niti v rekapitulacijsko poročilo, pač pa ga evidentira v knjigo izdanih računov, v stolpec 23, kot je že pojasnjeno v izpostavljenem prispevku. Morda velja le še dodati, da se klavzula »obrnjena davčna obveznost/reverse charge« navede vedno, kadar je plačnik DDV naročnik storitev oziroma kupec blaga in ne le v primerih iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1.

V kolikor opisane prevalitve posamezna država članica ne dopušča, se mora tuj davčni zavezanec v tej državi, kjer se nepremičnina, na kateri opravlja storitve, nahaja, identificirati za namene DDV in na izdanem računu sam obračunati lokalni DDV. Poleg vsega navedenega opozarjam, da se vse navedeno nanaša izključno na storitve, ne pa na primere, ko gre za dobavo blaga z instaliranjem. V tem primeru je treba upoštevati še nekatere druge elemente.

Katere podatke o DDV mora vsebovati vstopnica?

Zanima nas, kateri so obvezni elementi vstopnice za prireditve (datum priredi-tve/razstave/koncerta, zaporedna šte-

vilka …), če je izdajatelj zavezanec za DDV in izda-ja karte tako fizičnim kot pravnim osebam.

Najprej je treba poudariti, da je treba pri prodaji vstopnic, ki so plačane z gotovino, uporabiti predpisano vezano knjigo računov ali da se slednje izdajajo preko računalniških programov oziroma elektronskih naprav, ki so v skladu z 38. členom ZDavP-2 (z revizijsko sledjo o izdanih računih). V kolikor se računov (vstopnic) ne izdaja preko računalnika, ampak v računalnik le naknadno vnaša podatke o prodanih vstopnicah, po

4

mnenju davčnega organa zavezanec v tem primeru za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju ne uporablja elektronske naprave oziroma računalniškega programa v skladu z 38. členom ZDavP-2 in mora posledično uporabiti vezano knjigo računov.

Kot račun lahko služi tudi vstopnica, ki jo obiskovalec prejme ob plačilu. Vendar pa mora v tem primeru vstopnica vsebovati najmanj obvezne elemente, ki jih zahtevata ZDDV-1 in PZDDV. Ob predpostavki, da znesek vstopnine brez DDV ni višji od 100 EUR, se v zvezi z obveznimi elementi upošteva 83. člen ZDDV-1, ki zahteva elemente za poenostavljene račune. Vstopnica naj torej vsebuje vsaj:

1. datum izdaje,2. zaporedno številko, ki omogoča njeno identifikacijo,3. naziv in naslov izdajatelja vstopnic in njegovo

identifikacijsko številko za DDV, 4. obseg in vrsto opravljenih storitev;5. znesek DDV, ki se plača (predlagam stopnjo in

znesek DDV).

Ob tem velja opozoriti, da mora izdajatelj vstopnic kopije slednjih ustrezno hraniti. Vstopnine iz 7. točke Priloge II k ZDDV-1 se obdavčijo po znižani, 9,5 % stopnji DDV.

Ker gre za poenostavljen račun, se vstopnica z omenjenimi elementi izda vsem obiskovalcem – ne glede na njihov status, pri čemer obstajajo določene izjeme, in sicer:

� če vstopnico kupi davčni zavezanec in slednji potrebuje račun za uveljavljanje odbitka DDV, mu je treba izdati račun, ki vsebuje tudi njegovo ime in naslov, in

� če vstopnico kupi oseba, ki ni zavezanec za DDV in potrebuje tak račun zaradi uveljavljanja ugo-dnosti v skladu z ZDDV-1 (na primer diplomatsko predstavništvo, konzulat ...), lahko takšen kupec zahteva, da se mu izda splošen račun v skladu z 82. členom ZDDV-1.

Montažne storitve na nepremičninah v Nemčiji (mali davčni zavzanec)

Naše podjetje je mali davčni zavezanec po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1. Podjetje izvaja montažne storitve na

nepremičninah v Nemčiji po 27.členu ZDDV-1. Storitev v Sloveniji zaenkrat še ne opravljamo. Podjetje je preseglo promet 50.000 EUR v zadnjih

12 mesecih samo za storitve na nepremičninah v Nemčiji.

Ali moramo postati navadni zavezanci za DDV po 94. členu ZDDV-1?

Najprej opozorilo: upam, da se davčni zavezanec v zadevnem primeru ni identificiral za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1 zgolj zaradi tega, ker opravlja storitve, katerih kraj opravljanja je skladno s posebnim pravilom po 27. členu ZDDV-1 druga država članica. V tem primeru gre namreč za storitev, ki ni predmet slovenskega DDV, niti ne gre za transakcijo, ki bi jo bilo treba poročati v rekapitulacijsko poročilo, zato se davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji zgolj zaradi slednjega ne bi bilo treba identificirati za namene DDV v Sloveniji, pač pa bi bil dolžan preveriti svoje DDV obveznosti v tej drugi državi članici.

Skladno s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Kaj se šteje v obdavčljivi promet nadalje opredeljuje sedmi odstavek istega člena tega zakona, in sicer omenjeni obdavčljivi promet obsega naslednje zneske, brez DDV:

� znesek obdavčenih dobav blaga in storitev; � znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52.,

53., 54. in 55. členom ZDDV-1; � znesek transakcij z nepremičninami, finančnih

transakcij iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

Na podlagi slednjega menim, da se promet opravljenih storitev, katerih kraj opravljanja je skladno s 27. členom ZDDV-1 v drugi državi članici, ne všteva v obdavčljivi promet na območju Slovenije.

Dobava blaga švicarskemu podjetju

Slovenski davčni zavezanec bo blago dostavil drugemu slovenskemu davčne-mu zavezancu v Sloveniji, ki bo blago

tudi porabil. Promet blaga bo tako samo znotraj Slovenije. Račun bo naslovljen na podjetje s sede-žem v Švici, ki nima slovenske identifikacijske šte-vilke za namene DDV. Ali se glede na to, da bo tok blaga samo znotraj Slovenije, račun pa naslovljen na švicarsko podjetje, zaračuna slovenski DDV?

5

Prvi odstavek 20. člena ZDDV-1 določa, da kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.

V kolikor torej slovenski davčni zavezanec v zadevnem primeru blago švicarski družbi dobavi na ozemlju Slovenije, se kot kraj dobave šteje ta država (Slovenija).

Ob predpostavki, da blago ne bo zapustilo Slovenije, pogoji za oprostitev plačila DDV niso izpolnjeni, zato mora vaša družba, identificirana za namene DDV, na izdanem računu obračunati slovenski DDV.

Hrvaški dobavitelj vgradi okna v nepremičnino v Sloveniji

Naročniku gradbenih storitev v Sloveniji bo dobavil in vgradil okna izvajalec s Hrvaške. Naročnik del ni zavezanec

za DDV (opravlja oproščeno dejavnost). Kakšen račun mora izstaviti dobavitelj oziroma ali se mora naročnik identificirati za DDV?

Kot lahko razumem vaše vprašanje, namerava davčni zavezanec s sedežem na Hrvaškem dobaviti blago (okna) iz Hrvaške in ga instalirati v Sloveniji. V kolikor je temu tako, je treba v zvezi z določanjem kraja obdavčitve upoštevati posebno pravilo iz desetega odstavka 20. člena ZDDV-1, ki določa, da kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano. Na podlagi navedenega se kot kraj dobave v zadevnem primeru šteje Slovenija. To posledično pomeni, da mora hrvaški davčni zavezanec upoštevati slovensko DDV zakonodajo.

Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZDDV-1 mora vsaka oseba davčnemu organu prijaviti, kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti. Posebna določila v zvezi z obvezno identifikacijo davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji opredeljuje 131. člen PZDDV, ki določa, da če davčni zavezanec opravi obdavčljivo dobavo blaga oziroma storitev v Sloveniji, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke najpozneje 15 dni, preden bo opravil obdavčljivo dobavo.

Hrvaški davčni zavezanec se mora torej pravočasno identificirati za namene DDV, pri izdaji računa pa mora skladno s teritorialnim pravilom izdajanja računov upoštevati slovenska DDV pravila. Prvi odstavek 80.a člena ZDDV-1 namreč določa, da za izdajanje računov veljajo pravila po tem zakonu, če se račun nanaša na dobave blaga in storitev, za katere se šteje, da so opravljene v Sloveniji. Glede na to, da navajate, da slovenski naročnik te dobave v zadevnem primeru v Sloveniji ni identificiran za namene DDV, se pogoji za uporabo obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 ne preizkušajo.

Preprodaja starega blaga

Davčni zaveznec bi rad odprl tako ime-novano "staro trgovino", preprodajal bi staro blago (razne predmete, ki bi

jih odkupil od fizičnih oseb na podlagi prodajne pogodbe). Zanima me predvsem, kako je z DDV. (ali se ga obračuna samo od razlike v ceni) in če so še kakšne druge posebnosti, povezane s tem.

Vprašanje, ki ste ga posredovali, je izredno široko, zato je odgovor v celoti nemogoče podati na tovrsten način. Zaradi navedenega v nadaljevanju podajam le nekaj ključnih elementov s področja DDV, ki vam bodo v pomoč pri reševanju zadevne problematike, pri tem pa ne opredeljujem drugih morebitnih obveznosti, ki bi jih davčni zavezanec pri opravljanju tovrstne dejavnosti imel.

DDV implikacije tako pri nakupih kot pri prodaji so v prvi vrsti odvisne od tega, ali je zadevni davčni zavezanec identificiran za namene DDV. Nadalje so DDV obveznosti pri nakupih rabljenega blaga med drugim odvisne tudi od tega, kje bo blago kupljeno (v Sloveniji, v drugi državi članici, v tretji državi) ter od načina sodelovanja s temi prodajalci, česar pa v svojem vprašanju ne opredeljujete.

Pri nadaljnji prodaji zadevnega blaga davčni zaveza-nec, identificiran za namene DDV, upošteva pravila, ki se nanašajo na posebno ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (členi 101–110. ZDDV-1). Ker bo davčni zavezanec v zadevnem prime-ru kupoval blago v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom nadaljnje prodaje, gre za t. i. »obdavčlji-vega preprodajalca«. To pa posledično pomeni, da ima pri prodaji rabljenega blaga dve možnosti:

1. uporabi posebno ureditev obračunavanja DDV in DDV obračuna le od razlike v ceni (pri tem je treba

6

pri vsakem posameznem primeru preveriti, če so izpolnjeni vsi ostali potrebni pogoji) ali

2. uporabi splošno ureditev obračunavanja DDV.

Uveljanjanje oprostitve po 46. členu ZDDV-1

Imamo vprašanje, vezano na dobavo blaga znotraj Unije. Dobava je opro ščena plačila DDV po 46. členu ZDDV-1.

Za to, da je blago zapustilo Slovenijo, moramo imeti dokazilo. Vprašanje: odpremnico bi želeli opremiti z besedilom, da nam potrdijo vse dobave oziroma pošljejo potrjen CMR, da so blago prejeli, pa ne vemo, na kateri člen iz Direktive 2006/112/ES ali izvedbene Uredbe sveta EU 282/2011 se naj sklicujemo.

Gre za različne primere, odvisno od dobavnega pogoja oziroma paritete, problematične so dobave s pariteto EXW ali CIP, za vse druge dobave imamo račun prevoznika, ker ga mi tudi plačamo. Sama sem si zamislila takole:

Hereby we certify the receipt/the entry of the goods mentioned above of an intra community supply.

Stamp

Date

Signature

Da lahko dobavitelj uveljavlja oprostitev po 1. točki 46. člena ZDDV-1, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Skladno z navedeno določbo so dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici, oproščene plačila DDV. Da bi davčni zavezanec (dobavitelj) lahko uveljavljal oprostitev po omenjeni 1. točki 46. člena ZDDV-1, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer:

� kupec iz druge države članice dobavitelju predloži veljavno identifikacijsko številko svoje države članice in

� dobavitelj razpolaga z dokazilom, da je blago dejansko zapustilo Slovenijo.

Pogoje za oprostitev po 1. točki 46. člena ZDDV-1 podrobneje opredeljuje 79. člen PZDDV, ki določa, da davčni zavezanec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in prevozno listino ali drugim ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa.

Če pa blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njen račun, lahko dobavitelj blaga poleg računa in namesto prej omenjenega dokumenta kot dokazilo, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, uporabi tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga. V izjavi o prevozu blaga iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni naslednji podatki:

� ime in naslov dobavitelja; � številka in datum računa za dobavljeno blago

(običajno ob sami dobavi številka računa še ni znana, zato predlagam vsaj navedbo številke dobavnice);

� ime, naslov in identifikacijska številka za DDV kupca;

� prevozno sredstvo, s katerim bo blago odpeljano, s številko prometnega dovoljenja;

� namembni kraj v drugi državi članici in � navedba, da je kupec pripravljen slovenskemu

davčnemu organu posredovati kakršne koli informacije glede namembnega kraja tega blaga.

V kolikor vam torej kupec predloži svojo veljavno identifikacijsko številko za DDV druge države članice in vam podpiše zgoraj navedeno izjavo (lahko tudi v angleškem jeziku), za dobavo blaga iz Slovenije v drugo državo članico uveljavljate oprostitev po 1. točki 46. člena ZDDV-1 in posledično na izdanem računu za to blago slovenskega DDV ne obračunate.

Ali gre za enotno transakcijo?

Iz EU prek spleta naročamo razne dele za računalniško opremo. Na računu je vedno zaračunana tudi poštnina

oziroma strošek hitre pošte. Ali lahko dobavo delov in poštnino davčno obravnavamo kot enotno dobavo, in sicer kot dobavo blaga (v nasprotnem primeru moramo poročati prejeto storitev in prejeto blago iz EU)?

7

Strinjam se z vami, da bi izvajalec slovenski DDV na izdanem računu moral obračunati, če bi šlo za storitve, opravljene na premičnini. V tem primeru bi se namreč uporabilo splošno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. V kolikor pa bi šlo v vašem primeru na primer za storitev, ki je povezana z nepremičnino, ki se nahaja na Nizozemskem, bi se kraj obdavčitve določil po posebnem pravilu iz 27. člena ZDDV-1 in bi se kot kraj obdavčitve štela Nizozemska.

Poleg navedenega velja opozoriti še na posebnosti, ki veljajo na področju opravljanja storitev za neposredne potrebe plovil, vendar pa slednje zgolj omenjam, saj v svojem vprašanju niste izpostavili dovolj podatkov, da bi lahko ugotovila, če so te posebnosti v vašem primeru sploh relevantne (za kakšno plovilo gre, kdo ima vlogo ladjarja v tem primeru ipd.).

Gradbene storitve, opravljene v Sloveniji

Prosim za vaše mnenje na temo gradbe-nih storitev, opravljenih v Sloveniji, kjer gre za obrnjeno davčno obveznost po 76.a členu ZDDV-1.

Primer: storitev je bila opravljena v mesecu januarju, račun oz. situacijo pa smo mi prejeli februarja, na kateri gre za obrnjeno davčno obveznost po 76.a členu. DDV po tem računu moramo mi obračunati oz. plačati v januarju. Kako pa je z odbitkom? Ali si po 107. členu PZDDV pravilno razlagamo, da si lahko DDV tudi odbijamo v januarju, ker smo račun prejeli v februarju, torej še v roku za poročanje DDV za januar.

Vaši zaključki so pravilni. Skladno s prvim odstavkom 33. člena ZDDV-1 obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Obveznost obračuna DDV za storitve, ki so bile opravljene v avgustu 2014, je torej nastala v avgustu 2014 (ob predpostavki, da do predplačila ni prišlo) in je treba obračunani DDV izkazati v obračunu DDV-O za mesec avgust. V kolikor je naročnik v zadevnem primeru račun (situacijo) za opravljene storitve prejel še pred rokom za oddajo DDV-O obrazca za avgust 2014 in ob predpostavki, da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji za odbitek DDV, lahko naročnik hkrati z obračunom DDV uveljavlja tudi pravico do odbitka tega DDV (torej oboje v DDV-O obrazcu za avgust). Skladno s petim odstavkom 107. člena PZDDV mora namreč davčni

Kriterije, po katerih se ugotovi, ali gre v posameznem primeru za enotno transakcijo ali ne, je v več razsodilih opredelilo Evropsko sodišče. Tako je na primer v zadevi C-41/04 (Levob Verzekeringen BV, OV Bank NV proti Staatssecretaris van Financien) med drugim pojasnilo, da imamo opraviti z enotno transakcijo zlasti takrat, kadar je treba enega ali več elementov šteti za glavno transakcijo, medtem ko je po drugi strani treba element oziroma elemente šteti za eno od pomožnih transakcij, ki so davčno enako obravnavane kot glavna transakcija. Omenjeno sodišče je v zadevnem primeru tudi zaključilo, da kadar sta dva elementa ali dve dejanji, ali več teh, ki ju davčni zavezanec opravi za potrošnika, ki je povprečni potrošnik, tako tesno povezani, da z gospodarskega vidika dejansko sestavljata celoto, katere razdelitev bi bila umetna, vsi ti elementi ali ta dejanja za potrebe uporabe DDV pomenijo enotno transakcijo.

Menim, da v primeru, ko davčni zavezanec svojemu kupcu dobavi blago in mu hkrati opravi tudi prevoz tega blaga, ki mu ga zaračuna, nobeno od teh transakcij ne moremo opredeliti kot glavno oziroma pomožno. Na podlagi navedenega bi torej po mojem mnenju lahko zaključili, da bi se dobava blaga in storitev prevoza tega blaga lahko obravnavala kot enotna transakcija (kot dobava blaga) le v primeru, da bi bil strošek prevoza blaga vključen v ceno tega blaga. V kolikor strošek prevoza blaga ni vključen v ceno blaga, pa menim, da je transakciji treba obravnavati ločeno. Še zlasti je to pomembno v primeru, ko se DDV od pridobitve blaga v Sloveniji obračuna po znižani stopnji.

Varilska dela za ladijske dele

Slovensko podjetje izvaja varilska dela za ladijske dele v delavnici na Nizozem-skem. Naročnik je nizozemsko podjetje

in račun se izstavlja brez DDV. Sedaj je to slo-vensko podjetje najelo kot podizvajalca drugo slovensko podjetje, ki dela enaka dela na Nizo-zemskem. Zanima me, kako naj drugo slovensko podjetje izstavi račun prvemu slovenskemu pod-jetju? Sama menim, da je treba obračunati DDV, oni pa trdijo, da ne. Prosim za člen ZDDV-1, po katerem se naj pravilno ravnamo.

Glede na to, da iz vašega vprašanja narave storitev, ki jo namerava davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opraviti za svojega naročnika, ki ima prav tako sedež v Sloveniji, ni mogoče v celoti prepoznati, vam natančnega odgovora na žalost ne morem podati.

8

zavezanec, ki mora plačati DDV kot naročnik, kupec ali prejemnik blaga oziroma storitev, za uveljavljanje pravice do odbitka DDV do roka za predložitev obračuna DDV imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV, in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga je dolžan plačati.

Predčasno plačilo za opravljene storitve

Gre za storitve z obračunano obrnjeno davčno stopnjo po 76.a členu ZDDV-1 (gradbena dejavnost). Kako se pravilno

obračuna DDV za predčasno plačilo (skonto) ? Ali se sklicujemo na 76.a člen ZDDV-1 ali mora biti obračunan 22 % DDV?

Da bi lahko natančno odgovorila na vaše vprašanje, bi potrebovala več informacij, saj davčni zavezanci popust zaradi predčasnega plačila obravnavajo na različne načine. V praksi se tako pojavljata predvsem dva:

1. davčni zavezanec popust za predčasno plačilo izkaže že na prvotnem računu, pri čemer upošteva zlasti točko a šestega odstavka 36. člena ZDDV-1 (v davčno osnovo se ne vštevajo cenovni popusti za predčasno plačilo). V tem primeru mora biti davčni zavezanec še posebej pozoren, da upošteva vse DDV obveznosti v zvezi z morebitnim zvišanjem davčne osnove, če do predčasnega plačila ne pride, ali

2. davčni zavezanec popust za predčasno plačilo odobri šele kasneje, ko je plačilo dejansko tudi predčasno izvršeno (z dobropisom).

Glede na vsebino vašega vprašanja lahko le predvidevam, da gre v zadevnem primeru za naknadno priznani popust in nameravate izdati dobropis. Pri tem je treba upoštevati zlasti drugi odstavek 39. člena ZDDV-1, ki določa, da se pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi davčna osnova ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje 41. člen PZDDV, ki med drugim določa, da po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko zmanjša znesek DDV od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, če so bili

dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.

Na podlagi navedenega mora torej davčni zavezanec o naknadni spremembi davčne osnove ali obračunanega DDV obvestiti svojega kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka (obveznosti v zvezi s popravki ima namreč v skladu z 68. členom ZDDV-1 tudi kupec). Oblike takšnega obvestila niti ZDDV-1 niti PZDDV posebej ne opredeljujeta. Pri tem je treba upoštevati zlasti deveti odstavek 81. člena ZDDV-1, ki določa, da se kot račun šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša. Dobropis je listina, s katero se davčna osnova kasneje zniža, zato je pomembno, da se sklicuje na prvotno izdan račun, na katerega se nanaša. Kot izdajatelji dobropisa bi tako ravnali pravilno, če bi torej dobropis izdali z enako vsebino, kot ste izdali prvotni račun (DDV ne sme biti obračunan, pač pa le izkazan, navedena mora biti klavzula »obrnjena davčna obveznost«, predlagam tudi navedbo razloga za izdajo dobropisa itd.). Ker mi situacija v celoti ni poznana, bi vas rada opozorila še na obveznosti iz naslova popravkov pri poročanju v poročilo o dobavah (76.a člen ZDDV-1).

Najem vozila v Italiji

Slovensko podjetje, ki je zavezanec za DDV, najame v Italiji vozilo (rentacar)za službeno potovanje.

Kako poknjižimo tak račun, če je na njem obračunan italijanski DDV? Kaj pa v primeru, če DDV ni obračunan? Ali moramo narediti samoobdavčitev?

Italijanski davčni zavezanec je v zadevnem primeru ravnal pravilno, če je šlo za kratkoročni najem tega vozila in je bilo to vozilo dano na razpolago v Italiji. Kot namreč med drugim določa 56. člen Direktive o DDV (pravilo velja v vseh državah članicah enako), je kraj dajanja prevoznega sredstva v kratkoročni najem kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku (kjer preide v fizično posest prejemniku ali tretji osebi na njegov račun2). Termin »kratkoročni« pomeni stalno posest ali uporabo prevoznega sredstva (ki ni plovilo) v obdobju, ki ni daljše od trideset dni.

2 Glej zlasti 40. člen Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

9

ni vprašljivo, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab. Zaporedne najemne pogodbe med istimi strankami za različna prevozna sredstva se, razen v primeru zlorab, ne štejejo za zaporedne pogodbe.

Prodaja umetniških slik

Podjetje bo prodalo umetniške slike, ki so v lasti podjetja, vodene na osnovnih sredstvih. Slike so bile kupljene pred

letom 2000. Podjetje je davčni zavezanec, s to dejavnostjo (prodajo umetniških predmetov) se ne ukvarja. Ali se ob prodaji slik predvidoma fizičnim osebam DDV obračuna ali ne? Ali se ta DDV obračuna po splošni ali znižani stopnji?

Skladno s 1. točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 so predmet DDVdobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. V zvezi s transakcijami z umetniškimi predmeti sicer veljajo določena posebna pravila, vendar bi jih upoštevali le, če bi se davčni zavezanec (prodajalec umetniških slik) lahko opredelil kot »obdavčljivi preprodajalec« ali »organizator prodaje na javni dražbi«. Glede na to, da navajate, da zadevne umetniške slike niso bile nabavljene z namenom nadaljnje prodaje, pač pa z namenom, da jih davčni zavezanec uporablja kot osnovna sredstva, predvidevam, da takšnega statusa davčni zavezanec v zadevnem primeru nima. To pa posledično pomeni, da je treba v zvezi z obračunavanjem DDV upoštevati splošna pravila in mora prodajalec umetniških slik, ki je identificiran za namene DDV, pri prodaji slednjih obračunati DDV, pri čemer davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo.

Nadalje je treba preveriti, katero stopnjo DDV je treba pri prodaji umetniških slik uporabiti. Skladno z 41. členom ZDDV-1 se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno, se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del. Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV (Priloga I ZDDV-1), v 10. točki zajema tudi umetniške predmete iz dela A Priloge III, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del, če jih proda:

� avtor ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki ali

Račun, na katerem je zaračunana storitev oddajanja v kratkoročni najem vozila, ki je bilo dano na razpolago v Italiji, ni predmet slovenskega DDV, zato se ga v slovenske DDV evidence ne evidentira.

V kolikor pa bi davčni zavezanec s sedežem v Italiji davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji zaračunal najem vozila (cestno vozilo) za obdobje, ki bi bilo daljše od 30 dni, bi ta izvajalec ravnal pravilno, če na izdanem računu italijanskega DDV ne bi obračunal, pač pa bi se skliceval na »reverse charge/obrnjeno davčno obveznost«. V tem primeru se namreč upošteva splošno pravilo iz 44. člena Direktive oziroma prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Slednji določa, da je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. V kolikor bi torej davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji prejel storitev dolgoročnega najema prevoznega sredstva za namene svojega sedeža v Sloveniji, bi se kot kraj obdavčitve štela Slovenija. Naročnik bi bil v tem primeru dolžan upoštevati 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 in v Sloveniji obračunati DDV po sistemu samoobdavčitve.

Poleg vsega navedenega velja omeniti še, da podrobnejša določila glede pravil določanja kraja pri oddajanju prevoznih sredstev v najem vsebuje Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Tako na primer 39. člen omenjene Izvedbene uredbe med drugim določa, da se trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva, ki je predmet najema, določi s pogodbo med sodelujočima strankama. Pogodba služi kot domneva, ki jo lahko ovrže vsako dejstvo ali zakonodaja, da se določi dejansko trajanje stalne posesti ali uporabe. Prekoračitev pogodbenega obdobja kratkoročnega najema v smislu člena 56 Direktive 2006/112/ES zaradi višje sile ne vpliva na določitev trajanja stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva. Če je isto prevozno sredstvo bilo najeto z zaporednimi pogodbami med istimi strankami, je trajanje teh pogodb trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva v okviru vseh pogodb skupaj. Pogodba in njena podaljšanja se štejejo za zaporedne pogodbe. Vendar trajanje kratkoročne oziroma kratkoročnih najemnih pogodb, sklenjenih pred pogodbo, ki se šteje za dolgoročno,

10

� davčni zavezanec, ki ni preprodajalec, če prodajo opravi priložnostno, in če je te predmete uvozil sam ali so mu jih prodali avtorji ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki, ali če je imel pri nabavi pravico do popolnega odbitka vstopnega DDV.

Kot izhaja iz dela A Priloge III, se med umetniške predmete uvrščajo:

1. slike, risbe in pasteli, kolaži in podobne dekorativne plošče, ki se uvrščajo v tarifno oznako 9701 kombi- nirane nomenklature carinske tarife, če so jih avtorji izdelali v celoti ročno, razen: načrti in risbe za arhitekturo, strojegradnjo, industrijo, topografijo ali podobne namene; ročno slikani ali okrašeni izdelki; gledališke kulise in podobno iz pobarvanega ali poslikanega platna;

2. izvirna grafična dela, odtisi in litografije iz tarifne oznake 9702 00 00, če jih avtor izdela ročno v omejenem številu v črnobeli barvi ali v barvi ene ali več plošč, ne glede na postopek in material, ki je bil uporabljen, razen če je bil uporabljen mehanični ali fotomehanični postopek;

3. izvirne plastike in kipi iz kakršnegakoli materiala iz tarifne oznake 9703 00 00, če jih izdela avtor ter skulpturni odlitki, katerih izdelava je omejena na osem kopij, če jo nadzoruje avtor ali njegov naslednik;

4. tapiserije iz tarifne oznake 5805 00 00 in ročno izdelani tekstilni stenski predmeti iz tarifne oznake 6304 00 00 na podlagi izvirnega umetniškega dela pod pogojem, da ni več kot osem kopij vsakega;

5. unikatni keramični predmeti, izdelani izključno s strani avtorja in z njegovim podpisom;

6. poslikave na baker, izdelane izključno ročno, omejene na osem oštevilčenih kopij, na katerih je podpis avtorja ali studia, razen izdelkov draguljarjev (dragotine, nakit), zlatarjev in srebrarjev;

7. umetniške fotografije, ki jih posname oziroma nati-sne avtor, ali so posnete pod njegovim nadzorstvom, če so podpisane in oštevilčene ter omejene na 30 kopij, v vseh velikostih.

Šele če bi ugotovili, da se zadevne umetniške slike uvrščajo v zgoraj navedeni seznam, je treba nadalje preveriti še ostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se pri prodaji umetniških slik lahko uporabila znižana, 9,5 % DDV stopnja. Slednjih pa zgolj na podlagi vašega vprašanja ne morem preizkusiti, saj na

primer med drugim ne morem opredeliti, ali gre res le za priložnostno prodajo, kakšen je bil način nakupa, ali obstajajo vsa ustrezna dokazila za dokazovanje slednjega itd. Zaradi specifičnosti področja in še posebej, če gre za umetniške slike večjih vrednosti, vsekakor svetujem, da se odločite za individualno davčno svetovanje, v okviru katerega vam bo lahko davčni svetovalec na podlagi vpogleda v dejansko stanje lahko korektno in natančno svetoval.

Čeprav ni jasno, ali so bila zadevne umetniške slike kupljene pred uvedbo DDV in od koga so bile pravzaprav sploh kupljene, bi želela opozoriti še na 183. člen PZDDV. Slednji določa, da davčni zavezanec, ki opravi dobavo rabljenega osnovnega sredstva, od katerega pri nabavi ni imel pravice do odbitka DDV, ker je bilo nabavljeno s plačilom davka od prometa proizvodov v skladu z zakonom o prometnem davku, obračuna DDV od prodajne cene osnovnega sredstva, pri čemer sme odbiti DDV v znesku, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov od knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva, vendar največ v višini, ki je enaka znesku DDV, obračunanem od tega prometa.

Omenjena knjigovodska vrednost je zadnja ugotovljiva knjigovodska vrednost in se ugotavlja skladno z amortizacijsko stopnjo, ki je davčno priznan odhodek na podlagi zakona, ki ureja davek od dobička pravnih oseb.

Kje se plača davek na motorna vozila?

DMV naj bi se plačal tam, kjer je sedež lastnika osebnega vozila. Mi smo rabljeno vozilo kupili na našo nemško

ID za DDV številko in ga peljali v Nemčijo (avtohiša, ki nam je avto prodala, ga je peljala v Nemčijo) ter ga tudi tam registrirali, saj se uporablja v Nemčiji. V Nemčiji bomo tudi plačali DDV. Kje se plača DMV?

Skladno s 3. členom Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 40/12 – ZUJF), ki velja na območju Republike Slovenije, se davek od prometa motornih vozil plačuje od motornih vozil iz tarifnih oznak: 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90 ter iz tarifne oznake 8711, določenih v carinski tarifi Evropske skupnosti, objavljeni kot Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični

11

Kot lahko razumem vaše vprašanje, je davčni zavezanec s sedežem v Avstriji, opravil letalski reševalni prevoz iz Turčije v Slovenijo, za naročnika, ki je davčni zavezanec s sedežem in identificiran za namene DDV v Sloveniji. Izvajalec te storitve na računu DDV ni obračunal, pri čemer sklicevanja na ustrezno določbo Direktive o DDV niste navedli.

Splošno o mednarodnem prevozu potnikov

Da bi pravilno opredelili DDV implikacije v vašem primeru, je treba najprej ugotoviti, kje je kraj obdavčitve pri storitvi, ki ste jo naročili. Skladno s prvim odstavkom 28. člena ZDDV-1 je kraj opravljanja prevoza potnikov kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja. Omenjeno pravilo, ki je povzeto po 48. členu Direktive o DDV, velja v vseh državah članicah enako. Upoštevajoč omenjeno pravilo, bi se torej štelo, da je v Sloveniji obdavčljiv le tisti del poti, ki ga je izvajalec prevozil po ozemlju Slovenije in le za ta del poti nadalje ugotavljati, ali gre za storitev, ki je oproščena plačila DDV.

Za lažje razumevanje kompleksnosti primera, velja najprej pojasniti še nekaj dejstev. V Evropski uniji velja začasno pravilo, da je storitev mednarodnega prevoza potnikov lahko oproščena pri večini držav članic (z dovoljenjem EU), vendar ima Slovenija (tako kot druge mlajše države članice) te storitve pravico oprostiti le, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004. Skladno z drugim odstavkom 49. člena ZDDV-1 je tako plačila DDV oproščen tudi mednarodni prevoz potnikov, razen mednarodnega cestnega prometa.

Verjetno je tudi dejstvo, da je takšna storitev oproščena v večini držav članic, botrovalo temu, da je PZDDV, ki je veljal do 1. 1.2 010, vseboval še staro določbo 28. člena, kot sledi: »Če kraj odhoda ali prihoda pri zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu potnikov ni v Sloveniji, se šteje, da je celotna prevožena pot opravljena zunaj Slovenije. Kraj odhoda oziroma prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi namembni kraj.« Na podlagi omenjene določbe tako na primer davčnim zavezancem niti prejetih niti izdanih računov za letalske karte, ki so se nanašale na mednarodni prevoz potnikov, sploh ni bilo treba evidentirati v slovenske DDV evidence in posledično poročati v DDV-O obrazec (npr. glej pojasnilo DURS št. 4230-29/2009-2, z dne 6. 4. 2009).

Ne glede na navedeno, pa je bila omenjena določba s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 105/2009) črtana, namesto slednje pa sprejeta

nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 179/2009 z dne 5. marca 2009 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 63 z dne 7. 3. 2009, str. 1), ki:

� se dajo prvič v promet ali

� se prvič registrirajo na območju Republike Slove-nije.

Nadalje je v 4. členu istega zakona določeno, da je zavezanec za obračunavanje in plačevanje davka proizvajalec oziroma oseba, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici Evropske unije oziroma uvoznik motornih vozil. Pridobitev motornega vozila iz druge države članice Evropske unije za namene tega zakona pomeni pridobitev blaga znotraj Skupnosti, kot je opredeljena v ZDDV-1. Uvoznik je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik motornega vozila

V primeru, ko slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, dobavi rabljeno motorno vozilo v drugo državo članico davčnemu zavezancu, ki je tam identificiran za namene DDV, se slovenski davek na motorna vozila po Zakonu o davku na motorna vozila ne plača. Preveriti pa morate svoje morebitne obveznosti v Nemčiji.

Letalski reševalni prevoz iz Turčije v Nemčijo

Avstrijski davčni zavezanec opravi za slo-venskega davčnega zavezanca X d.o.o. letalski reševalni prevoz (znesek 1.000

EUR). DDV na izdanem računu ne obračuna. Sloven-ski davčni zavezanec X d.o.o. to isto storitev, ki mu jo je opravil avstrijski davčni zavezanec, zaračuna slovenskemu davčnemu zavezancu Y d.o.o. (znesek 1.300). Ali slovenski davčni zavezanec X d.o.o faktu-rira Y d.o.o z DDV ali gre za oproščeno dejavnost?

Pod oproščeno dejavnost spadajo reševalni pre-vozi, vendar jih ni opravil slovenski davčni zaveza-nec X d.o.o., temreč avstrijski. Zato smo v dvomih, kakšen davek, če sploh, zaračuna X d.o.o. družbi Y d.o.o.

Tudi slovenski davčni zavezanec je registran za opravljanje reševalnih prevozov, vendar za to naja-me druge.

12

nova določba 79.a člena PZDDV, ki še vedno velja: »Mednarodni prevoz potnikov iz drugega odstavka 49. člena ZDDV-1 je prevoz potnikov v zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu, pri katerem je kraj odhoda ali prihoda zunaj Slovenije. Kraj odhoda oziroma prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi namembni kraj.« Na podlagi slednjega bi torej lahko utemeljeno zaključili, da davčni zavezanec, ki opravi ali prejme storitev mednarodnega prevoza potnikov, v svoje slovenske DDV evidence evidentira le tisti del zneska, ki se nanaša na pot, ki je prevožena po slovenskem zračnem prostoru (skladno s 1. alinejo drugega odstavka 2. člena ZDDV-1 je »ozemlje Slovenije« ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vključno z zračnim prostorom in morskim območjem, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom). Ker je takšna storitev oproščena plačila DDV po prej omenjenem drugem odstavku 49. člena ZDDV-1, bi torej davčni zavezanec opravljeno storitev poročal v polje 11 (gre namreč za pravo oprostitev, ki ne vpliva na odbitek DDV), prejeto pa v polje 33 DDV-O obrazca.

DDV implikacije v zadevnem primeru

Glede na to, da navajate, da je šlo v zadevnem primeru za prevoz bolnika z reševalnim vozilom (letalom), je takšna storitev (tista, ki je opravljena po ozemlju Slovenije) lahko oproščena tudi po 15. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, ki določa, da so reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v za te namene posebej prirejenih vozilih in plovilih, ki jih upravljajo pooblaščene osebe, oproščeni plačila DDV. Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje 70. člen PZDDV, ki določa, da so reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb iz 15. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 prevozi, ki so, z zdravstvenim osebjem ali brez njega, opravljeni z rešilnimi avtomobili, helikopterji, drugimi vozili ali plovili, ki so za te namene posebej prirejeni (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.909). Glede na vaše vprašanje lahko le predvidevam, da gre v vašem primeru za dejavnost, ki bi jo lahko uvrstili v omenjeno šifro SKD, vendar pa brez vpogleda v dejansko stanje in dodatno dokumentacijo, tega z gotovostjo zgolj na podlagi vašega vprašanja ni mogoče trditi. V kolikor ste sami v dvomih, predlagam, da se obrnete na Statistični urad RS, ki je pristojen za razlago SKD. Preostali del storitve, ki se nanaša na pot, ki je prevožena izven Slovenije, pa v Sloveniji ni obdavčljiva. Posledično menim, da bi bilo pravilno, če bi v DDV-O obrazec evidentirali le tisti del storitve, ki je v Sloveniji obdavčljiv (in tudi oproščen vsaj po drugem odstavku 49. člena ZDDV-1), in sicer v polje 33 (oproščene nabave blaga in storitev).

V kolikor je vaša družba storitev prevoza bolnika naro-čila v svojem imenu in za račun druge družbe s sede-žem v Sloveniji (prejeti račun se glasi na vašo družbo), menim, da mora pri prezaračunavanju te storitve upo-števati 16. člen ZDDV-1, ki določa, da kadar davčni za-vezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. To posledično pomeni, da vaša družba izda račun za zadevno storitev mednarodnega letalske-ga prevoza bolnika drugi družbi s sedežem v Sloveniji brez obračunanega DDV. Oprostitev plačila DDV vaša družba uveljavlja le za tisti del storitve, ki se nanaša na del poti, ki je bila prevožena po Sloveniji, preostanek poti pa v Sloveniji ni obdavčljiv, zato se slednjega po-roča le v stolpec 23 knjige izdanih računov, v DDV-O obrazec pa se ga ne poroča.

Nekoliko več pozornosti pa velja posvetiti obdavčljive-mu delu storitve, saj pri slednjem vaša družba teoretič-no lahko uveljavlja oprostitev po dveh določbah, in si-cer po drugem odstavku 49. člena ZDDV-1 in 15. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, zato svetujem, da če so v vašem primeru izpolnjeni tudi zgoraj omenje-ni pogoji za uveljavitev oprostitev po 15. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, na izdanem računu nave-dete obe klavzuli. Pri tem pa je treba opozoriti, da gre za dve različni oprostitvi plačila DDV – medtem ko gre pri oprostitvi po drugem odstavku 49. člena ZDDV-1 za t. i. pravo oprostitev, storitev, ki je oproščena po 15. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 lahko vpliva na pravico do odbitka DDV in se tako postavlja vpraša-nje, ali je pravilno evidentiranje v polje 11 ali v polje 15. V kolikor vaša družba tudi sicer opravlja oproščen in ob-davčen promet (navajate, da je registrirana za opravlja-nje reševalnih prevozov) in npr. izračunava odbitni delež, bi bilo po mojem smotrno, da s slednjo storitvijo (oziro-ma njenim delom, ki je v Sloveniji obdavčljiv), povišuje znesek oproščenega prometa (kar lahko potencialno vpliva na spremenjeni odbitni delež). V kolikor pa vaša družba opravlja zgolj obdavčen promet, pa predvidevam, da zaradi relativno majhnega zneska, ta storitev ne bo vplivala na vašo pravico do odbitka DDV. Za natančnej-šo opredelitev slednjega bi bil nujen vpogled v dodatno dokumentacijo.

Verižni posli I.

Kupec iz Savdske Arabije pri sloven-skem davčnem zavezancu kupi blago, ki ga proda na Hrvaško – oprema ne

zapusti EU, ker jo slovenski prodajalec dostavi neposredno na Hrvaško. Hrvaški kupec opremo sestavi in jo nato preda arabskemu kupcu.

13

DDV). Prvi stroj se proda kupcu v Sloveniji z DDV (SI-SI), drugi pa se prestavi na Češko, kjer ga potencialni kupec lahko preizkusi oziroma se na stroju vrši predstavitev. Ta stroj se po treh mesecih prestavi naprej na Slovaško in se tam izvaja predstavitev. Po šestih mesecih se naredi premik nazaj na Češko k novemu potencialnemu kupcu, slednji pa se po dveh mesecih testiranj odloči za nakup. Kdaj se poroča intrastat in kdaj prodaja v rekapitulacijsko poročilo?. Ali se lahko oz. mora že same premike stroja po različnih državah članicah poročati po intrastatu SI-CZ, CZ-SK, SK-CZ? Ker ima švicarsko podjetje tudi ID številko za DDV Češke je pri takšni prodaji stroja menda dovoljeno ravnati le po češki zakonodaji, račun CZ-CZ, takšna je njihova razlaga.

Ali bi v tem primeru morali že vse premike sproti registrirati tako po intrastatu kot domnevno tudi po Vies poročilu o dobavi v drugo članico itd. (incoterms)?

Podjetje je trenutno že poročalo po intrastatu premik iz Slovenije na Češko (tako so zahtevali Čehi).

Kako pravilno postopati v takšnih primerih, da bosta tako DDV kot intrastat pravilno in pravočasno poročana oziroma da bo postopek kot tak pravilno izveden? Določene države članice po informacijah Švicarjev ne dovolijo drugačne prodaje kot pod lokalno ID številko za DDV v primerih, ko tuja pravna oseba s to številko razpolaga in je blago že v državi kasnejše prodaje. Kako je pri nas s tem? Ali je tudi kakšna časovna omejitev? Koliko časa se lahko stroj nahaja v drugi državi članici, kako je z evidencami (do sedaj smo se srečevali le z internimi premiki PE-7 in PE-17; … 9 in 85. člen ZDDV-1 ter 149. člen pravilnika …)?

Vaše vprašanje zahteva poglobljeno obravnavo, ki pa jo je moč doseči le na podlagi vpogleda v dodatno dokumentacijo (pogodbe, prevozne listine, dogovore ipd.). Poleg tega velja izpostaviti, da je treba pri t. i. verižnih poslih upoštevati različne dejavnike, saj se DDV implikacije lahko razlikujejo. Poleg tega je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti zlasti, kdo je v posameznem koraku pravzaprav prevzemnik razpolagalne pravice nad blagom, kje je kraj, kjer je do prenosa te pravice prišlo, itd. Odgovor, ki ga podajam v nadaljevanju, naj tako služi le kot pomoč pri reševanju posameznih problemov, nikakor pa ne kot konkretna rešite,v ki bi jo lahko uporabili v vseh svojih transakcijah. Zaradi posebnosti in občutljivosti področja vsekakor svetujem, da se posvetujete še s

Zanima me sledeče: ali slovenski prodajalec arabskemu kupcu izda račun z obračunanim DDV, glede na to, da se blaga pri nakupu ne izvozi? Kaj bi bilo za slovenskega prodajalca najbolj ugodno?

Najprej želim izpostaviti, da je treba pri t. i. verižnih poslih upoštevati različne dejavnike, saj se DDV implikacije lahko razlikujejo (treba bi bilo preveriti določeno dokumentacijo, kot so dogovori, prevozne listine itd.). Poleg tega je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti zlasti, kdo je v posameznem koraku pravzaprav prevzemnik razpolagalne pravice nad blagom, kje je kraj, kjer je do prenosa te pravice prišlo itd.

Prvi odstavek 20. člena ZDDV-1 določa, da kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku. V kolikor torej slovenski davčni zavezanec v zadevnem primeru arabskemu kupcu blago dobavi na ozemlju Slovenije (oziroma mu ga odpelje na Hrvaško), se kot kraj dobave šteje ta država (Slovenija). V kolikor ob dobavi niso izpolnjeni pogoji, da bi bila ta dobava oproščena plačila (na primer kot oproščena intrakomunitarna dobava blaga ali izvoz blaga iz Unije ipd.), mora slovenski davčni zavezanec pri prodaji tega blaga obračunati slovenski DDV.

Ne glede na navedeno pa opozarjam, da lahko na podlagi vašega vprašanja sklepam, da kupec iz Savdske Arabije na območju Unije očitno opravlja obdavčljive transakcije (pridobitev in dobava blaga na ozemlju Hrvaške) in bi se posledično moral identificirati za namene DDV (na primer na Hrvaškem). V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da v posameznem koraku verige, v kateri je udeležen tudi slovenski davčni zavezanec, DDV ne bi bil ustrezno obračunan. Pri tem je treba še posebej paziti na morebitno solidarno odgovornost po 205. členu Direktive o DDV.

Ob tem velja dodati še, da je optimalne DDV implikacije možno podati le v okviru individualnega davčnega svetovanja, saj je potreben vpogled v celotno dokumentacijo.

Verižni posli II.

Podjetje s sedežem v Švici ima kot tuje podjetje znotraj EU v vsaki državi članici tudi ID za DDV posamezne

članice. Podjetje v Kopru uredi redni uvoz dveh strojev večje vrednosti na SI (plačani carina in

14

svojim davčnim svetovalcem, ki vam bo na podlagi vpogleda v celotno dejansko stanje lahko podal korekten in konkreten odgovor.

Kot lahko razumem vaše vprašanje, švicarsko podjetje, ki je identificirano za namene DDV v Sloveniji, prenese blago za lastne potrebe iz Slovenije najprej na Češko, nato na Slovaško in nato spet nazaj na Češko, kjer se končno blago tudi dobavi potencialnemu kupcu (predvidevam, da gre za kupca, ki ima veljavno češko ID številko za namene DDV). DDV implikacije pri prenosih blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, znotraj Unije, opredeljuje 9. člen ZDDV-1, ki povzema 17. člen Direktive o DDV. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico. Res je, da drugi odstavek istega člena tega zakona v točkah g in h izvzemata določene primere pri prenosu blaga, ko gre za začasno rabo blaga, vendar

pa vaš primer premalo podrobno poznam, da bi lahko z gotovostjo trdila, da so za uporabo omenjenih izjem v vašem primeru sploh izpolnjeni vsi pogoji. Kot namreč lahko razumem vaše vprašanje, je namen premika zadevnega stroja na Češko pravzaprav (prodaja) dobava tega blaga v tej državi in ne le začasna raba. Zaradi slednjega in glede na stališče češkega davčnega organa, ki ga v svojem vprašanju navajate, menim, da bi bilo smotrno, da se že pri premiku zadevnega blaga iz Slovenije na Češko upošteva prvi odstavek 9. člena ZDDV-1 in se transakcijo poroča v rekapitulacijsko poročilo (in posledično v intrastat), na Češkem pa se opravi obračun DDV po sistemu samoobdavčitve. Le tako bo zadeva morda nekoliko enostavnejša, ko bo švicarski davčni zavezanec nato zadevni stroj, ko bo enkrat na Češkem že pridobljen, iz te države članice lahko začasno premaknil na Slovaško in v tem primeru upošteval češka pravila glede obveznosti DDV pri začasnem prenosu blaga iz Češke na Slovaško in nato pri dobavi tega blaga na ozemlju Češke.

DDV v poslovni praksi – strokovni vestnik z nasveti, komentarji in rešitvami praktičnih primerov s področja DDV in carin za davčne zavezance.

Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel. št.: 01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2007-2015 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o./ Strokovna urednica: Kristina Suhadolnik/ Stavek in tisk: Grafika Kodre s.p./ Izhaja: vsakih 14 dni/ Cena: 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih offline ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v dveh tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika./ ISSN 1854-4126