-
17.1.2015 št. 1/2015
delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Redno pa lahko odpove
pogodbo o zaposlitvi tudi delodajalec, če v času trajanja ali ob
poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni
uspešno opravil. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita tudi o
ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega
roka v skladu s 96. členom tega zakona.
V času trajanja poskusnega dela lahko delodajalec delavcu odpove
pogodbo o zaposlitvi tudi, če so podani razlogi za izredno odpoved
ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne
poravnave. Zakon določa še, da je delavec v primeru odpovedi
pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe
o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani
delodajalca so sicer določeni v 89. členu ZDR-1, kjer je kot eden
izmed teh določeno tudi neuspešno opravljeno poskusno delo.
Obliko in vsebino odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa 87. člen
ZDR-1, iz katerega izhaja, da morata biti redna in iz-redna odpoved
pogodbe o zaposlitvi izraženi v pisni obliki. Delodajalec mora v
odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno
Pozdravljeni!
Po dolgih in prijetnih praznikih je zopet čas za nove primere,
ki smo jih pripravili za vas v on-line vestniku Plače in kadri.
Preden si jih boste prebrali pa naj vam še enkrat zaželim zares
uspešno leto 2015 na vseh področjih. Naj se vam dogajajo samo lepe
stvari.
In katere dileme in njihove rešitve si boste lahko tokrat
prebrali v nadaljevanju?
Delavka ima 20 let delovne dobe v javnem sektorju, 12 let v
tujini in 8 let v domovini. Kako je v takem primeru z izplačilom
jubilejne nagrade?
Obravnavali smo tudi primer delavke, ki je zaključila porodniški
dopust dne 24. 12. 2014, dne 12. 1. 2015 pa bo otrok star leto dni.
V podjetju so se odločili, da ji podajo odpoved iz poslovnih
razlogov zaradi zmanjšanja obsega dela. Kakšen je pravilni
postopek?
Ali lahko član kmečkega gospodinjstva odpre dopolnilni s.p.?
Poleg omenjenega pa smo vam pripravili še nekaj kratkih
praktičnih nasvetov.
Prijetno branje vam želim!
Simona SteleVerlag Dashöfer, založba d.o.o
1/2015 7.1.2015, Ljubljana
VPRAŠANJA – ODGOVORI
Neuspešno opravljeno deloPravica do jubilejne nagrade v javnem
sektorju Obračun bonitete zaposlenemuPravica do plačila za
deloOdpoved iz poslovnih razlogov zaradi zmanjšanja obsega
delaPridržek lastninske praviceAli lahko član kmečkega
gospodinjstva odpre dopolnilni s.p.?Popoldanski s.p. Slovenca, ki
je zaposlen v tujini?Usposabljanje delavke
Predstavitev nekaj krajših pomembnih informacijŠtudentsko delo
za delodajalce dražje – študentje pa bodoz delom prispevali tudi v
pokojninsko blagajnoUpokojencem, ki opravljajo pridobitno dejavnost
ne bo, potrebno vračati pokojnin
VSEBINA
stranstran stranstranstranstranstran stranstran
stran
stran
stran
1-22
3-44
4-555 56
6-7
7-8
9-10
Vprašanja – Odgovori
PLAČE in KADRION-LINE VESTNIK ZA RAČUNOVODJE, KI OBRAČUNAVAJO
PLAČEIN VODJE KADROVSKIH ODDELKOV Z VPRAŠANJI IN ODGOVORI
Strokovna založbaekonomske
pravne in tehnične literatureISSN: 1854-0821
Neuspešno opravljeno deloZ delavcem smo sklenili pogodbo o delu
za čas 12 mesecev s poskusnim obdobjem treh mesecev. Po treh
mesecih smo izdali
sklep o neuspešno opravljenem delu. Na Zavodu za zaposlovanje pa
od nas zahtevajo redno odpoved po 89. členu ZDR-1.
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) ureja poskusno
delo v 125. členu in določa, da se v pogodbi o zaposlitvi
delavec
in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu. Naprej zakon
določa še, da poskusno delo traja največ šest mesecev in se lahko
podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela. Glede odpovedi
pogodbe o zaposlitvi zakon določa, da lahko v času trajanja
poskusnega dela
Praktični nasvet
-
2 7.1.2015 št. 1/2015
obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o za-poslitvi. Ob
odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu
in o pravicah iz naslova za-varovanja za primer brezposelnosti ter
o obveznosti pri-jave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno
obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca.
Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti tudi
pravilno vročena pogodbeni stranki. 88. člen ZDR-1 določa, da mora
biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Redna
ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča:
➤ praviloma osebno v prostorih delodajalca,
➤ s priporočeno pošiljko s povratnico,
➤ z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno
delavcu.
Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v
prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o
zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena
stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno
breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o
zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o
zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi pa se delavcu lahko vroča
tudi s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča,
določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno
pisno sporočil drug naslov, delodajalcu pa na naslov sedeža
delodajalca, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Šteje se, da je
vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni
prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega
poskusa vročitve.
Za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi se smiselno
uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno
s tem členom.
Na podlagi 94. člena ZDR-1 je v primeru od-povedi pogodbe o
zaposlitvi v času posku-snega dela s strani delavca ali
delodajalca
zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela od-povedni rok
sedem dni.
95. člen ZDR-1 določa, da odpovedni rok začne teči naslednji dan
po vročitvi odpovedi ali kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom
razreševanja presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi
določi delodajalec.
96. člen ZDR-1 določa še, da se lahko delavec in delo-dajalec
dogovorita o ustreznem denarnem povračilu
namesto dela ali celotnega odpovednega roka, pri čemer mora biti
ta dogovor v pisni obliki.
V zvezi s konkretnim primerom pojasnjujemo, da veljajo posebne
določbe za poskusno delo, pri čemer mora biti le-to spremljano in
na koncu (pred potekom poskusnega dela) mora biti izdana tudi ocena
poskusnega dela. O tem, da se poskusno delo spremlja in kdo bo to
spremljal, mora biti delavec predhodno seznanjen. S to oceno
poskusnega dela je treba pisno seznaniti tudi delavca.
Če je takšna ocena negativna in torej delavec ni uspešno opravil
poskusnega dela, lahko delodajalec delavcu tudi redno odpove
pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora to odpoved podati najkasneje
zadnji dan trajanja poskusnega dela.
Opozarjamo, da je neuspešno opravljeno poskusno delo samostojni
odpovedni razlog in torej ne gre za odpoved iz kakšnega drugega
odpovednega razloga. Še vedno pa gre za redno odpoved pogodbe o
zaposlitvi in je torej treba spoštovati tudi vse določbe zakona, ki
se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer zakon
ne vsebuje posebnih določb o redni odpovedi pogodb o zaposlitvi za
določen čas. Pomembno je torej, da je podan razlog za odpoved
(neuspešno opravljeno poskusno delo), da je odpoved pisna (z
navedenim in obrazloženim odpovednim razlogom – ne zadostuje le
navedba, da je bilo poskusno delo neuspešno opravljeno, temveč je
treba to tudi obrazložiti, povzeti oceno poskusnega dela) in
vročena po določbah 88. člena ZDR-1 (praviloma se vroča osebno na
delovnem mestu, pred pričami in proti podpisu vročilnice).
Pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga
neuspešno opravljenega poskusnega dela je treba upoštevati tudi
odpovedni rok, ki znaša 7 dni in začne teči naslednji dan po
vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter namesto katerega je
mogoč tudi dogovor o ustreznem denarnem povračilu po 96. členu
ZDR-1. Z zadnjim dnem odpovednega roka je treba delavca tudi
odjaviti iz socialnih zavarovanj.
Delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno
opravljenega poskusnega dela ni treba vročati posebnega obvestila o
odpovedi, niti mu ni treba omogočiti zagovora pred odpovedjo.
Dodatno opozarjamo še na to, da 125. člen ZDR-1 sicer govori tudi o
pravici do odpravnine, vendar je ta predvidena le za zaposlitve, ki
so daljše od 1 leta, zato v vašem primeru (glede na posredovane
podatke) delavec do te odpravnine ni upravičen.
Tanja Bohl, odvetnica
-
37.1.2015 št. 1/2015
Pravica do jubilejne nagrade v javnem sektorju
Delavka ima 20 let delovne dobe v javnem sektorju, in sicer na
Hrvaškem 12 let v bolnišnici in sedaj pri nas v domu starejših
8 let. Ali smo ji dolžni izplačati jubilejno nagrado za 20 let
delovne dobe v javnem sektorju čeprav ima delovno dobo v
tujini?
Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) v 177. členu
obravnava pravico do izplačila jubilejne nagrade za zaposlene v
javnem
sektorju. Za delovno dobo se po omenjenem členu šte-je delovna
doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri deloda-jalcih v javnem
sektorju. Pri tem se seveda postavlja vprašanje kateri delodajalec
se šteje za delodajalca v javnem sektorju.
V Uradnem listu RS, št. 107/2013 z dne 20.12.2013 je objavljena
razlaga aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v
Republiki Sloveniji, ki opredeljuje delodajalce v javnem sektorju
po 12. členu Aneksa h KPND. Kot delodajalec v javnem sektorju se za
potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogoja za pridobitev pravice do
jubilejne nagrade šteje:
1. delodajalec v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki
ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem
sektorju, od 13. 7. 2002 dalje;
2. delodajalec, ki po vsebini in statusu ustreza deloda-jalcu v
javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne
uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in
sicer:
➤ v celotni SFRJ do vključno 24. 6. 1991, ➤ v Republiki
Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje do
vključno 12. 7. 2002, ➤ v državi članici EU v obdobju
polnopravnega
članstva Republike Slovenije v EU in ➤ v državi, ki ni članica
EU, če je javnega
uslužbenca na delo v državo, ki ni članica EU, napotil
delodajalec;
3. institucija EU v obdobju polnopravnega članstva Republike
Slovenije v EU.
(2) Kot delovna doba po tem členu šteje tudi delovna doba, ki jo
je javni uslužbenec izpolnil pri mednarodni organizaciji, v kateri
se je zaposlil s podporo Republike Slovenije.
Klemen Šivic, EDBS Rešitve d.o.o.
Obračun bonitete zaposlenemu
Od katere vrednosti obračunati boniteto zaposlenemu? Pogodbo o
operativnem leasingu za osebni avto smo sklenili za 48
mesecev. Vrednost pogodbe (tako je tudi izkazano pri
najemodajalcu - lastniku vozila) je 22.500 EUR. Ker imamo za
zaposlene cenovni limit za vozila glede na delovno mesto, smo
zaposlenemu zaračunali vračilo delne najemnine v višini 5.000 EUR,
katero nam je tudi najemodajalec zaračunal v enkratnem znesku.
Mesečno najemnino bomo najemodajalcu plačevali od obračunske osnove
17.500 EUR (22.500 - 5.000 = 17.500). Ali obračunamo pravilno od
vrednosti 22.500 EUR ter mesečno zmanjšujemo za 104,17 EUR (5.000
plač.zaposl./48 mesecev)?
npr. 22.500 x 1,5% = 337,50 - 104,17 = 233,33 ali bi morali
obračunati npr. 22.500 - 5.000 = 17.500 x 1,5% = 262,50
Boniteta za uporabo službenega vozila v privatne namene je
opredeljena v 41. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Če deloda-
jalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne
namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene
in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno
osnovo delo-jemalca všteva 1,5% nabavne vrednosti vozila meseč-no,
za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost
vozila se, ne glede na način prido-bitve vozila, všteva davek na
dodano vrednost. Nabav-na vrednost vozila, ki se upošteva pri
izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v
naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, v
petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih letih do vključno
osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh na-slednjih letih je enaka
10%.
Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne
namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način določen v
prejšnjem stavku, zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za
privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%.
Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi
izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z
Zakonom o policiji. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za
plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z
zagotavljanjem določene bonitete, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
Boniteto boste tako ovrednotili glede na nabavno vrednost
vozila. Vrednost izračunane mesečne bonitete
-
4 7.1.2015 št. 1/2015
boste zmanjšali za plačila, ki jih boste oziroma ste jih za te
namene prejeli od vašega delojemalca.
Luka Godnič, mag. posl. ved, preizkušeni računovodja
Pravica do plačila za delo
Zanima nas mnenje glede plače. Delavka je na bolniškem staležu
od 16. julija. Njen dohodek preteklega leta je 20 EUR (smo
preverili), tako da smo refundacijo pravilno obračunali. Plačali
smo tudi razliko prispevkov do minimalne plače zaradi bolezni, neto
je ostal enak, in sicer 284 EUR. Delavka sedaj od nas zahteva, da
ji plačamo še neto za razliko do minimalne plače. Pravi, da je
preverila in, da manj kot 474,68 EUR ne sme dobiti neto plače. Ali
smo plačo obračunali pravilno? Gospa je zaposlena preko Zavoda za
zaposlovanje na Zaposli me.
Zakon o minimalni plači določa, da ima de-lavec, ki pri
delodajalcu v Republiki Sloveniji dela polni delovni čas, pravico
do plačila
za delo, opravljeno v polnem delovnem času, najmanj v znesku
minimalne plača. Seveda je treba pri obraču-nu plače upoštevati
tudi morebitne kolektivne pogod-be in določbe pogodbe o zaposlitvi.
Do sorazmernega oziroma nižjega izplačila lahko pride pri
zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega, ali če zaposleni
preje-ma nadomestilo plače.
V vašem primeru zaposleni prejema nadomestilo plače, tako da
lahko prihaja do plačila, ki je nižje od minimalne plače. V tem
primeru je treba plačati prispevke tudi od razlike do minimalne
plače. Pri tem opozarjam, da prispevki za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in prispevki za zdravstveno zavarovanje bremenijo
delodajalca tako v delu, ki se obračuna »na« kot v delu, ki se
obračuna »iz« razlike do minimalne osnove za plačilo prispevkov
(torej tudi delojemalčev del prispevkov od razlike do minimalne
osnove).
Preverite ali je gospa podala informacijo, da je bila v mesecu,
ko je prejela nižje plačilo na bolniški, ki se refundira preko
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pri projektu »Zaposli
me« je glede višine plačila pogoj, da se plača izplača v skladu z
delovnopravno zakonodajo. Predpostavljam, da ste delavko zaposlili
v skladu s pogoji projekta »zaposli me«, tako da niste v prekršku,
če ste plačo izplačali v skladu z njeno pogodbo o zaposlitvi.
Luka Godnič, mag. posl. ved, preizkušeni računovodja
Odpoved iz poslovnih razlogov zaradi zmanjšanja
obsega delaDelavka je zaključila porodniški dopust 24. 12. 2014,
dne 12. 1. 2015 pa bo otrok star leto dni. Dali bi ji odpoved iz
poslovnih
razlogov zaradi zmanjšanja obsega dela. Ali ji lahko odpovemo
delovno razmerje, ko otrok dopolni eno leto ali moramo upoštevati
184. člen Zakona o delovnih razmerjih, do otrokovega 18. meseca, če
le ta doji otroka?
V prvem odstavku 115. člena Zakona o delovnih razmerjih (v
nadaljevanju: ZDR-1) je določeno, da delodajalec ne sme
odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter
delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem, v času,
ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne
odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
Nadalje iz drugega odstavka 115. člen ZDR-1 izhaja, da v času in
v primerih iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme opraviti
nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o
zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca.
Tretji odstavek določa še, da delavcem v času iz prvega odstavka
tega člena ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi
delodajalca.
Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena
delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko
preneha delovno razmerje, po predhodnem soglasju inšpektorja za
delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe
postopka za prenehanje delodajalca, kar je določeno v 5. odstavku
115. člena ZDR-1.
V konkretnem primeru je relevanten 115. člen ZDR-1, ki določa,
da delavki ni dopustno odpovedati pogodbe o zaposlitvi v času
dojenja, kar je po novem omejeno na čas do enega leta. V konkretnem
primeru delavki zagotovo ni mogoče odpovedati pogodbe do 12. 1.
2015, ko otrok dopolni eno leto starosti. Ker posebno varstvo uživa
tudi delavec-starš, ko izrablja starševski dopust v obliki polne in
strnjene odsotnosti z dela, delavki ni mogoče odpovedati pogodbe o
zaposlitvi še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Iz zgoraj
opisanega dejanskega stanja izhaja, da se delavka vrača na delo 25.
12. 2014, kar pomeni, da se ji lahko odpove pogodbo o zaposlitvi
šele en mesec kasneje,
-
57.1.2015 št. 1/2015
torej 25. 1. 2015. Pomembno je tudi, da v času ko delavka uživa
posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, delodajalec ne
sme izvesti nobenih aktivnosti, ki so potrebne za odpoved pogodbe o
zaposlitvi. V tem je zajeta tudi priprava programa reševanja
presežnih delavcev.
Navkljub zgoraj povedanemu, pa se delavki lahko odpove pogodba o
zaposlitvi, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so
podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za
prenehanje delodajalca, kar pa iz opisanega dejanskega stanja ni
bilo razbrati.
Opozarjamo še, da 184. člen ZDR-1, ki ga navajate v vprašanju,
ureja prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja
in se ne nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato v konkretnem
primeru ne pride v poštev.
Tanja Bohl, odvetnica
Pridržek lastninske pravice
Z našim kupcem, ki od nas kupuje surovino za nadaljnjo predelavo
smo sklenili pose- ben dogovor o zagotavljanju plačil. V njem
smo zapisali, da na svojem blagu uveljavljamo pridržek
lastninske pravice s klavzulo o predelavi. To klavzulo imamo
zapisano tudi na vsakem računu za dobavljeno in fakturirano blago,
ki gre našemu kupcu. Zanima nas, ali mora biti podpis našega kupca
oziroma direktorja podjetja, ki je podpisal takšen dogovor in da ta
učinkuje nasproti kupčevim upnikom v primeru stečaja (520. člen
OZ), overjen pred notarjem?
520. člen Obligacijskega zakonika (v nada-ljevanju: OZ) določa,
da si prodajalec do-ločene premične stvari lahko s posebnim
pogodbenim določilom pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko
stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse
kupnine.
Nadalje v drugem odstavku 520. člena OZ določa še, da pridržek
pravice učinkuje nasproti kupčevim upnikom le, če je bil podpis
kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lastninske pravice
notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem
stvari.
Iz zgoraj opisanega dejanskega stanja izhaja, da je za
učinkovanje pridržka lastninske pravice nasproti
kupčevim upnikom potreben notarsko overjen podpis kupca na
pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lastninske pravice, kar
mora biti storjeno pred kupčevim stečajem ali pred rubežem
stvari.
Tanja Bohl, odvetnica
Ali lahko član kmečkega gospodinjstva odpre
dopolnilni s.p.?
Ali lahko član kmečkega gospodinjstva od-pre dopolnilni s.p.? Ta
dejavnost - dopolnilni s.p. ni povezana s kmetijstvom. Ali se ga
vodi
kot dopolnilni s.p. in se prihodki iz tega naslova ne
obrav-navajo pri kmetijskem gospodinjstvu?
Sprva moram omeniti, da glede tega ni nikakršnega uradnega
pojasnila. Moje mnenje je, da lahko odpre dodatni s.p. v kolikor
dejavnost, ki jo bo opravljal, ne spada pod dejavnost, povezano s
kmetijstvom oziroma pod dopolnilno dejavnost na kmetiji. Menim, da
bi se v tem primeru prihodki iz naslova te dejavnosti lahko
obravnavali ločeno.
Ker pa iz tega naslova ni nikakršnega pojasnila, predlagam, da
se pred odprtjem o tem posvetujete tudi na davčnem uradu. Poleg
tega je treba pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje preveriti, če
se spremeni podlaga za obvezno zavarovanje.
Luka Godnič, mag.posl.ved.
Popoldanski s.p. Slovenca, ki je zaposlen v tujini?
Ali ima lahko Slovenec, ki je zaposlen v tu-jini npr. v BIH, v
Sloveniji odprt popoldanski s.p.?
Ker BIH ni država članica EU oz. ena izmed drugih držav, ki jih
zavezuje Uredba (ES) št. 883/04, se bo morala omenjena oseba v
primeru opravljanja dejavnosti v Sloveniji vključiti v obvezno
zavarovanje tudi v Sloveniji. Tako imenovani »popoldanski s.p.« v
tem primeru ne pride v poštev.
Luka Godnič, mag. posl. ved, preizkušeni računovodja
-
6 7.1.2015 št. 1/2015
Usposabljanje delavke
Delavka, zaposlena v trgovskem podjetju, kjer prodajajo tudi
določena sredstva, se je udeležila tečaja osnovnega
usposabljanja
iz XY, ki ga kot prodajalka mora imeti opravljenega oziroma ga
je potrebno obnavljati v skladu z zakonom za to delovno mesto.
Tečaj je v celoti plačalo podjetje in je potekal na Biotehniški
šoli 4 dni v tednu (skupaj 13 ur) v popoldanskih urah izven rednega
delovnega časa delavke. Delavka je bila vsak dan najprej prisotna
na delovnem mestu polni delovni čas, popoldan pa se je udeležila
tečaja.
Ali delavki pripada poleg redno opravljenih ur za te štiri dni
tudi plačilo teh 13 ur, ki jih je izven rednega delovnega časa
prebila na usposabljanju, glede na to, da ji je tečaj plačalo
podjetje?
170. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljeva-nju: ZDR-1)
določa, da je delodajalec dolžan zagoto-viti izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo
potrebe delovnega pro-cesa ali če se je z izobraževanjem,
izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe
o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V
skladu s potrebami izobraževanja, izpopol-njevanja in usposabljanja
delavcev ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje,
izpopol-njevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam
kandidira. Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih
strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o
izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo. Če delodajalec napoti
delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje iz
razlogov iz drugega odstavka tega člena, nosi stroške tega
izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delodajalec.
Nadalje iz 50. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine
Slovenije izhaja, da ima delavec pravico do izobraževanja,
delodajalec pa ima pravico delavca napotiti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na
izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo. Če delodajalec
organizira izpopolnjevanje ali usposabljanje v skladu s potrebami
delovnega procesa, se čas takega izpopolnjevanja ali usposabljanja
šteje v delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi
delal.
Delavcu, ki ga delodajalec napoti na usposabljanje in
izpopolnjevanje, delodajalec krije stroške: prevoza, kotizacije,
šolnine, prehrane, bivanja.
Iz zgoraj opisanega dejanskega stanja izhaja, da se je delavka
udeležila usposabljanja, ki ga kot prodajalka mora imeti oz. ga je
treba obnavljati. Na podlagi Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine
Slovenije, se je delavka udeležila izpopolnjevanja ali
usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, katerega čas
se šteje v delovni čas delavke, ki ima enake pravice kot če bi
delala. Na podlagi navedenega je delavka upravičena do plačila ur,
katere je prebila na usposabljanju. Poleg tega je upravičena do
kritja stroškov prevoza in prehrane v primeru, da so nastali. Iz
navedenega dejanskega stanja je razbrati, da je delodajalec stroške
kotizacije in šolnine že pokril, kar je prav tako dolžan kriti na
podlagi ZDR-1 in Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine
Slovenije.
Tanja Bohl, odvetnica
Predstavitev nekaj krajših pomembnih informacij
Pravilnik o določitvi olajšav in lestvica za odmero dohodnine za
leto 2015
Bistvenih sprememb pri določanju višine olajšav in pri določanju
dohodninskih razredov ni. Splošna davčna olajšava še naprej ostaja
3.302,70 EUR, ne spreminjajo se zneski dodatnih splošnih olajšav za
zavezance, ki letno zaslužijo manj kot 12.570,89 EUR, enako velja
tudi za vse ostale posebne olajšave (npr. za vzdrževane družinske
člane, dijake in študente …).
Tudi dohodninska lestvica se ne spreminja. Razredi ostajajo
enaki kot do sedaj, ravno tako se tudi v letu 2015 ohranja 50-%
dohodninski razred.
Na kaj je potrebno paziti, če direktorsko funkcijo v slovenski
družbi opravlja tujec (nerezident za davčne namene), ki ne prejme
plačila za opravljanje direktorske funkcije, družba pa prejme račun
iz tujine za poslovodenje?
Slovenija ima pravico obdavčiti dohodke nereziden-tov, če imajo
ti dohodki vir v Sloveniji in če mednaro-dna konvencija o
izogibanju dvojnemu obdavčevanju ne določa drugače. Zakon o
dohodnini (med drugim) določa, da ima dohodek vir v Sloveniji, če
se zaposlitev izvaja ali storitev opravlja v Sloveniji. Drugo
določilo po-membno glede določanja vira v zgoraj opisani
situaciji
PRAKTIČNI NASVET
-
77.1.2015 št. 1/2015
Študentsko delo za delodajalce dražje – študentje pa bodo
z delom prispevali tudi v pokojninsko blagajno
Nadaljevanje reforme trga dela ne bo prizanesla niti študentom.
Od 1. februarja 2015 bodo morali študentje ob izplačilu svojega
honorarja plačati tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje ter za zdra-vstveno zavarovanje. Študentsko delo pa bo
tudi za delodajalce dražje.
Koliko bo delodajalce po novem stalo študentsko delo?
Za lažje razumevanje sprememb, ki se nam obetajo na področju
dela, stroške študentskega dela prikazujemo v tabeli.
* akontacija dohodnine se študentu odvede le v primeru, ko
je
znesek zaslužka na eni napotnici višji od 400 EUR.
pa je, da ima dohodek vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala
ali ji je bil zaračunan, oseba, ki je rezident po ZDoh-2 ali po
ZDDPO-2.
V primeru, da tuja pravna oseba slovenski družbi zaračuna t.i.
management fee za delo direktorja v slovenski družbi, ima ta
dohodek vir v Sloveniji. Ker na podlagi ZGD-1 funkcijo direktorja v
Sloveniji opravlja le fizična oseba se vsi dohodki, povezani z
opravljanjem direktorske funkcije v družbi, za namene dohodninske
obravnave pripišejo fizični osebi – direktorju. To pa pomeni, da je
v Sloveniji potrebno obračunati in plačati akontacijo
dohodnine.
So vam poznana pravila za sklepanje pogodbe o začasnem in
občasnem delu ter opravljanje dela na njeni podlagi in pravila
davčne obravnave dohodkov, izplačanih na tej podlagi?
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) je v aprilu 2013 uve-del nov
tip pogodbe, preko katere lahko delo opra-vljajo upokojenci.
Pogodba o začasnem in občasnem delu je tako namenjena izključno
upokojencem, ki bi želeli po upokojitvi ostati delovno aktivni na
način, da njihovo delo izpolnjuje elemente delovnega razmerja,
vendar ne želijo, da bi to vplivalo na njihovo pokojnino.
Če ta upokojenec izpolnjuje zakonske pogoje glede mesečne
časovne omejitve dela (60 ur v koledarskem mesecu) in glede letnega
zaslužka (6.300 EUR bruto), je takšna pogodba kot nalašč zanj.
Je pa takšna pogodba davčno precej obremenjena. ZUTD določa
minimalno bruto urno postavko, ki zna-ša 4,5 EUR, na ta bruto pa
mora izplačevalec (pravna oseba) obračunati in plačati še 4,58 EUR
pavšalnega prispevka za poškodbe pri delu, 8,85-% pavšalni
prispe-vek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in poseb-no
25-% dajatev na podlagi ZUTD. Od bruto zneska pa se obračuna in
plača 6,36-% prispevek za zdravstvo, priznajo se 10-% normirani
stroški in od davčne osnove (bruto znesek znižan za 6,36-%
prispevek za zdravstvo in 10-% normirane stroške) se obračuna in
plača 25-% akontacija dohodnine.
V primeru takšne pogodbe ni mogoče izplačati neob-davčenega
povračila stroškov že v fazi izplačila. Če se pogodbeni stranki
dogovorita, da se upokojencu povr-nejo tudi stroški povezani z
delom (npr. prevoz na delo in z dela), je to povračilo obdavčeno na
enak način kot plačilo za delo. Lahko pa bo upokojenec dejanske
stroške kilometrine in nočitev, ki smo mu nastali v pove-zavi z
delom, uveljavljal v ugovoru zoper informativni izračun
dohodnine.
Irena Kamenščak, univ.dipl.prav.
29. decembra 2014 je bil v Uradnem listu RS, št. 95/2014
objavljen Zakon o spremembah in do-polnitvah Zakona za
uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C). Spremembe zakona se bodo
pričele upo-rabljati s 1. februarjem 2015.
Spremembe spreminjajo osnovni koncept študent-skega dela, saj
dijakom in študentom prinašajo pra-vice iz naslova plačevanja
prispevkov za pokojnin-sko, invalidsko ter zdravstveno zavarovanje.
S tem si bodo študentje zagotovili delovno dobo, vlada pa si na tej
podlagi obeta priliv v državno blagajno v višini 58 mio EUR.
Vrsta dajatve
Odstotek dajatve sedaj
Odstotek dajatve po
1.2.2015
Koncesijske dajatve 25 % 18 %
DDV na koncesijske dajatve 22 % 22 %
Prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
PIZ
/ 8,85 %
Prispevek študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
PIZ
/ 15,5 %
Prispevek delodajalca za poškodbe pri delu / 0,53 %
Prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje
pavšalni znesek
4,63 EUR6,36 %
Akontacija dohodnine – strošek študenta 22,5 % * 22,5 %
-
8 7.1.2015 št. 1/2015
Kot vidimo iz zgornje tabele, se bo koncesijska dajatev, ki jo
študentski servisi obračunajo delodajalcu sicer znižala, kljub temu
pa bo zaradi uvedbe novih prispevkov študentsko delo za delodajalca
dražje. Prav tako bo študentski servis oz. organizacija študentu ob
izplačilu zaslužka morala odvesti tudi prispevke za PIZ in
zdravstveno zavarovanje.
Minimalna bruto urna postavka za študenta ne bo smela znašati
manj kot 4,50 EUR bruto oz. po plačanih prispevkih študent ne bo
smel prejeti manj kot 3,80 EUR neto za opravljeno uro dela.
Za delodajalce in študente se z novimi dajatvami administrativni
postopki ne spreminjajo, saj bodo vse dajatve še naprej
obračunavale in odvajale študentske organizacije oz. študentski
servisi.
Nova ureditev pa bo za delodajalce veljala le do 31. decembra
2015, s 1. januarjem 2016 pa naj bi se davčna obremenitev
delodajalcev zopet znižala na približno sedanji nivo, saj bodo
nižje koncesijske dajatve.
Koliko bo od svojega zaslužka po novem prejel študent?
V naslednji tabeli prikazujemo dejanske stroške delo-dajalca za
študentsko delo ter koliko bo od svojega zaslužka po novem dejansko
prejel študent na podlagi posameznih primerov.
Vse stroške študenta bo v njegovem imenu odvajala že sama
študentska organizacija. Osnova za obračun dajatev pa je bruto
znesek, ki ga delodajalec navede na študentski obračunu
opravljenega študentskega dela.
Torej, če bo želel študent v letu 2015 na svoj transakcijski
račun prejeti nakazilo v višini 100 EUR, bo moral delodajalec
plačati študentski organizaciji račun v znesku 150 EUR. Od tega
zneska bo organizacija odvedla koncesijske dajatve in
prispevke.
Izračun delovne dobe študenta
Prispevki, ki jih bo v imenu študenta oz. dijaka od njegovega
zaslužka odvedla študentska organizacija, se bodo upoštevali pri
delovni dobi, za namen prejemanja pokojnine.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)
študentom pokojninske dobe ne bo upošteval na podlagi opravljenih
ur, ampak na podlagi plačanih prispevkov.
Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pojasnjujejo, da bo
študent oz. dijak za 190 EUR plačanih prispevkov pridobil en mesec
delovne dobe.
Evidenco o plačanih prispevkih bo vodil ZPIZ, na podlagi
dnevnega poročanja, ki ga bo z individualnimi REK obrazci izvajal
študentski servis.
Za delo opravljeno v mesecu januarju 2015 in bo obračunano v
februarju 2015, se bodo plačali in odvedli prispevki že po novem
zakonu.
Davčna obravnava študentskega dela
Davčni vidik študentskega dela zaenkrat ostaja enak, vendar pa
se že govori tudi o spremembah dohodninske zakonodaje, predvsem o
povišanju posebne osebne olajšave, ki trenutno znaša 2.477 EUR.
Študent, ki ga starši uveljavljajo kot vzdrževanega člana,
namreč izgubi pravico do uveljavljanja splošne olajšave (3.302
EUR), in lahko uveljavlja samo posebno osebno olajšavo. Če študent
letno zasluži več kot približno 2.725 EUR leto oziroma slabih 230
EUR mesečno (upoštevani so normirani stroški - 10% vseh dohodkov),
je zavezan k plačilu dohodnine.
Polona Kresnik, dipl. organizator – manager, BAZA DELA
d.o.o.
Višina zneska na napotnici 100 EUR 400 EUR 1000 EUR
Obračunane dajatve
Koncesijske dajatve 18 % 18,00 EUR72,00 EUR
180,00 EUR
DDV na koncesijske dajatve 22 %
3,96 EUR
15,84 EUR
39,60 EUR
Prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
PIZ 8,5 %
8,50 EUR
34,00 EUR
85,00 EUR
Prispevek delodajalca za poškodbe pri delu 0,53 %
0,53 EUR
2,12 EUR
5,30 EUR
Prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje 6,36 %
6,36 EUR
25,44 EUR
63,60 EUR
SKUPNO NAKAZILO DELODAJALCA:
137,35 EUR
549,40 EUR
1373,50 EUR
Prispevek študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje PIZ
15,5 %
15,50 EUR
62,00 EUR
155,00 EUR
Akontacija dohodnine od neto prejemka 22,5 % / /
185,90 EUR
SKUPNI STROŠEK ŠTUDENTA: 15,50 EUR62,00 EUR
340,90 EUR
DEJANSKO NAKAZILO ŠTUDENTU NA TRR:
84,50 EUR
338,00 EUR
659,10 EUR
-
97.1.2015 št. 1/2015
Upokojencem, ki opravljajo pridobitno dejavnost ne bo potrebno
vračati pokojnin
V zadnjem letu smo bili priča zapletom, ki so se pojavlja-li v
zvezi z izdajanjem odločb ZPIZ, zaradi nezdružljivo-sti opravljanja
dejavnosti s.p. in hkratnega prejemanja pokojnine. V skladu z
Zakonom o pokojninskem in inva-lidskem zavarovanju ZPIZ-2, ki je
bil sprejet decembra 2012, je status osebe, ki opravlja samostojno
dejavnost nezdružljiv s statusom upokojenca. To pomeni, da do-kler
oseba opravlja samostojno dejavnost, nima pravice do prejemanja
starostne pokojnine. Odločbe, ki jih je v letu 2014 na tej podlagi
pričel izdajati ZPIZ, so v javnosti sprožile veliko ogorčenje. Da
bi zmanjšali neskladja oz. nezdružljivost dvojnih statusov, so bile
z dnem 31.12.2014 sprejete spremembe zakona.
Glede tistih upokojencev, ki so se upokojili po novem ZPIZ-2, je
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje začel januarja 2014
izvajati sistemsko primerjavo podatkov iz Poslovnega registra
Slovenije in evidence uživalcev pokojnin.
Pri tem je bilo ugotovljeno, da moralo biti okoli 250
upokojencev zavarovanih na podlagi opravljanja samostojne
pridobitne dejavnosti, brez pravice do prejemanja pokojnine. Skoraj
100 upokojencem je ZPIZ izdal odločbo, da morajo vrniti del
neupravičeno prejete pokojnine ter se vključiti v obvezno
zavarovanje na podlagi opravljanja dejavnosti.
Upokojenci so lahko opravljali samostojno dejavnost
V predhodnem zakonu, je sicer lahko upokojenec pod določenimi
pogoji še naprej opravljal samostojno dejavnost, sočasno pa je
prejemal polno pokojnino. Takšen status je lahko uveljavil le
upokojenec, ki je dopolnil polno starost, to je 63 let za moške
oziroma 61 let starosti za ženske, in sicer samo pod pogojem:
➤ da ni opravljal dejavnosti z osebnim delom, ker je imel
zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali
➤ je do uveljavitve pravice opravljal isto dejavnost v enakem
obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.
Ministrstvo pristojno za delo sicer poudarja, da so bile odločbe
o vračilu pokojnin izdane le tistim upokojen-cem, ki so
registrirali svojo dejavnost po upokojitvi oz. po uveljavitvi
ZPIZ-2 (po 1.1.2013), torej ko v nobenem primeru niso bili
izpolnjeni pogoji za dvojni status. Z drugimi besedami to pomeni,
da je Zavod le ugotovil izpolnjevanje pogoja obveznosti vključitve
v zavarova-nje zgolj pri tistih zavarovancih, pri katerih že
skladno z določbami prej veljavne zakonodaje (ZPIZ-1) ni bilo
izpolnjenih pogojev za izvzem. To pomeni, da bi do iz-daje
omenjenih določb prišlo tudi v primeru, če ZPIZ-2 ne bi bil
sprejet, saj ti zavarovanci tudi skladno z ZPIZ-1 niso izpolnili
svoje dolžnosti vključitve v obvezno zava-rovanje.
Večina evropskih držav dovoljuje dvojni status
Kaj so prinesle spremembe zakona ZMEPIZ-1 za upo-kojence?
Dne 29.12.2014 je bila v Uradnem listu št. 97/2014 objavljena
sprememba Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev
pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
(ZMEPIZ-1A). Zakon je pričel veljati z 31.12.2014.
Bistvene spremembe, ki se nanašajo na upokojence, ki opravljajo
dejavnost so:
➤ podaljšanje roka za uskladitev statusov posame-znih
zavarovancev, ki morajo svoje statuse uskla-
Splošno načelo pokojninskega in invalidskega zava-rovanja je, da
sta delo in hkratno prejemanje pokoj-nine nezdružljiva. Kljub temu,
pa je zakonodaja na tem področju, do konca leta 2012 poznala nekaj
iz-jem. S sprejemom novega Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (ZPIZ-2), ki je pričel veljati s 1.1.2013 so bile
izjeme ukinjene.
Vsi upokojenci, ki so se upokojili še po starem zakonu (ZPIZ-1)
in opravljajo samostojno dejavnost, bi morali svoj status urediti
do 31.12.2014. To pomeni, da bi se morali odločiti med tem, da bodo
prejemali pokojni-no ali pa bodo še naprej opravljali samostojno
dejav-nost in bili na tej podlagi tudi zavarovani.
Novi zakon ZPIZ-2 je možnost za ureditev statusa omo-gočil le
tistim upokojencem, ki so se upokojili še po starem zakonu, ne pa
tudi tistim, ki so se upokojili po letu 2012.
Po množični javni polemiki glede izdanih odločb prej omenjenim
upokojencem, so na ministrstvu preučili zakonodajo v nekaterih
drugih državah in ugotovili, da večina evropskih držav dovoljuje
dvojni status. Iz tega razloga se odločili, za spremembo zakona. S
spremembo zakona, pa bila tudi v Sloveniji možna večja združljivost
statusov upokojencev.
-
10 7.1.2015 št. 1/2015
diti z določbami novega ZPIZ-2. Brez spremembe zakonodaje bi te
osebe morale uskladiti svoj status do 31.12.2014, tako pa bodo
lahko še eno leto, to-rej do 31.12.2015 opravljale dejavnost in
zanje ne bo veljala obvezna vključitev v zavarovanje, upo-kojenci
pa bodo lahko še naprej prejemali pokoj-nino.
Tukaj govorimo o samozaposlenih osebah ali kmetih, kateri:
➣ dobiček iz naslova dejavnosti, ki jo opravljajo, v obdobju
zadnjih treh let ne presega letnega zneska minimalne plače
➣ so dopolnili polno starost za upokojitev (63 let za moške in
61 let za ženske) ter ne opravljajo dejavnosti z osebnim delom, ker
imajo zaposlenega vsaj 1 delavca ali je do upokojitve opravljali
isto dejavnost in v enakem obsegu in je bil vključen v zavarovanje
na podlagi delovnega razmerja
➤ Za vse osebe, ki so na dan 31.12.2012 hkrati opravljale
dejavnost in niso bile vključene v zavarovanje oziroma so imele
nedovoljeno prekrivanje statusa upokojenca s statusom zavarovanca,
ne bo potrebno vračati izplačanih pokojnin in plačati polnih
prispevkov za socialno varnost. Do oprostitve vračila pokojnin in
plačila prispevkov so upravičeni uživalci pokojnin -
samostojni podjetniki, ki jim je Zavod že izdal odločbe ter vse
osebe, ki so opravljale delo ali dejavnost in bi morale biti
vključene v zavarovanje, pa jim zavod še ni izdal odločbe. Kljub
temu, pa si bodo morale te osebe v roku enega meseca od uveljavitve
novega zakona (to je do 31.1.2015) urediti svoj status. To pomeni,
da se bodo morali odločiti ali bodo še naprej opravljali svojo
dejavnost in se na tej podlagi tudi zavarovali, ali pa bodo
prenehali z dejavnostjo in se upokojili. Če oseba v roku ne bo
uskladila svojega statusa, bo zavod po uradni dolžnosti ugotovil
lastnost zavarovanca in osebi izdal odločbo o prenehanju
izplačevanja pokojnine, s prvim dnem naslednjega meseca po poteku
roka (torej od 1.2.2015 dalje).
OBETAJO SE NAM NOVE SPREMEMBE
Na Ministrstvu so pojasnili, da je ukrep sprememb le začasne
narave in da bo potrebno dvojne statuse upokojencev urediti z
drugimi zakonskimi oz. podzakonskimi akti. Večina držav članic EU
namreč pod določenimi pogoji dopušča možnosti, da upokojenci
prejemajo pokojnino in poleg tega opravljajo še pridobitno
dejavnost. Bolj podrobno opredelitev in ureditev statusov
upokojencev pa načrtujejo že v letu 2015.
Polona Kresnik, dipl. organizator – manager,BAZA DELA d.o.o.
Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta
21, 1000 Ljubljana. tel.št.: 01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94,
email: [email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2015 by
DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./
Odgovorna urednica: Simona Stele, dipl.ekon./ Stavek: Grafika Kodre
s.p./ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena: 132 EUR predplačilo letno + DDV,
poštnina/ Predplačilo za on-line vestnik velja za obdobje 6 ali 12
mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni
potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12
mesecev. Naročnino na on-line vestnik je mogoče odjaviti samo
pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./
On-line vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ On-line
vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o
avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja
založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana.
Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana
reprodukcija on-line vestnika in njegovih delov v kakršnikoli
obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske
oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo
elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov
odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja
naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4
tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah
on-line vestnika.
PLAČE IN KADRI – On-line vestnik za računovodje, ki obračunavajo
plače in vodje kadrovskih oddelkov z vprašanji in odgovori
