122.1.2014 št. 2/2014

Računovodske obveznosti za mesec januar 2014

10. januar

➤ Plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb

➤ Plačilo predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

15. januar

➤ Napoved fizične osebe za odmero akontacije dohodnine od dohodka, prejetih leta 2013 iz oddajanja premoženja v najem

➤ Obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost za zasebnike

➤ Obračun in plačilo prispevkov za direktorje - obrazec OPSVL

➤ Poročanje o najemih in prodajah v Evidenco trga nepremičnin

➤ Intrastat - Statistika blagovne menjave med državami članicami EU za december 2013

➤ Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti - 305. člen ZDavP-2 zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo po normiranih stroških - dohodki fizičnih oseb, oktober - december 2013

18. januar

➤ Poročanje AJPES o izplačanih plačah in regresu v javnem sektorju

20. januar

➤ Poročanje Banki Slovenije (obrazci BST, DVP, KRD, SN-T)➤ Izplačilo plač in oddaja REK-1 obrazca na DURS

Pozdravljeni že v drugi letošnji izdaji. Začetek leta 2014 je čas večjih sprememb predvsem za računovodje. Poleg sprememb REK obrazcev so tu še spremembe avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb. In prav za slednje vam v tokratnem prvem prispevku predstavljamo primer za osebo, ki je obvezno zavarovana iz naslova drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2 – dohodek izplačan od 1. 2. 2014 dalje (po podjemni pogodbi). Poleg omenjenega

prispevka pa smo reševali tudi dileme glede napotitve zaposlenega na šolanje ter dela v štirih izmenah. Med drugim ste nas spraševali tudi o tem ali se v povračila stroškov do uredbe vlade, ki jih je potrebno poročati v REK obrazcih po 01. 01. 2014 upoštevajo vsa povračila stroškov na službeni poti tudi, če jih delodajalec plača neposredno izvajalcu (npr. prenočišča, letalske vozovnice)? Kaj pa primer, ko ima zaposleni trenutno še registriran stalni naslov v tujini v Sloveniji pa ima prijavljen začasni naslov. Kateri naslov se mu izpiše na izplačilni list? Zanimalo pa vas je tudi kako je z izračunom odpravnine v primeru izredne odpravnine po krivdi delodajalca?

Torej razlogov več kot dovolj, da si preberete tudi tokratno izdajo vestnika.

Prijetno branje vam želim!

Simona SteleVerlag Dashöfer, založba d.o.o

2/2014 22.1.2014, Ljubljana

KOLEDAR OBVEZNOSTI

PLAČE in KADRIVESTNIK ZA RAČUNOVODJE, KI OBRAČUNAVAJO PLAČE

IN VODJE KADROVSKIH ODDELKOV Z VPRAŠANJI IN ODGOVORI

Strokovna založbaekonomske

pravne in tehnične literatureISSN: 1854-0821

VESTNIK ZA RAČUNOVODJE, KI OBRAČUNAVAJO PLAČEIN VODJE KADROVSKIH ODDELKOV Z VPRAŠANJI IN ODGOVORI

Strokovna založbaekonomske

pravne in tehnične literatureISSN: 1854-0821

Računovodske obveznosti za mesec januar 2014

Primer za osebo, ki je obvezno zavarovana iz naslova drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2 – dohodek izplačan od 1. 2. 2014 dalje (po podjemni pogodbi)

Napotitev zaposlenega na šolanje

Delo v štirih izmenah

Poročanje povračil stroškov na REK obrazcu

Pravilni naslov zaposlenega na plačilni listi

Izračun odpravnine v primeru izredne odpravnine po krivdi delodajalca

VSEBINA

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

1

2-3

3

3-4

4-5

5-6

6-8

Praktični nasvet

Vprašanja – Odgovori

Koledar obveznosti

2 22.1.2014 št. 2/2014

➤ Rekapitulacijsko poročilo ter obračun DDV

➤ Obrazec HOS-OBR - Uporaba mazalnih olj in tekočin za obdobje julij do december 2013

➤ Obrazec - EMBALAŽA - OBR - obračun okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže za obdobje oktober do december 2014

➤ Obrazec EE OPREME - obračun okoljske dajatve zaradi odpadne EE opreme za obdobje julij do december 2013

24. januar

➤ Večstranski pobot - obvezni in prostovoljni (neobvezni)

31. januar

➤ Poročilo za storitve in blago po 76. a členu ZDDV-1

➤ Poročanje Banki Slovenije (obrazec SKV)

➤ Poročanje o izplačanih plačah in regresu (Pravne osebe - zasebni in javni sektor)

➤ Obračun in plačilo DDV

➤ Poročanje neobdavčenih izplačil, za katerega ni bilo poročanja ob izplačilu, na REK obrazcu

➤ Obračun pavšalnega nadomestila DDV 2013

➤ Dostava podatkov za odmero dohodnine za leto 2014

➤ Plačilo okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže za obdobje oktober do december 2013

➤ Plačilo okoljske dajatve zaradi odpadne EE opreme za obdobje julij do december 2013

Opis postavke:Stopnja v %

oz. znesek v EURZnesek v EUR

Polje v REK-2 obrazcu

Polje v iREK-2

Prispevek ZZ 0,53% 5,30 222 A082A081

Osnova za prispevke

Prispevek PIZ 8,85% 88,50 221 A062

Posebni davek na določene prejemke:Bruto dohodek 25%

250,001.000,00

Posebno polje101

-A052A071

Osnova za prispevke

Prispevek PIZ 15,50% 155,00 223 A062

Prispevek ZZ 6,36% 63,60 224[2] A072

Normirani stroški 10% 100,00 106 A053

PRAKTIČNI NASVET

Primer za osebo, ki je obvezno zavarovana iz naslova drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2 – dohodek izplačan od

1. 2. 2014 dalje (po podjemni pogodbi)Oseba, rezident RS, doseže dohodek po podjemni pogodbi (drugo pogodbeno razmerje) v višini 1.000 EUR. Dohodek ni dosežen v okviru delovnega razmerja. Tak način izračuna dajatev se ne uporablja za upokojence. V konkretnem primeru je potrebno obračunati tudi posebni davek na določene prejemke v višini 25 %. Izračun ne

velja za obračun dajatev za študentsko delo po študentski napotnici.[1] Oseba je obvezno zdravstveno zavarovana kot fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS.

322.1.2014 št. 2/2014

[1] Delo dijakov in študentov po študentski napotnici ni obremenjeno s prispevkov za zdravstveno zavarovanje ravno tako zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 ne velja za začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

[2] To polje še ni predvideno v REK-2 obrazcu, zato bo morda drugače oštevilčeno.

dr. Mateja Drobež Tomšič

izobraževanjem in po njem določiti s pogodbo o izobra-ževanju.

Kadar delodajalec napoti delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje zgolj zaradi potreb delovnega procesa ali zato, da se izogne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (bodisi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga), nosi vse stroške tega izobraže-vanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delodajalec. Navedeno izhaja s stališča ZDR-1, da se čas odsotnosti zaradi izobraževanja v interesu delovnega procesa in na katerega je delavca napotil delodajalec, všteva v delovni čas.

Delavec, ki se izobražuje, ima tudi pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. V času, ko je delavec napoten na izobraževanje in zaradi tega ne dela, pa mu je delodajalec dolžan izplačati tudi nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja.

Nina Orehek,Taxgroup davčno svetovanje d.o.o.

Delo v štirih izmenahPričeli smo z delom v štirih izmenah, to npr. pomeni: od 6.00 do 18.00, naslednji dan od 18.00 do 06.00, nato pa ima delavec 48 ur

počitka. V obračun plače se zajame redno delo za teko-či mesec, dodatek na nočno delo in dodatek na popol-dansko delo, stimulacija na pogoje dela. Ali je potrebno za delo v štirih izmenah pridobiti kakšno dovoljenje?

VPRAŠANJA – ODGOVORI

Davčna osnova 107

(1.000 – normirani stroški - prispevki delojemalca)

681,40

Akontacija dohodnine 25% 170,35 201 A091

Dohodek za izplačilo 611,05 016

Strošek izplačevalca: 1.343,80

Oznaka dohodka na REK - 2 obrazcu 2501

Oznaka dohodka na iREK - 2 obrazcu 1230

Napotitev zaposlenega na šolanje

Odločili smo se, da bomo na šolanje poslali enega izmed zaposlenih (s takim primerom se srečujemo prvič). Pri tem

nas zanima naslednje: Predavanja in vaje so delno tudi v rednem delovnem času zaposlenega. Ali se mu to upošteva kot študijski dopust? Ali moramo zaposlenemu te ure plačati in ali mu moramo plačati tudi ure izven njegovega delovnega časa (predavanje je tudi v soboto)? Kako je s plačilom literature, katero potrebuje in kako je s plačilo potnih stroškov na predavanje in domov (šolanje se bo vršilo v drugem kraju kot je sedež podjetja)? Ali smo mu dolžni povrniti potne stroške, ali ta del stroškov nosi zaposleni sam?

Ob odsotnosti posebnih pravil iz pogodbe o zaposlitvi ali iz morebiti sklenjene kolektivne pogodbe, je pri obsegu pravic delavca potrebno upoštevati določbe ZDR-1, ki določa minimalen obseg pravic delavca.

ZDR-1 določa, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopol-njevanja in usposabljanja v skladu s potreba-

mi delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o za-poslitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Pri tem pa ZDR-1 predvideva, da morata delodajalec in delavec (ob odsotnosti kolektivne pogodbe) trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med

4 22.1.2014 št. 2/2014

V vprašanju niste navedli dejavnosti, ki jo opravljate oziroma katera Kolektivna pogodba vas zavezuje. Menim, da je o delu v več izmenah potrebno obvestiti sindikat delavcev, ki delujejo v vašem podjetju. Če ta ne deluje, je potrebno delavce na primeren način obvestiti o uvedeni sprememb. Primeren način je ali oglasna deska ali pa sestanek, ki je bolj primerna oblika obveščanja.

Ali je potrebno za delo v štirih izmenah obračunati še kakšen dodatek?

127. člen Zakona o delovnih razmerjih določa dodatek za delo v manj ugodnih pogojih in delovno uspešnost. V tretjem odstavku

je določena pravica delavcev do dodatnega plačila iz naslova pogojev dela oziroma delovnega časa. Zakon tako našteva dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času, kot jih poznamo v večini kolektivnih pogodb, in sicer:

➤ za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, kot so dodatek

➤ za nočno delo,

➤ za nadurno delo (prim. 128. člen, kjer govori o dodatku za delo preko polnega delovnega časa),

➤ za delo v nedeljo,

➤ za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Poleg dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, pa zakon dopušča, da se v kolektivnih pogodbah določijo tudi posebni dodatki, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu. Za te dodatke je smiselno, da se določijo le v primeru, da niso že vsebovani v osnovni plači. Zaradi tega je tudi določeno, da se ti dodatki določijo le, če niso vsebovani v zahtevnosti dela. Zakon ne določa višine dodatkov in to prepušča socialnim partnerjem, da določijo v kolektivnih pogodbah na vseh ravneh.

Določba 4. odstavka napotuje na dopustne ureditve viši-ne dodatkov v kolektivnih pogodbah. Z zakonom o spre-membah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih je vsebina četrtega člena določena na novo. Kljub temu pa ne vsebuje bistvenega odstopanja od dosedanje ureditve. Še vedno je dopuščena možnost, da se soci-alni partnerji v kolektivni pogodbi dogovorijo o relativni vrednosti dodatkov oziroma o višini dodatka glede na delež osnovne plače – odstotku od plače. S spremembo pa je dopuščeno, da se dodatek določi v nominalnem oziroma fiksnem znesku. S tem je dopuščena možnost, da so delavci, ki delajo v enakih pogojih upravičeni do enakega dodatka (in s tem tudi plačila) ne glede na vi-

šino njihove osnovne plače. Osnova za izračun dodatka za delo v posebnih pogojih dela, če se ta ne izplačuje v nominalnem znesku, je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka. Do dodat-kov za delo v posebnih pogojih so delavci namreč upra-vičeni le za čas dela (glede na število ur) v posebnih pogojih.

Delovni čas je opredeljen v Zakonu o delovnih razmerjih od člena 142. do 159. kjer so določene minimalne pravice delavcev. Če Kolektivna pogodba iz dejavnosti v katero spada podjetje, ne določa bolj ugodnih delovnih pogojev glede delovnega časa, se upošteva določila Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da mora biti razmik med dvema izmenoma najmanj 11 ur, če delavec dela neenakomerni delovni čas. Če torej Kolektivna pogodba dejavnosti predpisuje za neenakomerni delovni čas 12 ur, je torej Kolektivna pogodba za vas zavezujoča.

Polonca Bezlaj mag posl. ved,EVIDENCA B poslovno računovodske storitve d.o.o.

Poročanje povračil stroškov na REK obrazcu

1. Ali se v povračila stroškov do uredbe vlade, ki jih je potrebno poročati v REK obrazcih po 01. 01. 2014 upoštevajo vsa povračila stroškov na službeni poti tudi, če jih delodajalec plača neposredno iz-vajalcu (npr. prenočišča, letalske vozov-nice)?

2. Naše podjetje občasno najame delavce od drugega slovenskega podjetja ter jih napoti na delo v tujino (gre za montažna dela na gradbiščih), za obdobje ko so v tujini, jim naše podjetje organizira in plača nočitve ter prevoz. Katero podjetje bo v tem prime-ru zavezano k poročanju, mi kot najemnik ali podje-tje, ki nam bo delavce posodilo?

K 1.

Tudi v primeru, če se povračila stroškov ne izplačajo neposredno delavcu, je o tem potrebno poročati. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, 85/2013) v drugem odstavku določa, da »Če so dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplačani samostojno, izplačevalec pred- loži individualne podatke iz obračuna davčnih odtegljajev, na zbirnem Obračunu davčnih odtegljajev pa izpolni le podatke o izplačevalcu in podatke o vrsti dohodka. O teh dohodkih, se poroča enkrat mesečno, skupno za vse

522.1.2014 št. 2/2014

dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, najkasneje zadnji dan meseca, v katerem so bili izplačani.

Če so dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplačani neposredno ponudniku storitev (hotel, …), izplačevalec predloži individualne podatke iz obračuna davčnih odtegljajev, na zbirnem REK-1 obrazcu pa izpolni le podatke o izplačevalcu, številu prejemnikov dohodka in označi vrsto dohodka 1190 Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. V teh primerih se o dohodkih poroča enkrat mesečno, skupno za vse dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, najkasneje zadnji dan meseca, v katerem so bili računi plačani.

Naj dodamo, da se plačilo storitev neposredno izvajalcu ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če za ta namen obstaja verodostojni potni nalog.

K 2.

Predvidevamo, da gre za primer, ko je med agencijo in vašo družbo kot uporabnikom sklenjena pogodba o zagotavljanju delovne sile, s katero agencija za uporabnika zagotovi primerno usposobljene delavce za konkretno delo. Uporabnik pa v skladu s pogodbo in izstavljenim računom posredniku poravna stroške plač in provizijo. Nadalje pa je med agencijo in delavcem, ki delo opravlja, sklenjena pogodba o zaposlitvi po kateri delavec prejema dohodek iz delovnega razmerja. O takšnem razmerju govori tudi pojasnilo DURS, št. 42105-131/2007, 5. 8. 2008, in sicer: »Poleg delavca in delodajalca – agencije je za obravnavano pravno razmerje pomembna še tretja oseba, ki nastopa v tem tristranskem pravnem razmerju. Ta oseba je vsakokratni drug uporabnik (user firm), ki nastopa v razmerju do delodajalca kot njegov gospodarsko-poslovni partner ter v razmerju do delavca kot »de facto« (dejanski) delavčev delodajalec.

Za davčne namene se delodajalec, pri katerem je delojemalec v neposrednem delovnem raz-merju, in agencija za zagotavljanje dela, štejeta za plačnika davka in sta dolžna v skladu z ZDoh-2 izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve.«

Če presojamo po tem pojasnilu DURS, bi morali o plačanih nočitvah in prevozu poročati vi (način je opisan v zgornjem odgovoru). Vendar pa po našem mnenju obstaja tveganje, da bi se plačane nočitve in prevoz obravnaval kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, saj z delavcem nimate sklenjene neposredne pogodbe o zaposlitvi. Povedano drugače; če nočitve in prevoza ne plača delodajalec, ampak naročnik,

s katerim delavec ni v delovnem razmerju, obstaja tveganje, da se ta dohodek ne obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, ampak kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V izogib tveganju bi kot rešitev predlagali, da te stroške povrne agencija, ki za ta isti znesek poveča strošek storitve, ki jo za vas opravlja. V tem primeru je jasno, da stroške službenega potovanja povrne delodajalec (agencija), ki bo o tem v REK-1 obrazcu tudi poročala.

Marja Podrižnik,Taxgroup davčno svetovanje d.o.o.

Pravilni naslov zaposlenega na plačilni listi

Zaposleni ima trenutno še registriran stalni naslov v tujini. V Sloveniji ima prijavljen začasni naslov. Zadeve si še ureja.

Kateri naslov se mu izpiše na izplačilni list? Ali mu lahko vpišemo začasni naslov ali mora biti obvezno navedeno stalno prebivališče?

Kje je to določeno?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne podaja točnega odgovora, kateri naslov (stalni ali za-časni) naj bo naveden na plačilni listi. Določa

sicer vsebino plačilne liste (drugi odstavek 135. člena ZDR-1), vendar glede naslova določa le to, da morajo biti iz pi-snega obračuna razvidni tudi podatki o delavcu in de-lodajalcu.

Nekatere kolektivne pogodbe sicer določajo še podrob-nejšo vsebino plačilne liste, a pri tem urejajo le računske kategorije, ki naj bi bile navedene na plačilni listi (npr. šte-vilo plačanih ur za mesec na katerega se nanaša pisni obračun plače, del plače za delovno uspešnost, nadome-stila plače po posameznih vrstah itd.), ne govorijo pa o po-datkih delavca in delodajalca, ki bi morali biti navedeni na plačilni listi.

Od sprejema novega ZDR-1 je plačilna lista postala tudi izvršilni naslov, saj se skladno z določbo tretjega odstavka 135. člena ZDR-1 šteje za verodostojno listino, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. A tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne podaja jasnejšega odgovora, kateri naslov naj bo naveden na plačilni listi, na podlagi katere bo začet postopek izvršbe. ZIZ v 16. a členu določa le to, da so identifikacijski podatki o upniku, ki je fizična oseba (t.j. delavec), osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek. ZIZ torej govori na splošno o

6 22.1.2014 št. 2/2014

naslovu »bivališča« in se pri tem ne opredeli, ali naj gre za stalno ali za začasno bivališče.

Za odgovor na vaše vprašanje je torej potrebno uporabiti splošne določbe ZDR o podatkih strank in o obveznosti medsebojnega obveščanja ob spremembi teh podatkov, če bi te spremembe lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in pravic iz delovnega razmerja (36. člen ZDR-1).

ZDR-1 tako primeroma določa, da se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen, če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov (četrti odstavek 88. člena ZDR-1). Nadalje je tudi določeno, da če delavec v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca (5. odstavek 88. člena ZDR-1).

Tudi povračila stroškov za prevoz na delo in z dela so po ZDR-1 vezana na naslov delavca, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi (130. člen ZDR-1).

Nič ne bo narobe, če boste na plačilni listi navedli oba naslova. Tudi to se namreč uporablja v praksi, saj nekateri programi za obračun plač omogočajo izpis obeh naslovov na plačilni listi.

Če vaš program omogoča izpis le enega naslova, pa vam svetujem, da upoštevate tisti naslov delavca, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi. Razen seveda, če je delavec kasneje sporočil drug naslov. Za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in pravic iz delovnega razmerja bo namreč merodajen tisti naslov, ki ga je delavec kot zadnjega pisno sporočil svojemu delodajalcu.

Če pa ima delavec v pogodbi o zaposlitvi navedena oba naslova (tako stalni v tujini, kot tudi začasni v Sloveniji), pa bi bilo vseeno bolj smiselno navajati le začasni naslov delavca, predvsem iz naslednjih dveh razlogov:

➤ Zakon o prijavi bivališča (ZPPreb) kot začasno prebivališče določa vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem stalno ne prebiva. Ker se torej vaš delavec (predvidevam) v Sloveniji nahaja zaradi opravljanja dela, je posledično že po ZPPreb dolžan prijaviti začasno bivališče,

➤ prijavljeno začasno bivališče je okoliščina, ki ima vpliv na izvrševanje pravic in dolžnosti iz delovnega raz-merja (36. člena ZDR-1). Ko je delavec prijavil začasno bivališče, ki se razlikuje od stalnega bivališča, vas je

bil o tem dolžan obvestiti. Ta naslov pa bo tudi me-rodajen za določanje pravic iz delovnega razmerja (npr. povračila stroškov, vročanje odpovedi).

Ivan Kranjec, univ. dipl .pravnik

Izračun odpravnine v primeru izredne odpravnine

po krivdi delodajalcaKako je z izračunom odpravnine v primeru izredne odpravnine po krivdi delodajalca, ko je glede na višino plače in na dobo

v podjetju izračun odpravnine preko 10-kratnika povprečne plače v RS. ZDR-1 omenja 10-kratnik povprečne plače v RS, izplačilo nad desetkratnikom prepušča kolektivnim pogodbam (spadamo pod kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo).

Ena od zaposlenih je bila v vmesnem času zaposlena 9 mesecev v drugem podjetju (redna odpoved pogodbe), nato pa se je vrnila. Se upošteva celotna doba ali od prekinitve dalje?

Ali bruto znesek vsebuje 16,1% prispevkov delodajalca ali se ga prišteje k bruto znesku?

1. V skladu z določbo 108. člena ZDR-1 je dolžan deloda-jalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih ra-zlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan izplačati delavcu odpravnino.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

➤1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

➤1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

➤1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če

722.1.2014 št. 2/2014

nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona. Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka tega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Torej, če delavec zaradi enega izmed razlogov dolo-čenih v 1. odstavku 111. člena ZDR-1 izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalcu, je upravičen do od-pravnine in odškodnine. Če delavec odpove pogod-bo o zaposlitvi izredno iz razlogov, ki niso taksativno našteti v določbi 1. odstavka 111. člena ZDR-1 ali če ne upošteva obveznosti, ki jih ZDR-1 določa v 2. odstav-ku citiranega člena, do odpravnine in odškodnine ni upravičen.

Če se delodajalec postavi na stališče, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca zakonita in da delavcu pripada odpravnina, mu jo bo priznal na podlagi zgoraj citiranega določila 2. odstavka 108. člena. Torej, delavcu pripada odpravnina v višini:

➤1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

➤1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

➤1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Višina odpravnine pa ne sme presegati 10-kratnika osnove iz 1. odstavka 108. člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Naročnik navaja, da zanj velja KP za kovinsko industrijo. Ta v določbi 56. člena določa, da:

➤višina odpravnine, ki pripada delavcu po Zakonu o delovnih razmerjih v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko presega 10-kratnik osnove iz Zakona o delovnih razmerjih,

➤delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje ter

➤odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zapo-slitvi se izplača najkasneje do izteka odpovednega

v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

V skladu z določbo 111. člena ZDR-1 pa velja, da lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

➤mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,

➤mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,

➤mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,

➤mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,

➤delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,

➤delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,

➤mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,

➤delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v

8 22.1.2014 št. 2/2014

roka, odpravnina ob upokojitvi pa se izplača najka-sneje ob izplačilu zadnje plače.

Iz navedenega izhaja, da je KP dejavnosti, ki velja za delodajalca, določila drugačno zgornjo mejo kot ZDR-1, zaradi česar je treba upoštevati to določbo in delavcu izplačati vso odpravnino, ne glede na to, da seštevek po 2. odstavku 108. člena ZDR-1 morebiti preseže 10-kratnik osnove.

2. Glede delavke, ki je bila že zaposlena pri delodajalcu, nato pa je delo pri tem delodajalcu prekinila zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu, ter se po določe-nem obdobju (9 mesecev) vrnila k prvemu delodajal-cu, po stališču sodne prakse velja, da se upošteva le neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu. Upošteva se torej čas, ko je delavka zaposlena pri de-lodajalcu neprekinjeno, šteto od odpovedi nazaj. So-dišče se je npr v zadevi opr. št. Pdp 447/2004 postavilo na stališče, da če je prišlo do prenehanja pogodbe

o zaposlitvi in nato do ponovne zaposlitve delavca pri istem delodajalcu (enkrat ali večkrat), je pri zadnji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti potrebno odpovedni rok in odpravnino določiti le glede na zadnjo delovno dobo pri istem delodajalcu.1

3. Bruto znesek odpravnine se izračuna v skladu z določ-bo 108. člena ZDR-1 tako, da se za izračun odpravnine uporabi povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh me-secih pred odpovedjo. Torej, upoštevati je treba bruto plačo delavke/ca iz zadnjih treh mesecih. To je osno-va, ki se ustrezno množi (2. odstavek 108. člena) in končen znesek se delavcu izplača, ker se odpravnina izplača »bruto za neto«, torej ni obremenjena z nobe-nimi dodatnimi prispevki ali davki, saj se za obračun odpravnine uporabi bruto znesek plače.

Tanja Bohl, odvetnica

Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.: 01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2014 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorna urednica: Simona Stele, dipl.ekon./ Stavek in tisk: Grafika Kodre s.p./ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena: 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 6 ali 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika.

PLAČE IN KADRI – Vestnik za računovodje, ki obračunavajo plače in vodje kadrovskih oddelkov z vprašanji in odgovori

1 Dodatno je sodišče v predmetni zadevi svojo odločitev obrazložilo tako:

»Upoštevanje skupne delovne dobe pri odmeri odpravnine in odpovednega roka zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (delovne dobe delavca pred prekinitvijo delovnega razmerja pri istem delodajalcu in delovne dobe od ponovnega nastopa dela pri istem delodajalcu) postavlja v slabši položaj delo-dajalca, ki po prenehanju delovnega razmerja z istim delavcem tega ponovno (en-krat ali večkrat) zaposli. Delodajalec po takšnem tolmačenju načeloma ne bi imel več interesa zaposlovati delavcev, ki so že enkrat ali večkrat delali pri njem, saj bi to pomenilo (vsaj glede odpovednega roka in odpravnine), da bi imel do takšnih delavcev večje obveznosti.

Obenem upoštevanje skupne delovne dobe pri istem delodajalcu tudi zanemarja razloge, iz katerih je delavcu predhodno prenehalo delovno razmerje pri istem delo-dajalcu, eventualno tudi prejemke takšnega delavca pri istem delodajalcu ob prvem ali kasnejših prenehanjih delovnega razmerja. Zanemarja tudi to, da je pravica do odpravnine (ali odpovedni rok) vezana na razlog prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki obstaja le ob zadnjem prenehanju pogodbe.

Kumuliranje delovne dobe za priznanje pravic do odpravnine in odpovednega roka (pri istem delodajalcu), kljub prekinitvi delovnega razmerja tako ne more biti uteme-ljeno v primerih, če je delavcu že predhodno prenehalo delovno razmerje pri istem delodajalcu iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti oz. izredne odpovedi delavca in je ta delavec že prejel odpravnino ali se je takrat odpravnini odpove-dal, saj bi v takšnem primeru priznanje daljšega odpovednega roka in odpravnine (s seštevanjem prejšnje in sedanje delovne dobe pri delodajalcu) pomenilo njeno podvajanje. Nelogično je tudi kumuliranje delovnih dob v primeru, če je delavcu prvič prenehala pogodba na podlagi izredne ali redne odpovedi delodajalca iz krivdnega razloga (oz. prejšnjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja). Nelogično je namreč, da bi se takšnemu delavcu pri kasnejši zaposlitvi in odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti kumulirala delovna doba za odmero odpravnine oz. za odpovedni rok, saj bi to pomenilo spregled razloga za prejšnjo odpoved pogodbe o zaposlitvi; delavcu bi bilo omogočeno, da pri kasnejši

odpovedi izkoristi bonitete predhodnega delovnega razmerja pri istem delodajalcu, čeprav mu je to prenehalo iz krivdnih razlogov na njegovi strani. Prav tako ni mogoče videti razloga za kumuliranje delovne dobe pri istem delodajalcu, če je prvič delavcu prenehalo delovno razmerje sporazumno (to v glavnem pomeni ureditev vseh pravic in obveznosti do takrat) ali po lastni volji (morda zato, ker je delavec našel boljšo zaposlitev drugje, po določenem obdobju pa se je spet vrnil k prejšnjemu deloda-jalcu). Upoštevati je tudi potrebno, da sedanji ZDR določa odpravnino tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Neutemeljeno bi bilo, da se takšnemu delavcu, ki mu je že prvič prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu (iz kakršnegakoli razloga) in se ponovno zaposli pri istem delodajalcu, pa mu kasneje preneha delovno razmerje iz razloga nesposobnosti (morda celo na drugem delov-nem mestu, kot je bil zaposlen prvič pri istem delodajalcu), prizna odpravnina za vso delovno dobo pri istem delodajalcu. Nesposobnost je namreč nastopila in je bila ugotovljena le za zadnjo zaposlitev delavca pri delodajalcu. Enako stališče je potreb-no zavzeti tudi v primeru odpravnine zaradi izredne odpovedi delavca. Razlogi za to, da delavcu takšna odpravnina pripada, namreč nastopijo le pri zadnji zaposlitvi delavca, ne pa pri prejšnjih zaposlitvah. Enako velja tudi za odpovedni rok, saj bi ob večkratnih prenehanjih delovnega razmerja delavca pri istem delodajalcu temu vsa-kokrat podaljšal tudi odpovedni rok. To bi bilo dejansko lahko v nasprotju z interesom delodajalcev, da zaposlijo delavce, ki so že bili zaposleni pri njih.

Navedeni primeri torej kažejo, da zgolj gramatikalna razlaga določbe 92. in 109. čle-na ZDR o upoštevanju skupne dobe delavca pri istem delodajalcu ni ustrezna, saj zanemarja razloge za prejšnja prenehanja delovnega razmerja delavca pri istem delodajalcu, dejstvo, da je način prenehanja pogodbe o zaposlitvi odvisen od razlo-gov za zadnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi, od tega pa so odvisne tudi pravice delavcev do odpravnine in odpovednega roka itd., delodajalca, ki je ponovno zapo-slil že pred tem zaposlenega delavca, pa postavlja v slabši položaj. To seveda lahko neugodno vpliva na interes delodajalcev, da ponovno zaposlijo svoje prejšnje delav-ce. Če je prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi in nato do ponovne zaposlitve delavca pri istem delodajalcu (enkrat ali večkrat), je pri zadnji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti potrebno odpovedni rok in odpravnino določiti le glede na zadnjo delovno dobo pri istem delodajalcu.