4.2 Gesla C-E Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev, Sonja Kermat …img.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/kaz/4_2_6.pdf · 2015. 12. 3. · Kadar podjetje za transport uporablja

4.2 Gesla C-E

Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev, Sonja Kermat

www.kontiranje.si

Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.Dunajska cesta 21

1000 Ljubljana

Brezplačna modra številka: 080 80 92

Urednik: Mihael Sket, [email protected]

mailto:[email protected]

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.

Konti, knjižbe, protiknjižbe

4. Leksikon gesel poslovnih dogodkov

2

1. Kazalo

4.2 Gesla C-E ...................................................................................................................................................... 1

4.2.1 Cestni transport C-E/16 .................................................................................................................................. 3

4.2.2 Časovne razmejitve C-E/10 .......................................................................................................................... 19

4.2.3 Članarina C-E/1 ............................................................................................................................................ 43

4.2.4 Darilo C-E/13 ............................................................................................................................................... 46

4.2.5 Davek na dodano vrednost C-E/2 ................................................................................................................. 65

4.2.6 Davek na promet nepremičnin C-E/3 ......................................................................................................... 128

4.2.7 Delnice in deleži C-E/8 .............................................................................................................................. 132

4.2.8 Denar C-E/5 ............................................................................................................................................... 157

4.2.9 Depozit C-E/6 ............................................................................................................................................ 165

4.2.10 Dobavitelji C-E/14 ................................................................................................................................... 167

4.2.11 Dobropis C-E/4 ........................................................................................................................................ 180

4.2.12 Dodatno pokojninsko zavarovanje C-E/9 ................................................................................................. 183

4.2.13 Donacija C-E/7 ......................................................................................................................................... 193

4.2.14 Drobni inventar C-E/15 ............................................................................................................................ 201

4.2.15 Državne podpore C-E/17 .......................................................................................................................... 209

4.2.16 Društva C-E/18 ........................................................................................................................................ 227

4.2.17 Elektronsko računovodstvo C-E/12 ......................................................................................................... 248

4.2.18 Embalaža C-E/11 ..................................................................................................................................... 259




3

4.2.1 Cestni transport C-E/16

Definicija

Transport pomeni prenos oziroma prevoz blaga ali oseb s transportnimi sredstvi. Ločimo

cestni, železniški in letalski transport. V sklopu tega poglavja je obravnavan samo cestni

transport.

Pravni vidik

ZPCP-2

Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-1) določa pogoje in način opravljanja prevozov

potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu. Opravljanje dejavnosti

cestnega prevoza potnikov in blaga je prevoz oseb oziroma blaga, ki ga opravi domači

prevoznik, prevoznik Skupnosti ali tuji prevoznik, z motornim vozilom za prevoz potnikov

oziroma blaga in za opravljeni prevoz dobi plačilo. Določbe tega zakona ne veljajo za prevoz

oseb za lastnepotrebe z vozili, ki imajo vključno z voznikom največ devet sedežev in za

prevoz blaga za lastne potrebe v cestnem prometu, z motornim vozilom katerega največja

dovoljena masa ne presega 3.500 kg.

Licence

Pravica za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu se

pridobi z licenco. Domača pravna oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije,

fizična oseba pa pri Obrtni zbornici Slovenije za naslednje vrste prevozov:

1. v mednarodnem cestnem prometu za:

- mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu

- mednarodni prevoz potnikov v cestnem prometu

2. v notranjem cestnem prometu za:

- prevoz blaga v cestnem prometu




4

- prevoz potnikov v cestnem prometu

- avto-taksi prevoze

Računovodski vidik

Opredmeteno osnovno sredstvo

Kadar podjetje za transport uporablja prevozna sredstva v lasti ali finančnem najemu, jih

evidentira med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Transportna sredstva v finančnem najemu

se izkazujejo ločeno od drugih istovrstnih transportnih sredstev. Ob začetnem pripoznanju

podjetje opredmeteno osnovno sredstvo ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo:

- nakupna cena (odštejejo se trgovinski in drugi popusti),

- uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter

- stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi za uporabo.

Amortizacija

Nabavno vrednost transportnega sredstva podjetje v skladu z njegovo dobo koristnosti

postopno prenaša med stroške, pri čemer uporabi eno od metod amortiziranja:

- metodo enakomernega časovnega amortiziranja,

- metodo padajočega amortiziranja in

- metodo proizvedenih enot (oziroma prevoženih km).

Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko

obdobje. Sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je

razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava za vsako opredmeteno osnovno

sredstvo posebej.

Doba koristnosti

Doba koristnosti je odvisna od:

a. pričakovanega fizičnega izrabljanja, b. pričakovanega tehničnega staranja, c. pričakovanega gospodarskega staranja, d. pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.




5

Kot doba koristnosti se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov

najkrajša.

Oslabitev

Knjigovodska vrednost sredstva ne sme presegati njegove nadomestljive vrednosti. Kot

nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti

pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od

njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na nadomestljivo

vrednost in nastane izguba zaradi oslabitve (konto 720), ki se pripozna v izkazu poslovnega

izida.

Vzdrževanje

Popravila ali vzdrževanje transportnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju

prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje

učinkovitosti sredstev. Navadno se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki. Stroški,

ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno

vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

Nadomestni deli

Nadomestni deli se kupujejo in z njimi zamenjujejo deli transportnih sredstev, ki so pogosto

odvisni tudi od tehničnih okoliščin delovanja, zato se računovodsko obravnavano, v skladu z

dejansko namembnostjo. Nadomestni deli večjih vrednosti se praviloma obravnavajo kot

opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe, nadomestni

deli, ki se uporabljajo pri enem samem osnovnem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi

koristnosti tega sredstva. Nadomestni deli, namenjeni popravilom ali vzdrževanju, se

obravnavajo kot material za vzdrževanje, ki se ob nabavi prenese v vrednost zalog materiala,

po vgraditvi pa se njihova vrednost zmanjša v breme stroškov materiala.

Prodaja

Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo, in ne z

nadaljevanjem uporabe, se to sredstvo opredeli kot nekratkoročno sredstvo za prodajo (konto

670). Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za

prodajo, ali ko se odpravi pripoznanje, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Takšno sredstvo za

prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške

prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

Povratni najem

V primeru finančnih težav lahko podjetje lastno transportno sredstvo proda lizing podjetju in

ga vzame nazaj v finančni (običajno) ali poslovni najem. S tujko to imenujemo "sale and lease

back". Slovenski računovodski standardi pri tem napotijo na uporabo Mednarodnega

računovodskega standarda 17 – Najemi. Če na podlagi prodajne transakcije s povratnim

najemom pride do finančnega najema, se v skladu z MRS 17 presežek prihodkov od prodaje

nad knjigovodsko vrednostjo ne sme takoj pripoznati kot prihodek prodajalca – najemnika.

Namesto tega ga je treba odložiti in postopno vključevati ves čas trajanja najema. Če na




6

podlagi prodajne transakcije s povratnim najemom pride do poslovnega najema in je jasno, da

je transakcija sklenjena po pošteni vrednosti, je treba vsak poslovni izid pripoznati takoj.

Davčni vidik

Prevoz blaga

Kraj opravljanja prevoza blaga, kadar je naročnik davčni zavezanec, je kraj, kjer ima ta davčni

zavezanec sedež svoje dejavnosti, stalno poslovno enoto oziroma običajno prebivališče. Kraj

opravljanja prevoza blaga, razen prevoza blaga znotraj Unije, osebam, ki niso davčni

zavezanci, je kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja. Kraj

opravljanja prevoza blaga znotraj Unije osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj začetka

prevoza. "Prevoz blaga znotraj Unije" pomeni prevoz blaga, pri katerem sta kraj začetka

prevoza in namembni kraj na ozemlju dveh različnih držav članic.

"Kraj začetka prevoza" pomeni kraj, kjer se prevoz blaga dejansko začne, ne glede na

prevoženo razdaljo do kraja, kjer se blago nahaja, "namembni kraj" pa je kraj, kjer se prevoz

blaga dejansko konča.

Prevoz potnikov

Kraj opravljanja prevoza potnikov je kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva

prevožena razdalja.

Pomožne storitve

Kraj opravljanja pomožnih prevoznih storitev, kot so nakladanje, razkladanje, pretovarjanje in

podobne dejavnosti ter cenitve in delo na premičninah, ki se opravijo osebam, ki niso davčni

zavezanci, je kraj, kjer so te storitve dejansko opravljene. Med storitve dela na premičninah

spadajo tudi storitve vzdrževanja transportnih sredstev. Če je naročnik takšnih storitev

davčni zavezanec, so obdavčene tam, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti. Če pa je

naročnik oseba, ki ni davčni zavezanec, so obdavčene tam, kjer so dejansko opravljene.

Stopnja DDV

Prevoz blaga je obdavčen s splošno stopnjo 22%. Prevoz oseb in njihove osebne prtljage je

obdavčen po znižani stopnji 9,5%.

Oproščen promet

Transportne storitve, ki so oproščene obračuna DDV, so:




7

1. storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu s carinskimi predpisi (12. točka 1. odstavka 50. člena ZDDV-1);

2. storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu s carinskimi predpisi (12. točka 1. odstavka 50. člena ZDDV-1);

Odbitek DDV

Zakon o davku na dodano vrednost v 66. členu omejuje pravico do odbitka vstopnega DDV

od osebnih avtomobilov ter goriv, maziv, nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih z

njimi, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga,

dajanja v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za

izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil

za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih

specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov.

PZDDV

Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost določa, da se za osebne avtomobile

iz 66. člena ZDDV-1 štejejo motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana

predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi ali blaga

(na primer tip "karavan", "kombi" itd.) in dirkalni avtomobili. Motorno vozilo, ki je

izpeljanka navedenih vozil in ga je proizvajalec homologiral kot tovorno vozilo, se ne šteje za

osebni avtomobil.

Tuji DDV

Dobava pogonskega goriva je obdavčena po splošnem pravilu, ki velja za dobavo blaga in

sicer tam, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava, če se blago ne odpošilja ali prevaža.

Tako podjetja, ki izvajajo transportne storitve tudi po tujini, na računih za gorivo plačajo tuji

DDV, ki pa ga ob izpolnjevanju pogojev lahko dobijo vrnjenega. Torej podjetje ne obračuna

slovenskega DDV od v tujini prejetih računov za gorivo, ker je kraj opravljene dobave blaga v

tujini.

Ali je potrebno voditi evidence o prevoženih kilometrih za tovorna vozila, s katerimi podjetje

opravlja transportne storitve za naročnikde ali lastne potrebe?

Postopek vračila v tujini plačanega DDV od goriva določa 74.h člen ZDDV-1. Davčni

zavezanec s sedežem v Sloveniji, ki ima pravico do vračila DDV v drugi državi članici, vloži

zahtevek za vračilo v tujini plačanega DDV pri pristojnem davčnem uradu v elektronski

obliki (preko sistema e-davki). Zahtevek mora vložiti najpozneje do 30. septembra po poteku

koledarskega leta, v katerem je bil DDV zaračunan. Pristojni davčni urad zahtevek za vračilo

v elektronski obliki pošlje pristojnemu organu države članice vračila.

DDPO




8

V skladu s 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) so priznani

tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.

Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in

okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;

2. imajo značaj privatnosti; 3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

Evidence

Da, z evidencami davčni zavezanec dokazuje, da so bili odhodki, povezani s transportnimi

storitvami, potrebni za pridobitev prihodkov in so s tem davčno priznani. Če podjetje nima

ustreznih evidenc, je to lahko povezano tudi z zasebno rabo transportnih sredstev, kar je lahko

obdavčeno po Zakonu o dohodnini kot boniteta, drugi dohodek v naravi in podobno.

Davčno priznana amortizacija

ZDDPO-2 določa najvišjo letno amortizacijsko stopnjo, ki se prizna kot odhodek in znaša za

vozila 40%. To pomeni, da če podjetje obračunava višjo amortizacijsko stopnjo za poslovne

namene, mora za razliko nad priznano 20% stopnjo zmanjšati davčne odhodke v letnem

obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.

Olajšave

Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega zneska v

motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na

hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj

emisijskim zahtevam EURO VI. V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove

v skladu s tem členom uveljavlja zavezanec, ki opremo pridobi na podlagi finančnega najema.

Ne glede na zapisano pa se za leto 2013 lahko uveljavlja olajšava za investicije v avtobuse z

motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna

motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V.

PRIMER 1: Nabava tovornega vozila

Podjetje je kupilo novo tovorno vozilo za opravljanje dejavnosti prevoza blaga, v vrednosti

73.200,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stošnji (neto vrednost vozila znaša

60.000,00). Prejeti račun za stroške zavarovanja je znašal 2.000,00 EUR (oproščen promet),

stroški registracije pa 400,00 EUR. Podjetje je določilo dobo koristnosti na 5 let in uporablja




9

metodo enakomernega časovnega amortiziranja, tako da znaša mesečni strošek amortizacije

1.000,00 EUR. Šofer plačuje gorivo s kartico Magna, za kar podjetje prejme zbirni račun v

znesku 610,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stošnji (neto 500,00 EUR). Račun za

storitev rednega servisnega pregleda znaša 488,00 EUR z DDV po splošni stopnji (neto

400,00 EUR). Podjetje kupi tudi 4 zimske pnevmatike, ki skupaj stanejo 976,00 EUR z

obračunanim DDV po splošni stošnji (neto 800,00 EUR). Po preteku štirih let podjetje

tovorno vozilo proda za 9.000,00 EUR neto, na kar se obračuna DDV po splošni stošnji

(knjigovodska vrednost vozila je 12.000,00 EUR).

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za tovorno vozilo

73.200,00

220

- nakupna cena vozila

60.000,00

047

- odbitni DDV obračunan po splošni stopnji

13.200,00

160

2.

PRAČ

Stroški zavarovanja vozila

2.000,00

190

220

3.

PRAČ

Stroški registracije vozila (plačani s poslovno

kartico)

400,00

419

285

4.

TEM

Prenos vozila na opremo, usposobljeno za uporabo

60.000,00

040

047

5.

PRAČ

Mesečni obračun za gorivo, kupljeno s poslovno

kartico

610,00

220

- neto vrednost goriva

500,00

402

- terjatev za odbitni DDV

110,00

160

6. TEM Obračun amortizacije za 1. mesec 1.000,00 432 050




10

7.

PRAČ

Prejeti račun za storitev rednega servisa

488,00

220

- neto vrednost storitve

400,00

412


88,00

160

8.

PRAČ

Prejeti račun za 4 zimske pnevmatike

976,00

220

- neto vrednost pnevmatik

800,00

403


176,00

160

…

9.

IRAČ

Izdani račun za prodajo tovornega vozila

10.980,00

120

- knjigovodska vrednost vozila

12.000,00

050

- prevrednotovalni poslovni odhodki

3.000,00

720

- obračunan DDV po splošni stopnji

1.980,00

260

PRIMER 2: Finančni najem tovornega vozila

Podjetje je kupilo tovorno vozilo in sklenilo pogodbo o finančnem najemu. Nabavna cena

vozila znaša 30.000,00 EUR brez DDV (obračunan DDV po splošni stošnji znaša 6.600,00

EUR), stroški odobritve znašajo 610,00 EUR z 22% DDV (neto 500,00 EUR). Podjetje plača




11

polog v višini 12.850,00 EUR, preostanek kupnine pa na 36 mesecev, pri čemer obrok znaša

750,00 EUR. Obresti po anuitetnem načrtu skupaj znašajo 2.640,00 EUR, obresti v 1. obroku

pa 80,00 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

POG./PRAČ

Prejeti račun za prevzem vozila v finančni

najem

39.240,00

975

- nabavna vrednost vozila

30.000,00

047

- terjatve za odbitni DDV

6.600,00

160

- obresti (neobdavčeno)

2.640,00

975-O

2.

PRAČ

Prejeti račun za stroške odobritve

610,00

220

- nabavna vrednost vozila

500,00

047

- terjatve za odbitni DDV

110,00

160

3.

TRR

Plačilo pologa

12.850,00

110

- obveznost za stroške odobritve

610,00

220

- delno zmanjšanje dolgoročne obveznosti iz

finančnega najema

12.240,00

975

4.

PRAČ

Stroški zavarovanja vozila

1.500,00

190

220




12

5.

PRAČ

Stroški registracije vozila (plačani s poslovno

kartico)

200,00

419

285

6.

TEM

Prenos vozila na opremo, usposobljeno za

uporabo

30.500,00

040

047

7.

TRR

Plačilo prve anuitete

750,00

975

110

8.

TEM

Prenos dela obresti med stroške (po anuitetnem

načrtu)

80,00

743

975-O

PRIMER 3: Prevoz po Sloveniji

Podjetje, ki opravlja dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu, izda račun za prevoz blaga

iz Kopra v Maribor za slovenskega davčnega zavezanca. Vrednost prevoza znaša 488,00 EUR

z obračunim DDV po splošni stošnji.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

IRAČ

Izdani račun za prevoz blaga

488,00

120


400,00

760


88,00

260

PRIMER 4: Prevoz v Unijo za tujega davčnega zavezanca




13

Podjetje izda račun za prevoz blaga iz Slovenije v Nemčijo, pri čemer je naročnik prevoza

pravna oseba iz Nemčije, ki je zavezanec za DDV. Za kraj opravljanja prevoza se šteje kraj,

kjer ima sedež naročnik storitve, torej Nemčija. Vrednost storitve znaša 600,00 EUR brez

obračunanega DDV (s klavzulo, da DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. člena

ZDDV-1).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Izdani račun za prevoz blaga in prihodki od storitev na

tujem trgu

600,00

121

761

PRIMER 5: Prevoz v Unijo za tujo pravno osebo, ki ni davčni zavezanec

Podjetje izda račun za prevoz blaga iz Slovenije v Nemčijo, pri čemer je naročnik prevoza

pravna oseba iz Nemčije, ki ni zavezanec za DDV. Za kraj opravljanja prevoza se tako šteje

kraj začetka prevoza, ki je Slovenija. Vrednost storitve znaša 732,00 EUR z obračunanim

DDV po splošni stošnji (neto znaša 600,00 EUR).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

IRAČ


732,00


600,00

121

761

- obračuna DDV po splošni stošnji

132,00

260

PRIMER 6: Prevoz blaga v tretje države




14

Podjetje izda račun za prevoz blaga iz Slovenije v Srbijo (izvoz), pri čemer je naročnik

prevoza srbski davčni zavezanec. Za kraj opravljanja prevoza se šteje kraj, kjer ima sedež

naročnik storitve, torej Srbija. Vrednost storitve znaša 250,00 EUR brez obračunanega DDV

(s klavzulo, da DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ


tujem trgu

250,00

121

761

PRIMER 7: Prevoz v povezavi z izvozom blaga

Podjetje izda račun za prevoz blaga iz Slovenije v Srbijo (izvoz), pri čemer je naročnik

prevoza slovenski davčni zavezanec. Za kraj opravljanja prevoza se šteje kraj, kjer ima sedež

naročnik storitve, torej Slovenija, vendar pa je prevoz oproščen DDV, ker gre za storitve,

neposredno povezane z izvozom blaga. Vrednost storitve znaša 500,00 EUR brez

obračunanega DDV (s klavzulo, da je promet oproščen DDV v skladu s 1.e točko 52. člena

ZDDV-1).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ


tujem trgu

500,00

121

761

PRIMER 8: Prevoz blaga iz Unije v Slovenijo – naročnik slovenski davčni zavezanec




15

Podjetje opravi prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo za slovenskega davčnega zavezanca.

Znesek računa znaša 1.830,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stopnji (neto znaša

1.500,00 EUR).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

IRAČ


1.830,00

120


1.500,00

760


330,00

260

PRIMER 9: Prevoz blaga iz Unije v Slovenijo – naročnik tuji davčni zavezanec

Podjetje opravi prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo za nemškega davčnega zavezanca s

sedežem v Nemčiji. Znesek računa znaša 1.500,00 EUR brez obračunanega DDV (s klavzulo,

da DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ


tujem trgu.

1.500,00

121

761

PRIMER 10: Prevoz blaga v povezavi z uvozom - obdavčeno

Podjetje opravi prevoz blaga iz Turčije v Slovenijo za slovenskega davčnega zavezanca.

Znesek računa znaša 1.220,00 EUR z obračunanim DDV po splošni stošnji (neto 1.000,00

EUR).




16

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

IRAČ


1.220,00

120


1.000,00

760


220,00

260

PRIMER 11: Prevoz blaga v povezavi z uvozom - oproščeno

Podjetje opravi prevoz blaga iz Turčije v Slovenijo za slovenskega davčnega zavezanca.

Znesek računa znaša 1.000,00 EUR brez obračunanega DDV, ker je prevozna storitev

vključena v davčno osnovo od uvoza blaga v skladu s carinskimi predpisi (klavzula se glasi,

da je promet oproščen obračuna DDV v skladu s 12. točko 1. odstavka 50. člena ZDDV-1).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

IRAČ

Izdani račun za prevoz blaga in prihodki od prodaje

storitev

1.000,00

120

760

PRIMER 12: Prevoz oseb po državah članicah Unije

Avtobusni prevoznik je za turistično agencijo opravil prevoz oseb iz Ljubljane na Dunaj in

nazaj. Iz evidence o prevoženih kilometrih je razvidno, da je 30% poti opravljeno na ozemlju

Slovenije in 70% na ozemlju Avstrije. Skupna vrednost prevoza brez obračunanega DDV

znaša 800,00 EUR. Prevoznik obračuna DDV po splošni stopnji od dela prevoza po Sloveniji,




17

za prevoz po Avstriji pa glede obdavčitve z DDV upošteva njihove predpise (v primeru nismo

upoštevali morebitnega avstrijskega DDV).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

IRAČ

Izdani račun za prevoz oseb

822,80

120

- neto vrednost prevoza

800,00

760

- obračunan DDV nižji stopnji

22,80

260

PRIMER 13: V tujini plačan DDV

Podjetje je opravilo prevoz blaga iz Slovenije v Nemčijo in voznik je na poti prejel račun za

gorivo z obračunanim avstrijskim DDV. Znesek računa, ki je bil plačan s plačilno kartico,

znaša 244,00 EUR, od tega DDV, obračunan po splošni stopnji 44,00 EUR. Podjetje čez leto

zbere veliko takšnih računov in uveljavlja vračilo plačanega DDV pri pristojnem davčnem

uradu v tujini v skupnem znesku 1.400,00 EUR.

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Obveznost do izdajatelja plačilne kartice

244,00

285

- neto vrednost goriva

200,00

402

- terjatve za v tujini plačan DDV

44,00

167




18

…

2.

TRR

Priliv na bančni račun iz naslova vračila v tujini

plačanega DDV

1.400,00

110

167

PRIMER 14: Popravilo vozila v tujini

Podjetju se je v tujini (na Madžarskem) pokvarilo tovorno vozilo in je za popravilo prejelo

račun v znesku 700,00 EUR brez DDV. V Sloveniji obračuna DDV po splošni stošnji v znesku

154,00 EUR (samoobdavčitev).

Št.

Dok

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejeti račun za popravilo tovornega vozila v tujini

700,00

412

221

- samoobdavčitev v skladu s 1. odst. 25. člena ZDDV-

1

154,00

160

260

Uporabljeni konti:

040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu nabavne vrednosti

047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi

050 – Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja

167 – Kratkoročne terjatve za DDV, plačan v tujini

190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki

402 – Stroški energije

412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem




19

415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in zavarovalne

premije

419 – Stroški drugih storitev

432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov

743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti

761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu

975 – Dolgoročni dolgovi iz finančnega najema

4.2.2 Časovne razmejitve C-E/10

Definicija

Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po

predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo

ocenjena, terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali še ne znane pravne oziroma fizične

osebe, do katerih bodo tedaj nastale prave terjatve in dolgovi, s sredstvi pa so mišljeni

proizvodi ali storitve, ki jih bodo bremenile.

Računovodski vidik

Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne

razmejitve ali udolgovljene (pasivne ) časovne razmejitve. Delimo jih tudi na kratkoročne in

dolgoročne časovne razmejitve, odvisno od tega, ali se bodo terjatve oz. obveznosti pojavile v

letu dni od bilančnega presečnega dne ali v daljšem obdobju oziroma v kolikšnem času se

bodo uporabljale.

Usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene

stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke, ki se

izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

Kratkoročno odločeni stroški / odhodki




20

Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki so zneski, ki ob svojem

nastanku še ne bremenijo dejavnosti in še ne vplivajo na poslovni izid oziroma še niso

vračunani v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali zalog. Ti zneski bodo šele

kasneje vračunani kot stroški in tudi razporejeni na ustrezne stroškovne nosilce ali pa bodo

kasneje vplivali na poslovni izid oziroma bodo vračunani v nabavno vrednost opredmetenih

dolgoročnih sredstev ali zalog. Kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi

odhodki nastajajo tudi ob nabavi nekaterih storitev, ob zmanjšanju zalog zaradi okvar,

razsipa, kala in loma ter v drugih primerih.

Kratkoročno nezaračunani prihodki

Kratkoročno nezaračunani prihodki so zneski, ki se v poslovnem izidu utemeljeno upoštevajo

kot prihodki, za katere pa do njih pripoznanja še ni bilo prejeto plačilo in jih tudi ni bilo

mogoče nikomur zaračunati.

Vrednotnice

Med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami izkazujemo tudi vrednotnice, ki jih

običajno v podjetju hranimo v blagajni. Vrednotnice so listki z nazivno vrednostjo za plačilo

storitev ali blaga. Mednje štejemo poštne znamke, kolke, bloke vozovnic in nalepnice za

krajevni javni promet, bone za prehrano in podobno.

Postavka aktivnih kratkoročnih časovnih razmejitev se v knjigovodskih razvidih in bilanci

stanja pripozna, če:

- je verjetno, da se bodo v prihodnosti zaradi nje povečale gopodarske koristi, in

- je mogoče njeno vrednost zanesljivo izmeriti.

Pri nobeni postavki kratkoročno odloženih stroškov oziroma kratkoročno odloženih

odhodkov se ob njenem nastanku ne sme predpostavljati, da bodo dejanski stroški, ki jih je

utemeljeno mogoče pričakovati v letu dni, večji od odloženega zneska ali da se bodo

pojavljali čez več kot leto dni. Prav tako se pri nobeni postavki kratkoročno nezaračunanih

prihodkov ob njenem nastanku ne sme predpostavljati, da že obstaja pravna ali fizična oseba,

ki bi morala biti obremenjena z njo, ali da bo dejanski znesek manjši od nezaračunanega, ki

pa je že bil upoštevan pri ugotavljanju poslovnega izida. Ko se oblikuje ustrezna terjatev

oziroma se prejme plačilo, kratkoročno nezaračunani prihodki ugasnejo.

Šteje se, da je znesek zanesljivo izmerjen, če podjetje pri njegovem določanju upošteva

knjigovodske listine ali drugo dokumentacijo, s katero razpolaga.

Aktivne časovne razmejitve se sicer ne prevrednotujejo, vendar pa jih je treba tako med letom

kot ob sestavljanju računovodskih izkazov preverjati (realnost in upravičenost njihovega




21

oblikovanja) oziroma upoštevati morebitne spremembe, ki jih povzročijo poslovni dogodki,

nastali po oblikovanju teh razmejitev.

Udolgovljene (pasivne) kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej

vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene

prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

Vnaprej vračunani stroški / odhodki

Vnaprej vračunani stroški oziroma vnaprej vračunani odhodki nastajajo na podlagi

enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida pa tudi zalog s pričakovanimi

stroški, ki se še niso pojavili.

Kratkoročno odloženi prihodki

Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo

plačane storitve, vendar zaradi tega ni običajnih obveznosti do kupcev, ki bi se šteli kot

dobljeni predujmi. Prav tako nastajajo, če je upravičenost do priznanja prihodkov v

poslovnem izidu v trenutku prodaje še dvomljiva.

Postavka pasivnih kratkoročnih časovnih razmejitev se v knjigovodskih razvidih in bilanci

stanja pripozna, če:

- je verjetno, da se bodo zaradi nje v prihodnosti zmanjšale gospodarske koristi, in

- je mogoče njeno vrednost zanesljivo izmeriti.

Pri nobeni postavki kratkoročno odloženih prihodkov se ob njenem nastanku ne sme

predpostavljati, da bodo dejanski prihodki večji od kratkoročno odloženih prihodkov ali da

se bodo stroški, ki jih bodo morali pokrivati, pojavljali tudi čez več kot leto dni.

Pripoznanja kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev v knjigovodskih razvidih in bilanci

stanja se odpravi, kadar so že izrabljene možnosti ali pa ni več potrebe po tovrstnih

kratkoročnih časovnih razmejitvah, ker razlogov, zaradi katerih so bile oblikovane, ni več.

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve se lahko uporabljajo samo za postavke, za katere so

bile prvotno pripoznane.

Postavke pasivnih kratkoročnih časovnih razmejitev ne smejo skrivati rezerv. V realne

okvire se spravijo tako, da se za razlike popravijo dotedanji stroški oziroma redni odhodki in




22

redni prihodki, v zvezi s katerimi so se prvotno pojavile.

Kratkorončo vnaprej vračunani stroški

Zneski kratkoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma kratkoročno vnaprej vračunanih

odhodkov, ki bremenijo poslovne učinke ali odhodke obračunskega obdobja, se odmerijo iz

celotnega zneska teh stroškov oziroma odhodkov, predvidenih s predračuni, po sodilih za

njihovo razporejanje na poslovne učinke oziroma odhodke obračunskega obdobja, za katero

so predvideni, lahko pa se razporedijo na poslovne učinke kar z uporabo količnikov za

vračunavanje. Ob tem je potrebno paziti, da se količniki za vračunavanje, ki so se uporabljali

v prejšnjem obdobju, v obračunskem obdobju ustrezno prilagodijo oziroma na novo določijo

glede na izhodiščno obdobje in ustrezna predvidevanja gibanj v obračunskem obdobju.

Predračuni stroškov, ki se vračunavajo vnaprej, se morajo praviloma sestavljati za celotno

poslovno leto, za krajša obdobja pa le izjemoma pri tistih stroških, ki bodo predvidoma tudi

nastajali v krajših obdobjih.

Zneski vnaprej vračunanih stroškov se za posamezno obračunsko obdobje določajo na podlagi

dejanske ravni teh stroškov v prejšnjem obdobju in z ustreznimi popravki v obračunskem

obdobju ali pa celo na podlagi popolnoma novih predračunov. Novi predračuni se sestavljajo

za nove vrste stroškov, kakršnih v prejšnjem obdobju še ni bilo, pa tudi za stroške, kakršni so

v prejšnjem obdobju sicer že bili, vendar njihove realne velikosti v obračunskem obdobju ni

mogoče oblikovati s popravki. To se dogaja predvsem, če se za obračunsko obdobje

predvidevajo bistvene spremembe obsega poslovanja oziroma bistveno drugačno gibanje cen

oziroma spremembe v proizvodnosti in gospodarnosti poslovanja, kar utegne bistveno vplivati

na raven in sestavo stroškov, ki so predmet vnaprejšnjega vračunavanja.

Količnik za vnaprejšnje vračunavanje

Stroški, ki se vračunavajo vnaprej po predračunih, se morajo predvidevati na podlagi

dejanskih tehničnih, organizacijskih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo nanje. Količnik za

vnaprejšnje vračunavanje stroškov se določi po časovnem ali po uporabnostnem načelu. Po

časovnem načelu se določi z delitvijo načrtovanih stroškov s številom mesecev obračunskega

obdobja, po uporabnostnem načelu pa z delitvijo načrtovanih stroškov s količinskim in

vrednostnim obsegom načrtovane dejavnosti; mesečni znesek stroška je zmnožek v zadevnem

mesecu uresničenega obsega dejavnosti in opredeljenega količnika.

Kadar se v obračunskem obdobju pokaže, da so se (zaradi gibanja cen, sprememb v

gospodarski politiki države, pomembnejših organizacijskih sprememb ali drugih

pomembnejših vzrokov) porušila običajna razmerja med zneski po posameznih vrstah

stroškov in količniki, načrtovanimi za njih vnaprejšnje vračunavanje, se morajo prvotno

načrtovani količniki prilagoditi gibanjem nastajajočih stroškov.

Dolgoročne časovne razmejitve




23

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so skladno s SRS 11 (2016) dolgoročno odloženi

stroški. Med dolgoročnimi odloženimi stroški najdemo predvsem različna vplačila za vnaprej

(obdobje je daljše od 12 mesecev od dneva bilance stanja). Najpogosteje se v praksi pojavlja

plačilo najemnine za več let vnaprej ob podpisu pogodbe. To je postavka aktivne dolgoročne

časovne razmejitve, katerega zmanjševanje vrednosti se izkazuje na temeljnem kontu brez

uporabe konta popravka vrednosti.

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so skladno s SRS 11 dolgoročno odloženi prihodki,

ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročne

odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev

osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so za pokrivanje

stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem

med poslovne prihodke.

Računovodsko obravnavamo aktivne kratkoročne časovne razmejitve in dolgoročne časovne

razmejitve kot postavko sredstev v bilanci stanja in jih evidentiramo v skupini kontov 19, če

gre za kratkoročne in v skupini 007, če gre za dolgoročne časovne razmejitve. Kratkoročne

pasivne časovne razmejitve in dolgoročne pasivne časovne razmejitve pa obravnavamo kot

postavko obveznosti in jih evidentiramo v skupini kontov 29, če gre za kratkoročne in v

skupini 968, če gre za dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

Davčni vidik

Ker časovne razmejitve, tako aktivne kot pasivne, vplivajo na izkaz poslovnega izida, se v

trenutku, ko se odražajo v izkazu poslovnega izida, izkazujejo tudi v davčni osnovi podjetja.

Glede njihovega davčnega priznavanja tako kot prihodkov kot odhodkov veljajo pravila iz

ZDDPO-2.

Primeri poslovnih dogodkov:

PRIMER 1: Plačilo zavarovalne premije za obdobje enega leta, ki se razlikuje od

poslovnega leta

Podjetje je plačalo 2.400,00 EUR zavarovalne premije za zavarovanje avtomobila za obdobje

od 1. avgusta 20X7 do 31. julija 20X8. Konec aprila 20X8 podjetje proda avtomobil podjetju,

ki se ukvarja s posredovanjem pri prodaji avtomobilov, hkrati odjavi avtomobil iz registracije

in vloži zahtevek za vračilo zavarovalne premije za obdobje do izteka zavarovalne dobe v

znesku 600,00 EUR.




24

Knjiženja v letu 20X7:

Različica 1

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

PRAČ

Prejem računa za zavarovalno premijo

2.400,00

190

220

2.

TEM

Prenos 5/12 zavarovalne premije med stroške leta

20X7

1.000,00

415

190

Različica 2

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1a.

PRAČ

Prejem računa za zavarovalno premijo – obveznost do

dobavitelja

2.400,00

220

1b.

PRAČ

Prejem računa za zavarovalno premijo – strošek

zavarovanja tekočega leta v višini 5/12 vrednosti

računa

1.000,00

415

1c.

PRAČ

Prejem računa za zavarovalno premijo – razmejeno del

stroškov zavarovanja v višini 7/12 vrednosti računa

1.400,00

190

Stanje časovnih razmejitev iz naslova zavarovalne premije na dan 31.12.20X7 na konto 190 je

1.400,00 EUR

Knjiženja v letu 20X8:

Stanje časovnih razmejitev iz naslova zavarovalne premije na dan 1.1.20X8 na konto 190 je

1.400,00 EUR




25

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Prenos 4/12 zavarovalne premije med stroške leta 2008

800,00

415

190

2.

TEM

Zahtevek za vračilo premije zaradi odjave vozila iz

registracije

600,00

165

190

3.

TRR

Vračilo zavarovalne premije

600,00

110

165

PRIMER 2: Plačilo storitev izobraževanja

Podjetje prejme od Zavoda za poučevanje tujih jezikov račun za tečaj angleščine, na katerega

je napotilo svojega zaposlenca. Po pogodbi traja tečaj, katerega cena znaša 1.220.00 EUR (v

tem znesku je vračunan DDV po splošni stopnji), od 1. oktobra 20X7 do 31. maja 20X8.

Skladno z določili pogodbe mora podjetje poravnati obveznost do 20. oktobra 20X7, pogodba

pa tudi določa, da podjetje ne more odstopiti od nje. Podjetje se lahko odloči, da bo znesek

plačane šolnine za tečaj angleščine prenašalo med stroške glede na število šolskih ur v

posameznih mesecih ali pa vsak mesec trajanja tečaja v enakem znesku, torej vsak mesec 1/8

zneska.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1a.

PRAČ

Prejem računa za tečaj angleščine – obveznost do

dobavitelja

1.220,00

220

1b.

PRAČ

Prejem računa za tečaj angleščine – vstopni DDV

220,00

160

1c.

PRAČ

Prejem računa za tečaj angleščine – AČR –

kratkoročno odloženi stroški

1.000,00

190




26

2.

TRR

Plačilo računa za tečaj angleščine

1.220,00

220

110

3.

TEM

Prenos med stroške v letu 2007 (3 x 125,00 EUR)

375,00

416

190

PRIMER 3: Knjiženje kratkoročno nezaračunanih prihodkov

Podjetje ima pri tuji banki vezan dolgoročni depozit v višini 1.800.000,00 EUR. Banka pošlje

podjetju vsake tri mesece izpisek stanja depozita, pripiše natečene obresti in si obračuna

stroške vodenja depozita. Nazadnje je podjetje prejelo izpisek stanja na dan 20.11.20X7. Na

dan bilance stanja 31.12.20X7 podjetje takšnega izpiska ne bo prejelo, je pa skladno s SRS

dolžno vračunati prihodke iz naslova obresti za čas od 20.11.20X7 do 31.12.20X7 in izkazati

aktivne časovne razmejitve za znesek obračunanih obresti za to obdobje. Obresti bodo na

dolgoročni depozitni račun pripisane 20.02.20X8.

Znesek razmejenih obresti znaša 6.065,75 EUR.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Vračunani prihodki iz naslova obresti po dolgoročni

depozitni pogodbi

6.065,75

191

775

PRIMER 4: Vnaprej vračunani stroški reklamiranja

Podjetje na podlagi letnega načrta reklamiranja izdelkov predvidi, da bodo znašali stroški

reklame v poslovnem leto 120.000,00 EUR. Mesečno vračunava v stroške po 10.000,00 EUR.

Zneski računov za posamezne reklamne akcije so:

- od podjetja A 36.000,00 EUR + obračunani DDV 7.920,00 EUR

- od podjetja B 51.000,00 EUR + obračunani DDV 11.200,00 EUR




27

- od podjetja C 40.000,00 EUR + obračunani DDV 8.800,00 EUR

- SKUPAJ 127.200,00 EUR + obračunani DDV 27.940,00 EUR

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Mesečni vračunani stroški reklame (12 X 10.000,00

EUR)

120.000,00

417

290

2a.

PRAČ

Prejem računov za posamezne reklamne akcije –

obveznost do dobaviteljev

155.140,00

220

2b.

PRAČ


vstopni DDV

27.940,00

160

2c.

PRAČ


zapiranje PČR – vnaprej vračunanih stroškov

reklame

127.200,00

290

3.

TRR

Plačilo dobaviteljem

152.600,00

220

110

4.

TEM

Pokritje premalo vračunanih stroškov reklame

7.200,00

417

290

PRIMER 5: Vnaprej vračunani stroški nakupa materiala




28

Podjetje je na podlagi izkušenj iz preteklih let ocenilo, da znašajo neposredni stroški nabave

materiala 8% nakupne vrednosti materiala. Podjetje opravlja samo obdavčeno dejavnost po

zakonu o davku na dodano vrednost in ima tako 100% pravico do odbitka vstopnega DDV.

Podatki o nakupu materiala in dejanskih odvisnih stroških:

- nakupna vrednost materiala 200.000,00 EUR

- odobreni popust 5%

- vstopni DDV po računu dobavitelja za material 41.800,00 EUR

- vračunani neposredni stroški nabave 8%

- računi za prevoz in druge neposredne stroške nabave z DDV 15.200,00 EUR

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1a.

PRAČ

Prevzem materiala - zaloga

190.000,00

300

1b.

PRAČ

Prevzem materiala – vstopni DDV

41.800,00

160

1c.

PARČ

Prevzem materiala – obveznost do dobavitelja

231.800.00

220

2.

TEM

Predvideni neposredni stroški nabave (8% od

190.000,00)

15.200,00

301

290

3.

TEM

Prenos nabavne vrednosti materiala na konto zalog

205.200,00

310

309

4a.

PRAČ

Računi za dejanske neposredne stroške nabave

materiala – PČR - zapiranje vračunanih stroškov

35.000,00

290

4b.

PRAČ

Računi za dejanske stroške nabave materiala –

vstopni DDV

7.700,00

160




29

4c.

PRAČ

Računi za dejanske stroške nabave materiala –

obveznost do dobavitelja

42.700,00

220

PRIMER 6: Knjiženje kratkoročno razmejenih prihodkov – plačilo izobraževalne storitve

Podjetje, ki opravlja izobraževalno dejavnost, je fizični osebi izdalo račun za 1.200,00 EUR

za usposabljanje za knjigovodjo, ki bo trajal 5 mesecev. Kupec ne more odstopiti od pogodbe.

Tečaj bo trajal od novembra 20X7 do marca 20X8.

Različica 1:

Knjiženje v letu 20X7

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1a.

IRAČ

Izdaja računa za usposabljanje – terjatev do kupca

1.200,00

120

1b.

IRAČ

Izdaja računa za usposabljanje – obveznost za izstopni

DDV

220,00

260

1c.

IRAČ

Izdaja računa za usposabljanje – PČR – kratkoročno

odloženi prihodki

1.000,00

291

2.

TRR

Plačilo računa za usposabljanje

1.220,00

110

120

3.

TEM

Prihodki od usposabljanja za leto 20X7

220,00

291

760


Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro




30

1.

TEM


1.000,00

291

760

Različica 2:


Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1a.

IRAČ

Izdaja računa za usposabljanje – terjatev do kupca

1.220,00

120

1b.

IRAČ

Izdaja računa za usposabljanje – obveznost za izstopni

DDV

200,00

260

1c.

IRAČ

Izdaja računa za usposabljanje – PČR – kratkoročno

odloženi prihodki, ki se nanašajo na leto 20X8

1.000,00

291

1d.

IRAČ

Izdaja računa za usposabljanje – prihodki, ki se vnašajo

na leto 20X7

1.220,00

110

120


Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM


1.000,00

291

760




31

PRIMER 7: Razmejevannje prihodkov, ki jih podjetje prejme za pokrivanje izbranih

stroškov oziroma odhodkov

Podjetje je prejelo od zavoda za zaposlovanje 8.000,00 EUR za pokrivanje stroškov

(odhodkov) prekvalifikacije nekaterih svojih delavcev. Na koncu poslovnega leta je

obračunalo že nastale stroške (odhodke) prekvalifikacije v tem poslovnem letu in znašajo

5.300,00 EUR. Razlika 2.700,00 EUR bo namenjena pokrivanju stroškov (odhodkov)

prekvalifikacije delavcev v naslednjem poslovnem letu in ostane razmejena na kontih skupine

29.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TRR

Nakazilo namenskih sredstev za prekvalifikacijo od

zavoda za zaposlovanje

8.000,00

110

291

2.

TEM

Prenos namenskih sredstev med prihodke v skladu z

vzročno povezanostjo prihodkov in odhodkov

5.300,00

291

768

PRIMER 8: Račun za telefon

Podjetje je v januarju 20X0 prejelo račun za telefon, datum izdaje računa je 8.1.20X0.

Zaračunana je naročnina za januar 100,00 EUR, stroški klicev za december 200,00 EUR, ter

davek na dodano vrednost 66 EUR.

Knjiženje z interno temeljnico po stanju na dan 31.12.20X9:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Vnaprej vračunani stroški telefona za december.

200,00

419

290

Knjiženje na podlagi prejetega računa v januarju 20X0:




32

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

PRAČ

Prejem računa za telefon

366,00

220

stroški naročnine za telefon

100,00

419

uporaba časovnih razmejitev – klici december

200,00

290

odbitni DDV

66,00

160

PRIMER 9: Razmejevanje stroškov revidiranja računovodskih izkazov

Podjetje je skladno z merili iz Zakona o gospodarskih družbah zavezano reviziji

računovodskih izkazov za poslovno leto 20X9. Pogodbena vrednost revizije računovodskih

izkazov znaša 15.000,00 EUR. Od te pogodbene vrednosti se je del zneska v višini 5.000,00

EUR obračunal v mesecu novembru 2009, ko je bil opravljen predrevizijski postopek in takrat

tudi knjižil med stroške podjetja v letu 20X9. Revizija z izdajo revizijskega mnenja bo

opravljena skladno s pogodbo in načrtom dela v mesecu maju 20X0. Ker gre za stroške, ki se

nanašajo na poslovno leto 20X9, podjetje knjiži preostanek pogodbene vrednosti v višini

10.000,00 EUR med kratkoročno vnaprej vračunane stroške leta 20X9.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Kratkoročno vračunani stroški revizije računovodskih

izkazov za poslovno leto 20X9

10.000,00

416

290

PRIMER 10: Oblikovanje dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev in dolgoročnih

pasivnih časovnih razmejitev iz naslova plačila najemnine za več let vnaprej




33

Podjetje A d.o.o. (najemodajalec) da v najem podjetju B d.o.o.(najemniku) poslovne prostore.

Pogodbena cena za 1 mesec je 500,00 EUR. Pogodba je sklenjena za 10 let. Pogodbeni

znesek 60.000,00 EUR zapade v plačilo ob podpisu pogodbe. Nabavna vrednost prostorov ob

podpisu pogodbe je 70.000,00 EUR, popravke vrednosti pa 14.000,00 EUR. Predvidena doba

koristnosti prostorov je 40 let, letna amortizacijska stopnja je 2,5%. Najemnik je davčni

zavezanec za davek na dodano vrednost, vendar nima pravice do 100% odbitka vstopnega

davka, zato je najemnina oproščena davka na dodano vrednost .

Knjiženje pri najemodajalcu

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

IRAČ

Pogodba za poslovni najem (račun)

60.000,00

120

968

2.

TRR

Prejeto plačilo

60.000,00

110

120

3.

TEM

Obračun amortizacije

1.750,00

413

035

4.

TEM

Črpanje dolgoročnih prihodkov (ustrezni del)

6.000,00

968

765

PRIMER 11: Oblikovanje aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev v podjetju za kataloško

prodajo skladno z izdelanimi ocenami in plani poslovanja ter izdelanimi računovodskimi

usmeritvami

Podjetje se ukvarja s kataloško prodajo blaga na slovenskem trgu in spada v skupino podjetij,

ki sestavljajo konsolidirane računovodske izkaze, ter imajo zelo natančno urejeno

kratkoročno in dolgoročno planiranje celotnega poslovanja, spremljanja stroškov in

prihodkov. Zaradi specifičnega položaja na trgu tudi zelo natančno planirajo in spremljajo

posamezne marketinške akcije, ki jih skrbno načrtujejo skozi celotno poslovno leto glede na




34

letni čas in specifično ponudbo raznovrstnega blaga, ki ga ponujajo svojim kupcem. Ker so

stroški marketinških akcij (izdaja katalogov, njihovo pošiljanje, izdajanje različnih prodajnih

pisem, reklam v različnih medijih) v podjetju zelo visoki, so vse takšne akcije in razporejanje

teh stroškov enakomerno znotraj poslovnega leta, skrbno načrtovani.

Podjetje vsako leto v mesecu avgustu pripravi plan marketinških akcij za naslednje poslovno

leto in jih ovrednoti na podlagi izkušenj iz preteklih obdobij in pridobljenih ponudb

ponudnikov tovrstnih storitev za naslednje obdobje. Upošteva tudi omejitve na trgu in novo

zastavljene cilje (širitev ponudbe izdelkov, širitev ciljne skupine potrošnikov in podobno).

Na takšni podlagi je podjetje izdelalo plan za stroške katalogov, reklam in reklamnih akcij v

letu 20x7 v naslednji strukturi:

VRSTA

AKCIJE

ZNESEK

Spomladanski katalog

250.000,00

Velikonočni posebni katalog

120.000,00

Poletni glavni katalog

650.000,00

Jesenski katalog

250.000,00

Prednovoletni praznični katalog

320.000,00

Posebne akcije obdarovanja za kupce, ki imajo v mesecu naročila rojstni

dan (vsak mesec)

120.000,00

SKUPAJ

1.710.000,00

Podjetje mora vsak mesec drugi delovni dan v mesecu za pretekli mesec matičnemu podjetju

100% lastniku v tujini poročati o prihodki in odhodkih ter poslovnem izidu za posamezni

mesec v letu. Ker so stroški katalogov in spremljajočih reklamnih akcij bistvena postavka v

izkazu poslovnega izida podjetja in so poleg tega zelo neenakomerno razporejeni znotraj

poslovnega leta, ima podjetje v svojem pravilniku o računovodstvo zapisano, da stroške




35

katalogov in reklamnih akcij podjetje spremlja preko kontov časovnih razmejitev ter jih tako

enakomerno prerazporeja znotraj poslovnega leta. Za ugotavljanje ustreznosti

obremenjevanja poslovnega izida s stroški katalogov in reklame ima v aktu natančno

zapisana merila, po katerih določene stroške katalogov prenese iz enega poslovnega leta v

naslednje poslovno leto (poletni glavni katalog je namreč v veljavi 1 leto in prihodki iz

kataloga, ki je izšel v enem poslovnem letu pritekajo še v naslednjem poslovnem letu).

Podjetje tako knjiži stroške katalogov in spremljajočih reklamnih akcij v znesku 1/12

planiranih stroškov za poslovno leto preko pasivnih časovnih razmejitev. Vse prejete račune

za dejansko oblikovane, natiskane in razposlane kataloge in druge reklamne akcije spremlja v

breme konta kratkoročnih časovnih razmejitev. Ob koncu poslovnega leta ugotovi realizacijo

dejanskih stroškov katalogov in reklamnih akcij glede na v predhodnem letu zastavljene ocene

in plane, ter naredi ustrezne popravke.

Ob koncu poslovnega leta 20X7 je podjetje ugotovilo, da so dejanski stroški katalogov in

reklame znašali 2.100.000,00 EUR (predpostavljamo, da so račune izdali sami davčni

zavezanci in od svojih storitev/blaga obračunali DDV po splošni stopnji). Tako so dejanski

stroški presegli planirane za 390.000,00 EUR. Vendar podjetje na podlagi izdelanih meril iz

pravilnika o računovodstvu ugotavlja, da bodo prihodki iz nekaterih katalogov pritekali še v

naslednjem poslovnem letu (merila so izdelana na podlagi spremljanja naročil po številu in

vrednosti iz posameznih katalogov v preteklih letih) in tako izračuna, da je potrebno stroške

katalogov preknjižiti na aktivne časovne razmejitve zaradi enakomernega obremenjevanja

dejavnosti v višini 275.000,00 EUR. Po primerjanju planiranih stroškov katalogov in

reklamnih akcij z dejansko nastalimi stroški katalogov in reklamnih akcij je podjetje ob

sestavljanju zaključnega računa za poslovno leto ugotovilo, da so stroški v višini 115.000,00

(saldo, ki smo ga ugotovili na konto 290, ko smo preknjižili del stroškov med aktivne časovne

razmejitve) dejansko nastali zaradi povišanja cen in manjše dodatne reklamne akcije, ki ni

bila planirana. Stroški v višini 115.000,00 so tako stroški poslovnega leta 20x7 in se

preknjižijo na konto 417.

Knjiženje:

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V

dobro

1.

TEM

Mesečno vračunani stroški katalogov in reklamnih

akcij na osnovi plana reklamnih akcij za poslovno

leto - januar

142.500

417

290

2.

TEM



leto - februar

142.500

417

290




36

…

11.

PRAČ

Prejeti računi za oblikovanje katalogov, tiskanje

katalogov, razpošiljanje katalogov … - obveznosti do

dobaviteljev

2.562.000

220

zapiranje PČR

2.100.000

290

terjatev za odbitni DDV

462.000

160

12.

TEM



leto - december

142.500

417

290

13.

TEM

Ugotovitev stroškov katalogov skladno z

usmeritvami v pravilniku o računovodstvu, ki se

nanašajo na naslednje poslovno leto

275.000

(290)

190

14.

TEM

Uskladitev konta časovnih razmejitev ob koncu

poslovnega leta

115.000

(290)

417

PRIMER 12: Vnaprej vračunani stroški regresa za letni dopust

Podjetje v juniju 20X0 izplača regres za letni dopust za leto 20X0 v višini 12.000 EUR.

Podjetje ima kot poslovno leto določeno obdobje od 1. oktobra do 30 septembra.




37

Knjiženje ob obračunu in izplačilu regresa v juniju:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Obračun regresa za tekoče koledarsko leto

12.000,00

255

del regresa, ki se nanaša na tekoče poslovno leto

9.000,00

473

del regresa, ki se nanaša na naslednje poslovno leto

3.000,00

190

Knjiženje v naslednjem poslovnem letu (oktobra):

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Uporaba kratkoročnih časovnih razmejitev

3.000,00

473

190

PRIMER 13: Vnaprej vračunani stroški regresa za letni dopust

Podjetje v juniju 20X0 izplača regres za letni dopust za leto 20X0 v višini 12.000 EUR.

Podjetje ima kot poslovno leto enako koledarskemu, vendar poslovodstvo od računovodstva

pričakuje čim natančnejša mesečna poročila o poslovanju, zato podjetje vse stroške in

prihodke, ki jih načrtuje in zanje ve, da se pojavijo enkrat letno, časovno razmejuje po

mesecih.

Knjiženje mesečne temeljnice, da bi bil medobdobni poslovni izid čim realnejši:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Vnaprej vračunani stroški regresa za mesec januar

1.000,00

473

290




38

2.

TEM

Vnaprej vračunani stroški regresa za mesec februar…

1.000,00

473

290

Enako: … marec…itn. do vključno december

Knjiženje ob obračunu in izplačilu regresa:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Obračun regresa zaposlenim

12.000,00

190

255

PRIMER 14: Prejem nepovratnih sredstev za nakup opreme

Podjetje na razpisu prejme nepovratna sredstva za nakup opreme v višini 5.000 EUR.

Knjiženje v obdobju prejema nepovratnih sredstev:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TRR

Prejem nepovratnih sredstev

5.000,00

110

966

2.

P-RAČ

Nakup opreme – obveznost do dobavitelja

6.100,00

220

nabavna vrednost opreme

5.000,00

047

odbitni DDV

1.100,00

160

Knjiženje v prihodnjih obračunskih obdobjih:




39

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V breme

V dobro

1.

TEM

Mesečni obračun amortizacije

100,00

43

050

2.

TEM

Pokrivanje stroškov amortizacije

100,00

966

768

Opomba: Skladno s SRS 13.3. se stroški amortizacije sredstev, pridobljenih z državnimi

podporami in donacijami, obračunavajo posebej. Iz dolgoročno odloženih prihodkov se

vnašajo med prihodke posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim

stroškom amortizacije. Predlagamo, da se pokrivanje stroškov amortizacije knjiži po

dokončnem obračunu amortizacije (eventualno tudi mesečno zaradi prikazovanja realnejšega

medobdobnega poslovnega izida, vendar je nujno preverjanje pravilnosti pokrivanja po

dokončnem obračunu oziroma pred sestavo letnega poročila). Posebno pozornost je potrebno

pokrivanju nameniti tudi v primeru, ko je podjetje nakup osnovnih sredstev krilo le z delom

nepovratnih sredstev, ker le-ta niso zadoščala za celotno investicijo. Pokrivanje stroškov

amortizacije izvajamo v amortizacijski dobi sredstva.

PRIMER 15: Letni superrabat

Trgovsko podjetje kupcem odobrava letni superrabat v mesecu februarju za preteklo leto,

zaradi realnejšega izkazovanja mesečnega poslovnega izida pričakovan letni superrabat

mesečno razmejuje.

Knjiženje mesečne temeljnice pri DOBAVITELJU, da bi bil medobdobni poslovni izid čim

realnejši:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Vnaprej vračunani odobreni superrabat – mesečni

znesek

1.000,00

291

-1.000,00 76-A

2.

I-

RAČ

Izdan dobropis za letni superrabat

-

18.300,00

121




40

uporaba časovnih razmejitev

12.000,00

291

storno rednih poslovnih prihodkov

-3.000,00

76-A

izstopni DDV

-3.300,00

260

Opomba: 76-A je analitični kotno za naknadne popuste (storno rednih poslovnih prihodkov).

Knjiženje mesečne temeljnice pri KUPCU, da bi bil medobdobni poslovni izid čim realnejši:

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Vnaprej vračunani odobreni superrabat – mesečni

znesek

-1.000,00

700,702

1.000,00

190

2.

P-

RAČ

Prejeti dobropis za letni superrabat

-

18.300,00

220

uporaba časovnih razmejitev

12.000,00

190

storno poslovnih odhodkov za razliko med

dejanskimi in vkalkuliranimi naknadnimi popusti

-3.000,00

700,

702

popravek odbitnega DDV

-3.300,00

160




41

Primer 16: Oblikovanje pasivnih časovnih razmejitev za pokrivanje stroškov iz

danih kratkoročnih garancij

Podjetje zagotavlja kupcem brezplačno odpravljanje napak na proizvodih, ki so jih kupili pri

njem. Garancijski rok je 6 mesecev. Na koncu obračunskega obdobja (poslovnega leta)

ugotovi na podlagi izkušenj iz preteklih let, da bodo stroški takšnih popravil v obračunskem

obdobju, ki jih bodo kupci uveljavljali v naslednjem letu, znašali 1% prodajne vrednosti, v

kateri ni vštet zaračunani DDV, kar znese 20.000,00 EUR. Napake na proizvodih bodo

odpravljali pooblaščeni servisi, ki bodo opravljenih storitev zaračunavali mesečno z računi.

Št.

Dok.

Besedilo

Znesek

V

breme

V

dobro

1.

TEM

Oblikovanje kratkoročnih časovnih razmejtiev za

odpravo napak iz davancije za proizvode

20.000,00

(760)

291

2a.

PRAČ

Prejeti računi serviserejev za popravila v

garancijskem roku – obveznosti do dobaviteljev

21.760,00

220

2b.

PRAČ

Terjatev za odbitni DDV

3.760,00

160

2c.

PRAČ

Strošek

18.000,00

410

3.

TRR

Prenos zneska v velikosti nastalih stroškov popravil

v garancijskem roku med prihodke

18.000,00

291

760

Znesek neporabljenih kratkoročnih časovnih razmejitev bo podjetje upoštevalo pri ugotovitvi

zneska, potrebnega za pokritje stroškov na podlagi danih garancij v naslednjem letu.

Uporabljeni konti:

035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja

047 – Oprema v pridobivanju




42

120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi

160 – Kratkoročne terjatve za vstopni DDV

165 – Ostale kratkoročne terjatve

190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki

191 – Kratkoročno nezaračunani prihodki

220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi

255 – Kratkoročne obveznosti za regres za letni dopust

260 – Obveznosti za obračunani DDV

290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki

291 – Kratkoročno odloženi prihodki

300 – Vrednost surovin in materiala po obračunih dobaviteljev

301 – Odvisni stroški nabave surovin in materiala

309 – Obračun nabave surovin in materiala

310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču

413 – Najemnine

415 – Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev ter zavarovalnih premij

416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev

417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance


765 – Prihodki od najemnin

768 – Prejete subvencije, dotacije…, povezane s poslovnimi učinki

966 – Prejete državne podpore

968 – Druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve




43

4.2.3 Članarina C-E/1

Definicija

Članarina je prispevek društvu ali združenju, namenjen za dejavnost delovanja društva ali

združenja kot to izhaja iz ustanovnega akta društva ali združenja.

Davčni vidik

Po davčni zakonodaji se od članarin ne obračunava davek na dodano vrednost, če prejeta

članarina ni plačilo za dobavo blaga ali opravljeno storitev. Torej je taka članarina

neobdavčena. Podrobno ureja obdavčitev članarin z davkom na dodano vrednost 16. člen

Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Če članarino sestavlja del, ki je

neobdavčljiv, ter del, ki je namenjen za plačilo za dobavo blaga ali opravljeno storitev in zato

obdavčljiv, mora pravna oseba (društvo, gospodarsko interesno združenje, zbornica) sprejeti

merila za razmejitev. Na izdanem računu se napišeta neobdavčljivi in obdavčljivi znesek

članarine. Plačilu članarine so lahko podjetja zavezana tudi po zakonu. Praviloma je članstvo

v društvih, gospodarskih interesnih združenjih in zbornicah prostovljno, s plačilom članarine

pa si člani zagotovijo dostop do različnih uslug ali pravic ugodneje kot nečlani (članstvo v

gospodarski zbornici, inžinerski zbornici, zdravniški zbornici, lekarniški zbornici ...).

Davek od dohodkov pravnih in na njegovi podlagi izdan Pravilnik o opredelitvi pridobitne in

nepridobitne dejavnosti (Ur.l. RS, št. 109/07 in 68/09) urejata glede članarin posebnost glede

davčne obravnave prihodkov iz naslova članarin.

Skladno s 3. členom Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti se

članarine štejejo za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, če gre za članarine, ki

dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več

okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, kot na primer, da v celoti ali deloma ne

predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta

zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam.

Društva, gospodarska interesna združenja in različne zbornice plačila, ki jih prejemajo od

svojih članov, zelo različno poimenujejo, kot na primer članarina, članski prispevek,

prostovoljni prispevek, plačilo člana za delovanje društva, plačilo člana za delovanje zbornice

ali združenja. Za davčno obravnavo takšnih prihodkov pa ni pomembno poimenovanje

tovrstnih prihodkov, pač pa njihova ekonomska vsebina. Tako se po pojasnilu DURS št.

4200/-26/2010 za pravo članarino šteje tisto plačilo članov, ki ga določi pristojni organ

društva v skladu s statutom društva, združenja ali zbornice in ki je hkrati pogoj za pridobitev

članstva.




44

Prava članarina je namreč namenjena delovanju društva, združenja ali zbornice in lahko

vključuje tudi pokrivanje določenih skupnih ugodnosti, ki so v okviru članarine vnaprej

določene za vse člane. Drugi prispevki oziroma plačila posameznih članov za koriščenje

dodatnih ugodnosti (na podlagi individualne izbire posameznih članov), ki se plačujejo poleg

enotno določene članarine, pa se štejejo za pridobitne dohodke in so osnova za obračun davka

od dohodkov pravnih oseb.

Računovodski vidik

Pri prejemniku članarin se prihodki iz naslova članarin računovodsko obravnavajo kot

prihodki od storitev in se knjižijo v skupini 760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev

na domačem trgu, pri plačniku članarine so to stroški storitev in se knjižijo v okviru skupine

419 – Stroški drugih storitev.

Primeri poslovnih dogodkov:

PRIMER 1: Podjetje prejme račun za članarino

Podjetje je član Gospodarske zbornice Slovenije. Prejme račun za članarino za mesec januar

20X0 v višini 650,00 EUR. Račun plača v roku iz bančnega računa.

Knjiženje pri prejemniku računa:

Knjiženje pri izdajatelju računa:

PRIMER 2: Plačilo članarine Inženirski zbornici




45

Podjetje B d.o.o. prejme račun za članarino inženirski zbornici v višini 650 EUR za leto

20X3. Član inženirske zbornice je zaposleni delavec podjetja vodja projektov gradnje

gradbenih objektov, ki jih izvaja podjetje B. Ker je članstvo v zbornici obvezno za izvajalce

vodje projektov gradnje in je članstvo mogoče le kot članstvo fizične osebe, je račun za

članarino zbornici davčno priznan odhodek podjetja in se plačilo članarine, ki je sicer

plačana za članstvo zaposlenega delavca ne šteje v osnovo za dohodnino po zakonu o

dohodnini.

PRIMER 3: Prejem plačila članarine v društvu

Društvo zaračuna letno članarino svojim članom ter izstavi račune za članarino, članarina

znaša 100,00 evrov. Članarina tega društva je neobdavčena. Če bi bila del članarine ali cela

članarina obdavčena, bi znesek obračunanega davka na dodano vrednost knjižili na konto

260.

Različica 1: Društvo izdaja račune, ki bodo plačani kasneje

Različica 2: Društvo izdaja račune in blagajniške prejemke, saj se članarina plačuje ob vpisu

v društvo ter na blagajni društva

Opomba: Za plačnika društva članarina predstavlja strošek storitev in je knjiženje enako kot

je prikazano v primeru 1 in 2. Več o društvih lahko preberete v geslu D-E/18

Društva.




46

PRIMER 4: Člani društva plačujejo članarino zvezi društev

Člani društva, ki je vključeno v zvezo društev, plačujejo članarino zvezi društev, ki skladno s

statutom del pobrane članarine prenakaže društvom.

PRIMER 5: Člani društva plačujejo članarino, del pobrane članarine društva nakažejo zvezi

Društvo je vključeno v zvezo društev. Po aktih zveze društev članarino pobirajo posamezna

društva, ki del pobrane članarine (po sklepu zbora članov na zvezi društev za triletno obdobje

znaša to 5 EUR) v imenu članov nakažejo zvezi društev.

Uporabljeni konti:

245 – Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun


220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi

110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih

4.2.4 Darilo C-E/13




47

Pravni vidik

Pojem darilo običajno zajema blago ali storitve, ki jih podjetje ob različnih priložnostih da

brezplačno (podari) svojim zaposlenim, poslovnim partnerjem, kupcem oziroma potencialnim

kupcem, otrokom zaposlenih in podobno.

Računovodski vidik

Slovenski računovodski standard 15 – stroški dela in stroški povračil zaposlencem med

stroške dela med drugim šteje tudi dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje

plačane ali njim povrnjene zneske, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem, ter dajatve, ki se

dodatno obračunavajo od teh postavk in ki bremenijo izplačevalca.

Druge oblike daril

Drugih oblik daril Slovenski računovodski standardi posebej ne obravnavajo. Omenjajo sicer

stroške reprezentance kot vrsto stroškov storitev, vendar ne povedo, kaj vse se šteje med

stroške reprezentance. Zato si moramo pomagati z davčnimi predpisi.

Davčni vidik

Dohodnina

Z vidika dohodnine je pomembno dvoje:

1. Komu da podjetje darilo?

2. Kakšne vrednosti je darilo?




48

Zaposleni

39. člen Zakona o dohodnini (Zdoh-2) določa, da spadajo med bonitete tudi darila, ki jih

zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu

delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu.

Davčna osnova

V skladu s 43. členom ZDoh-2 se znesek bonitete praviloma določa na podlagi primerljive

tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi

stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če zakon ne določa

drugače. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu

v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete.

Ugodnosti manjših vrednosti

Pri tem pa se za boniteto ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja

vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom,

uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih

primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti.

Darila otrokom

Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne

všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 EUR. Navedeno

velja za darilo otroku do starosti 15 let.

Darila kot drugi dohodki

Kadar podjetje da darilo nekomu, ki ni zaposlen, obdavčitev takšnega darila opredeljuje 105.

člen ZDoh-2, ki govori o drugih dohodkih. V določenih primerih to ne velja za družbenike

podjetij, ki niso hkrati tudi zaposleni (več o tem kasneje).

Davčna osnova

Davčna osnova je doseženi dohodek. V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če

njegova vrednost ne presega 42 EUR oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v

davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 EUR.

Davčni odtegljaj

Akontacijo dohodnine od drugih dohodkov izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v

obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-2). Če gre za dohod

Documents

4.2 Gesla C-E Avtorji: Kristinka Vuković, Urška Juršev, Sonja Kermat …img.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/kaz/4_2_6.pdf · 2015. 12. 3. · Kadar podjetje za transport uporablja