of 47/47
I EKONOMSKA ANALIZA IZDELAVE SONČNIH MODULOV diplomsko delo Študentka: Nuša Pantaler Študijski program: univerzitetni študijski program 1. stopnje Energetika Mentor: doc. dr. Sebastijan Seme Somentor: izr. prof. dr. Miralem Hadžiselimovič Krško, november 2013

EKONOMSKA ANALIZA IZDELAVE SONČNIH MODULOV · 5 EKONOMSKA ANALIZA SONČNIH MODULOV ... bo upoštevana zgolj proizvodnja sončnih modulov, brez stroškov transporta, obdavčitve ter

  • View
    7

  • Download
    1

Embed Size (px)

Text of EKONOMSKA ANALIZA IZDELAVE SONČNIH MODULOV · 5 EKONOMSKA ANALIZA SONČNIH MODULOV ... bo...

  • I

    EKONOMSKA ANALIZA IZDELAVE SONČNIH MODULOV

    diplomsko delo

    Študentka: Nuša Pantaler

    Študijski program: univerzitetni študijski program 1. stopnje Energetika

    Mentor: doc. dr. Sebastijan Seme

    Somentor: izr. prof. dr. Miralem Hadžiselimovič

    Krško, november 2013

  • II

  • III

    ZAHVALA

    Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Sebastijanu Semetu za pomoč in

    vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

    Posebna zahvala velja moji družini, ki mi je stala ob strani skozi celotni študij.

    Hvala tudi vsem sošolcem in profesorskem zboru, ki so me spodbujali v času študija.

  • IV

    EKONOMSKA ANALIZA IZDELAVE SONČNIH MODULOV

    Ključne besede: sončni moduli, stroški izdelave, povračilna doba

    UDK: 005.52:330.133.1:697.329(043.2)

    Povzetek

    Diplomska naloga obravnava ekonomsko analizo izdelave sončnih modulov. Izdelava

    sončnih modulov predstavlja določen strošek in obremenitev za okolje, kjub temu da

    sončni moduli proizvajajo električno energijo na okolju prijazen način. Tako je cilj

    diplomske naloge ugotoviti, v kolikšnem času se povrne investicija v sončne module. V ta

    namen smo izvedli izračun na podlagi stroškov proizvodnje sončnih modulov ter odkupnih

    cen električne energije. Ugotovili smo, da se povračilna doba razlikuje glede na lokacijo

    ter inštalirano moč sončne elektrarne. Odvisna je tudi od cene uporabljenih sončnih

    modulov. Stroškov transporta, obdavčitve in postavitve sončne elektrarne pri tem nismo

    upoštevali.

  • V

    ECONOMIC ANALYSIS OF MANUFACTURING PHOTOVOLTAIC MODULES

    Key words: solar modules, manufacturing costs, payback period

    UDK: 005.52:330.133.1:697.329(043.2)

    Abstract

    This thesis deals with economic analysis of manufacturing photovoltaic modules.

    Photovoltaic modules production presents a certain expense and load for the environment,

    despite the fact that solar modules produce electric energy in an environmentally friendly

    way. Therefore the goal of this thesis is to determine solar modules investment payback

    period. That is why we performed calculations based on solar modules manufacturing

    costs and electric energy purchase prices. To conclude, payback period differs based on

    location and installed capacity of solar power plant. It also depends on the price of solar

    modules which are used. Transport, taxation and installation costs were not included in

    our analysis.

  • VI

    KAZALO VSEBINE

    1 UVOD ............................................................................................................................................... 1

    2 ENERGIJA SONCA ........................................................................................................................ 3

    2.1 SONČNE CELICE .............................................................................................................................. 4

    2.1.1 Delovanje sončnih celic ............................................................................................................. 5

    2.1.2 Vrste sončnih celic ..................................................................................................................... 7

    2.1.2.1 Monokristalne in polikristalne silicijeve sončne celice ................................................................... 7

    2.1.2.2 Silicijeve amorfne sončne celice ..................................................................................................... 8

    2.2 SONČNI MODULI ........................................................................................................................... 10

    2.2.1 Sončni moduli iz kristalnih celic .............................................................................................. 11

    2.2.2 Sončni moduli iz amorfnega silicija......................................................................................... 13

    3 PROIZVODNJA SONČNIH MODULOV ..................................................................................... 14

    3.1 STROŠKI IZDELAVE SONČNIH MODULOV .................................................................................. 17

    3.2 RECIKLIRANJE SONČNIH MODULOV ....................................................................................... 18

    4 ENERGIJA SONČNEGA SEVANJA ............................................................................................ 21

    4.1 LETNI OBSEV V SLOVENIJI ......................................................................................................... 21

    4.2 LETNI ENERGIJSKI DONOS IN ODKUPNA CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE SONČNIH

    MODULOV V SLOVENIJI ....................................................................................................................... 23

    5 EKONOMSKA ANALIZA SONČNIH MODULOV ..................................................................... 24

    5.1 IZRAČUN ZA MIKRO SONČNO ELEKTRARNO – NOVEMBER 2013 .......................................................... 24

    5.2 IZRAČUN ZA MALO SONČNO ELEKTRARNO – NOVEMBER 2013 ........................................................... 26

    5.3 IZRAČUN ZA MIKRO SONČNO ELEKTRARNO - DECEMBER 2013 .......................................................... 27

    5.4 IZRAČUN ZA MIKRO SONČNO ELEKTRARNO - JANUAR 2013 ................................................................ 28

    5.5 IZRAČUN ZA MIKRO SONČNO ELEKTRARNO S HIT SONČNIMI CELICAMI - NOVEMBER 2013 ................. 29

    6 SKLEP ............................................................................................................................................ 30

    LITERATURA IN VIRI.......................................................................................................................... 31

    PRILOGE ................................................................................................................................................ 33

    PRILOGA A: ODKUPNE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2013 ZA SONČNE ELEKTRARNE NA STAVBAH IN

    OSTALE SONČNE ELEKTRARNE RAZLIČNIH INŠTALIRANIH MOČI [17] ........................................................... 33

  • VII

    PRILOGA B: POVRAČILNE DOBE SONČNIH ELEKTRARN V LETU 2013 ............................................................ 34

    PRILOGA C: IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA

    DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV ............................................................... 35

    PRILOGA D : IZJAVA O AVTORSTVU ZAKLJUČNEGA DELA .......................................................... 36

  • VIII

    KAZALO SLIK

    Slika 2.1: Sončna celica [3] ................................................................................................... 6

    Slika 2.2: Sončne celice, združene v module, ki sestavljajo sončno elektrarno [5] ............ 11

    Slika 2.3: Transparentni modul (levo) [6] in fleksibilni modul (desno) [7] ........................ 12

    Slika 2.4: Laminiranje sončnega modula z EVA folijo [8] ................................................. 13

    Slika 3.1: Tiskanje polprevodniškega materiala (zmesi bakra, indija, galija ter selena) na

    aluminijasto folijo [9] .......................................................................................................... 15

    Slika 3.2: Cene posameznih postopkov izdelave sončnih modulov za različne tipe celic

    [10] ...................................................................................................................................... 16

    Slika 4.1: Globalno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji [15] ................. 22

  • IX

    KAZALO TABEL

    Tabela 3.1: Stroški posameznih postopkov izdelave sončnih modulov za različne tipe celic

    ............................................................................................................................................. 17

    Tabela 4.1: Potencial sončnega obseva za Koper, Ljubljano in Maribor za tipični dan v

    mesecu [1]............................................................................................................................ 22

  • X

    UPORABLJENI SIMBOLI

    G - sončno sevanje

    H - sončno obsevanje

    Eld - povprečen letni energijski donos

    Pel - inštalirana moč sončne elektrarne

    Cod - odkupna cena električne energije

    Cpr - stroški proizvodnje sončnih modulov

    Csk - skupni stroški proizvodnje sončnih modulov

    Elp - letna proizvedena električna energija

    Cz - zaslužek od proizvedene električne energije

    tp - povračilna doba

  • XI

    UPORABLJENE KRATICE

    TCO - Transparent Conducting Oxide

    EVA - etil vinil acetat

    PUR - poliuretan

    PERC - Passivated Emitter and Rear Cell

    IBC - Interdigitated Back Contact

    HIT - Heterojunction with Intrinsic Thin Layer

    NREL - National Renewable Energy Laboratory

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    1

    1 UVOD

    Živimo v času, kjer so alternativni energetski viri začeli nadomeščati fosilna goriva iz dveh

    razlogov. Prvi je poseganje v okolje z izpusti ogljikovega dioksida, ki se kaže v počasnem

    a neizbežnem globalnem segrevanju. Drugi, nič manj pomemben, je omejenost fosilnih

    goriv, zaradi katere se opazno viša njihova cena. Rešitev obeh težav predstavlja energija

    sonca, ki je praktično neomejena in okolju prijazna. Sončni moduli pretvarjajo energijo

    sonca v električno energijo brez škodljivih izpustov, v kolikor jih obravnavamo kot že

    izdelane naprave. Vprašljiva pa je njihova izdelava. Za izdelavo sončnih modulov je

    potrebna energija, ki predstavlja določen strošek in obremenitev za okolje.

    V diplomski nalogi bomo ugotavljali, ali je izdelava sončnih modulov upravičena iz

    ekonomskega vidika. Zanimalo nas bo torej razmerje med stroški proizvodnje sončnih

    modulov in donosom električne energije, ki jo sončni moduli proizvedejo. Rezultat bo

    dejanski čas, v katerem sončni moduli 'poplačajo' lastno proizvodnjo. V diplomski nalogi

    bo upoštevana zgolj proizvodnja sončnih modulov, brez stroškov transporta, obdavčitve ter

    postavitve elektrarne.

    Predpostavljamo, da je izdelava sončnih modulov z ekonomskega vidika upravičena in

    predvidevamo, da naj bi se stroški proizvodnje sončnega modula povrnili približno v roku

    5 let od začetka delovanja fotonapetostnega sistema (sončne elektrarne).

    Pri diplomski nalogi bomo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo s študijo različne

    domače, predvsem pa tuje literature.

    V drugem poglavju bomo opisali osnove fotovoltaike. Začeli bomo s podatki o Soncu, ki je

    ključen element pridobivanja električne energije v fotonapetostni industriji. Prav tako

    bomo opisali najpomembnejše pojme v procesu pretvorbe energije Sonca v električno

    energijo. Opisali bomo sončne celice, njihovo zgradbo, postopke izdelave, delovanje ter

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    2

    osnovne vrste celic. Prikazali bomo njihovo povezovanje v večje enote – module, našteli

    tipe modulov in podali razlago njihovega delovanja.

    Glavni del tretjega poglavja bo predstavitev proizvodnje sončnih modulov iz ekonomskega

    vidika. Zanimali nas bodo stroški posameznih postopkov proizvodnje, ki jih bomo povezali

    v skupne stroške proizvodnje. Poudarili bomo tudi velik pomen reciklaže sončnih modulov

    po izteku njihove življenjske dobe. Ker pa še ni znanih podatkov o stroških, ki jih bodo ti

    procesi predstavljali, proces reciklaže ne bo upoštevan v naših izračunih.

    Četrto poglavje se bo nanašalo na električno energijo, ki jo sončni moduli proizvedejo.

    Definirali bomo letni obsev ter letni energijski donos v Sloveniji. Podali bomo tudi

    odkupne cene električne energije v Sloveniji.

    V petem poglavju sledi izračun povračilne dobe sončnih modulov na podlagi podatkov iz

    prejšnjih dveh poglavij. Na tej točki bomo potrdili ali ovrgli začetno tezo.

    Šesto poglavje bo predstavljajo zaključno misel.

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    3

    2 ENERGIJA SONCA

    Sonce je kot edina zvezda središče našega sončnega sistema in predstavlja kar 99 %

    njegove celotne mase. Nastalo je pred 4,6 milijarde let in je približno na polovici svoje

    predvidene življenjske dobe. Vsebuje skoraj vse elemente periodnega sistema v plinastem

    agregatnem stanju (okoli sto različnih elementov), pretežno je sestavljeno iz vodika,

    približno eno četrtino zajema helij, preostanek pa predstavljajo kovine in drugi elementi.

    Sonce sestavljajo sredica, površinski del imenovan fotosfera, kromosfera, ki sestoji iz

    ioniziranih plinov, vidna pa je le v času sončnega mrka ter korona, ki predstavlja zunanjo

    plast in je sestavljena iz redkega ioniziranega plina. Energija Sonca je ključna za obstoj

    življenja na našem planetu. Letno Zemlja prejme kar 4∙1024

    J njegove energije, ki nastane z

    reakcijami jedrskega zlitja. Te so možne le ob visokih temperaturah, ki v sredici Sonca

    znašajo okoli 15∙106 K. Prenos do Zemlje poteka tako, da se energija iz notranjosti Sonca

    do njegove površine prenaša s sevanjem s povprečno hitrostjo 10-4

    m/s in konvekcijo, ki je

    bistveno hitrejša in traja približno 10 dni, nato pa se izseva na spodnjem delu fotosfere in

    potuje do Zemlje. Povprečna moč sončnega sevanja (s tujko imenovanega tudi

    ekstraterestrično sevanje) na zunanjem robu Zemljine atmosfere se imenuje solarna

    konstanta in je določena v standardu ASTM E490, Standard Solar Constant and Zero Air

    Mass Solar Spectral Irradiance Tables [1] ter trenutno znaša 1366 W/m2. Merimo jo s

    sateliti natančnosti 1:100.

    Na tej točki je potrebno opredeliti še pojma sončno sevanje in sončno obsevanje. Sončno

    sevanje (G) je gostota moči sevanja, ki jo Zemlja sprejme od Sonca in je podana na enoto

    površine (W/m2). Poznamo tri vrste sevanja, ki ga sprejemajo ploskve na Zemlji: direktno

    sevanje – sevanje pri jasnem vremenu na ploskve, ki so neposredno izpostavljene soncu,

    razpršeno ali difuzno sevanje – razpršeno sevanje celotnega neba ter odbito sevanje –

    sevanje, ki se odbija od okolice in pada na izbrano ploskev. Če združimo vse delne

    trenutne prispevke zgoraj omenjenih vrst sevanj, dobimo globalno sončno sevanje. Za

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    4

    pretvorbo solarne energije v električno so pomembni predvsem prispevki direktnega

    sevanja, zato je pravilna usmerjenost fotonapetostnih modulov ključnega pomena, v

    Sloveniji, ki ima velik delež difuznega sevanja, pa predstavlja pomemben delež tudi

    slednje.

    Sončno obsevanje (H) je vsota vseh delnih prispevkov solarnega sevanja na enoto površine

    v določenem časovnem intervalu (Wh/m2 oziroma J/m

    2). Tudi tu ločimo tri vrste sevanja:

    direktno, difuzno in odbito, obsevanje pa ločimo še glede na časovni interval: urno, dnevno

    in mesečno, ter glede na lego ploskev: sončno obsevanje na vodoravne in poljubno

    usmerjene ploskve. Globalno sončno obsevanje na vodoravno ploskev je osnova za izračun

    energije, ki jo prejme enota površine z določeno lego v prostoru ob povprečnih realnih

    pogojih v atmosferi v določenem času. Ta tako imenovani izračun potenciala sončne

    energije izvedemo z ustrezno programsko opremo ob poznavanju vrednosti globalnega

    sončnega obsevanja, kjer najpogosteje navajamo povprečne vrednosti. Celotno poglavje je

    povzeto po [1].

    2.1 SONČNE CELICE

    Osnove delovanja sončnih celic, ki v splošnem veljajo za vse polprevodniške materiale,

    bomo predstavili na modelu kristalne mreže silicijevih atomov. Čistemu siliciju je potrebno

    dodajati elemente z enim dodatnim elektronom – donorje, oziroma z elektronom manj kot

    jih ima silicij - akceptorje, saj samostojen silicij kot material za sončne celice ali

    polprevodniške elemente nima primernih lastnosti. Najpogostejša elementa za primesi sta

    fostor P in bor B. Na ta način dobimo polprevodnik tipa P, ki je pozitivno nabit ali

    negativno nabiti polprevodnik tipa N, ki se v nahajata tesno drug ob drugem. Na meji med

    tipoma P in N teče presežek elektronov iz N-tipa polprevodnika v P-tip, obratno pa poteka

    presežek vrzeli. Posledično nastaja električno polje in napetost v zaporni plasti velikosti

    0,6 V, ki jo imenujemo zaporna napetost. Ta zaustavi prehajanje elektronov oziroma vrzeli.

    Če je dioda polarizirana v prepustni smeri, lahko tok skozi PN-spoj pod vplivom zunanjega

    vira napetosti, večje od 0,6 V, teče le v eni smeri. Povzeto po [1].

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    5

    2.1.1 Delovanje sončnih celic

    Sončna celica je osnovni element pretvorbe svetlobne energije v električno. Njena sestava

    je prikazana na sliki 2.1. Obstaja več vrst sončnih celic, glede na osnovni material za

    izdelavo le teh. Najpogostejše so silicijeve sončne celice. Delujejo tako, da energija vpadne

    svetlobe na kristalno mrežo polprevodnika ob določenih pogojih lahko izbija elektrone, kar

    je vzrok za nastanek dodatnih vrzeli. Koliko elektronov se pri tem izbije oziroma sprosti, je

    odvisno od energije svetlobe, torej tudi od njene valovne dolžine. Da dosežemo želeno

    delovanje, mora biti vrhnji sloj sončne celice, ki je izpostavljen svetlobi, čim tanjši, da

    lahko ta doseže PN-spoj, površina celice mora biti čim večja, svetloba pa se na površini ne

    sme odbijati, saj se tako zmanjšuje izkoristek sončne celice. Za preprečitev slednjega, so

    celice prevlečene z antirefleksivno plastjo. Kadar svetloba z zadosti veliko energijo v

    zaporni plasti PN izbije elektrone, pride do pojava fotoefekta, to je nastanek parov

    elektron-vrzel. Pod vplivom električnega polja v zaporni plasti se elektroni pomikajo v

    negativni del polprevodnika, vrzeli pa iz zaporne plasti potujejo v nasprotno smer in se

    zbirajo v območju pozitivno nabitega dela na zadnji strani celice. Več kot je sproščenih

    elektronov in vrzeli iz zaporne plasti, večji je presežek negativnega naboja v N-tipu ter

    pozitivnega naboja v P-tipu (vrzeli). Kot posledica tega dogajanja se pojavlja napetost med

    priključnima sponkama sončne celice. Če ti sponki kratko sklenemo na sprednji in zadnji

    strani, nastane električni tok kratkega stika, ki je za silicijevo celico velikosti približno 35

    mA/cm2 pri napetosti 0,55 V. Sončna celica je sicer skoraj idealen tokovni vir in če ne

    prekinemo izpostavljenosti celice sončnemu sevanju, ki vpada nanjo, lahko proces

    izbijanja elektronov neprekinjeno teče, kljub manjši jakosti, seveda pa je temu sorazmerno

    manjši generirani električni tok. Povzeto po [2].

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    6

    Slika 2.1: Sončna celica [3]

    Učinkovitost sončnih celic je približno 23% za silicijeve eksperimentalne sončne celice, pri

    celicah iz nekaterih drugih materialov pa lahko sega tudi nad 30% (eksperimentalna

    vrednost), saj so dovzetne za širši spekter svetlobe, ki ga celica še lahko pretvori v

    električno energijo. To je tudi prvi od dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost sončnih

    celic, saj energija svetlobe pada z večanjem valovne dolžine svetlobe. Maksimalna valovna

    dolžina, pri kateri ima svetloba še dovolj veliko energijo za izbijanje elektronov, je 1,15

    μm, za druge materiale pa je lahko višja, kot smo že omenili. Nad zgornjo mejo sevanje

    svetlobe povzroča le segrevanje celice, izbijanje elektronov v tem delu več ne poteka.

    Drugi pomembni dejavnik, ki vpliva na izkoristek sončnih celic so lastne izgube, ki so

    posledica lastne zastrtosti zaradi kontaktne mreže, notranje upornosti v celici ter že

    omenjene refleksije sončnega sevanja na površini celice. Povzeto po [2].

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    7

    2.1.2 Vrste sončnih celic

    Poznamo veliko različnih tipov sončnih celic, razvijajo pa tudi še nove tipe, da bi dobili

    čim bolj ugodno razmerje med ceno in maksimalno močjo ter s tem povezanim

    izkoristkom. Za namene naše naloge si bomo podrobneje ogledali silicijeve sončne celice,

    ki jih delimo na monokristalne, polikristalne ter amorfne in so najpogosteje uporabljene

    sončne celice.

    Silicij je drugi najpogostejši element v Zemljini skorji in znaša skoraj tretjino njene celotne

    mase. Najpogosteje ga pridobivamo iz peska, kjer je vezan v silicijevem dioksidu (SiO2).

    Osnovna surovina za izdelavo čistega silicija je metalurški surovi silicij, ki ga pridobivamo

    z redukcijo, odstranjevanjem kisika, pri temperaturi 1800 °C, kjer kot reducent

    uporabljamo ogljene elektrode, celotna reakcija pa je sledeča: SiO2 + C → Si + CO2. Kljub

    temu, da ima tako pridobljeni metalurški silicij kar 98 – 99 odstotno čistost, ga z raznimi

    metodami čistijo toliko časa, dokler ne doseže odstotek čistega silicija v pridobljenem

    materialu kar 99,99999999 %. Če torej gostota silicija znaša 5∙1022

    atomov/cm3, to

    pomeni, da material vsebuje 5∙1013

    atomov nečistoč/cm3. Iz čistega silicija nato pridobivajo

    monokristalni, polikristalni in amorfni silicij [2].

    2.1.2.1 Monokristalne in polikristalne silicijeve sončne celice

    Bloke, oziroma s tujko poimenovane ingote, monokristalnega ali polikristalnega silicija z

    diamantno žago režejo in obdelujejo v obliko sončnih celic. Tu se izgubi približno polovica

    materiala. Rezine položijo med dve planparalelni, nasproti vrteči se kovinski plošči, s

    čimer dosežejo, da se obe plati rezine izravnata na tisočinko mm natančno. Sledi jedkanje

    do globine nekaj mikrometrov, s čimer se odstranijo morebitne nepravilnosti v strukturi

    kristala, ki jih lahko povzroči predhodno obdelovanje, na ta način pa se rezine tudi očistijo.

    Začetna rezina silicija je najpogosteje polprevodnik tipa P, debeline 10 – 15 cm, dopirana z

    borom, z difuzijo fosforja pa naredimo PN-stik. Pri temperaturi 870 °C difundiramo fosfor

    v plinasti obliki P2O5 v rezino iz sprednje strani. Debelina dopiranega sloja narašča s

    časom, ki ga silicij prebije v plinastem P2O5: po 15-30 min znaša približno 0,5 μm, kar je

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    8

    tudi potrebna debelina za optimalno delovanje celice. Tako na vrhu rezine silicija nastane

    plast polprevodnika tipa N in oksidna plast, obogatena s fosforjem. Tako obdelane rezine

    zložijo v kubično obliko, ki ji je z jedkanjem v kisikovi plazmi potrebno odstraniti plast

    tipa N na robovih, nato pa z mokrim kemičnim jedkanjem odstranijo še oksidne plasti na

    površinah rezin. Zatem izdelajo mrežo iz kontaktov iz srebra in jo s posebnim postopkom

    preko maske natisnejo na sprednjo površino ter prav tako na zadnjo (sitotisk), s to razliko,

    da zadnja stran vsebuje še 1 % dodanega aluminija. Sledi sintranje potiskane celice pri

    temperaturi okoli 700 °C. Celotna mreža zasenči okoli 9 % vpadle svetlobe, pri visoko

    zmogljivih sončnih celicah pa je odstotek še manjši zaradi tanjših trakov kontaktov, ki jih

    nanašajo z metodo imenovano fotolitografija. Postopek izdelave sončne celice se zaključi z

    antirefleksivno plastjo natanko takšne debeline, da je refleksija minimalna, na koncu pa

    dodajo še zaščitno plast, ki minimizira mehanske poškodbe. Sledi testiranje pri standardnih

    pogojih in razvrstitev celic glede na izmerjeni tok in napetost v točki maksimalne moči.

    Povzeto po [2].

    Kristalni silicij je lahko v monokristalni ali polikristalni obliki. Zaradi ugodnejše cene je

    pogostejša uporaba polikristala. Sicer pa se omenjeni obliki med seboj razlikujeta po

    kristalni mreži. Monokristal je urejena kristalna mreža silicijevih atomov s popolno

    strukturo, kjer je vsak silicijev atom vezan s štirimi sosednjimi silicijevimi atomi, podobno

    kot pri strukturi diamanta. Polikristalni silicij je sestavljen iz več posameznih kristalov

    oziroma zrn, ki imajo svoje mreže naključno usmerjene, mejna področja med temi zrni pa

    so polna strukturnih in površinskih napak. V njih lahko pride do zastoja transporta med

    zrni zaradi nastanka električnega polja. Sicer pa so celice silicija dobro razvite in moduli iz

    takšnih celic dosegajo življenjsko dobo tudi nad 20 let in imajo izkoristek v laboratorijih že

    nad 25 %. Komercialne sončne celice imajo izkoristek le 15-18 % za monokristalni silicij

    in 13-15 % za polikristalni silicij. Povzeto po [2].

    2.1.2.2 Silicijeve amorfne sončne celice

    Amorfne silicijeve sončne celice so narejene iz silicija z neurejeno strukturo in veliko

    napakami, razdalje in koti med posameznimi atomi se na primer lahko precej spreminjajo

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    9

    po materialu, kar je ključnega pomena za električne značilnosti materiala. Amorfni silicij

    pridobivamo iz čistega silicija v visokofrekvenčnih pečeh v nepopolnem vakuumu. Znotraj

    peči je prisotno električno polje visokih frekvenc, ki omogoča prepihovanje plinov silana

    (SiH4) in diborana (B2H6) ali fosfina (PH3), s pomočjo katerih siliciju lahko dodajamo bor

    ali fosfor. Amorfni silicij vsebuje tudi nekaj odstotkov vodika, ki zmanjšuje učinke

    neurejenosti materiala in omogoča, da ga dopiramo kot polprevodniki tipa P ali tipa N.

    Povzeto po [2].

    Izkoristek sončne celice izboljšamo z dodatno nedopirano intrizično I-plastjo, ki jo

    vstavimo med dopirani plasti amorfnega silicija. V takšni P-I-N diodi se električno polje,

    ki nastane preko P-N spoja, raztegne čez celotno I-plast in omogoča boljše ločevanje

    elektronov in vrzeli. Postopek izdelave amorfnih sončnih celic je sledeč: kot substrat je

    uporabljeno steklo, ki je transparentno, vodoodporno in ima sorazmerno nizko ceno. Tega

    temeljito očistijo in nanj nanesejo sprednjo kontaktno plast transparentnega prevodnega

    oksida (transparent conducting oxide – TCO). V vakuumu nanašajo plast amorfnega

    silicija s P-I-N strukturo pod vplivom visokofrekvenčnega električnega polja. Nato

    nanesejo še zadnje kovinske elektrode. Najprimernejši material za elektrode je srebro, ker

    ima veliko refleksivnost, da se fotoni, ki uspejo priti skozi celico, odbijejo in s tem

    povečajo absorpcijo celice, vendar je zaradi njegove visoke cene pogosteje uporabljen

    aluminij. Povzeto po [2].

    Za zagotavljanje uspešnega zbiranja svetlobno generiranih elektronov in vrzeli morajo biti

    posamezne plasti v amorfnih sončnih celicah čim tanjše, ker pa je večja debelina pogoj, da

    celice absorbirajo dovolj sončne svetlobe, jih spojimo v tandemske celice. Te imajo tudi

    večji izkoristek, nad 13 %, medtem ko komercialne amorfne silicijeve sončne celice

    dosegajo izkoristke med 6 - 8 %. Gostota toka in napetosti neobremenjenih celic so večje

    kot pri kristalnih silicijevih sončnih celicah (gostota toka do 15 mA/cm2, napetosti do 0,8

    V). Povzeto po [2].

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    10

    2.2 SONČNI MODULI

    Po definicij je sončni modul oziroma sončni panel najmanjši, ob okvari še zamenljivi del

    sončne elektrarne. Sestavljajo ga nizi električno zaporedno ali vzporedno vezanih enakih

    sončnih celic, kjer zaporedna vezava daje želeno napetost modula, število vzporedno

    vezanih nizov pa določa tok modula, ki je enak vsoti tokov vzporedno vezanih nizov celic.

    Medtem, ko je tok sončnega modula enak za vse celice v nizu, je napetost modula enaka

    vsoti napetosti posameznih celic modula.

    Posamezna sončna celica generira enosmerni tok napetosti med 0,5 in 0,7 V. Generirana

    napetost sončne celice je odvisna od jakosti sončnega sevanja, ki pade na celico. Da bi

    lahko s celicami oskrbovali standardne nizkonapetostne porabnike (12 V), povezujemo

    celice med seboj v serijo, tako da je zgornji kontakt celice povezan s spodnjim kontaktom

    druge celice. Zaradi krhkosti, hkrati pa visoke cene, celicam podaljšamo življenjsko dobo z

    vstavljanjem v module.

    Module najpogosteje sestavijo iz sloja toplotno in mehansko odpornega stekla in Tedlar

    folije. Med njima so sončne celice, zalite v enkapsulacijski snovi, na primer v EVA-etil

    vinil acetatu. Ta preprečuje oksidacijo, vdor zračne vlage in zagotavlja odpornost na

    ultravijolični (UV) spekter svetlobe. Tako zaščitene celice običajno zatesnijo s strani in

    uokvirijo z aluminijem ali drugo kovino. Povzeto po [4].

    Ker so celice vezane v nizu in je tok skozi vse celice enak, lahko samo ena slaba celica v

    nizu vpliva na lastnosti celotnega modula. Da preprečimo napake, mora biti vsaka celica

    testirana, v modul se namreč vgradijo le celice z enakimi karakteristikami. Kasnejše okvare

    pa preprečujemo z obvodno diodo, ki skrbi za to, da okvara posameznega niza celic ne bi

    vplivala na funkcionalnost modula. Obvodna dioda preprečuje pregrevanje niza celic, ki so

    osenčene in imajo zato veliko električno upornost, zaradi česar prihaja do tako imenovanih

    vročih točk in do predčasnega poslabšanja delovanja. Povzeto po [1].

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    11

    2.2.1 Sončni moduli iz kristalnih celic

    Silicijevi kristalni moduli so sestavljeni iz električno medsebojno povezanih kristalnih

    silicijevih sončnih celic, kot prikazuje slika 2.2. Kristalnih sončnih celic je v modulu

    običajno 60 ali 72. Seveda pa je število sončnih celic odvisno od želene moči modula.

    Module manjših moči sestavlja 36 celic ali manj. Sestavljeni so lahko iz monokristalnih ali

    polikristalnih sončnih celic. Tipične moči takšnih komercialnih modulov so od nekaj Wp

    pa do 300 Wp. Moduli so zgrajeni tako, da lahko prenesejo temperature v razponu od -40

    °C do +95 °C, vendar pa je pri ekstremno visokih temperaturah izkoristek posledično

    manjši. Tudi masa sončnih modulov je odvisna od moči. Manjši moduli do 50 Wp tehtajo

    le nekaj kilogramov, serijsko dobavljivi moduli z močjo 300 Wp pa tudi do 30 kg, kar je

    seveda odvisno od uporabljenih materialov.

    Slika 2.2: Sončne celice, združene v module, ki sestavljajo sončno elektrarno [5]

    Posebne izvedbe kristalnih modulov so transparentni moduli (slika 2.3 levo), ki prepuščajo

    del svetlobe in fleksibilni moduli (slika 2.3 desno), ki jih lahko do neke mere upogibamo.

    Pri nekaterih modulih, predvsem manjših, so sončne celice laminirane v teflonu in zato ne

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    12

    potrebujejo dodatnega prosojnega sprednjega sloja, saj teflon zagotavlja zadostno zaščito

    sončnih celic oziroma modula. Sloj teflona mora biti karseda tanek za čim boljšo

    refleksivnost, odboj prahu in odvod toplote.

    Celice lahko enkapsuliramo tudi tako, da jih zalivamo s prosojno smolo, v kombinaciji s

    polikarbonatom se pogosto uporabljajo poliuretanske smole (PUR). Ta metoda se

    uporablja predvsem pri zvočno izolativnih prosojnih sončnih modulih, namesto prosojne

    smole pa se lahko uporabljajo še silikoni, na primer PV-6100 in dvokomponentni Sylgard

    184 proizvajalca Dow Corning.

    Slika 2.3: Transparentni modul (levo) [6] in fleksibilni modul (desno) [7]

    Izkoristek komercialnih sončnih modulov je zaradi vpliva okvirja in drugih elementov na

    delovanje nekoliko manjši od izkoristka posamezne sončne celice in znaša od 12-16 %, za

    module s kontakti na zadnji strani sončnih celic pa je nekoliko višji. Življenjska doba

    modulov z monokristalnimi celicami, ki je nekoliko boljša od polikristalnih modulov, je

    nad 25 let s predvidenim doseganjem 90 % nazivnega izkoristka po 20 letih in 80 % po 25

    letih delovanja. Moduli s polikristalnimi sončnimi celicami dosegajo 90 % nazivnega

    izkoristka po 10 letih in 90 % po 20-25 letih in so temu primerno cenovno ugodnejši.

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    13

    2.2.2 Sončni moduli iz amorfnega silicija

    Sončne celice iz amorfnega silicija so na substrat nanesene s posebnimi postopki nanašanja

    tankih plasti silicija in nekaterih drugih materialov. Imajo zelo dobre lastnosti tudi ob

    slabši osvetljenosti in tudi difuzno sevanje izkoriščajo bolje od kristalnih modulov.

    Posebna lastnost novih silicijevih amorfnih modulov je, da jim do določene vrednosti prvih

    nekaj mesecev upada učinkovitost, ki se ustali okoli vrednosti 6% do 8 %, odvisno od vrste

    modula. Posledica je nekoliko višji izkoristek in izhodna moč, kot je podano v

    specifikacijah, saj so tam navedeni podatki ob ustaljenem stanju. Najpogosteje uporabljeni

    sončni moduli iz amorfnega silicija so tankoplastni moduli iz dvospojnih celic, ki so

    zgrajene iz kombinacije mikrokristalnega in amorfnega sloja. Izdelani so na steklenem

    nosilnem materialu in laminirani z EVA-folijo za mehansko stabilizacijo, kot je prikazano

    na sliki 2.4. Sprednja stran sončnega modula je iz kaljenega stekla. Njihov izkoristek se

    giblje okoli 8,5 %, najvišja napetost je 600 V, delovna temperatura pa med -40 °C in +90

    °C. Povzeto po [1]

    Slika 2.4: Laminiranje sončnega modula z EVA folijo [8]

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    14

    3 PROIZVODNJA SONČNIH MODULOV

    Potek proizvodnje sončnih modulov od pridobivanja materiala za sončne celice, izdelave

    sončnih celic ter izgradnje sončnih modulov smo podrobno pregledali že v prejšnjem

    poglavju. V tem delu se bomo omejili na konkretne stroške posameznih postopkov v

    procesu nastajanja sončnega modula. Zanimala nas bo cena materiala za izdelavo sončnih

    celic, torej silicija, v našem primeru je to cena že obdelanega polikristalnega silicija, saj so

    stroški obdelave zanemarljivi oziroma so že upoštevani v podatkih. Naslednjo stopnjo

    proizvodnje predstavlja obdelava rezin, tudi tu so vsi vmesni stroški zanemarljivi. Manjši

    delež skupnim stroškom prispeva metalizacija, to so termični postopki, pri katerih se

    kovina tali in razprši na podlago v obliki žice, da se na neprevodnem materialu ustvari

    prevodna obloga. Postopek je popolnoma avtomatiziran, kot je razvidno iz slike (3.1).

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    15

    Slika 3.1: Tiskanje polprevodniškega materiala (zmesi bakra, indija, galija ter selena) na aluminijasto folijo

    [9]

    Raziskali bomo stroške obdelave celic, cene stekla, posebne zaščitne plasti, imenovane

    EVA folija ter obdelave spodnje plasti celice in na koncu še obdelave modula.

    Vsi omenjeni podatki so zbrani v tabeli 3.1 in sliki 3.2. Podatki se nanašajo na trenutno

    stanje, oziroma stroške proizvodnje v letu 2012 za standardno celico in so povzeti iz [10].

    Na sliki 3.2 in v tabeli 3.1 je podana še kratkoročna napoved proizvodnih stroškov za

    celico tipa PERC (Passivated Emitter and Rear Cell). PERC celica je trenutno edina, iz

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    16

    industrijskega in ekonomičnega vidika upravičena tehnologija sončnih celic z naraščajočo

    močjo, ki izpolnjuje zahteve po ravnotežju med stroški proizvodnje (v €/Wp) in

    izkoristkom celic. Slednje zagotavlja čim hitrejšo povračilno dobo investicije v sončne

    celice. Na sliki 3.2 ter v tabeli 3.1 so podane tudi dolgoročne napovedi za celice tipa

    PERC, IBC (interdigitated back contact – celica s kontakti na spodnji plasti) in HIT

    (heterojunction with intrinsic thin layer) celico, ki ima večkratni spoj z notranjo tanko

    plastjo.

    Slika 3.2: Cene posameznih postopkov izdelave sončnih modulov za različne tipe celic [10]

    0

    0,1

    0,2

    0,3

    0,4

    0,5

    0,6

    0,7

    standardnacelica 2012

    PERC celica -kratkoročno

    PERC celica -dolgoročno

    IBC celica -dolgoročno

    HIT celica -dolgoročno

    0,13

    0,06 0,01 0,01 0,01

    0,15

    0,08

    0,05 0,04 0,05

    0,05

    0,04

    0,05 0,03

    0,07

    0,12

    0,12

    0,16 0,18 0,09

    0,17

    0,13

    0,12 0,1

    0,11

    0,08

    0,07

    0,05

    0,04 0,04

    Str

    ošk

    i [€

    /Wd

    c]

    Vrste celic

    obdelava modula steklo, EVA folija, spodnja plast

    obdelava celice metalizacija

    obdelava rezine polikristalni silicij

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    17

    3.1 STROŠKI IZDELAVE SONČNIH MODULOV

    Tabela 3.1: Stroški posameznih postopkov izdelave sončnih modulov za različne tipe celic

    Stroški izdelave sončnih modulov [€]

    polikristalni silicij

    obdelava rezine

    metalizacija obdelava

    celice

    steklo, EVA

    folija, spodnja

    plast

    obdelava modula

    standardna celica 2012 0,13 0,15 0,05 0,12 0,17 0,08 PERC celica - kratkoročno

    0,06 0,08 0,04 0,12 0,13 0,07

    PERC celica - dolgoročno

    0,01 0,05 0,05 0,16 0,12 0,05

    IBC celica - dolgoročno 0,01 0,04 0,03 0,18 0,1 0,04

    HIT celica - dolgoročno 0,01 0,05 0,07 0,09 0,11 0,04

    Po podatkih iz analize NREL (National Renewable Energy Laboratory) – laboratorija za

    obnovljive vire energije [10], ki so podani v sliki 3.2 in tabeli 3.1, je v letu 2012 največ

    stroškov v procesu proizvodnje sončnih modulov nastalo pri plastenju sončnih celic, kamor

    prištevamo enkapsulacijo v EVA foliji, dodajanje plasti toplotno obdelanega stekla ter

    dodajanje spodnje plasti. Ti stroški so 0,17 €/Wp, kar predstavlja 24,3 % vseh stroškov

    proizvodnje sončnih modulov. Po vrednosti nato sledi obdelava rezin s ceno 0,15 €/Wp,

    kar je 21,4 % celotne cene. Nadalje predstavlja silicij 18,6 %, obdelava sončnih celic pa

    17,1 % skupne cene. Manjši delež v ceni proizvodnje predstavljata še obdelava modulov in

    metalizacija, ki skupaj zavzemata 18,6 % stroškov celotne proizvodnje. V ceno niso

    vključeni prevozi, carine, davki.

    Iz slike 3.2 ter tabele 3.1 je razviden trend nadaljnjega padanja cene proizvodnje sončnih

    modulov predvsem na račun znižanja cene silicija, ki naj bi po napovedih padla za več kot

    polovico, dolgoročno gledano, pa naj bi se zmanjšala celo za več kot 100%. Pričakovano je

    tudi občutno zmanjšanje stroška obdelave rezin, ki bo posledica novih tehnologij na tem

    področju. Rezanje rezin kristalnega silicija s posebnimi postopki se odraža v tanjših

    rezinah in minimalni količini odpadnega materiala (kerfless wafering). Običajno pri

    rezanju blokov na rezine uporabljamo žično žago in material, ki ga rezilo pri rezanju

    odstrani, je odpadni material. Poznamo dva postopka rezanja brez odpadnega materiala.

    Prva je tako imenovana metoda vstavi in cepi (implant and cleave), kjer v kristalni silicij

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    18

    vstavimo ione, ki oblikujejo razcepljeno plast, ki se širi po kristalni mreži in omogoča

    odstranjevanje zelo tankih rezin silicija. Druga metoda loči rezine silicija s pritiskom med

    silicij in predhodno dodan tanek film.

    3.2 RECIKLIRANJE SONČNIH MODULOV

    Bolj, ko se število sončnih elektrarn pri nas in po svetu povečuje, pogosteje se postavlja

    vprašanje, kako ravnati po koncu njihove življenjske dobe. Glavni pomislek se nanaša na

    sončne module. Vir [11] pravi: »Sončne elektrarne imajo življenjsko dobo od 25 do 30 let,

    kar pomeni, da lahko čez dobrih 15 ali 20 let pričakujemo veliko število modulov, ki se jim

    bo iztekla življenjska doba in jih bo treba ustrezno reciklirati. Recikliranje bo prispevalo k

    manjši porabi električne energije, ki je potrebna v procesu pridobivanja surovin in

    proizvodnje modulov, s tem pa tudi k varovanju okolja.«

    Ekološka ozaveščenost je eden glavnih razlogov, da so se v nekaterih podjetjih že odločili

    za vključitev v združenje PV Cycle, katerega namen je zbiranje in recikliranje sončnih

    modulov, in ureditev zbirnega mesta za odslužene fotonapetostne module, od koder jih

    prepeljejo na reciklirno mesto. Fotovoltaična industrija z recikliranjem dotrajanih

    komponent namreč zagotavlja trajen in trajnostni razvoj panoge ter utrjuje vlogo sončnih

    elektrarn kot vira čiste električne energije. Po [11] je: »zbirno mesto oziroma skladišče za

    zdaj še prazno, saj se modulom v naših sončnih elektrarnah še ni iztekla življenjska doba.

    Pričakujemo, da bodo posamezniki in podjetja v prihodnjih letih oddajali predvsem

    poškodovane module, na primer zaradi toče, odslužene pa, kot že rečeno, lahko

    pričakujemo šele čez 15 ali 20 let.«

    Način recikliranja je odvisen od tipa modulov. Del razgradnje poteka mehansko, drugi del

    pa termično. Kristalne celice, vsaj rezine, bodo po pričakovanjih uporabne tudi po

    predvidenem izteku življenjske dobe, saj so v splošnem na vremenske vplive občutljivi le

    zgornja in spodnja plošča modula, vgrajeni ostali materiali in električne povezave ter linije.

    Čeprav glede recikliranja trenutno še ni potreb, se postopki razgradnje modulov že

    razvijajo. Za ponovno uporabo bo celice potrebno s primernimi kemijskimi in toplotnimi

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    19

    postopki ločiti od ostalih materialov. Po primernem čiščenju in opravljenih meritvah bodo

    celice lahko ponovno vgradili v module, ali pa bodo mehansko ali kemično z jedkanjem

    odstranili površinske plasti in tako pripravili rezine za ponovno procesiranje celic. Plastični

    materiali bodo večinoma zgoreli, prednje in zadnje plošče modulov bodo s taljenjem prav

    tako uporabili za nove module [12].

    Pri tankoplastnih modulih je aktivnega materiala zelo malo, glavna gradnika sta steklo in

    plastika. Pri modulih iz amorfnega silicija bodo po odstranitvi kontaktnih povezav amorfni

    silicij s steklene površine odžgali in nato nanesli nove plasti. [13]

    »Sončna energija v javnosti velja kot zelo čista, a treba je upoštevati tudi okoljske stroške,

    ki nastanejo pri njeni proizvodnji in razgradnji. Gre namreč za zelo umazane procese,« kot

    navaja vir v [12]. »Metalurški silicij iz elektropeči je treba očistiti, pri čemer gre za

    postopke kloriranja in čiščenja v vodikovi atmosferi. Stranski produkti so klorovodikova

    kislina in plini, ki vsebujejo silicij, denimo silane. Pri čiščenju silicija nastajajo strupi, zato

    težko govorimo o čisti tehnologiji. Umazan je tudi postopek reciklaže, ki je nujen že zaradi

    pomanjkanja surovin. Reciklažo sestavljata zgorevanje folij in kemična obdelava površine

    celice. Pri tem nastajajo strupeni plini in odpadna voda, ki jih je prav tako nujno čistiti.

    Stroški reciklaže so precej visoki in o njih se govori zelo malo, poleg tega niso upoštevani

    v izračunih cene električne energije iz sončnih celic.«

    Ena izmed prednosti sončnih celic je, da ne potrebujejo vzdrževanja. Sicer pa se sončne

    celice iz ekonomskega vidika, če odštejemo državne subvencije po mnenju [12]: »ne

    splačajo. Najprej se pojavi vprašanje, kdaj se povrne vsa energija, vložena v njihovo

    izdelavo. Ob sedanji tehnologiji je odgovor: v enem do dveh letih. Drugo vprašanje je,

    kolikšna je proizvodnja energije v celotni dobi uporabnosti sončne celice. Zdaj je

    proizvede od 30- do 60-krat toliko, kolikor energije je bilo porabljene za njeno

    proizvodnjo, vendar pa tržna cena energije, proizvedene v dobi uporabnosti sončne celice,

    še zdaleč ne pokrije stroškov izdelave sončne celice in njihovega združevanja v modul.«

    To pa naj bi se v prihodnosti spremenilo: »V 10 do 20 letih naj bi cena sončne energije že

    postala konkurenčna vršni ceni energije med 12. in 13. uro, ko so potrebe največje. V 30

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    20

    do 40 letih pa naj bi postala konkurenčna preostalim virom energije. Razlog je predvsem v

    množični proizvodnji [12].«

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    21

    4 ENERGIJA SONČNEGA SEVANJA

    Analiza lokacije in ovrednotenje energijskega donosa sta pomembna dela načrtovanja

    sončnih elektrarn (fotonapetostnih sistemov), saj lahko slaba lokacija in površni izračuni

    energijskega donosa močno zmanjšajo učinkovitost delovanja sončne elektrarne in

    posledično podaljšajo vračilno dobo investicije. Zato je ključna natančna analiza senčenja

    modulov, potrebno je določiti letni obsev, naklon modulov ter letni energijski donos

    oziroma proizvedeno električno energijo.

    4.1 LETNI OBSEV V SLOVENIJI

    Po podatkih iz vira [14] je: »Povprečno letno sončno obsevanje na kvadratni meter

    horizontalne površine v Sloveniji večje od 1000 kWh/m2. Desetletno merjeno povprečje

    (1993 - 2003) letnega globalnega obsevanja je med 1053 in 1389 kWh/m2 (slika 4.1), pri

    čemer polovica Slovenije prejme med 1153 in 1261 kWh/m2. Povprečno obsevanje

    poljubne nesenčene lokacije v Sloveniji ne odstopa veliko od državnega povprečja, kljub

    temu pa lahko Slovenijo razdelimo na posamezna področja. V osrednji Sloveniji znaša

    povprečno sončno obsevanje na horizontalno površino okoli 1195 kWh/m2, v

    severovzhodni Sloveniji in severni Dolenjski okoli 1236 kWh/m2, na Primorskem in

    Goriškem pa presega vrednost 1300 kWh/m2. Večje vrednosti obsevanja (preko 1250

    kWh/m2) lahko opazimo tudi v Posavskem hribovju in na Kozjanskem.«

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    22

    Slika 4.1: Globalno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji [15]

    V nadaljevanju so v tabeli 4.1 podane posodobljene vrednosti (iz leta 2011) potenciala

    sončnega sevanja na vodoravno ploskev ali tako imenovani letni obsevi za tri kraje v

    Sloveniji. Vrednosti so podane v Wh/m2dan.

    Tabela 4.1: Potencial sončnega obseva za Koper, Ljubljano in Maribor za tipični dan v mesecu [1]

    Koper

    Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

    1130 1920 2930 4140 5230 5800 5790 5160 3980 2530 1280 940

    Letno povprečje: 3400 Wh/m2dan

    Ljubljana

    Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

    830 1590 2600 3760 4940 5310 5290 4500 3300 1950 920 600

    Letno povprečje: 2960 Wh/m2dan

    Maribor

    Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

    980 1680 2680 3750 4820 5160 5100 4430 3430 2220 1120 750

    Letno povprečje: 3010 Wh/m2dan

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    23

    V tabeli 4.1 so podani tipični dnevni obsevi na ploskev površine 1 m2 za vsak mesec v letu,

    sicer pa celotni letni obsev v Sloveniji po [16] znaša od 1047 – 1311 kWh/m2 ter povprečni

    letni obsev 1177kWh/m2.

    4.2 LETNI ENERGIJSKI DONOS IN ODKUPNA CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE

    SONČNIH MODULOV V SLOVENIJI

    Letni energijski donos nam pove, koliko Wh proizvedemo iz inštaliranega Wp moči pri

    povprečnem letnem sončnem obsevu. Osnovna enota je Wh/Wp, kjer Wp (watt peak)

    predstavlja enoto inštalirane moči sončnega modula pri standardnih testnih pogojih. Avtor

    v [16] navaja vrednost, ki v Sloveniji znaša povprečno 1055 kWh/kWp. Sicer je letni

    energijski donos v Sloveniji od 950 kWh/kWp za slabše lege do 1150 kWh/kWp za odlične

    lege.

    V tabeli v prilogi A so podane vrednosti odkupnih cen električne energije za vsak mesec v

    letu 2013 za mikro, male, srednje in velike sončne elektrarne. Na podlagi teh podatkov

    bomo v naslednjem poglavju izvedli izračun povračilne dobe in ugotovili, ali je iz

    ekonomskega vidika proizvodnja sončnih modulov upravičena glede na dobiček od

    proizvedene električne energije sončnih modulov.

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    24

    5 EKONOMSKA ANALIZA SONČNIH MODULOV

    Ekonomsko analizo proizvodnje sončnih modulov bomo opravili na podlagi izračuna

    povračilne dobe, to je razmerje med stroški proizvodnje sončnih modulov ter zaslužkom, ki

    ga sončni moduli ustvarijo s proizvedeno električno energijo. Če bo rezultat izračuna

    povračilna doba, ki je krajša od življenjske dobe sončnega modula, potem so naša

    predvidevanja pravilna in proizvodnja sončnih modulov je upravičena.

    Podan imamo torej povprečen letni energijski donos (Eld) v Sloveniji, ki znaša 1055

    kWh/kWp. Ker poznamo odkupne cene električne energije proizvedene iz sončnih

    elektrarn v Sloveniji, lahko izračunamo donos od proizvedene električne energije.

    V nadaljevanju so predstavljeni izračuni za mikro in malo sončno elektrarno ob

    upoštevanju odkupne cene električne energije za tekoči mesec november 2013. Za

    primerjavo smo naredili izračun za mikro sončno elektrarno še za mesec januar ter

    december 2013. Izračun smo izvedli tudi za primer uporabe predvidoma cenejših sončnih

    modulov v mikro sončni elektrarni, z upoštevanjem odkupnih cen v tekočem mescu.

    5.1 IZRAČUN ZA MIKRO SONČNO ELEKTRARNO – NOVEMBER 2013

    Predpostavimo, da je inštalirana moč mikro sončne elektrarne Pel = 40kW ter da se

    elektrarna nahaja na strehi stavbe. Iz tabele v prilogi C odčitamo podatek o odkupni ceni

    (Cod) električne energije za tekoči mesec, torej za november 2013. Odkupna cena za mesec

    november 2013 znaša 120,12 €/MWh.

    Ob predpostavki, da so v sončni elektrarni uporabljene standardne celice, iz slike 3.2

    odčitamo podatek o stroških proizvodnje sončnih modulov (Cpr). Ker novejši podatki niso

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    25

    na voljo in so podane le napovedi za prihodnost, vzamemo podatek o ceni izdelave celic iz

    slike 3.2 iz preteklega leta 2012.

    Skupni stroški (Csk) proizvodnje sončnih modulov so definirani s (5.1), kjer sta strošek

    proizvodnje Cpr=0,70 €/W in inštalirana moč sončne elektrarne Pel=40 kW podana:

    (5.1)

    Glede na (5.1) določimo skupne stroške proizvodnje sončnih modulov Csk:

    Po (5.2) nato ob podanem letnem energijskem donosu Eld=1055 kWh/kW izračunamo letno

    proizvedeno električno energijo (Elp) za elektrarno inštalirane moči Pel=40 kW:

    (5.2)

    Če upoštevamo odkupno ceno električne energije Cod=120,12 €/MWh in proizvedeno

    električno energijo Elp=42,2 MWh, določimo dobiček (Cz) v enem letu po (5.3):

    (5.3)

    Čas (tp), v katerem se stroški izdelave povrnejo določimo s (5.4). Upoštevati je potrebno

    izračunane skupne stroške Csk=28000 € izdelave sončnih modulov ter letni zaslužek

    Cz=5069,1 € od prodaje električne energije, ki jo proizvede inštalirana sončna elektrarna:

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    26

    (5.4)

    Iz izračuna je razvidno, da je povračilna približno pet let, kot smo predvidevali. V izračuni

    smo upoštevali samo stroške modulov. Stroški prevoza, obdavčitve in investicije v sončno

    elektrarno niso zajeti v izračunu.

    5.2 IZRAČUN ZA MALO SONČNO ELEKTRARNO – NOVEMBER 2013

    Sedaj bomo podoben izračun naredili še za malo sončno elektrarno na strehi stavbe. Izbrali

    bomo inštalirano moč Pel = 0,50 MW ter podatek o stroških proizvodnje standardne celice

    iz slike 3.2. Cpr=0,70 €/W. Skupni stroški proizvodnje (Csk) po (5.1) znašajo:

    Električno energijo (Elp), ki jo letno proizvede sončna elektrarna inštalirane moči

    Pel=0,50MW=500kW izračunamo po (5.2) ob podanem letnem energijskem donosu

    Eld=1055 kWh/kW :

    Dobiček (Cz) iz proizvedene električne energije v enem letu Elp=527500 kWh ob

    upoštevanju ustrezne odkupne cene iz tabele v prilogi A (podatek za malo elektrarno na

    strehi stavbe za tekoči mesec – november 2013) Cod=109,86 €/MWh po (5.3) znaša:

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    27

    Dobiček od letne proizvedene električne energije je Cz=57951,2 €, skupni stroški izdelave

    sončnih modulov pa Csk=350000 €. S (5.4) izračunamo še čas (tp), v katerem se stroški

    proizvodnje sončnih modulov povrnejo:

    Rezultat je nekoliko daljša povračilna doba kot pri elektrarni manjše inštalirane moči,

    zaradi nižje odkupne cene elektrike. Glede na ta izračun lahko sklepamo, da bo tako tudi

    pri elektrarni inštalirane moči nad 1MW, podobno pa se povračilna doba podaljša tudi za

    ostale elektrarne, ki so postavljene ločeno od stavbe, saj je tudi tu odkupna cena

    proizvedene električne energije nižja.

    5.3 IZRAČUN ZA MIKRO SONČNO ELEKTRARNO - DECEMBER 2013

    Za primerjavo bomo opravili še analizo za napovedano odkupno ceno električne energije,

    ki jo proizvede sončna elektrarna, za december 2013. Odkupna cena naj bi takrat za

    elektrarno inštalirane moči Pel = 40 kW na strehi stavbe padla na Cod =117,72 €/MWh.

    Skupne stroške proizvodnje sončnih modulov Csk = 28000 € in letno proizvedeno

    električno energijo Elp = 42,2 MW za ta primer smo že izračunali v podpoglavju 5.1.

    Zaslužek (Cz) iz proizvedene električne energije po (5.3) v enem letu znaša:

    Čas (tp), v katerem se stroški proizvodnje sončnih modulov povrnejo, je po (5.4) ob

    upoštevanju skupne cene izdelave sončnih modulov Csk=28000 € in dobička od

    proizvedene električne energije Cz=4967,8 € na leto :

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    28

    Rezultat je zopet daljša povračilna doba kot v prvem izračunu, kjer so upoštevane nekoliko

    višje odkupne cene električne energije.

    5.4 IZRAČUN ZA MIKRO SONČNO ELEKTRARNO - JANUAR 2013

    Izračunajmo povračilno dobo za januar 2013, ko je bila odkupna cena električne energije

    sončnih modulov najvišja v letu 2013. Po podatkih iz tabele v prilogi A je znašala Cod=147

    €/MWh ob predpostavki, da gre za mikro sončno elektrarno, inštalirano na stavbi. Skupne

    stroške proizvodnje Csk = 28000 € in letno proizvedeno energijo Elp = 42,2 MW za ta

    primer že poznamo (podpoglavje 5.1). Zaslužek (Cz) iz proizvedene energije pa po (5.3) v

    enem letu znaša:

    Povračilna doba (tp) je ob upoštevanju enačbe (5.4) in podatkov za dobiček iz letne

    proizvedene električne energije Cz=6203,4 € ter skupne stroške proizvodnje sončnih

    modulov Csk=28000 €:

    Izračunana povračilna doba investicije v sončne elektrarne znaša približno 4,5 let in je

    najkrajša zaradi odkupne cene električne energije, ki je bila v začetku leta 2013 najvišja.

    Kot je razvidno iz izračunov v prilogi B, je odkupna cena električne energije padala z

    vsakim mesecem v letu 2013.

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    29

    5.5 IZRAČUN ZA MIKRO SONČNO ELEKTRARNO S HIT SONČNIMI CELICAMI

    - NOVEMBER 2013

    Poglejmo še dolgoročno napoved občutno znižanih proizvodnih stroškov HIT sončne

    celice ob predpostavki, da ostane odkupna cena električne energije sončnih modulov enaka

    trenutni, to je Cod=120,12 €/MhW. Ceno proizvodnje, oziroma dolgoročno napoved za

    stroške proizvodnje sončnih celic HIT, odčitamo iz slike 3.2 in je Cpr=0,37 €/W. Skupni

    stroški proizvodnje (Csk) sončnih modulov za mikro sončno elektrarno inštalirane moči

    Pel=40 kW po (5.1) znašajo:

    Letna proizvedena električna energija (Elp) za sončno elektrarno inštalirane moči Pel=40

    kW je Elp=42200 kWh (podatek iz podpoglavja 5.1).

    Zaslužek iz proizvedene električne energije v enem letu Cz=5069,1 € (podatek iz

    podpoglavja 5.1). Skupni stroški proizvodnje sončnih modulov so Csk=14800 €. Čas, v

    katerem se stroški proizvodnje sončnih modulov povrnejo (tp) pa se zmanjša na:

    Rezultat je primerljivo krajša povračilna doba kot pri ceni standardnih sončnih modulov iz

    leta 2012. Glede na to, da je izračun opravljen na podlagi napovedi za prihodnost, ne

    moremo z gotovostjo trditi, da bomo tako kratko povračilno dobo v resnici dosegli.

    Opravili smo torej izračune časa, v katerem se stroški proizvodnje sončnih modulov

    povrnejo za različne vrste postavitev in inštalirane moči sončnih elektrarn za vsak mesec v

    letu 2013. Omenjeni podatki so podrobneje zbrani v prilogi B.

    Iz zbranih rezultatov je razvidno, da se hitreje povrne investicija v sončne elektrarne, ki so

    inštalirane na stavbah. Najkrajšo povračilno dobo imajo mikro sončne elektrarne, najdaljšo

    pa velike sončne elektrarne, ki niso inštalirane na stavbah.

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    30

    6 SKLEP

    Rezultati analize proizvodnje sončnih modulov kažejo, da je bila naša teza pravilna.

    Proizvodnja sončnih modulov je upravičena iz ekonomskega vidika. Podatki v prejšnjem

    poglavju kažejo, da je trenutna povračilna doba sončnih modulov inštalirane moči do 50

    kW, ki so postavljeni na strehah stavb, enaka našim predvidevanjem, torej se giblje okoli 5

    let. Nekoliko daljši povračilni čas ima mala sončna elektrarna in sicer zaradi nižje odkupne

    cene električne energije. Enako velja za ostale sončne elektrarne, ki niso inštalirane v

    sklopu stavbe. Odkupna cena električne energije takšnih sončnih elektrarn je nekoliko nižja

    za elektrarne vseh inštaliranih moči, kar se ponovno odraža v daljšem povračilnem času.

    Pri tem je potrebno poudariti, da smo upoštevali samo stroške sončnih modulov brez

    transporta, obdavčitve in postavitve sončne elektrarne.

    V prejšnjih obdobjih je bil ta čas sicer še krajši zaradi višjih odkupnih cen električne

    energije. V prihodnje pa zaradi stalno padajočih odkupnih cen električne energije lahko

    pričakujemo, da se bo povračilna doba investicije še podaljšala, čeprav se stroški

    proizvodnje sončnih modulov na drugi strani zmanjšujejo. To je razvidno iz izračuna, ki

    upošteva napovedano ceno sončnih celic tipa HIT. Razvoj novih tehnologij v postopkih

    izdelave sončnih modulov naj bi občutno znižal stroške posameznih procesov izdelave

    modulov.

    V diplomski nalogi smo izpostavili tudi problem reciklaže sončnih modulov po izteku

    njihove uporabne dobe. Reciklaža sicer še ni aktualen problem, zato tudi niso znani sami

    stroški recikliranja. Vendar pa bi bilo postopke reciklaže potrebno upoštevati v ekonomski

    analizi, saj so postopki ustrezne predelave zahtevni. To s seboj prinese tudi dodatne

    stroške, ki bi močno vplivali na naše rezultate.

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    31

    LITERATURA IN VIRI

    [1] Lenardič, D. Fotonapetostni sistemi: Gradniki, načrtovanje, namestitev in vzdrževanje,

    2. izdaja. Ljubljana: Agencija Poti, 2012

    [2] Andrejašič, M. Fotocelice: Izbrana poglavja iz uporabne fizike, Ljubljana: Fakulteta za

    matematiko in fiziko, Oddelek za fiziko, 2007. Dostopno na: http://www-

    f1.ijs.si/~ziherl/fotocelice.pdf [7.8.2013]

    [3] http://www.ee.fs.uni-lj.si/diploma1/slika%20delovanja%20sc.jpg [20.9.2013]

    [4] Rižnik, K. Analiza sončnih modulov: Diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za

    elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 2010. Dostopno na: http://dkum.uni-

    mb.si/IzpisGradiva.php?id=16094 [8.8.2013]

    [5] http://www.elektra.si/uploads/podobe/iStock_000009854405Medium.jpg [20.9.2013]

    [6] http://www.tehnosol.si/sites/default/files/transparentni_net.png [20.9.2013]

    [7] http://www.globalsolar.com/images/uploads/6Mstring.jpg [20.9.2013]

    [8] http://img.rtvslo.si/_up/upload/2009/10/24/64634113_9_show.jpg [20.9.2013]

    [9] http://www.technologyreview.com/sites/default/files/legacy/nanosolar_x600.jpg

    [20.9.2013]

    [10] Goodrich, A., Woodhouse, M., James, T., CESA Member Webinar: Solar PV

    Manufacturing Costs, NREL, Junij 2012. Dostopno na:

    http://www-f1.ijs.si/~ziherl/fotocelice.pdfhttp://www-f1.ijs.si/~ziherl/fotocelice.pdfhttp://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=16094http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=16094http://www.tehnosol.si/sites/default/files/transparentni_net.pnghttp://www.technologyreview.com/sites/default/files/legacy/nanosolar_x600.jpg

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    32

    http://www.cleanenergystates.org/assets/Uploads/Solar-PV-Manufacturing-Combined-

    Presentations.pdf [22.8.2013]

    [11] Primc, B., Življenjski cikel PV modulov, Delo in dom, maj 2011. Dostopno na:

    http://www.deloindom.si/zivljenjski-cikel-pv-modulov [5.9.2013]

    [12] Hafner, A., Sončna energija ni tako čista, kot se zdi, Finance, Priloga Okolje in

    energija, september 2008. Dostopno na: http://www.finance.si/227059/Son%C4%8Dna-

    energija-ni-tako-%C4%8Dista-kot-se-zdi?cookietime=1375859625 [16.8.2013]

    [13] Solar invest, Sončne elektrarne. Dostopno na: http://www.solar-

    invest.si/pv_elektrarne.html [2.8.2013]

    [14] LPVO, Slovenski portal za fotovoltaiko. Dostopno na: http://pv.fe.uni-

    lj.si/ObsSLO.aspx [31.8.2013]

    [15] http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/cmaps/eu_cmsaf_opt/G_opt_SI.png [20.9.2013]

    [16] Elektro Maribor, Obnovljivi viri - Najpogostejša vprašanja z odgovori. Dostopno na:

    http://www.elektro-maribor.si/index.php/obnovljivi-viri/61-najpogostejsa-vprasanja-z-

    odgovori [8.8.2013]

    [17] Borzen, Organizator trga z električno energijo d. o. o., Določanje višine podpor

    električni energiji proizvedeni iz OVE in SPTE in višine podpor v letu 2013. Ljubljana,

    januar 2013. Dostopno na:

    http://www.borzen.si/si/cp/Shared%20Documents/Podpore_slo.pdf [5.9.2013]

    http://www.cleanenergystates.org/assets/Uploads/Solar-PV-Manufacturing-Combined-Presentations.pdfhttp://www.cleanenergystates.org/assets/Uploads/Solar-PV-Manufacturing-Combined-Presentations.pdfhttp://www.deloindom.si/zivljenjski-cikel-pv-modulovhttp://www.finance.si/227059/Son%C4%8Dna-energija-ni-tako-%C4%8Dista-kot-se-zdi?cookietime=1375859625http://www.finance.si/227059/Son%C4%8Dna-energija-ni-tako-%C4%8Dista-kot-se-zdi?cookietime=1375859625http://www.solar-invest.si/pv_elektrarne.htmlhttp://www.solar-invest.si/pv_elektrarne.htmlhttp://pv.fe.uni-lj.si/ObsSLO.aspxhttp://pv.fe.uni-lj.si/ObsSLO.aspxhttp://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/cmaps/eu_cmsaf_opt/G_opt_SI.pnghttp://www.elektro-maribor.si/index.php/obnovljivi-viri/61-najpogostejsa-vprasanja-z-odgovorihttp://www.elektro-maribor.si/index.php/obnovljivi-viri/61-najpogostejsa-vprasanja-z-odgovori

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    33

    PRILOGE

    PRILOGA A: ODKUPNE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2013 ZA SONČNE ELEKTRARNE NA STAVBAH IN OSTALE

    SONČNE ELEKTRARNE RAZLIČNIH INŠTALIRANIH MOČI [17]

    Odkupna cena električne energije Cod [€/MWh]

    Jan

    2013

    Feb

    2013

    Mar

    2013

    Apr

    2013

    Maj

    2013

    Jun

    2013

    Jul

    2013

    Avg

    2013

    Sep

    2013

    Okt

    2013

    Nov

    2013

    Dec

    2013

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    Inšt

    alir

    ana

    mo

    č so

    nčn

    e el

    ektr

    arn

    e P

    el

    Mikro -

    manjše od

    50 kW 147,0

    0

    138,1

    3

    144,0

    6

    135,3

    7

    141,1

    8

    132,6

    6

    138,3

    6

    130,0

    1

    135,5

    9

    127,4

    1

    132,8

    8

    124,8

    6

    130,2

    2

    122,3

    6

    127,6

    2

    119,9

    1

    125,0

    7

    117,5

    1

    122,5

    7

    115,1

    6

    120,1

    2

    112,8

    6

    117,7

    2

    110,6

    0

    Mala –

    manjše od

    1 MW 13

    4,4

    5

    12

    7,2

    6

    13

    1,7

    6

    12

    4,7

    1

    12

    9,1

    2

    12

    2,2

    2

    12

    6,5

    4

    11

    9,7

    8

    12

    4,0

    1

    11

    7,3

    8

    12

    1,5

    3

    11

    5,0

    3

    11

    9,1

    0

    11

    2,7

    3

    11

    6,7

    2

    11

    0,4

    8

    11

    4,3

    9

    10

    8,2

    7

    11

    2,1

    0

    10

    6,1

    0

    10

    9,8

    6

    10

    3,9

    8

    10

    7,6

    6

    10

    1,9

    0

    Srednja –

    od 1 MW

    do 10

    MW

    11

    1,5

    7

    10

    2,5

    9

    10

    9,3

    4

    10

    0,5

    4

    10

    7,1

    5

    98

    ,53

    10

    5,0

    1

    96

    ,56

    10

    2,9

    1

    94

    ,63

    10

    0,8

    5

    92

    ,74

    98

    ,83

    90

    ,89

    96

    ,85

    89

    ,07

    94

    ,91

    87

    ,29

    93

    ,01

    85

    ,54

    91

    ,15

    83

    ,83

    89

    ,33

    82

    ,15

    Velika –

    nad 10

    MW do

    125 MW

    99,3

    1

    95,2

    5

    97,3

    2

    93,3

    5

    95,3

    7

    91,4

    8

    93,4

    6

    89,6

    5

    91,5

    9

    87,8

    6

    89,7

    6

    86,1

    0

    87,9

    6

    84,3

    8

    86,2

    0

    82,6

    9

    84,4

    8

    81,0

    4

    82,7

    9

    79,4

    2

    81,1

    3

    77,8

    3

    79,5

    1

    76,2

    7

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    34

    PRILOGA B: POVRAČILNE DOBE SONČNIH ELEKTRARN V LETU 2013

    Povračilne dobe tp [let]

    Jan

    2013

    Feb

    2013

    Mar

    2013

    Apr

    2013

    Maj

    2013

    Jun

    2013

    Jul

    2013

    Avg

    2013

    Sep

    2013

    Okt

    2013

    Nov

    2013

    Dec

    2013

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    na

    stav

    bah

    ost

    ale

    Inšt

    alir

    ana

    mo

    č so

    nčn

    e el

    ektr

    arne

    Pel

    Mikro -

    40 kW 4,5

    14

    4,8

    03

    4,6

    06

    4,9

    01

    4,7

    00

    5,0

    02

    4,7

    80

    5,1

    04

    4,8

    93

    5,2

    08

    4,9

    93

    5,3

    14

    5,0

    95

    5,4

    23

    5,1

    99

    5,5

    33

    5,3

    05

    5,6

    46

    5,4

    13

    5,7

    62

    5,5

    24

    5,8

    79

    5,6

    36

    5,9

    99

    Mala –

    0,5 MW 4,9

    35

    5,2

    14

    5,0

    36

    5,3

    20

    5,1

    39

    5,4

    29

    5,2

    43

    5,5

    39

    5,3

    50

    5,6

    53

    5,4

    60

    5,7

    68

    5,5

    71

    5,8

    86

    5,6

    85

    6,0

    06

    5,8

    00

    6,1

    28

    5,9

    19

    6,2

    54

    6,0

    40

    6,3

    81

    6,1

    63

    6,5

    11

    Srednja –

    5 MW 5,9

    47

    6,4

    68

    6,0

    68

    6,5

    99

    6,1

    92

    6,7

    34

    6,3

    19

    6,8

    71

    6,4

    47

    7,0

    12

    6,5

    79

    7,1

    54

    6,7

    14

    7,3

    00

    6,8

    51

    7,4

    49

    6,9

    91

    7,6

    01

    7,1

    34

    7,7

    57

    7,2

    79

    7,9

    15

    7,4

    28

    8,0

    77

    Velika –

    100 MW 6,6

    81

    6,9

    66

    6,8

    18

    7,1

    08

    6,9

    57

    7,2

    53

    7,0

    99

    7,2

    53

    7,2

    44

    7,5

    52

    7,3

    92

    7,7

    06

    7,5

    43

    7,8

    63

    7,6

    97

    8,0

    24

    7,8

    54

    8,1

    87

    8,0

    14

    8,3

    54

    8,1

    78

    8,5

    14

    8,3

    45

    8,6

    99

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    35

    PRILOGA C: IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE

    ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

  • Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

    36

    PRILOGA D : IZJAVA O AVTORSTVU ZAKLJUČNEGA DELA