-
ALI POKLICNE IN STROKOVNE OLE POTREBUJEJO VZGOJNI KONCEPT?
Avtorji: Robi Krofli, Jasna Magon, Tina Klari, Katja Jeznik, Petra
tirn Janota, Darja tirn Koren, Vida Vonina, pela Leni, Danijela
Makovec, Vesna Rutar in Mojca Peek uk
Grm Novo mesto, 1.10.2009
*
*
-
Namen predstavitveOpozoriti na posebnosti poklicnega in
strokovnega olstvaPredstaviti splone zakonitosti nartovanja
vzgojnega konceptaPredstaviti kljune ugotovitve raziskaveOdgovoriti
na specifina vpraanja, ki ste jih izpostavili kot motivacijo za
sodelovanje v projektu
*
*
-
Ali menite, da bi vaa ola z natannim nartovanjem vzgojnih
dimenzij kaj pridobila?
UITELJI ff%Da296-1263,9-54,5Ne
vem144-1031,1-45,5Ne235,0Skupaj463100,0
*
*
-
ZAKAJ MORAJO IMETI TUDI POKLICNE IN STROKOVNE OLE SVOJ VZGOJNI
KONCEPT?
*
*
-
Vzgojni nart mora poleg predpisanega kurikuluma upotevati tudi
delovanje dejavnikov skritega kurikuluma
Vrednote so diskutabilne in ne absolutno veljavne entitete
Naloga uitelja v dananjem asu naj bi torej ne bila le
seznanjanje mladostnika z vrednotami, marve tudi spodbujanje
njegovega moralnega razsojanja ter razvoj tako imenovane
pro-socialne naravnanosti do soloveka, olske skupnosti, naravnega
okolja in nenazadnje do samega sebe.
*
*
-
minimalni cilj vzgoje
maksimalni cilji vzgoje
*
*
-
Nekaj podatkov o realni podobi poklicnega in strokovnega olstva
v Sloveniji v zadnjem obdobju:
vse veje vzgojne teave, vse veja tako etnina kot tudi socialno
ekonomska raznolikost populacije, vkljuevanje uencev s posebnimi
potrebami v redne ole ...
izbira srednje ole temelji na negativni selekciji.
*
*
-
Neoliberalna ideologija dela posameznika odgovornega za svoje
izbire, prav tako pa tudi za svoje probleme. olski neuspeh se
pripisuje starem in njihovim otrokom.
Za rizine skupine uporabnikov je potrebno opozoriti na
kategoriji upanja in zaupanja.
Pomanjkanje upanja in zaupanja mnogokrat vodi v odrekanje
avtoritete tako starem kot uiteljem.
*
*
-
Avtoriteta in s tem monost uinkovitega vplivanja pa je povezana
tudi s pomanjkanjem zaupanja v aspiracije za produktivno vkljuitev
mladih v drubeno okolje med stari in e posebej uitelji, saj takna
odnosna dra mnogokrat vodi v mehanizem samoizpolnjujoe se prerokbe,
ko se tako imenovani rni scenariji glede najbolj problematinih
otrok oziroma mladostnikov al uresniujejo z nao (ne)strokovno
podporo!
*
*
-
V taknih okoliinah je seveda naloga ole in slehernega
strokovnega delavca v njej, da vzpostavi ustrezno klimo zaupanja in
avtoriteto temeljnih pravil bivanja in vzgojno-izobraevalnih
priakovanj, bistveno zahtevneja.
*
*
-
Analiza novega Pravilnika o olskem redu kae na nedomiljenost in
nepoznavanje vzgojne in disciplinske problematike tudi v strokovnih
slubah M
*
*
-
Zakaj potrebujemo vzgojni nart srednjih in strokovnih ol?
pravni razlogi
pedagoki razlogi
*
*
-
Vzgojno-teoretski pristopi pri oblikovanju vzgojnega koncepta
poklicnih in strokovnih ol
Pri oblikovanju tega dela predavanja bomo upotevali naslednji
naeli:izpostaviti skupne znailnosti vzgojno-teoretskih pristopov
pri oblikovanju koncepta javne ole;izpostaviti zahtevo po
kontekstualno obutljivi uporabi konkretnih reitev glede na
specifine znailnosti poklicnega in strokovnega olstva.
*
*
-
Teoretska naela za oblikovanje vzgojnega koncepta:
iskanje raznolikih reitev,zagotavljati konsistentnost
ravnanja,pri utemeljevanju konkretnih vzgojno-disciplinskih
strategij potrebno upotevati globljo antropoloko
utemeljitev,potrebno se je zavedati substancialne razlike med
jezikom prava in jezikom bolj poglobljenih antropolokih teorij
*
*
-
Poskus klasifikacij vzgojnih konceptualnih pristopovEtine
teorije:usmeritev v identifikacijo z vrednotami in oblikovanjem
vrlin (etika vrlin)usmeritev v oblikovanje uta pravinosti preko
demokratinega dogovarjanja o normativnem reimu in nenehnega
osmiljevanja pomena sprejetih norm (etika pravinosti)usmeritev v
krepitev obutka sprejetosti/vkljuenosti in odgovornosti do olske
skupnosti - skupnega dobrega (komunitarijanska etika)usmeritev v
skrbne odnose in medsebojno solidarnost (etika skrbi)
*
*
-
Penoloke teorije:usmeritev v sisteme pravinega kaznovanja
prekrkov in nito toleranco do odklonskega vedenja (retributivna
teorija)usmeritev v pomo oz. krepitev zmonosti za ustrezno vedenje
(restorativna/tretmajska teorija)usmeritev v prevencijo pred
konflikti in odklonskim vedenjem (preventivna usmeritev)usmeritev v
oblikovanje pogojev za doivetje socialne sredine kot vrednote
(doivljajska usmeritev)
*
*
-
Psiholoke teorije socialnega uenja:usmeritev v nadzor nad
lastnim vedenjem (vedenjsko-kognitivni pristop)usmeritev v zmonost
moralnega presojanja in razumevanja drugega kot druganega
(kognitivizem)usmeritev v identifikacijo z vrednotami (humanistini
pristop)usmeritev v krepitev empatinih zmonosti in odgovornosti do
oblija drugega (induktivni pristop)
*
*
-
Drugi koncepti:koncept opolnomoenjakoncept osebnega
angamaja/zavezanostikoncept odstranjevanja ovir, ki vodijo v
frustracijo dijaka
*
*
-
Institucionalni vzgojni dejavniki (na ravni ole in na ravni
razreda)
Dva strukturna pogoja:Temeljito poznavanje narave posameznih
neposrednih dejavnikov in teoretskih okvirov, s katerimi bomo
uskladili njihovo delovanje.Dovolj visoko stopnjo strinjanja med
strokovnim osebjem ole o izbiri kljunih vzgojnih dejavnikov ter
seveda o temeljnih stratekih ciljih vzgojnega vplivanja.
*
*
-
ola, je velik socialni sistem, v katerem deluje vrsta posrednih
in neposrednih (realnih) vzgojnih dejavnikov.
Posredni vzgojni dejavniki zgolj usmerjajo delovanje
neposrednih, kar pomeni, da zgolj ukvarjanje s pomenom prvih e ne
zagotavlja uinkovitega vzgojnega vplivanja.
*
*
-
Neposredni (realni) vzgojni dejavniki:nabor vzgojne tematike
posebnih vzgojnih predmetov nabor vzgojne tematike splono
izobraevalnih predmetov in strokovno-vsebinskih sklopov oz. modulov
metodini pristop k pouevanjuuiteljmedvrstniki odnosi
*
*
-
splona kultura sobivanja in klima na ravni razreda oziroma
ole,
razlina drubena dogajanja v lokalni ali iri drubeni okolici, ki
od zunaj vplivajo na delovanje ole
dogovorno oblikovanje vzgojnega koncepta ole.
*
*
-
Nartovanje neposrednih vzgojnih dejavnikovNartovanje neposrednih
vzgojnih dejavnikov vkljuuje:
enotnost disciplinskega reima, posebno skrb za hitre
intervencije pri najbolj problematinih dijakih in oblikovanje olske
(in razredne) skupnosti.
*
*
-
Tri ravnine disciplinskih ukrepovDejavniki preventivne
discipline
Dejavniki korektivne discipline
Dejavniki podporne discipline
*
*
-
Nartovanje preventivne discipline zajema praviloma tri temeljna
podroja:
Doivljanje pozitivnih medosebnih odnosov
Uiteljeve priprave na uni proces
Organizacija, vodenje in upravljanje razreda
*
*
-
Nartovanje korektivne discipline praviloma temelji na naelu
najmanje stopnje posredovanja, kar je izpeljano iz
pravno-penolokega naela uporabe vzgojnega ukrepa (kazni) kot
skrajnega sredstva. Ideja t. i. disciplinskega kontinuuma temelji
na ideji, da ko se dijak vede neprimerno, naj bi uitelj najprej
uporabil disciplinske tehnike z minimalno kontrolo in dovolil
dijaku, da sam spremeni lastno vedenje.
*
*
-
Ideja podporne discipline pa se e nanaa na ukvarjanje z
vzpostavljanjem tistih mehanizmov, ki e posebej najbolj rizinim
dijakom zagotavljajo zadovoljevanje tistih spektrov potreb, ki jih
takrat, ko so nezadovoljene, praviloma silijo v motee vedenje.
Model oblikovanja podpornih mre
*
*
-
Oblikovanje razredne in olske skupnostiKljuni poudarki pri
nastajanju post-modernih skupnosti so v iskanju:Pravine
skupnosti,Skrbne in solidarne skupnosti,Inkluzivne in interkulturno
naravnane skupnosti,Ideje ole kot vmesnega prostora med zasebnostjo
in javnostjo (oblikovanje tako imenovanih tretjih prostorov)
*
*
-
Pravna in pedagoka logika pri obravnavi prekrkovDve pomembni
teoretski vpraanji:
Razmerje med logiko pravno-administrativnega jezika dokumentov
in pedagoko logiko.Usmeritev nekaterih vidnih teoretikov v iskanje
lonic med hujimi delikti in lajimi prekrki
*
*
-
Vdor pravne logike je med uitelji povzroil veliko odporov, ki so
izhajali iz razlinih oitkov pravilnikom, e da:
dijakom podeljujejo predvsem pravice, ne izpostavljajo pa dovolj
tudi dolnosti,
jih dijaki lahko uporabljajo za zaostrovanje konfliktov,
*
*
-
so disciplinske prakse kot eden osrednjih elementov vsake vzgoje
postale administrativni (upravni) postopki, s tem pa se je zamajala
njihova temeljna pedagoka logika,omejitve pristojnosti uitelja v
postopku izrekanja vzgojnega ukrepa spodkopavajo uiteljevo
avtoriteto.
*
*
-
Razlike med pravno in pedagoko logiko (ki sledi logiki
etike):pravni jezik je nujno konflikten jezik, ker je na eni strani
posameznikova pravica v pravnem sporu instrument, s katerim
obdolenec lahko vzpostavi osebno distanco do tonika,hkrati pa se
moramo zavedati, da lahko pravni sistem reagira na kritve
normativnega reima samo z represivnimi sredstvi.
*
*
-
Odnos med pravico in dolnostjo je v okviru pravne logike
bistveno drugaen kot v okviru etine in pedagoke logike:
V prvem primeru namre dodelitev pravice nekemu posamezniku
primarno pomeni dolnost pristojne drubene institucije, da v primeru
konflikta zaiti dotino rtev,
medtem ko je v etiki in pedagogiki razmislek o pravicah loveka
vedno povezan z recipronimi dolnostmi.
*
*
-
Ko torej elimo v oli z obravnavanjem temeljnih lovekovih pravic
vzpostaviti pomen odgovornosti vsakega posameznika za njihovo
uresnievanje, moramo nujno izpostaviti etino argumentacijo.
*
*
-
Uveljavitev procesnih pravic nujno do doloene mere omejuje
statusno mo (avtoriteto) tistega, ki doloa in izvruje sankcije.
*
*
-
Vzpostavitev alternativnih vzgojnih ukrepov (kot so na primer
poravnava kode, mediacija za reevanje medvrstnikih sporov,
opravljanje del v korist skupnosti ipd.). Bistvo teh ukrepov je v
teoretski predpostavki, da lahko z doloenimi pro-socialnimi dejanji
storilec prekrka popravi napako, ob tem pa izkusi etini pomen
delovanja v korist rtve, druge osebe ali skupnosti kot celote.
*
*
-
Razlika med formalnimi povrailnimi in alternativnimi ukrepi:
formalnimi ukrepi
neko dejanje praviloma oznaimo kot nedopustno, za dodatne
posledice kritve pa delegiramo dijakove starealternativni
ukrepi
teijo k monosti popraviti napako oz. z delovanjem v korist
skupnosti pokazati, da si e vedno prizadevamo ostati del socialne
sredine, katere skupna pravila smo krili
*
*
-
Vzgojni dejavniki na ravni oleVzgoja v javni oli je na sistemski
ravni formalno predpisana:
z zakonodajo,
s pravilniki,
s katalogi znanj za splone predmete in strokovno vsebinske
sklope oz. module.
*
*
-
Nujno je, da vsaka ola zase oblikuje tudi svoj lasten vzgojni
koncept, s katerim aplicira in konkretizira tisto, kar je zakonsko
doloeno, hkrati pa vanj vkljui tudi specifiko ole same.
*
*
-
Pri nartovanju vzgojne dimenzije na ravni ole bi morali
upotevati naslednje:
*
*
-
Vzgojni nart mora upotevati naela spotovanja posameznikovih
pravic, pravinosti, etinega angamaja, demokracije,
interkulturnosti, socialne usmerjenosti in inkluzivnosti;
Bolj ko bo vzgojni nart uinkovit pri odstranjevanju razlogov za
morebitno osebno ogroenost, bolj bo zavezoval akterje k
izpolnjevanju dogovorov, odgovornemu ravnanju, jih osebno angairal
in jih zavezal k iskanju strokovnih in etinih odgovorov;
*
*
-
Veja kot bo stopnja konsenza glede priakovanj in ravnanj glede
vzgojnega narta med vsemi, ki ga le-ta zadeva (uitelji,
svetovalnimi delavci, vodstvom ole, dijaki, stari), veja bo tudi
verjetnost, da se bo uspeno uresnieval. V proces oblikovanja je
nujno torej vkljuiti tudi dijake;
*
*
-
Pri tem se je nujno zavedati, da ni mogoe doloiti vzgojnega
narta enkrat za vselej, temve gre za proces, ki ni nikoli dokonan,
saj je potrebno vedno znova ocenjevati njegove uinke in na osnovi
evalvacije preoblikovati osnovno zasnovo, pri tem pa vkljuiti nove
akterje, ki so se med tem pojavili. Le na ta nain ga bodo lahko vsi
utili kot svojega;
*
*
-
Prav tako se moramo zavedati, da je proces dogovornega
oblikovanja vzgojnega narta zelo pomemben neposredni vzgojni
dejavnik, saj spodbuja tako uitelje kot dijake k etinemu
argumentiranju in iskanju optimalnih reitev nastalih konfliktov,
kar dokazujejo mnogi vzgojno uinkoviti projekti v zgodovini
pedagokih idej;
*
*
-
Bolj ko bo zajel dejansko specifiko ole (dijaki s posebnimi
potrebami, dijaki vozai, socialno-ekonomski status dijakov,
kulturno okolje, iz katerega dijaki prihajajo, ), bolj ga bodo
akterji lahko sprejeli kot svojega;
*
*
-
Bolj ko bo nartno povezal in omogoal usklajeno delovanje
razlinih vzgojnih dejavnikov (uiteljeva osebnost, pravila, vsebina
pouevanja, odnosi med uitelji in dijaki) in ve dejavnikov ko bo
identificiral, manja bo monost delovanja dejavnikov skritega
kurikula in s tem manipulacije in indoktrinacije ter neusklajenost
med dejavniki uradnega in prikritega kurikula, med sporoili, ki jih
dijaki dobijo na verbalnem nivoju, in tistimi, ki jih dobijo preko
odnosov, ki se na oli vzpostavljajo;
*
*
-
Bolj ko bo usklajeno nartovanje in delovanje vzgojnih dejavnikov
pri razlinih predmetih, bolj bo uinkovit;
Manja ko bo stihijskost pri vkljuevanju razlinih posebnih
projektov v olo kakor tudi ponudba na podroju izbirnih, obolskih,
interesnih dejavnosti, ter bolj kot bodo le-ti izhajali iz vizije
in potreb ole, bolj bodo lahko podprli uspeno uresnievanje
vzgojnega narta ole;
*
*
-
Jasneje ko je zavedanje povezanosti med disciplinskim pristopom
in moralnim razvojem dijakov ter premislek o tem, kako uskladiti
delovanje vzgojnih in disciplinskih dejavnikov, veja je verjetnost,
da bo vzgojno delovanje ole usklajeno z vzgojnim nartom.
*
*
-
Osnovno pravilo uinkovitega vzgojnega delovanja na ravni ole
izhaja iz upotevanja treh temeljnih vzgojno-teoretskih
zakonitosti:
*
*
-
im bolj so usklajeni vzgojni dejavniki, tem veji je vzgojni
uinek.V primeru neusklajenega delovanja imajo bolj spontani
dejavniki prikritega kurikuluma veji uinek od bolj formaliziranih
dejavnikov uradnega kurikuluma.Z vidika kurikularnih konceptov ola,
ki vzgaja brez ozaveenega vzgojnega koncepta, deluje po naelu
anarhinosti, s tem pa tvega poveevanje obsega disciplinskih
konfliktov in hkrati posledino tudi upad izobraevalnih
rezultatov.
*
*
-
S im vzgaja ola kot celota?
*
*
-
Z uveljavljanjem pravil olskega in hinega reda
Z naini organiziranosti dijakov - oddelne skupnosti in skupnosti
dijakov na olski ravni
S sodelovanjem med olo in stari
Z delovanjem olske svetovalne slube
*
*
-
S ponudbo izvenolskih dejavnosti
S sodelovanjem med olo in lokalno skupnostjo.
S sodelovanjem med olo in socialnimi partnerji
S sodelovanjem ole s irim/evropskim okoljem (vkljuevanje v
projekte, pobratene institucije)
S posebnimi projekti/stratekimi usmeritvami na ravni ole
*
*
-
Medtem ko so opisane dejavnosti, s pomojo katerih dosega ola
vzgojni uinek, lahko bolj ali manj formalizirane, pa je nujno
izpostaviti e olsko kulturo in klimo, ki sta v bistvu odraz
konceptualizacije zgoraj opisanih dejavnikov.
*
*
-
Vzgojni dejavniki na ravni razredadirektna vzgoja, predpisane
une vsebine,prilonostne une vsebine,oblike in metode unega
dela,
*
*
-
disciplinski pristop,socialni odnosi in razredna klima,
uiteljeva osebnost.
*
*
-
Sestavine in naela za oblikovanje operativnega metodinega narta
vzgoje
*
*
-
temeljni cilji vrednote kot merilo, ki naj bo e posebej
premiljeno opredeljeno v viziji ole
osnovni teoretski koncept vzgoje - analitina pedagogika je
uitelju lahko zemljevid predvidenega delovanja ustreznih vzgojnih
dejavnikov;
*
*
-
konkreten operativni nart vzgojnih dejavnosti - instrument
uresnievanja vzgojnega koncepta ole;
normativni dokumenti, ki omogoajo spotovanje/zaito dijakovih
pravic s pomojo jasno opredeljenih pravil, ki doloajo dijakove
pravice in dolnosti
*
*
-
Kam v olske dokumente umestiti vzgojni koncept?
*
*
-
Prvi nivo nartovanja bi tako obsegal relativno trajneje
odloitve, povezane s stratekimi temeljnimi cilji vzgoje in izbiro
osnovnih vzgojno-teoretskih pristopov in kot tak sodi v razvojno
strategijo strokovne oziroma poklicne ole.
Drugi, bolj operativni nivo nartovanja pa opredeljuje izvedbene
znailnosti tako minimalnih kot maksimalnih ciljev vzgoje in
discipliniranja.
*
*
-
Splona naela in olske obveze v zvezi z oblikovanjem
disciplinskega reima natanneje opredeljuje Pravilnik o olskem redu
v srednjih olah (2007), ki v 6. lenu od ol zahteva, da opredelijo
hini red in druga, za olo potrebna pravila v olskih pravilih
Ob kritvah dijakov bi bilo nujno razmiljati e o enem
alternativnem vzgojnem ukrepu, to je o pedagoki pogodbi.
*
*
-
Vzgojne vsebine so lahko tematika razrednih ur, ole lahko
organizirajo prostovoljno delo, oblike samopomoi dijakov ipd.
Vzgoja je lahko tudi bolj nartni sestavni del izvedbenih kurikulov,
kjer lahko uitelji natanneje doloijo ne le cilje, ki jim bodo v
okviru predmetov in modulov sledili, temve tudi kako in kdaj. Ta
del vzgojnega koncepta bi bilo smiselno opredeliti kot sestavni del
letnega delovnega narta ole
*
*
-
Izhodie letnega nartovanja ter vrednotenje doseenega bi moralo
biti povezano tudi s celovitim sistemom vodenja kakovosti na oli.
Priporoena metoda dela komisij za kakovost je samoevalvacija.
*
*
-
Izpostavljena problematika:
*
*
-
Dijaki imajo neprimeren in negativen odnos do pouka, profesorjev
in vrstnikov in ne elijo prevzemati odgovornosti za svoja ravnanja
oz. ne prepoznavajo teave problema. ola je to vpraanje utemeljila:
v prvem vpraanju je zajetih ve vpraanj dilem, ki pa se prepletajo
med vpraanji, vzroki, posledicami. Menimo, da bi morali preko
pravil dijakom na bolj pozitiven nain posredovati informacije o
njihovih dolnostih in pravicah. Veliko potrebo po novih znanjih
utimo predvsem na podroju pristopov, ki pa niso kaznovanje.
*
*
-
Odgovori uiteljev na Grm Novo mesto o tem, kaj jim na oli
povzroa najve teav
-
KategorijaSkupajff%Disciplina dijakov in njihovo
vedenje199-421,19-9,09Materialni in tehnini
dejavniki109-1111,61-25,0Znanje
dijakov50-05,32-0Zakonodaja230-1824,50-40,9Kolektiv in organizacija
dela na oli126-713,42-15,9Nezainteresiranost
dijakov144-315,34-6,82Drugo81-18,63-2,27Skupaj939-44100,0
-
Primerjalen pogled na odgovore pokae, da uitelji na vai oli bolj
kot na drugih olah izpostavljate kot problem formalne pogoje
delovanja: materialne dejavnike in zakonodajo, medtem ko se vam
discipliniranost dijakov v primerjavi z drugimi olami ne zdi tako
velik problem.
*
*
-
UKREPIANKETIRANCIDijakiUiteljiDoivljanje (%)Uinkovitost
(M)Doivljanje (%)Uinkovitost (M)Vzgojni
81,40%-85,6%2,945-3,03885,60%-95,0%2,563-2,609Alternativni
69,50%-74,5%2,865-2,95978,80%-84,2%2,607-2,565Omejitveni
55,60%-60,4%2,424-2,57574,80%-80,0%2,331-2,235Moralni
30,9%-42,5%2,418-2,61442,8%-52,4%2,058-2,198Heterono-mistini
72,3%-79,4%2,7233- 2,86481,3%-84,2%2,3998-2,396Avtonomi-stini
39,9%-46,8%2,5461-2,67647,6%-57,9%2,4051-2,434
*
*
-
Odgovori uiteljev na Grm Novo mesto o tem na kaken nain bi v
pedagokem procesu najlaje dosegali zastavljene vrednote?
-
KategorijaSkupajff%Razline oblike dela v unem
procesu301-1738-60,7Doslednost in enotnost pri postavljenih
dogovorih in
pravilih179-123-3,57Pogovori106-613-21,4Zgled68-29-7,14Sodelovanje46-06-0Drugo88-211-7,14Skupaj788-28100
-
Uitelji ste na prvem mestu izpostavili razline oblike dela v
unem procesu, kar je vsekakor zelo pomemben vzgojni dejavnik, zelo
nizko pa ste ocenili doslednost in enotnost pri postavljenih
dogovorih in pravilih. e to primerjamo z drugo tabelo, kjer menite,
da so najbolj uinkoviti (formalni) vzgojni ukrepi, ki so s
pravilnikom doloeni na ravni ole, to kae na doloeno nedoslednost v
staliih. Alternativni ukrepi, ki jih v povpreju kot najuinkoviteje
ocenjujejo uitelji na srednjih strokovnih in poklicnih olah, so
bolj stvar fleksibilnih dogovorov med razrednikom in dijakom
*
*
-
Vpraanja?
-
Hvala za pozornost!
*
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
**
*
