Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku

8/17/2019 Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku

1/28

UNIVERZA V LJUBLJANI

PRAVNA FAKULTETA

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU

EKONOMSKA ANALIZA PRAVA

EKONOMSKA ANALIZA DOPINGA PRI REKREATIVNIH ŠPORTNIKIH

Avtor: Mentorica:

Nejc Širec prof. dr.

Katarina Zajc, univ. dipl. prav.

Ljubljana, januar 2016


2/28

V sklopu predmeta Ekonomska analiza prava, sem se kot š tudent č etrtega letnika Pravne

fakultete v Ljubljani odloč il za analizo ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na odloč anje

rekreativnega š portnika o poseganju po dopingu. Problematika dopinga in razlogi za

poseganje po njem so v zadnjem desetletju obč utno prodrli tudi v sfero rekreativnega š porta,

kar je š ir š i javnosti v več ji meri neznano področ je. V nadeljevanju se bom kot bivš i š portnik

opredelil do vzrokov poseganja po nedovoljenih substancah in ekonomskih tako vplivih, kot

posledicah ravnanja, skupaj s kritič nim vrednotenjem.

KAZALO

2


3/28

I. UVOD...........................................................................51.1 REKREATIVNI ŠPORTNIK.....................................................51.2 DEFINICIJA DOPINGA..........................................................61.3 POJEM EKONOMSKE ANALIZE PRAVA...................................7

II. BOJ PROTI DOPINGU.....................................................8

III. PRAVNA ANALIZA......................................................13.1 DOPING IN KAZENSKO PRAVO...........................................13.2 JAVNO IN ZASEBNOPRAVNI VIRI........................................113.3 UREDITEV V SLOVENIJI.....................................................12

IV. VZROKI ZA UPORABO DOPINGA..................................13

V. EKONOMSKA ANALIZA.................................................155.1 DOPING NA MONOPOLNEM IN !RNEM TRGU......................155.2 OPTIMALNO SREDSTVO " ZA KATERO OBLIKO DOPINGA SE BO

ŠPORTNIK ODLO!IL#..............................................................165.3 RAVNANJE ŠPORTNIKA.....................................................175.$ TEORIJA IGER...................................................................2

VI. EKONOMSKA ANALIZA IN OBLIKOVANJE PROTIDOPINŠKEPOLITIKE.........................................................................23

6.1 ELEMENTI ODLO!ANJA.....................................................236.2 PREDLOGI ZA NAPREJ.......................................................25

VII. ZAKLJU!KI IN SKLEPI................................................26

VIII. VIRI IN LITERATURA.................................................28

KAZALO GRAFOV

G%&' 1( P)%*)+,-+/ %-0/ %&0,)4+,)*-........................16

G%&' 2( P)*%)+,-+- )*-............................................17

3


4/28

POVZETEK

V današnji družbi se vseskozi soočamo z novimi in novimi izzivi. Želja po zmagovanju in

uspehu je marsikje že premagala dvome o družbeno sprejemljivih posluževanjih. Ena izmed

˝tabu˝ tem med športniki je zagotovo tudi doping. Z uživanjem nedovoljenih substanc se jim

znatno povečajo možnosti za uspeh, s tem pa se veča tudi njihova družbena moč in vpliv.

Vzporedno v svojem zasebnem življenju doživljajo visoko ekonomsko rast, ki je pogojena

predvsem z doseganjem vrhunskih rezultatov. Vse skupaj gre za velik posel, ki ga predstavlja

šport in pritiske organizacij ter posameznikov, ki so na različne načine vpleteni v šport, tako

da o svobodi izbiranja niti ne moremo več govoriti. Povprečen bralec ob navedenem

najverjetneje pomisli na profesionalnega športnika, a težnja po dokazovanju in zaslužku se

pod vplivom globalizacije v vse več ji meri vključuje na nivo rekreativnega športa. Naloga

temelji predvsem na empiričnem raziskovanju, saj sem se med svojo športno kariero tako ali

drugače soočal z ekonomskimi, etičnimi, kot tudi fizičnimi posledicami in pritiski uporabe

dopinga. Športniki svoje telo potiskajo do skrajnosti, velikokrat tudi praktično do roba smrti,

saj si drugače nikakor ne morejo zagotoviti rezultata ter z njim povezanih ekonomskih

sredstev. Kosanje z ostalimi tekmovalci brez nedovoljenih sredstev je praktično nemogoče,

vendar navedeno v več ji meri velja za profesionalne športnike, kar pa nujno v primarni in

zaključni fazi pomeni ekonomske posledice. V sklopu svojega raziskovanja sem poiskušal

ugotoviti ali so v perspektivi rekreativnega športnika slednje bodisi pozitivne, bodisi

negativne.

Ključne besede: družba, doping, tekmovalnost, organizacije, rekreativni športniki


5/28

!. "#O$

˝Si ambiciozen, treniraš trdo, odkrivaš profesionalnost in poveč uješ sposobnosti. Stvari teč ejo

kot po maslu, si uspeš en, postaneš prepoznaven in vsi te obo ž ujejo. To je nač in, ko doping

postane normalen.˝

(Patrick Sinkewitz)

Šport je gibanje, ki je postalo privlačno za širšo množico, hkrati pa ravno zaradi tega eden

izmed najdonosnejših načinov zaslužka v moderni družbi.1 Vendar lahko samo tisti, ki močno

izstopajo s svojo nadarjenostjo in rezultati zares računajo, da jim bo šport zagotovil kruh.

Konkurenca je iz leta v leto več ja, pomembna je tako fizična kot tudi psihična pripravljenost.

Pri tem imajo vedno več ji pomen tudi športni psihologi ipd… Manj nadarjeni ali tisti, ki jim

iz različnih razlogov ni uspelo prodreti v sfero profesionalnega športa se v veliki meri

znajdejo na področ ju različnih rekreativnih športov, a njihova želja po uspehu in dokazovanju

širši množici ostaja na visokem nivoju, posledično pa motivacijo in željo po profesionalnosti

prenesejo na amaterski nivo.

1.1 %&K%&A'!#N! Š(O%'N!K

Že v miselnosti se vrhunski šport močno razlikuje od amaterskega. Zdrav duh v zdravem

telesu, je miselnost, ki rekreativne športnike spremlja že od nekdaj. Profesionalni šprotniki so

plačanci, ki se s športom ukvarjajo poklicno. Nasprotno velja za rekreativnega športnika. Za

potrebe seminarske naloge bom rekreativnega šprtnika opredelil kot športnika, ki se s športom

ne ukvarja poklicno in za svojo aktivnost ne dobi plačila. Za potrebe razumevanja poglavij, ki

sledijo je zelo pomembno, da do definicije nismo ozko opredeljeni, če posplošim, zajema tako

športnike, ki športu posvečajo zgolj nekaj deset minut na teden in se ne udele žujejo nobenih

1 Doupona, M., Petrović, K. (2000): Š port in dru ž ba: sociološ ki vidiki. Ljubljana: Fakultetaza šport, Inštitut za šport, str. 36.

)


6/28

tekmovanj (rekreativnih dogodkov), kar v grobem pomenu zajema večino športno aktivnih,

kot tiste, ki namenjajo športu po več ur na dan. Predpostavili bomo, da njihovi denarni

dohodki iz dejavnosti, razen redkih izjem znašajo nič. Nasprotno se na odhodkovni strani

pojavljajo velike razlike. Nekateri so pripravljeni žrtovati velik del svojega dohodka iz redne

zaposlitve za športno dejavnost, neredki so primeri, ki praktično kot pogosto rečemo “živijo

za šport”. Vendar lahko nedvomno trdim, da gre zgolj za predstavnike manjšine, povprečen

rekreativen športnik namreč šport dojema kot hobi oz. rekreacijo s ciljem “zdravega duha v

zdravem telesu” in v šport ni pripravljen investirati nerazumno visokih vsot denarja.

1.2 $&*!N!+!A $O(!N-A

“Doping je sredstvo, ki preko mere poveč uje telesno dejavnost, zmogljivost”.2

Beseda doping (doop) bi naj po Challeybertu pomenila nekaj, kaj osebo vrne v novo

življenje.3 V splošnem velja pravilo, da je doping uporaba substanc ali postopkov, ki so

prepovedani s strani mednarodnih športnih združenj. Doping odločilno vpliva na delovanje

organizma in njegovih fizioloških zakonitosti. Ima potencialen vpliv na doseganje dobrega

rezultata, posledično pa seveda posegamo po vedno več jih ciljih, pridobivamo vpliv. Razlike

med rekreativnimi športniki, ki so v samem vrhu so minimalne, velikokrat pa je rezultat odraz

predvsem njegove psihične in ne fizične pripravljenosti. Z doseganjem rezultatov pride do

velike razlike v družbenem ugledu, ki so med zmagovalci in poraženci tako velike, da s tem

želja po dobrem rezultatu le še narašča. Dejstvo je, da s tem športnik žrtvuje svoje lastno telo,

doping pa je problem, ki je prisoten prav v vsakem izmed profesionalnih športov. Vedno več ji

2 SSKJ, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html3 Tomaž, Bole (2008): Seznanjenost o dopingu amaterjev profesionalcev v amaterskemkolesarstvu. Ljubljana: Fakulteta za šport, str. 17.

6


7/28

vpliv ima tudi pri amaterskih športnikih, ki pa v veliki meri med sabo tekmujejo zgolj za

˝ugled˝ ter dokazovanje sebi in bližnjim.

Uporaba dopinga se je v zadnjem času povečala zaradi pojava globalizacije in modernizacije,

njegov vpliv pa se v modernih družbah nezadržno povečuje in širi.

1.3 (O& &KONO/K& ANAL!Z& (%A#A

Ekonomska analiza prava je del ekonomske vede, ki analizira vzpostavljanje, strukturo,

proces in ekonomske posledice prava in pravnih institucij.4 Napoveduje učinek pravnih

sankcij na ravnanje naslovnikov (npr. vpliv cen na ravnanje potro šnikov). Tako pravo, kot

ekonomija sta vedi, ki si prizadevata za odpravljanje konfliktov v dru žbi, veliko sodobnih

pravnikov na pravo gleda preveč enostransko in zavrača pomen, vpliv ekonomskih znanosti

na pravo in pravna pravila ter medsebojno povezavo. Sprememba pravnih pravil nedvomno

vpliva na odločanje gospodarskih subjektov, bodisi pozitivno, bodisi negativno, posledično na

rezultate gospodarstva in družbo kot celoto. Temeljno vodilo ekonomske analize prava je

torej koncept učinkovitosti. Povprečen bralec bo ekonomsko analizo prava dojemal kot

napoved, kako se naslovniki zakona odzvivajo na njegove (zakonodajne) spremembe.

Zajc, Katarina (2009): Ekonomska analiza prava v Sloveniji, Uradni list RepublikeSlovenije, str. 17.


8/28

!!. O (%O'! $O(!N-"

˝Dober š port se zač ne, kjer se zdravje konč a.˝ (Bertolt Brecht)

V času modernizacije je med športniki začelo veljati nenapisano pravilo, da se uspešen

športnik ne meri več v količini treninga, ampak v količini zaužitega dopinga. Prve pomisleke

o uporabi dopinga so prinesle komaj smrtne žrtve na več jih tekmovanjih (kolesarstvo, 1868 –

Linton, Pariz). Takrat so bili negativni učinki pretiravanja predstavljeni tudi širši javnosti.

Kasneje so uvedli tudi več je število organizacij, ki so se začele boriti proti uporabi dopinga

predvsem zaradi negativnih posledic. Uporaba dopinga nenehno narašča od leta 1960, ko je

bila uvedena antidoping kontrola. Najprej se je pojavil v atletiki, danes pa ga najdemo

pravzaprav povsod. Razširil se je na različne atletske discipline, kasneje na kolesarje itd.. Prav

tako se je iz profesionalnega športa razširil na amaterska tekmovanja. Korak k poenotenju

dopinške zakonodaje je bil storjen leta 1999 z ustanovitvijo svetovne protidopinške

organizacije WADA in sprejetjem Svetovnega kodeksa proti dopingu. Kodeks kot razlog

protidopinških aktivnosti navaja ohranjanje športnega duha, ki pomeni temeljne športne

vrednote (popolnost, užitek, pogum, fair play, izobraževanje, predanost, spoštovanje sebe in

nasprotnikov, zdravje…).5 WADA je svetovna antidopinška komisija, ki izvede največ

nepristranskih testiranj. Vsi športniki, ki so na dopinškem testu pozitivni, se najprej

zagovarjajo pred Nacionalno športno zvezo, če svetovna antidopinška komisija meni, da

njihova odločitev ni pravilna, se primer predloži svetovnemu razsodišču CAS v Lozani.6 Na

ravni testiranj razlik med rekreativnimi in profesionalnimi športniki ni, saj se tako v

amaterskem, kot profesionalnem športu izvajajo na tekmovanjih najviš jega ranga.

) Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 2$%#

6 Court of Arbitrtion for Sport, URL: http://www.tas-cas.org/en/index.html


9/28

Boj proti dopingu naj bi primarno vsem športnikom zagotavljal enake možnosti za uspeh, kar

pa v praksi pomeni, da bo športnik, ki ima boljše genetske predispozicije avtomatično v

prednosti pred ostalimi.7 Zanemarljivo ni niti dejstvo, da imajo športniki z boljšim

ekonomskim položajem možnost ustvarjanja boljših pogojev za trening (trenerji, oprema,

prehrambeni dodatki…), zato niti prepoved dopinga ne more zagotoviti vsem enakih

možnosti za uspeh.

Cilj prepovedi dopinga pa naj bi bil ravno zagotavljanje enakih izhodi ščnih možnosti za

doseganje rezultatov pri vseh športnikih.8

Rakočevič, Bergant (2003): Je kaj prav(n)ig argumentov proti prepovedi dopinga v športu?,Pravna praksa, 27-28, str. 18-20.

Tičar, T. (2001): Doping v vrhunskem športu in športu mladih. Diplomsko delo,Ljubljana,str. 14.


10/28

!!!. (%A#NA ANAL!ZA

˝Doping pomeni uporabo uč inkovin in kake druge metode, ki je na voljo, za umetno

izboljš evanje sposobnosti na š portnih prireditvah ali kadar se pripravlja nanje na nač in, ki

kr š i š portno etiko in š koduje fizič nemu in psihološ kemu zdravju š portnika˝.

(uradna definicija, ki jo je sprejel Svet Evrope, 1963)

Pravna pravila športnikom zapovedujejo, katere substance smejo oz. ne smejo uživati,

postopek dopinških testiranj in sankcije za kršitve pravil.

3.1 $O(!N- !N KAZ&N/KO (%A#O

V kazenskem zakoniku najdemo dve določbi, ki se nanašata na nedovoljene snovi v športu.

186. čl KZ-1 določa, da gre za kaznivo dejanje, ko nekdo neupravičeno proizvaja in daje v

promet prepovedane droge, nedovoljene snovi všportu in predhodne sestavine za izdelavo le

teh.9 187. čl. KZ-1 pa govori o storitvi kaznivega dejanja v primeru, ko nekdo omogoča

drugemu uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu.10 Po kazenskem pravu

bi doping lahko izpolnjeval tudi znake kaznivih dejanj, kot so goljufija, povzro čitev hude,

lahke telesne poškodbe ali v skrajnem primeru celo smrti. Po mojem mnenju navedene

določbe v praksi niso pogost predmet razprave in ne dosegajo željenih preventivnih učinkov

zmanjševanja uporabe dopinga, saj se v sferi kaznivosti znajde širok krog subjektov, od

tistega, ki uživanje omogoča, kot samega športnika, večina se jih niti ne zaveda, da so njihova

dejanja inkriminirana kot kazniva. Redek krog oseb z osnovnim pravniškim znanjem pa o

dejanjih molči, saj doping med športniki ne glede na vse določbe velja za “tabu” temo.

3.2 A#NO !N ZA/&NO(%A#N! #!%!

Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08 z dne 4. 6. 2008).10 Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08 z dne 4. 6. 2008).

10


11/28

Države in naddržavne institucije (EU) regulirajo šport in poseganje na področ je dopinga na

različne načine. Državna regulacija se deli na intervencionistično, na katero se trendi čedalje

bolj nagibajo in neintervencionistično.11 Intervencionistične države močneje posegajo v

športno avtonomijo in praviloma posega v organizacijo in poslovanje športnih institucij.

Neintervencionistične države na drugi strani sprejemajo zakonodaje, v katerih postavljajo

temelje za regulacijo športa, medtem ko druge predpise sprejemajo drugi pooblaščeni organi

oziroma avtonomne organizacije.12

Kot zasebnopravni vir se navaja Svetovni kodeks proti doping, ki ga je sprejela svetovna

protidopinška agencija WADA v sodelovanju z nacionalnimi vladami, predstavniki institucij

EU, Mednarodnim olimpijskim komitejem, mednarodnimi športnimi zvezami, nacionalnimi

olimpijskimi komiteji in nacionalnimi špportnimi panogami ter športniki. Kodeks širi pojem

dopinga, vsebuje seznam prepovedanih substance, določa način in postopek testiranja

športnikov in sistem kazni ter postopek pritožbe. Med zasebnopravne vire lahko uvrstimo še

pogodbene klavzule, povezane z dopingom, a ker rekreativni športniki ne sklepajo špornih

pogodb je potrebno omeniti, da v sferi rekreativnega športa ne moremo govoriti o pogodbah

kot zasebnem viru. Urejanje sankcij v primeru kršitve dopinških pravil na ravni pogodb bi

sicer lahko imelo močan preventivni učinek, saj bi se športnik v primeru ustrezno visoke

zagrožene kazni (sankcije) redkeje odločal za poseg po nedovoljenih sredstvih. Pogodbenih

klavzul, ki bi na kakršenkoli način urejale področ je dopinga po mojih izkušnjah ni.

3.3 "%&$!' # /LO#&N!!

11 Wong (2003): Doping in sport, str. 60.12 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza prava

v Sloveniji, Uradni list Republike Slovenije, str. 285.

11


12/28

Nacionalna antidoping komisija (NAK) v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS),

Združenja športnih zvez (ZSZ) ter Ministrstva za šolstvo in šport RS je krovna organizacija

na področ ju dopinga v Sloveniji. Skrbi za izvajanje protidopinških aktivnosti določenih s

Svetovnim kodeksom proti uporabi dopinga v športu.13 Uresničevanje javnega interesa na

področ ju športa v Sloveniji ureja Zakon o športu (ZSpo). Določbi, ki se nanašata na doping

sta 45.člen, ki določa, da morajo športniki, organizatorji ali prireditelji tekmovanj, izvajalci

letnega programa in pristojni zdravstveni delavci spoštovati določila Evropske konvencije

proti dopingu ter 62. člen, ki določa, da se z denarno kaznijo za prekršek kaznujejo subjekti

navedeni v 45. členu, ki ne ravnajo v skladu s pravili Evropske konvencije proti dopingu.14

13 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 2$

1 Zakon o športu – Zspo (Uradni list RS, št. 22/1998 z dne 20. 3. 1998).

12

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=199822#!/Uradni-list-RS-st-22-1998-z-dne-20-3-1998http://www.uradni-list.si/1/index?edition=199822#!/Uradni-list-RS-st-22-1998-z-dne-20-3-1998http://www.uradni-list.si/1/index?edition=199822#!/Uradni-list-RS-st-22-1998-z-dne-20-3-1998http://www.uradni-list.si/1/index?edition=199822#!/Uradni-list-RS-st-22-1998-z-dne-20-3-1998


13/28

!#. #Z%OK! ZA "(O%AO $O(!N-A

Različni posamezniki se soočajo z različnimi cilji. Glavni cilj večine izmed njih je ravno

uspeh, zmaga, ugled. Športnik samega sebe zaznava za uspešnega takrat, ko ocenjuje, da je

dosegel rezultate, ki so v skladu z njegovimi pričakovanji. Na podlagi pričevanj nekaterih

športnikov s katerimi sem se pogovarjal in so doping že zaužili, bi izpostavil nekaj njihovih

občutkov: postanem napadalen, ne čutim nobenih bolečin, moja regeneracija je izjemna, zdi

se mi, da sem nepremagljiv, napredek je neverjeten… Iz slednjih izjav lahko sklepamo, da je

pravzaprav vpliv dopinga zelo prisoten in vpliva predvsem na psihično stanje športnika, saj se

športnik po zaužitju postavlja v ospredje, počuti se nepremagljivega. Ne moremo pa v okviru

rekreativnega športa govoriti o zaslužku kot cilju športnika, saj so donacije s strani sponzorjev

in denarne nagrade na tekmovanjih redke oz. jih ni.

Č e je č asovni razmik do konč nega cilja prevelik, lahko š portnikovo zaupanje v mo ž nost

doseganja cilja upade in se pojavi pomanjkanje motivacije, zato takrat š portnik izbere la ž jo

in krajš o pot do uspeha – doping. 15

ŠPORTNIK, TRENERJI, OSEBNI ŠPORTNI SVETOVALCI

Navedena dejstva nas pripeljejo do zaključka, da se večina rekreativnih športnikov od

profesionalcev razlikuje v tem, da se za doping odloči sama, vendar so cilji, ki so si jih

zastavili tako visoki, da se jih brez dopinga ne da doseči. Malo verjetna pa se zdi trditev, da

športnik ni vedel, da so substance, ki jih je uporabljal, prepovedane. Trenerji so tisti, ki

športnika usmerjajo na poti do uspehov, vendar dopinga v večini primerov ne zagovarjajo, a

se po mojih izkušnjah vsaj potihoma strinjajo.16 Nasprotno velja za različne športne

1) Tušak, M. (1997): Psihologija športa. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete,str. 51.

16 Laure, Partick, Franck Thouvenin in Thierry Lecref. (2001): Attitudes od Coackestowards Doping. Journal of Sports Medicine and Physical Fitness, str. 133.

13


14/28

svetovalce, ki jih rekreativni športniki najemajo z namenom povečati svoje sposobnosti s

pomoč jo dopinga. Ne le, da zagovarjajo doping, ampak se na področ ju dopingiranja

rekreativnega športnika aktivno vključujejo.

DRUŽINA

Tukaj lahko izpostavim lastno izkušnjo s starši. Starši se večinoma ne strinjajo z dopingom,

saj se tisti, ki so nekoliko viš je na družbeni lestvici dobro zavedajo negativnih posledic.

Soočamo se tudi s primeri, ko starši pravzaprav sploh ne poznajo stranskih učinkov in jim je

tako rekoč vseeno. Tretji vzorec predstavljajo star

ši, ki prakti

čno silijo otroka k poseganju po

dopingu, saj je njihova želja po rezultatu viš ja, kot otrokova. Ker pa ima večina rekreativnih

športnikov že lastne družine lahko enako kot za starše trdimo za njihove zakonce oz.

zunajzakonske partnerje in otroke.

MODERNA DRUŽBA

Pojav, uporaba in razširjenost dopinga v športu so močno povezani s splošnimi značilnostmi

moderne družbe. Lahko bi rekli, da ljudje za vsako težavo raje posežejo po zdravilih, drogah

ali alkoholu, zato nikakor ni presenetljivo, da tako ravnajo tudi športniki.17

MEDIJI

S ciljem povečati splošno športno aktivnost prebivalstva se v medijih v vedno več jem obsegu

aktivno poroča ne samo o profesionalnih, ampak tudi rekreativnih športnih dogodkih in

zmagovalcih le teh. V medijih so izpostavljeni izključno športniki, ki dosegajo zares vrhunske

rezultate. Mediji so tisti, ki športnika popeljejo do “slave”, velikokrat pa tudi ne opazijo truda

1 Tičar, T. (2001): Doping v vrhunskem š portu in š portu mladih. Diplomsko delo,Ljubljana.

1


15/28

in energije, ki je s strani športnika vložen v rezultat. Mediji so tisti, ki izvajajo pritisk na

športnika, saj javno izražajo pričakovanja od športnikov na prihodnjih tekmovanjih.18

#. &KONO/KA ANAL!ZA

Z ekonomsko analizo bom poiskušal celovito razčleniti odgovore na vprašanja, kako

ekonomski in pravni dejavniki omejujejo (vzpodbujajo) športnika k poseganju po dopingu.

Na primeru rekreativnega športnika, katerega dohodki iz športne dejavnosti v povprečnem

okolju znašajo – kot sem že predpostavil v prejšnjih delih seminarske naloge, nič, bom

prikazal posledice ki jih ima ravnanje na športnikovo finančno stanje ter kak šne bi bile ob

morebitni spremembi pravnih pravil (npr. strož je sankcije).

).1 $O(!N- NA ONO(OLN& !N 4%N& '%-"Monopol je oblika trga pri katerem nobeden izmed faktorjev (veliko število ponudnikov in

povpraševalcev, odprtost trga, homogenost blaga, produkta ali storitev, gibljivost in

informiranost) ni izpolnjen.19 Nastane lahko samo v okolju, kjer je vstop na trg na kakršenkoli

način oviran. V ekonomskem smislu je trg ponudbe prepovedanih sredstev torej monopolni

trg (prodajni monopol ali monopson), saj na strani ponudbe nikakor ne moremo govoriti o

športnikovi možnosti izbiranja med različnimi ponudniki, še posebej na tako majhnem trgu,

kot je slovenski. Končne cene prepovedanih sredstev so po podatkih, s katerimi razpolagam

določene dokaj enotno z manjšimi variacijami v primerih, ko govorimo o več posrednikih, ki

so sredstvo priskrbeli končnemu uporabniku. O možnosti vstopa novih ponudnikov na trg, ki

bi predstavljali konkurencu obstoječim pa predvsem zaradi narave trgovanja na t.i. črnem trgu

težko govorimo. Črni trg je neuradni trg, ki ni nadziran s strani države oz. njenih institucij in

1 Doupona, M., Petrović, K. (2000): Š port in dru ž ba: sociološ ki vidiki. Ljubljana: Fakultetaza šport, Inštitut za šport, str. 23.

1 A. Bajt, F. štiblar (2002): Ekonomija, ekonomska analiza in politika, GV založba,Ljubljana, str. 221.

1)


16/28

na katerem se trguje s prepovedanimi dobrinami. Če dodam še pravni vidik, ugotovimo, da se

subjekti med katerimi potega trgovanje s prepovedanimi sredstvi znajdejo v sferi kaznivosti,

kar je bilo predstavljeno že v poglavju o dopingu in kazenskem pravu.

).2 O('!ALNO /%&$/'#O 5 ZA KA'&%O OL!KO $O(!N-A /& OŠ(O%'N!K O$LO4!LNapredek tehnologije in moderne medicine v vseh pogledih sta raz širili trg ponudbe do te

mere, da zelo težko govorimo o omejeni izbiri. Vendar so cene prepovedanih substanc tako

različne, da predvsem pri rekreativnih športnikih praktično ne moremo govoriti o prosti izbiri,

saj je cena in ne kvaliteta aliče se druga

če izrazimo, u

činek, ki ga z dolo

čenim sredstvom

dosežemo tista, ki ima največ ji vpliv na odločanje pri izbiri ustreznega sredstva. Športnik bo

torej preferiral tisto dobrino (doping), ki mu bo ponujala najboljše zadovoljstvo,

najprimernejši način prikaza športikove preference je krivulja ravnodušnosti, prikazana

spodaj.20

Graf 1: Portošniške krivulje ravnodušnosti.21

20 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, str.23.

21 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, str.23.

16


17/28

V primeru izbire kombinacije dobrine (prepovedane substance) x in y, bo športnik izbral

kombinacijo, ki mu prinaša največ jo oz. enako korist, zato bo do izbire ravnodušen.

Predpostavil bom, da so čas, znanje in dostopnost elementi odločanja, ki športniku ne

predstavljajo ovir, najbolj pogosta in izrazita ovira pri rekreativnem športniku so finančna

sredstva s katerimi razpolaga (sredstva, ki jih je v doping predstavljen investirati). Na podlagi

potrošnikega optimuma bom grafično ponazoril kombinacijo dobrin x in y, do katerih je

športnik glede na učinkovitost sicer ravnodušen, vendar si vseh kombinacij zaradi finančnih

omejitev ne more privoščiti. Katera je torej tista kombinacija, ki bo maksimirala njegovo

zadovoljstvo ob upoštevanju dohodkovnih omejitev?

Graf 2: Potrošniški optimum.

22

Točka M predstavlja tisto kombinacijo dobrin x in y, ki je optimalna glede na potošniškovo

dohodkovno omejitev, ki jo predstavlja premica I.23 Premica in površina pod njo predstavljata

kombinacije dobrin, ki so športniku na razpolago v primeru omejenega dohodka.

Poenostavljeno, športnik se bo odločil za kombinacijo sredstev, ko bodo mejni stroški enaki

22 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, str. 25.23 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, str. 25.

1


18/28

mejni koristi (sredstvo, ki bo po po športnikovem subjektivnem prepričanju najbolj

koristno).

).3 %A#NAN& Š(O%'N!KAPsihološki dejavniki so tisti, ki športniku zapovedujejo doseganje rezultatov. Športnik se

odloči za tisti način doseganja začrtanih rezultatov, ki mu v obstoječem okolju omogočajo

najbolj optimalno možnost doseči najboljše rezultate s čimmanjšim vložkom tako energije,

kot denarja. Okoliščine, ki na to ravnanje vplivajo so dostop, cena prepovedanih substanc ter

morebitne sankcije v primeru ugotovitve kršitve. Element denarnih nagrad bomo v sferi

rekreativnega športa razumljivo izključili.

Optimalno ravnanje športnika lahko matematično izrazimo z naslednjo enačbo:

nU = (1- r) (p (A – DC) + pNPB – NOC) – r (C + DC + LR + NOC), posamezne okrajšave pa

pomenijo:

7 nU = pričakovana neto korist dopingiranja7 r = verjetnost, da je športnik odkrit na dopinški kontroli (vrednost med 0 ≤ r ≤ 1)7 p = učinkovitost dopinga (vedno manjša od 1, saj doping ne pomeni zagotovega

uspeha)

7 A = neposredne finančne koristi (nagrade, sponzorske donacije), pri rekreativnem

športniku bomo predpostavili, da te koristi znašajo 0

7 DC = stroški izogibanja dopinški kontroli7 NPB = nefinančna korist, ki jo športnik pridobi ob zmagi7 NOC = nefinančne koristi, ki bi jih športnik imel ob zmagi brez dopinga7 C = sankcija v primeru obsodbe – prepoved nastopanja na športnih prireditvah do

dveh let, doživljenska prepoved nastopanja, finančni stroški

7 LR = nefinančni strošek (moralni strošek – ponižanje).24

Enačbo bom za potrebe razumevanja primera dopinga pri rekreativnem športniku poenostavil:

2Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza

prava v Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 292#

1


19/28

nU = pA – rC

7 nU = pričakovana neto korist dopingiranja7 A = celoten levi del enačbe – koristi, ki jih športniku prinese zmaga7 C = celoten desni del enačbe – stroški, če je športnik na dopinški kontroli odkrit.25

Športnik se bo torej za doping odločil v primeru, ko bo pričakovana neto korist več ja od 0

( nU > 0 ).

Spremenljivka A bo na primeru rekreativnega športnika razumljivo negativna. Verjetnost, da

je športnik odkrit na doping kontroli v sferi rekreativnega športa znaša blizu 0, saj se kontrole

ne izvajajo, razen na amaterskih tekmovanjih najviš jega svetovnega ranga, ki se jih udeleži

zanemarljivo majhen delež izmed vseh rekreativnih športnikov. Verjetnost zmage zaradi

uporabe dopinga se zagotovo eksponentno poveča zaradi manjšega deleža dopingiranih

ostalih (konkurentov) na amaterskih tekmovanjih, morebitno poseganje po dopingu se zato

hitreje in učinkoviteje obrestuje, kot pri profesionalcih (pogosto radi rečemo, da je doping za

profesionalca le “pika na I” do dobrega rezultata). Najpomembnejše dejstvo ob obravnavani

prve spremenljivke je, da rekreativni športnik niti v primeru zmage neposredno ne bo imel

prav nobenih finančnih koristi. Denarne nagrade za zmago so zelo majhne, v večnini

primerov jih ni. Tudi sponzorske donacije izostanejo, razen pri redkih izjemah. Koristi v

primeru zmage znašajo 0. Potrebno je upoštevati še verjetnost, da športnik kljub dopingu NE

zmaga, kar njegov položaj dodatno poslabša. Neto finančne koristi bodo torej tako v primeru

uspeha, kot neuspeha znašale 0.

Rekreativec za razliko od profesionalnih športnikov nima nobenih stroškov izogibanja

dopinškim kontrolam, saj se na amaterski ravni ne izvajajo, v primeru tekmovanj najviš jega

ranga kjer obstaja možnost dopinškega testa pa finančnih sredstev za izogibanje načeloma ne

namenjajo.

2) Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 29'#

1


20/28

Pri analizi druge spremenljivke so podobnosti profesionalnega in rekreativnega športnika

očitnejše. Sankcije v primeru pozitivnega testa so namreč povsem identične. Tako bo tudi

rekreativni športnik kaznovan z dvoletno ob prvi kršitvi ali dosmrtno prepovedjo nastopanja

ob naslednjih kršitvah. Izključene niso niti finančne sankcije, ki pa po dosedanji praksi niti pri

profesionalnih športnikih niso pretirano visoke. Ne moremo pa pri rekreativnem šporniku

govoriti o izgubi dohodka, saj kot sem omenil že večkrat dohodek iz dejavnosti znaša 0.

Lahko pa govorimo o nefinančnem strošku, saj moralne posledice obsodbe zadanejo prav

vsakega športnika ne glede na njegov status. Je pa res, da bo krog javnosti, ki bo z morebitno

obsodbo seznanjena pri rekreativnem športniku občutno ož ji kot pri profesionalcu.

Če na kratko povzamem rezultat navedenih spremenljivk je ob navedenih argumentih

pričakovana neto korist dopingiranja pri rekreativnem športniku nujno negativna, zato ne

moremo zagovarjati teoretične predpostavke, da več ja, kot bo neto korist dopinga, več ji bo

obseg dopinga in nasprotno. Lahko pa ima morebiten boljši rezultat, ki ga je rekrativni

športnik dosegel zaradi dopinga pozitivno neto korist zgolj v okviru spremenljivke njegovega

zadovoljstva. Govorimo zgolj o njegovem “osebnem” zadovoljstvu, zato je ne glede na

“velikost” te spremenljivke matematično nedokazljivo in nevzdržno pričakovati, da bo neto

korist dopingiranja zgolj zaradi te predpostavke pozitivna.

). '&O%!A !-&%V športu in življenju se neprestano soočamo s situacijami, kjer je optimalna odločitev (v

našem primeru odločitev o dopingu) odvisna od odločitve – ravnanja nasprotnih subjektov,

položaj je podoben igram.26 Subjekti se torej morajo obnašati strateško, športnik se mora

prilagajati drugim športnikom. Strategija je načrt obnašanja, ki se odziva na ravnanje drugih

igralcev.27

26 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, Uradni list Republike Slovenije, str. 295.

20


21/28

Za opis iger na primeru dopinga pri rekreativnem športniku bom predpostavil naslednje

elemente: igralce, sklop informacij, s katerimi razpolaga posameznik, strategijo vsakega

igralca (za katero dejanje se bo odločil), izkupičke za vsakega športnika in ravnotež je (skupna

strategija, sestavljena iz optimalnih strategij vsakega posameznika).28

Predpostavke, na katerih bom izpeljal model teorije iger na primeru dopinga rekreativnih

špornikov so naslednje:

7 na športnem tekmovanju med sabo tekmujeta dva športnika7 oba športnika izbirata med strategijo uporabe dopinga (D) in neuporabe dopinga (ND)7 doping enako vpliva na oba športnika, kar pomeni, da doping pomeni zanesljivo

zmago v primeru, če se samo on odloči za doping

7 finančni izkupiček v primeru zmage znaša 0, športnik išče osebno zadovoljstvo7 športnik na dopinško kontrolo ne more vplivati7 popolnost informacij (športnik pozna omenjene predpostavke).

Vsak izmed obeh rekreativnih športnikov ima torej možnost izbirati med strategijo tekmovati

pod vplivom dopinga ali brez. Športnik A bo svojo strategijo izbiral glede na ravnanje

športnika B. Če športnik B vzame doping pomeni, da je tudi za športnika A ugodnejše

poseganje po dopingu, saj si tako zagotovi možnost zmagati (predpostavka, da doping pomeni

zanesljivo zmago). Tudi če športnik B ne vzame dopinga, je za športnika A še vedno

ugodneje, da vzame doping, saj bo v tem primeru prišel do zanesljive zmage. Ker športnik A

ne ve za kak šno strategijo (tekmovanje z dopingom ali brez) se bo odločil B je zanj zmeraj

ugodnejše, da se za doping odloči, saj mu to ravnanje pomeni največ ji možni izkupiček. A

glede na navedene predpostavke je ta teoretičen koncept na primeru rekreativnega športnika

nevzdržen. Rekreativni športnik namreč v ekonomsko – finančnem smislu zaradi stroškov, ki

jih ima z dopingom ne more doseči razmerja v katerem so dohodki > odhodkov. Z dopingom

2 Cooter, Robert; Ulen, Thomas. (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance, stran37. 28 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza

prava v Sloveniji, Uradni list Republike Slovenije, str. 295.

2

21


22/28

se športnik dodatno izpostavlja morebitnemu pozitivnemu dopinškemu testu, kar pomeni

dodatno tveganje in izgubo. Boj proti dopingu na konceptu rekreativnega športnika bi zaradi

navedenega lahko označili kot učinkovit, saj se večina rekreativnih športnikov za doping ne

bo odločila že zaradi prevelikega finančnega vložka v primarni fazi ter nepopolnih informacij

o ravnanju nasprotnika v sekundarni fazi. Končna korist pa tako ali tako za zmagovalce in

poražence znaša 0, zato teorija iger na primeru rekreativnega športnika ne igra več je vloge in

je tovrstno “taktiziranje” popolnoma nesmiselno. Verjetnost, da bosta oba športnika

tekmovala brez dopinga je mogoča le tedaj, ko športnika ne verjameta v učinkovitost

dopinga.29

ASIMETRIČNE INFORMACIJE

V okviru teorije iger velja omeniti še problem asimetričnih informacij med športniki in

protidopinškimi organizacijami, saj se športniki vedno zavedajo ali jemlejo doping ali ne,

medtem, ko protidopinške organizacije tega nevejo.30 Odnos ekonomisti primerjajo z

odnosom principal – agent.

2 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza prava

v Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# 29 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# '0#

22


23/28

#!. &KONO/KA ANAL!ZA !NOL!KO#AN& (%O'!$O(!NŠK&

(OL!'!K&

V tem poglavju bom na podlagi rezultatov ekonomske analize oblikoval predloge za

zmanjšanje poseganja po dopingu pri rekreativnih športnikih.

Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnih športnikih je pokazala, da je poseganje po

dopingu pri rekreativnih športnikih popolnoma nesmiselno in neumno dejanje. Matematično

smo prišli do zaključkov, da je športnik ne glede na končni športni rezultat v ekonomskem

smilsu nujno v izgubi (breme stroškov nosi sam). Zaradi velike pripravljenosti nekaterih

rekreativnih športnikov investirati lastna finančna sredstva v doping in doseganje “slave” je

smiselno, da se opredelimo do morebitnih ukrepov, ki bi jih vendarle prisilili v druga čno

ravnanje (neposeganje po dopingu).

Zaradi narave rekreativnega športa je v tem kontekstu nesmiselno govoriti o stroških

dopinških testiranj, ki bremenijo WADO, saj se ta opravlja testiranja zgolj pri profesionalnih

športnikih. Kljub zanemraljivemu številu opravljenih dopinških testiranj na rekreativnem

nivoju ne smemo zanemariti stroškov, ki ob tem nastajajo in v tem primeru bremenijo

nacionalne protidopinške organizacije. Povprečen strošek dopinškega testiranja znaša 450

dolarjev, kar je glavni razlog za praktično ničelno število testiranj.

6.1 &L&&N'! O$LO4ANAZa oblikovanje učinkovite protidopinške politike je potrebno analizirati elemente na podlagi

katerih se rekreativni športnik odloči za poseganje po dopingu. Kot sem omenil v že

obdelanih poglavjih seminarske naloge so elementi naslednji:

7 športnikova želja po zmagi in ugledu7 športni svetovalci7 majhna verjetnost odkritja dopinga7 ostrina sankcij.

ŠPORTNIKOVA ŽELJA PO ZMAGI IN UGLEDU TER ŠPORTNI SVETOVALCI

23


24/28

Narava prvega in drugega elementa je tak šna, da ne glede na pravna pravila ne moremo oz.

težko kakorkoli vplivamo na spremembe, saj se nanašata zgolj na športnikovo osebno željo in

prepričanje. Morda bi s spremembo pravnih pravil lahko do neke mere vplivali na obnašanje

športnih svetovalcev, kar bom predstavil v poglavju o spremembi športnih pravil skupaj s

preostalima elementoma.

MAJHNA VERJETNOST ODKRITJA DOPINGA

Verjetnost odkrivanja dopinga pri rekreativnih športnikih je razumljivo praktično ničelna.

Zaradi stroškov, ki jih dopin

ška testiranja predstavljajo tako za nacionalne kot mednarodne

protidopinške organizacije bi bilo zaradi majhnega obsega rekreativnih športnikov, ki so pod

vplivom dopinga nesmiselno uvajati ukrepe v obliki več jega števila kontrol. Po podatkih

WADE je namreč le 0,5% vseh testiranih profesionalnih športnikov pozitivnih, kar pomeni,

da povprečni strošek vsakega pozitivnega testa znaša okrog 93.000 dolarjev.31 Preoblikovanje

tega elementa odločanja s protidopinško politiko torej ni smiselno.

OSTRINA SANKCIJ

Grobo rečeno so sankcije, ki zadanejo morebitnega kršitelja zelo mile in v tej obliki nimajo

preventivnega učinka na ravnanje. Rekreativni športnik dohodkov iz športne dejavnosti nima,

kar posledično pomeni, da grožnja s prepovedjo nastopanja zanj nima posledic, vsaj v

finančnem smislu ne. Na žalost ne razpolagamo s sodno prakso, ki bi obravnavala primere

dopinga pri rekreativnem športniku, a zaradi narave tekmovanj bi težko z zagotovostjo trdili,

da bi v primeru pozitivnega testa špornika doletela najstrož ja predpisana kazen (2 leti

prepovedi nastopanja ob prvi kršitvi in doživljenska prepoved nastopanja ob drugi kršitvi).32

6.2 (%&$LO-! ZA NA(%&

31 Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza pravav Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije, str# '0%#

32 World Anti – doping agency (WADA), URL: https://www.wada-ama.org

2


25/28

Smiselna bi bila ureditev, po kateri bi sankcije doletele ne le samega športnika, ampak tudi

osebnega svetovalca, ki mu je doping priskrbel. Osebni svetovalci so ponavadi strokovnjaki,

ki se primarno ukvarjajo s profesionalnimi športniki, zato bi morebitna prepoved delovanja na

športnem področ ju za njih imela veliko več je posledice, kot za športnika samega, saj bi s tem

izgubili svoj primarni vir zaslužka. Rekreativnim športnikom na drugi strani pa vir zaslužka

predstavlja njihov poklic (služba), ki ga opravljajo, zato ob sedanji ureditvi finančnih posledic

ne trpijo. Ureditev, ki bi lahko imela močan učinek v smislu preprečevanja dopinga pri

rekreativnih športnikih so ustrezno visoko zagrožene finančne sankcije v primeru odkritja.

Denarne kazni bi tako tudi rekreativnega športnika neposredno prizadele. Če se še nekoliko

opredelim do profesionalnega športa, kjer se zaslužki med različnimi športi izjemno

razlikujejo, pa bi bilo smiselno, če bi denarne kazni opredelili glede na odstotek zaslužka

posameznega športnika.

Ugotovili smo tudi, da je športnikova želja po zmagi in ugledu eden izmed najpomembnejših

elementov odločitve o poseganju po prepovedanih sredstev. Kot svoj svoj najpomebnejši

predlog ureditve v prihodnosti bom izpostavil množično izvajanje dopinških kontrol pri

mlajših kategorijah športnikov (mladincih). Neizpodbitno dejstvo je, da se vsak potencialni

profesionalni ali rekreativni športnik primarno s problemi dopinga srečuje že v mlajših

kategorijah, po lastnih izkušnjah se veliko mladih športnikov s problematiko ne le srečuje,

ampak tudi množično posegajo po prepovedanih sredstvih. Zato bi bilo smiselno, da se

dopinška testiranja množično izvajajo že v mlajših kategorijah in preventivno zelo učinkovito

zmanjšajo uporabo dopinga. “Po zdravi kmečki pameti”, kot radi rečemo je logično, da je po

tem, ko športnik začne posegati po prepovedanih sredstvih, s tak šnimi ali drugačnimi ukrepi

doping praktično nemogoče izkoreninit. Zato morem ob tem poudariti – problemov in

obsegov omenjenega ravnanja se zavedajo vsi športniki in njihovi sodelavci, do dejanskih

sprememb pa zaenkrat še ni prišlo.

2)


26/28

#!!. ZAKL"4K! !N /KL&(!

Cilj seminarske naloge je bil z ekonimskimi instrumenti nazorno prikazati, da se, če se

izrazim nekoliko po domače, poseganje po dopingu rekreativnemu športniku po nobenih

ekonomskih kazalnikih “ne splača”. Pravna pravila so zelo ozko naravnana, sistem prevencije

in sankcioniranja je vzpostavljen zelo površinsko in igra s prepovedanimi sredstvi pri

rekreativnih športnikih, ki razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi se začne. Finančnih

sredstev za dopinške kontrole na rekreativni ravni ni, niti ni pričakovati, da jih bo katera

izmed športnih zvez v prihodnosti zagotovila. Športnik ima praktično prosto pot brez ovir pri

izbiri svojih ravnanj. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da se tehnologija na področ ju dopinga

razvija s svetlobno hitrostjo, vedno korak pred tehnologijo odkrivanja. V poglavju o predlogih

za naprej sem obravnaval svoje predloge za spremembe pravnih pravil, ki bi lahko

preventivno delovala predvsem na obnašanje športnikov v mladinskih vrstah, a sem glede

morebitnih sprememb v bližnji prihodnosti pesimističen.

Znanja o dopin8u i9a9 od ne:daj ;e veli:o in ve9, da je to ena iina ne doti:a ravno po8o=to. # =plo?ne9 dopin8

pred=tavlja ene8a ianju, da =e

bre< dopin8a ne da anje niti ni


27/28

po=e8anje po dopin8u ne je in ve>je

rano ne9o8o>e pre:init u;ivanje

prepovedani@ =red=tev. (reprodajalci =lu;ijo 9a=tne denarje, < na9eno9

Dpo9a8atiD ?portni:o9, v ve>ini pri9erov ji9 navajajo ino poin:e. (o=e8anja po dopin8u na9 verjetno ne bo u=pelo ni:oli odpraviti,

vendar bi < u=tre


28/28

#!!!. #!%! !N L!'&%A'"%A

1. Cooter, Robert; Ulen, Thomas (2005): Ekonomska analiza prava, Časnik Finance.2# Zajc, Katarina (2009): Ekonomska analiza prava v Sloveniji, Uradni list Republike

Slovenije.

3. Angelovski, Igor (2009): Ekonomska analiza dopinga v športu, Ekonomska Analiza

prava v Sloveniji, radni list !epu"like Slovenije.

4. Doupona, M., Petrović, K. (2000): Š port in dru ž ba: sociološ ki vidiki. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

5. Tomaž, Bole (2008): Seznanjenost o dopingu amaterjev profesionalcev v amaterskem

kolesarstvu. Ljubljana: Fakulteta za šport.

6. Laure, Partick, Franck Thouvenin in Thierry Lecref. (2001): Attitudes od Coackes

towards Doping. Journal of Sports Medicine and Physical Fitness 41 (1): 132-136.

7. Tušak, M. (1997): Psihologija športa. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske

fakultete.

8. Wong (2003): Doping in sport.

9. Rakočevič, Bergant (2003): Je kaj prav(n)ig argumentov proti prepovedi dopinga v

športu?, Pravna praksa, 27-28.

Documents

Ekonomska analiza dopinga pri rekreativnem športniku