Click here to load reader

Dnevi etnografskega filma - Kinoatelje

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Dnevi etnografskega filma - Kinoatelje

Organizator: Slovensko etnološko društvo Metelkova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 1 3008738 Faks: +386 1 3008736, 3008735 Spletna stran: http://www.sed-drustvo.si E-pošta: [email protected]
Partner: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS
Izbor programa: Naško Krinar in Miha Pee
Pisarna: Miha Pee in Sašo Kuhari
Tehnina pomo: Sašo Kuhari
Urednik / Editor: Miha Pee
Naslovnica: fotogram iz filma Fulje tete Angele
Oblikovanje: Jernej Kropej
Tisk: Marko Ravnik
1
SPORED
Gosposka ulica 16, Ljubljana
TOREK, 8. marec 2016
10.15
Pomen in vloga videodokumentacije pri pripravi prijave za uvrstitev na nacionalni in Unescov seznam nesnovne dedišine Saša Srekovi, predavanje
11.15
14.00
Prelo u selu Selanac / Preja v vasi Selanac Dobrivoj in Dobrila Panteli, 6 min.
Spasovdan / Praznik Gospodovega vnebohoda Dobrivoj in Dobrila Panteli, 11 min.
Triput daj, pas udaj / Trikrat daj in se poroi Dobrivoj in Dobrila Panteli, 15 min.
15.00
15.30
De be bla ripa bel debijela ... Boan Verbi, 27 min.
2
10.30
11.15
Ko se ustva prebudijo Franc Kopi, 9 min.
Maribor in njegova najstarejša trta na svetu Franc Kopi in Smiljan Pušenjak, 9 min.
Bievnik Franc Kopi, 10 min.
14.00
Štehvanje in rej pod lipo v Zahomcu (egen v Gorjah) Zdenko Vogri, 14 min.
Lov na brinovke z laštro Zdenko Vogri, 11 min.
Fulje tete Angele Zdenko Vogri, 20 min.
15.45
Od pera do vajkoa Joica Peni in Davor Lipej, 30 min.
3
PREDGOVOR
Amaterji, neprofesionalci so bili v prazgodovini filma prvi ustvarjalci dokumen- tarnih filmov s tematiko vsakdanjega ivljenja. V tem sta si podobna Robert Flaherty in Metod Badjura. Pozneje so se jima pridruili številni druinski snemalci z 8- in 16-mm filmsko kamero. Nastajati je zaela vzporedna filmska produkcija, ki se je v 50. in 60. letih 20. stoletja e ustvarjalno prepletala s poklicno filmsko produkcijo.
Od pojavitve in razvoja elektronske vizualne tehnologije v 80. letih prejšnjega stoletja smo prie pravemu izbruhu vizualne produkcije amaterjev, tako s tematiko vsakdanjega ivljenja kot tudi ojimi podroji kulturne dedišine. Njihove izdelke smo odkrivali tako v mestih kakor tudi v odronih gorskih vaseh. Njihova vešina je bila v Sloveniji osnova za lokalne televizijske programe. Nekateri filmski klubi so se specializirali na produkcijo amaterskih filmov o kulturni dedišini (npr. filmski klub Radomlje), prav tako nekateri avtorji (npr. Franc Kopi). Pred dese- tletji so imeli v Prevaljah celo festival amaterskega etnološkega filma. Posebno vlogo so odigrali amaterji snemalci v zamejstvu. Dolgo asa so bili edini, ki so ustvarjali zbirko vizualnih dokumentov kulturne dedišine manjšinske kulture.
Zato je razumljivo, da etnologi in antropologi e dlje asa odkrivamo, vredno- timo in sistematiziramo posnetke filmskih in videoamaterjev. Njihova dejavnost je v naših oeh sasoma tudi sama postala kulturna dedišina. V vsakem primeru pa posnetki filmskih in videoamaterjev priujejo o številnih sestavinah kulturne dedišine, ki velikokrat ostajajo edini vizualni dokumenti preteklega asa.
Naško Krinar
Zdenko Vogri
Rodil se je leta 1928 v Gorici, kjer se je šolal na uiteljišu. Med vojno je bil deportiran v Avstrijo, od leta 1946 pa do upokojitve leta 1979 je poueval v slovenskih in italijanskih osnovnih šolah na Goriškem. Od povojnih let dalje je bil med vodilnimi lani v slovenskih organizacijah: SPD Gorica, SKGZ, ZSKD, Knji- nica D. Feigel, kjer je vodil Odsek za zgodovino in etnografijo, ter pri Društvu slovenskih upokojencev. Kot fotograf je bil med ustanovitelji Fotokluba Skupina 75 in mu je predsedoval v letih 1977–1980. Uspešno je sodeloval na številnih klubskih razstavah in nateajih, na katerih je prejel nagrade in priznanja. V goriških prosvetnih društvih je prirejal predavanja in diaprojekcije s planinsko, popotniško in etnografsko tematiko.
Kot zbiratelj narodnega blaga in fotograf je bil avtor številnih dokumen- tarnih in etnografskih razstav in publikacij. Je tudi eden izmed pobudnikov in ustanoviteljev etnografske zbirke o vinogradništvu in briški kulturi, ki je danes urejena v muzeju Brincelj na Bukovju v Števerjanu. Na film (S8) je posnel ve
SPORED
5
dokumentarcev, na primer Lov na brinovke z laštro in Travnik v Gorici 20. maja 1984. Dokonal je 15 filmov z etnološko tematiko (priblino 250 min.), 18 po- potniških filmov (450 min.) in 30 dokumentarnih filmov z razlinih proslav in manifestacij (ve kot 450 min.).
Pisal je tudi za asopise in slovenski deelni sede RAI v Trstu. Zanimala ga je slovenska kulturna dedišina domaih krajev (Primorska, Goriška, Beneija, slovenska Koroška v Avstriji), zbiral je predmete in publikacije, dokumentiral tradicionalne navade in šege, a tudi sodobne manifestacije in proslave kulturnih in drugih društev, da bi jih ohranil pred pozabo. S fotografiranjem in potovanji je zael takoj po vojni, ko se je vrnil z deportacije in preden je zael pouevati v slovenskih vaseh, odnehal pa ni do zadnjih let.
Za ivljenjsko delo na omenjenih podrojih je prejel številna odlikovanja v Sloveniji in zamejstvu, med njimi: priznanje SKGZ (1984), Zlata plaketa Janeza Puharja, ki mu jo je podelila Fotografska Zveza Slovenije (1987), Plaketa OF Nova Gorica (1989), Odlije svobode (1991), Priznanje ZSKD za ivljenjsko delo (2008).
S fotografijami je opremil številne publikacije, je avtor ali soavtor knjig, med njimi: Gorica. Po sledovih naše prisotnosti (2002), Od Timave do Idrije. Slovenski sledovi po Goriški pokrajini (2005), Drobtinice iz goriških šeg in navad (2007), Brin- celj, sprehod po kulturni, zgodovinski in etnografski dedišini Goriških Brd (2007), Gorica – vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti (2008).
Preminil je 4. februarja 2015 v Gorici.
Prikazani filmi
Štehvanje in rej pod lipo v Zahomcu (egen v Gorjah) Zdenko Vogri, 1982, 14 min. Avstrija, Zahomc, Gorje Posnet druinski izlet v Ziljsko dolino na Koroškem (Gorje in Zahomec) na ogled tradicionalnega egna, štehvanja in rajanja pod lipo.
Lov na brinovke z laštro Zdenko Vogri, 1984, 11 min. Slovenija, Kras Rekonstrukcija lova na brinovke na Krasu. Pasti so pripravljene na samem kraju in narejene iz naravnih materialov (kamnite ploše in vejice).
SPORED
6
Fulje tete Angele Zdenko Vogri, 1976, 20 min. Slovenija, Kras V filmu ima glavno vlogo teta Angela, ki s sestro vodi gostilno Pavlin. Fulje tete Angele so bile nekaj posebnega, drugane kakršne so poznali v Gorici. Narejene so bile bolj na briški nain in so veljale za njeno kulinarino posebnost. Da recept in postopek ne bi šel v pozabo, se je Zdenko odloil, da posname film. Fulje so ponavadi pripravljali s kuhanim pršutom/pleem za Veliko no.
Kratka izbrana filmografija
Kruh. 1971, 3 min. Pust 1972. 1972, 21 min. Štehvanje Ljubljana. 1972, 16 min. Pustovanje Doberdob. 1975, 20 min. Folklorna skupina Travnik – elezna Kapla. 1979, 10 min. Martinovo / egen. 1981, 7 min. Štruklji – praznik Sv. Valentina. 1982–1985, 21 min. Pust Vrh. 1984, 15 min. Trikraljevska kolednica. 1985, 6 min. Vrh veraj in danes, I. in II. 1988, 20 + 24 min. Trgatev Števerjan, 30 min.
SPORED
7
Dobrivoj in Dobrila Panteli
Zakonca Dobrivoj in Dobrila Panteli e 40 let z videokamero zapisujeta ivljenje in navade v zahodnem delu Srbije. Dobrila je rojena leta 1956 v vasi Krava, obina Krupanj, Dobrivoj pa leta 1955 v vasi Donje Brezovice, obina Krupanj, Radjevina, kjer ivita še danes. Izvirata iz siromašnih kmekih druin, naredila sta osnovno šolo, potem pa sta na eljo staršev ostala vsak na svoji kmetiji in nadaljevala s vsakdanjim obdelovanjem zemlje, predenjem volne, tkanjem preprog in vsega drugega, kar ponejo srbski kmetje in kmetice.
Pri obeh je e od otroštva tlela elja, da bi ivljenje in lepoto svojega roj- stnega kraja prenesla na filmsko platno, ga s tem predstavila tudi drugim in hkrati ohranila pred pozabo. Sprva sta pisala o krajevnih navadah in lepotah za lokalno radijsko postajo Radio Podrinje v Loznici in za lokalni tednik Glas Podrinja v Šabcu, eprav nista vedela drug za drugega. Takrat je bilo nekaj sovašanov tudi zdomcev, ki so iz tujine domov obasno prinašali razlino tehnino opremo, med njimi tudi videorekorderje in kamkorderje. Ker so vedeli, da Dobrivoj rad
SPORED
8
snema, so mu podarili videorekorder s priakovanjem, da bo posnel nekaj navad in šeg, ki jih bodo potem lahko gledali v tujini. Dobrivoj je izkoristil prilonost in takoj zael snemati zanje in zase. Prvi posnetki so bili slabi, eprav je Dobrivoj zase mislil, da je najboljši snemalec na svetu. Ko je tako s kamero taval po va- seh Radjevine, je spoznal bodoo soprogo Dobrilo, ki je na neki jasi pasla ovce.
Posnetki so se poasi kopiili v arhivu, na da bi jih kako posebej uporabil. Nekega jutra v marcu leta 1983 pa je ika Nikoli, mlad voditelj s srbske televizije povabil vse gledalce, ki se ukvarjajo z amaterskim snemanjem in imajo zanimive zgodbe, da svoje izdelke pošljejo na televizijo in postanejo njeni sodelavci. Dobrila in Dobrivoj sta takrat poslala prvo zgodbo, ki jo je televizija tudi objavila in ju takoj povabila v Takovsko na pogovor, kjer so jima pojasnili, da veina njunih filmov ni dobro narejena in da bo to treba spremeniti. Sprejela sta nasvete in zaela snemati prispevke za oddajo Etnološka kazivanja na televiziji Novi Sad, ki sta jo vodila Svetlana Paroški in Tanja Babovi. Pojasnili so jima, da je to, kar delata, etnologija, reiser Vladimir Perovi pa jima je pomagal pri filmskih izra- znih sredstvih. Hitro sta se uila in napredovala, danes imata posnetega okoli 12.000 ur gradiva, 149 igranih dokumentarcev in etnoloških filmov. Prejela sta ve nagrad, tudi mednarodnih.
Dobrivoj in Dobrila ivita na podeelju, obdelujeta zemljo, imata sina Milana in her Mileno ter vnuke Djano, Tanjo, Luka in Bogdana. Zase pogosto v šali reeta, da sta diplomirala na katedri za kramp, plug in motiko. Drugae pa jima med vsemi nagradami najve pomeni Plaketa Jugoslovanske kinoteke, ki verjetno ni bila podeljena nobenemu drugemu filmskemu amaterju v bivši Jugoslavije.
Prikazani filmi
Prelo u selu Selanac / Preja v vasi Selanac Dobrivoj in Dobrila Panteli, 2013, 6 min. Zahodna Srbija, Ljubovija, Selanac Ko sneg zamete poti v vasi Selanac, vašani zveer predejo prejo in si ob kuhanju ganja pripovedujejo zgodbe o vilah in škratih. enske predejo ovjo volno e od sv. Jurija, da lahko v dolgih zimskih noeh pletejo volnene nogavice in puloverje. Film oz. prispevek je bil predvajan na RTS v oddaji ikina šarenica.
SPORED
9
Spasovdan / Praznik Gospodovega vnebohoda Dobrivoj in Dobrila Panteli, 2008, 11 min. Zahodna Srbija, Krava, Krupanj Še ena alostna zgodba o propadanju srbskih vasi, posneta v vasi Krava pri naselju Krupanj. V vaseh zahodne Srbije je šega, da ima vsak posameznik slavo (praznovanje godovnega svetnika) in druinsko preslavo, tj. letna slava ali para- stos posaminega svetnika. V filmu preslavo pripravlja ga. Vida Mici, tokrat prvi sama, ker so vsi njeni otroci raztepeni po vsem svetu. aka goste, a teh ni. Film je bil nagrajen na festivalih v Omoljici in Kuevu.
Triput daj, pas udaj / Trikrat daj in se poroi Dobrivoj in Dobrila Panteli, 2007, 15 min. Zahodna Srbija, Bratai Mio Antoni je bil vse svoje aktivno obdobje vaški glasbenik, zabavljivec, igral je na vaških veselicah in ob praznovanjih. Ostal je sam pri hiši, ena je umrla, otroci so šli drugam, po svojih poteh. Ob prazninih rdeih številkah na koledarju še vedno oblee šajkano obleko, zaigra in zapleše skoz vas kakor nekdaj, le da zdaj ni nikogar, ki bi ga slišal.
Kratka izbrana filmografija
Karaore jedanaesto dete. 2006, 27 min. U zahvalnost kozama. 2009, 7 min. Pominjem tebe na ovaj dan, 6 min. Vaskrsnja jaja, 7 min. Kletva. 2014, 75 min. Razgovori pokraj puta. Ivanka I Miroslav. 2014, 5 min. Razgovori pokraj puta. Vojin Djuri Norveanin. 2014, 8 min.
SPORED
10
Boan Verbi
Doma je v slikovitem severnoprimorskem Cerknem, kjer se je rodil v obsednem letu Stalinove resolucije informbiroja. Kraj ni ne vas, ne mesto. Poznan je po partizanstvu, bolnišnici Franji, sodobnem smuarskem središu, po pustnih lav- farjih, Divjih babah, kjer so izbrskali najstarejše svetovno glasbilo, smukavcu in ocvirkovci idr. Tam govorijo posebno rovtarsko nareje, ki mu zunanji obiskovalci le steka sledijo. Po okoliških vaseh znajo pripraviti slasten elodec, narediti posebne lok smuke, slamnate strehe, kozolce, oprtaunke in še kaj.
Izuil se je za strojnega tehnika, eprav bi raje postal kaj bolj novinarju podobnega. Zato se je ljubiteljsko precej ukvarjal z dejavnostmi, ki s poklicem nimajo nikakršne povezave. Bil je aktiven lan amaterskega gledališa; sprva kot igralec, potem pa tudi kot mentor in reiser. Dve desetletji je delal tudi kot poroevalec in napovedovalec na lokalnem radiu.
Za devetnajsti rojstni dan mu je prijateljica poklonila preprosto Super 8 filmsko kamero. Darilo ga je silno presenetilo, kmalu pa je to napravico vzljubil bolj kakor tisto dekle.
SPORED
11
Nakupil in posnel je skoraj ducat precej dragih, triminutnih filmskih kaset, jih pošiljal razvijat v Avstrijo, kupil projektor, potem pa precej samokritino ugota- vljal, da ta dejavnost terja veliko ve dodatnega znanja, kakor si je predstavljal. Zato je prebiral razne prironike za fotografijo in film, iz Trsta in avstrijskih Bo- rovelj pa je tihotapil nujno montano opremo: pregledovalnik, lepilnice, stroj ta nanašanje milimetrske tonske steze, drago tonsko kamero. Kupil bi še ve, e bi plaa dopušala…
Prijavil se je tudi na FILM/VIDEO seminar, ki ga je maja 1991 v ljubljanskem ŠKUC-u organizirala takratna ZKOS. Reiser Jovan Jovanovi mu je s praktinimi in teoretinimi urami takrat zelo razširil znanje o zlatem rezu, rakurzu, planu, minutai, filmskih kodah, gibanju, švenku in še em.
Na kamero se je potem kar emocionalno navezal. Spremljala ga je povsod, kjer se je kaj dogajalo, kar po njegovem ne bi smelo v pozabo. Z objektivom je iskal in se dolgo zadreval na starikavih, razbrazdanih obrazih, na nemirnih gibih rok, begavih oeh, razpadajoih slemenih, otroških obrazih, majavih kozolcih ter na stoterih drobnih, rutinskih kmekih opravilih, ki polagoma tonejo v pozabo.
Prikazani film
De be bla ripa bel debijela ... Boan Verbi, 1979, 27 min. Cerkno Film je nastajal v pustnem asu med letoma 1978 in 1979. Lavfarija, kot poseb- nost Cerknega, se je avtorju zdela dovolj velika dragocenost, da jo velja shraniti na filmski trak. V šegi ga je mono pritegnila zgodba. Celoten film je naredil sam: sestavil scenarij, se dogovarjal z akterji, snemal, montiral, nalepil tonsko stezo ter spisal in posnel besedilo. Film ni bil narejen za širše obinstvo, je bil pa leto po nastanku poslan na Republiški festival amaterskega filma v Prevalje, kjer je prejel Plaketo Zveze kulturnih organizacij Ravne na Koroškem.
Kratka izbrana filmografija
Labnci. 1981, 31 min. Idrijska ipka. Studio Koder. 1993, 16 min. Pust. Laufarija 1993. 1993, 22 min.
SPORED
12
Poletje pod Kojco 1994. 1994, 10 min. Poletje pod Kojco 1995. 1995, 11 min. Odprtje 17. ipkarskega festivala Idrija. 1998, 21 min. Oslovske dirke v Zakriu. 2004, 18 min. Pust. Laufarija 2005. 2005, 16 min. Pust. Blumarji in folklora. 2005, 24 min. Poletje pod Kojco 2008. 2008, 24 min. Pust. Laufarija 2008. 2008, 60 min. Pust. Tito v Baški grapi. 2012, 82 min.
SPORED
13
Giacinto Iussa
Rojen je bil v edadu, ivi v Števerjanu. Diplomiral je na Dravnem zavodu za likovno umetnost v Gorici. Poueval je likovno vzgojo in risanje na srednji šoli. Film ga je od nekdaj zanimal. Kot otrok je pobiral koške filma, ki so jih ob le- pljenju filma odmetavali kinooperaterji, jih sestavljal v zgodbice in jih projiciral z lesenim projektorjem, ki ga je sam sestavil. Za objektiv je vzel navadno zbiralno leo epne svetilke. Ko je imel 14 let, si je kupil prvo 8-mm kamero in z njo je snemal razne vsakdanje prizore. Pozneje je dobil boljšo 8-mm kino kamero, Quarz 5, in z njo v 70. letih prejšnjega stoletja e resneje snemal dogodke z etnografskimi vsebinami. To delo je nadaljeval s sodobnejšo snemalno tehno- logijo. Poznan je kot snemalec Pisem iz Beneije, ki obravnavajo ljudi in kulturo Beneške Slovenije in ki jih Inštitut za slovensko kulturo v edadu redno objavlja na spletnem portalu YouTube.
Filmu se je pridruil kot samouk. Zelo ga zanimajo vprašanja fotografije in kompozicije.
Njegova glavna motivacija za snemanje je ljubezen do filma kot izraznega sredstva, ki po njegovem mnenju ivljenje prikae najblie realnosti. V središu njegovega zanimanja je rodna Beneija.
SPORED
14
Meni, da je snemanje videodokumentacije edini nain, da potomcem po- sredujemo resnino podobo domaega prostora, njegov razvoj in spreminjanje. Filmsko in video gradivo postaneta prievalca preteklosti, na primer v obliki osebnih prievanj, govorjenega jezika, posnetih šeg in navad, skratka sledi preteklosti, ki nam z zaslona govorijo tako, kakor da so danes pred nami. Zato je ta prepriljivejša.
Za svoje filme je prejel ve nagrad, npr.: 4. nagrado na nateaju Sorella Acqua, Castiglione del Lago Perugia, za film Uodanoji, in 1. nagrado na mla- dinskem nateaju Città di Castello Perugia za kratki film Tara – Il bersaglio, ki je bil nagrajen še v Trstu in Vidmu. Na nateaju Ota Hrovatin 2000 pa je film Uodanoji prejel 2. nagrado.
Prikazani film
Spomini in prievanja Meana/Mezzana 1945 Giacinto Iussa, 2005, 16 min. Italija, Meana/Mezzana Leta 1945 so Kozaki, ki so se takrat bojevali na nemški strani, zasedli Furlanijo. Prišli so tudi v vasico Meana, kjer so hoteli posiliti dekle, ki je klicala vašane na pomo. Slišali so jo partizani, ki so bili v bliini, in ji priskoili na pomo. Zaeli so streljati v prazno, da bi spravili Kozake v beg in bi se lahko z njimi spopadli izven vasi, da ne bi po nesrei škodili vašanom. Pa ni šlo vse tako, kor so si zamislili. Ostalo pove film.
Kratka izbrana filmografija
Velika no v Nadiški dolini. 1972, 35 min. Vahti. 1972, 5 min. Kresovi. 1972, 3 min. Uodanoji – Vodni škratje. 2001, 25 min. I tesori della Beneija. 2009. Lungo lo Judrio, Chiesette votive F.V.G., Giacinto Iussa,
24 min. Dreška devetica. 2011. Kobilja glava, zadruga MOST. Fabio Bonini, Giacinto Iussa,
94 min.
Franc Kopi
Po šolanju sem je zaposlil kot tekstilni inenir v druinski vezilski delavnici. e kot otroka ga je zanimala tehnika, tako da se je zgodaj sreal s filmom. Ker so doma imeli kamero, je sasoma odkril monost snemanja preprostih animacij (piksilacija), ko je premikal in slikal predmete na mizi. To so bili zaetki. Zdaj e ve kot 44 let ustvarja filme razlinih anrov: od risanih, animiranih, igranih do dokumentarnih filmov in danes tudi 3D raunalniških animacij.
Je lan društva Film in video klub Maribor od leta 1977 in od leta 1985 tudi evropske filmske zveze Eurofilmer.
S svojimi filmi od leta 1978 sodeluje in tekmuje na filmskih in video festi- valih nekomercialnega filma doma in v tujini. Njegova prva filma sta bili risani animaciji s podloenima popularnima popevkama: Bolfenk (Alfi Nipi, 1972) in To še spijemo pa gremo (Berti Rodošek in New Swing kvartet, 1975). Njegov prvi odmevnejši film je risani film TV², narejen leta 1979, zanj je porabil ve kot 2000 ur dela. Z njim je v 28 dravah prejel 54 nagrad. Posnel je tudi veliko
SPORED
16
dokumentarnih filmov, v katerih je prikazal razline obrti, ki so zaele izumirati. Posebno mesto v njegovem opusu ima film Pogovarjajmo se (1982, 24 min.), ki prikazuje razvoj in izobraevanje slušno in govorno motenih otrok. V njem so prikazane vse faze usposabljanja otrok za aktivno ivljenje v svetu, od trenutka, ko starši ugotovijo, da njihov dojenek ne sliši, nato skoz celotno obdobje osnov- nega in poklicnega izobraevanja do zaposlitve. Film je leta 1983 na festivalu v Nemiji dobil posebno nagrado takratnega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja za film, ki najprepriljiveje prikae drubeni problem. Do 27. 1. 2016 je prejel 632 domaih in mednarodnih nagrad ter priznanj.
Prikazani filmi
Ko se ustva prebudijo Franc Kopi, 2007, 9 min. Maribor Film prikazuje obnovo znamenja krievega pota na Pekrski gorci pri Mariboru, ki ga izvajata slikar Ervin Kralj in kipar Franc Pliberšek. Glasbo za film je komponiral Renato Ribi.
Maribor in njegova najstarejša trta na svetu Franc Kopi, Smiljan Pušenjak, 2010, 9 min. Maribor To je skupno delo Smiljana Pušenjaka (scenarij, komentar, organizacija) in Franca Kopia (kamera, ton, montaa, reija). Za glasbo je bil odgovoren Renato Ribi, besedilo je bral Zvone Lebar. Film prikazuje ve kot 400 let staro trto in dogajanje okoli nje v vseh letnih asih. Predstavljena je tudi zgodovina mestnega predela Lent, kjer raste ta trta. Film je bil nagrajen na 7. Baghdad International Film Festi- val.
Bievnik Franc…

Search related