30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO ZAPISKI S PREDAVANJ

IZVRILNI POSTOPEK Zaetek postopka Postopek izvrbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika. e zakon tako doloa, se postopek uvede tudi po uradni dolnosti. Stvarna pristojnost sodia

Pravna sredstva Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritoba, razen e zakon doloa drugae. Pravno sredstvo dolnika zoper sklep o izvrbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor. Pritobo in ugovor je treba vloiti v osmih dneh od vroitve sklepa sodia prve stopnje, e ni v zakonu drugae doloeno. Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritoba.

Za dovolitev izvrbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodie, e zakon ne doloa drugae. V postopku izvrbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo dolobe zakona o pravdnem postopku, e ni ZIZ ali v kaknem drugem zakonu drugae doloeno. Sestava sodia

Pritoba in ugovor ne zadrita postopka, e ni v zakonu drugae doloeno. Odloba o pritobi je pravnomona. Zoper odredbo ni pravnega sredstva. Revizija in obnova postopka

Izvrilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odlobe sodnik. Posamezna dejanja izven naroka lahko opravlja tudi sodni referent. O pritobah odloa vije sodie v senatu treh sodnikov. Odlobe Odlobe v postopku izvrbe in zavarovanja izdaja sodie v obliki sklepa ali odredbe. Z odredbo daje sodie nalog izvritelju za posamezna dejanja in odloa o drugih vpraanjih postopka. Izvritelji Neposredna dejanja izvrbe in zavarovanja opravljajo izvritelji. Izvritelj se imenuje za obmoje okrajnega sodia. Izvritelj sme v posamezni izvrilni zadevi opravljati izvrilna dejanja na celotnem obmoju Republike Slovenije. Izvritelji lahko opravljajo tudi druga dejanja, e tako doloa zakon. Vpis zastavne pravice iz drugega odstavka tega lena predlaga upnik; stroki vpisa, so izvrilni stroki. Zoper pravnomono odlobo, izdano v postopku izvrbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija. Obnova postopka ni dovoljena, razen e zakon doloa drugae. Vrstni red poplaila ve upnikov Ve upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolniku in na istem predmetu izvrbe, se poplaa po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplaila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ZIZ doloa drugae. Zastavne pravice upnikov na premininah ali na nepremininah, ki niso vpisane v zemljiko knjigo ali pa je bila zemljika knjiga, v katero je bila nepreminina vpisana, uniena, pridobljene po ZIZ na podlagi predloga o izvrbi ali predloga za zavarovanje denarne terjatve, se zaradi evidentiranja vrstnega reda poplaila ve upnikov vpiejo v register zastavnih pravic na premininah oziroma v register zastavnih pravic na nepremininah, ki niso vpisane v zemljiko knjigo ali je bila zemljika knjiga, v katero je bila nepreminina vpisana, uniena. Registra iz prejnjega odstavka tega lena se vodita pri Notarski zbornici Slovenije. Registra sta javni knjigi.

1


Akt o nastavitvi in vodenju registra zastavnih pravic iz drugega odstavka tega lena izda Notarska zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Sodie dovoli izvrbo na podlagi izvrilnega naslova. Izvrilni naslovi so: 1. izvrljiva sodna odloba in sodna poravnava; 2. izvrljiva odloba v upravnem postopku, poravnava v upravnem postopku, seznam zaostalih obveznosti dolnika s potrdilom o izvrljivosti, ki ga izda pristojni davni organ in izvrljiva odloba v postopku za prekrke, e se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti; 3. izvrljiv notarski zapis; 4. druga listina, za katero zakon doloa, da je izvrilni naslov. Primernost izvrilnega naslova za izvrbo Izvrilni naslov je primeren za izvrbo, e so v njem navedeni upnik in dolnik ter predmet, vrsta, obseg in as izpolnitve obveznosti. e je izvrilni naslov odloba, v kateri ni doloen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga doloi sodie v sklepu o izvrbi. Verodostojna listina Izvrba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine. Verodostojna listina je po ZIZ faktura, menica in ek s protestom in povratnim raunom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se teje tudi obraun obresti. Kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, dovoli sodie izvrbo, e je upnik predloil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, in navedel dan zapadlosti.

Izvrba na premoenje dolnikovega dolnika Izvrbo dovoli sodie tudi na predlog nekoga, ki v izvrilnem naslovu ni oznaen kot upnik, e z javno ali s po zakonu overjeno listino dokae, da je bila terjatev prenesena ali je na drug nain prela nanj. Kadar to ni mogoe, se prenos terjatve dokazuje s pravnomono odlobo, izdano v pravdnem postopku. e pride do spremembe upnika po vloitvi predloga za izvrbo, lahko nov upnik vstopi v izvrbo namesto prvotnega upnika. Nov upnik mora izvrbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Sredstva izvrbe Kot sredstva izvrbe za poplailo denarne terjatve sme sodie dovoliti samo: - prodajo preminin, - prodajo nepreminin, - prenos denarne terjatve, - vnovenje drugih premoenjskih oziroma materialnih pravic in prenos sredstev, ki so na raunu pri organizacijah, pooblaenih za plailni promet. Seznam dolnikovega premoenja e upnik verjetno izkae, da s sredstvi izvrbe ne bo mogel biti v celoti poplaan, je na predlog upnika ali po oceni sodia dolnik dolan predloiti seznam svojega premoenja in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. Seznam mora vsebovati tudi: a) odplana razpolaganja, s katerimi je dolnik v zadnjem letu razpolagal s svojim premoenjem oziroma opustil dejanja, zaradi katerih je izgubil kakno materialno pravico ali s katerim je nastala zanj kakna materialna obveznost v korist zakonca, krvnega sorodnika v ravni rti ali stranski rti do etrtega kolena, sorodnika v svatvu do etrtega kolena; b) neodplana razpolaganja, razen obiajnih prilonostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvalenosti, e so sorazmerna premoenjskim monostim dolnika, storjena v zadnjih treh letih. O obveznosti dolnika po prvem odstavku odloi sodie z odredbo. e dolnik ne predloi seznama premoenja v roku, ki ga doloi sodie, razpie sodie narok, na katerem zaslii dolnika. Sodie opozori dolnika na posledice krive izpovedbe.

2


e dolnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ga sodie kaznuje z denarno kaznijo. Ne glede na navedeno, lahko sodie ponovno odredi, da je dolnik dolan predloiti seznam svojega premoenja, in e dolnik tega ne stori, ravna sodie po etrtem in petem odstavku tega lena. Dolniku, ki je e predloil ali na sodiu podal izjavo o svojem premoenju, lahko sodie naloi, da ponovno predloi ali poda izjavo o svojem premoenju, e je upnik izkazal za verjetno, da je dolnik pridobil novo premoenje. Predmet izvrbe Predmet izvrbe za poplailo denarne terjatve je lahko vsaka dolnikova stvar ali premoenjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvrbe oziroma, e ni izvrba na njej z zakonom omejena. Predmet izvrbe ne morejo biti: 1. stvari, ki niso v prometu; 2. rudno bogastvo in druga naravna bogastva; 3. objekti, naprave in druge stvari, ki so dravi ali samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog ter premine in nepremine stvari, namenjene za obrambo drave; 4. objekti, naprave in druge stvari, ki so dolniku nujno potrebne za opravljanje javne slube; 5. druge stvari in pravice, za katere tako doloa zakon. Predlog za izvrbo Vsebina predloga V predlogu za izvrbo morajo biti navedeni: - upnik in dolnik, - izvrilni naslov ali verodostojna listina, - dolnikova obveznost, - sredstvo in predmet izvrbe - ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvrba lahko opravi.

e zahteva upnik izvrbo na preminine, mu jih v predlogu za izvrbo ni treba natanneje oznaiti. Upravljalec podatkov je dolan upniku, ki izkae pravni interes, posredovati, ne glede na dolobe o varstvu osebnih in drugih podatkov, naslov prebivalia dolnika, njegove rojstne podatke in podatke o obstoju in tevilki rauna, na katerem ima dolnik denarna sredstva. Upnik izkae pravni interes s pravnomonim in izvrljivim izvrilnim naslovom. e za predlog za izvrbo ni plaana sodna taksa, ki mora biti plaana po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plaila sodnih taks, ravna sodie s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. e taksa ni plaana v naknadnem roku, se teje, da je upnik predlog za izvrbo umaknil. Vsebina predloga za izvrbo na podlagi verodostojne listine Predlog za izvrbo na podlagi verodostojne listine (23. len) mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodie naloi dolniku, da v osmih dneh, v meninih in ekovnih sporih pa v treh dneh po vroitvi sklepa, plaa terjatev skupaj z odmerjenimi stroki. Verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvrbo, mora upnik priloiti predlogu. e sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvrbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvrbo predlaga, naj se v primeru dolnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik predlogu za izvrbo priloiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. Umik in omejitev predloga Upnik lahko med postopkom brez dolnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvrbo. V primeru umika sodie ustavi postopek. Upnik lahko po umiku predloga vloi nov predlog za izvrbo.

3


Sklep o izvrbi Ugovor dolnika zoper sklep o izvrbi V sklepu o izvrbi, s katerim sodie dovoli izvrbo, morajo biti navedeni: - upnik in dolnik, - izvrilni naslov oziroma verodostojna listina, - dolnikova obveznost, - sredstvo in predmet izvrbe ter - drugi podatki, ki so potrebni, da se izvrba lahko opravi. V sklepu o izvrbi na podlagi verodostojne listine naloi sodie dolniku, da v osmih dneh, v meninih in ekovnih sporih pa v treh dneh po vroitvi sklepa, plaa terjatev skupaj z odmerjenimi stroki ter dovoli izvrbo za poplailo teh terjatev. Sklep o izvrbi, s katerim sodie predlog za izvrbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazloen. Vroitev sklepa o izvrbi Sklep o izvrbi, s katerim dovoli izvrbo, vroi sodie upniku in dolniku, sklep o izvrbi, s katerim zavrne predlog za izvrbo, pa samo upniku. Sklep o izvrbi na denarno terjatev vroi sodie tudi dolnikovemu dolniku, sklep o izvrbi na sredstva na raunu dolnika pa tudi organizaciji za plailni promet, banki ali hranilnici, pri kateri so ta sredstva. Sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine vroi sodie dolnikovemu dolniku, organizaciji za plailni promet, banki ali hranilnici ele, ko postane pravnomoen. Sklep o izvrbi na premine stvari vroi sodie dolniku ob prvem izvrilnem dejanju, e ni v tem zakonu drugae doloeno. Razlogi za ugovor Ugovor zoper sklep o izvrbi je mogoe vloiti iz razlogov, ki prepreujejo izvrbo, zlasti pa: 1. e sodie, ki je izdalo sklep o izvrbi, zanj ni bilo pristojno; 2. e listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvrba, ni izvrilni naslov ali verodostojna listina; 3. e odloba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvrbi, e ni izvrljiva; 4. e je odloba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvrbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena; 5. e je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvrbi, razveljavljena; 6. e e ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali e e ni nastopil pogoj, ki je bil doloen v poravnavi; 7. e je izvrba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvrbe, oziroma na katerih je monost izvrbe omejena; 8. e je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvrljivosti odlobe ali pred tem, toda v asu, ko dolnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira Sklep o izvrbi, s katerim je predlogu za izvrbo ugodeno, lahko dolnik izpodbija z ugovorom, razen e izpodbija samo odloitev o strokih. Ugovor mora biti obrazloen. V ugovoru mora dolnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predloiti dokaze, sicer se ugovor teje kot neutemeljen. Pristojnost za odloanje o ugovoru O ugovoru odloa sodie, ki je izdalo sklep o izvrbi, e zakon ne doloa drugae. e sodie ugotovi, da ugovor zoper sklep o izvrbi ni utemeljen, ga polje vijemu sodiu, da o njem odloi kot o pritobi.

Meje izvrbe Izvrba se opravi v mejah, doloenih v sklepu o izvrbi. as izvrbe Izvrilna dejanja se opravljajo ob delavnikih, in to podnevi. e bi bilo nevarno odlaati, se izvrilna dejanja opravljajo tudi druge dneve in ponoi.

4


izvrilni naslov, oziroma e je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave; 9. e je upnik odloil izpolnitev obveznosti za as, ki e ni potekel; 10. e je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoe predlagati izvrbo; 11. e je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odloeno v izvrilnem naslovu; 12. e terjatev ni prela na upnika oziroma e obveznost ni prela na dolnika. Pri odloanju o ugovoru sodie pazi po uradni dolnosti na razloge iz 1. in 4. toke, pri razlogu iz 7. toke pa, e je izvrba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaa na terjatev, se lahko vloi tudi po izteku osmih dni (9. len), e je to dejstvo nastopilo po nastanku izvrilnega naslova oziroma v asu, ko ga ni bilo ve mogoe navesti v postopku, iz katerega izvira izvrilni naslov. Ugovor se lahko vloi vse do konca izvrilnega postopka. Odgovor na ugovor Izvod pravoasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroi sodie upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 58. lena ZIZ. Rok za odgovor na ugovor je osem dni. Sklep o ugovoru e upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodie odloi o ugovoru. Pri tem teje, da so dolnikove navedbe v ugovoru resnine. e upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodie glede na okoliine primera razpie narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka. Sodie s sklepom ugovoru ugodi, ga zavre kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega, ali ga polje vijemu sodiu, da o njem odloi kot o pritobi. e sodie ugodi ugovoru krajevne nepristojnosti, se izree za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodiu, ki odloi tudi o drugih ugovorih zoper sklep o izvrbi.

e sodie ali drug organ s pravnomono odlobo ugotovi, da izvrba ni dopustna, sodie izvrbo ustavi in sklep o izvrbi razveljavi.

Napotitev na pravdo ali drug postopek e je sklep o ugovoru odvisen od kaknega dejstva, ki se nanaa na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, napoti sodie dolnika, naj v danem roku zane pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvrbe. Pravdo ali drug postopek lahko zane dolnik tudi po preteku roka, ki mu ga je doloilo sodie, vse do konca izvrilnega postopka, mora pa v taknem primeru plaati stroke, ki jih je povzroil s prekoraitvijo roka. Zoper sklep o napotitvi na pravdo ni pritobe. Postopek, ki ga zane dolnik po prvem odstavku tega lena, mora izvesti sodie ali drug organ kot prednostno zadevo brez odlaanja. V tobi, oziroma vlogi, s katero zane drug postopek, ki jo vloi po prvem odstavku 59. lena, mora navesti dolnik istoasno vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek. Nova dejstva in nove dokaze upoteva sodie samo, e jih navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloeni v roku, ki mu ga je dalo sodie zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tobo. Pravilo se smiselno uporablja za upnikov odgovor na tobo in pripravljalno vlogo, s katero odgovarja na dolnikove navedbe v njegovi pripravljalni vlogi. Navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritobi zoper sodbo oziroma odlobo, izdano v drugem postopku, ni dovoljeno. Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine Za ugovor zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine velja doloba 53. lena ZIZ, s tem da znaa v meninih in ekovnih sporih rok za ugovor tri dni. Ugovor lahko dolnik vloi tudi zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvrba, e temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaa na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvrbi. Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine

5


e dolnik v ugovoru zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine, ne izjavi, v katerem delu izpodbija sklep, se teje, da ga izpodbija v celoti. e dolnik sklep o izvrbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloeno, naj terjatev plaa, sodie razveljavi sklep o izvrbi v delu, v katerem je dovolilo izvrbo, in opravljena izvrilna dejanja. Sodie nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plailni nalog, e za to ni pristojno, pa se izree za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodiu. Pri tem upoteva sporazum o krajevni pristojnosti, e ga je upnik uveljavljal in priloil predlogu za izvrbo oziroma e ga je dolnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvrbi in mu ga priloil. e dolnik izpodbija sklep o izvrbi samo v delu, v katerem je sodie dovolilo izvrbo, se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvrbi na podlagi izvrilnega naslova. e sodie ugovoru ugodi, je del sklepa o izvrbi, s katerim je dolniku naloeno, naj poravna terjatev, izvrilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik ponovno zahteva izvrbo. e dolnik ugovora zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloi v skladu z 53. lenom tega zakona, sodie ne ravna po prejnjih odstavkih tega lena, temve ugovor polje vijemu sodiu, da o njem odloi kot o pritobi. e izpodbija dolnik sklep o izvrbi po prejnjem odstavku samo zaradi krajevne nepristojnosti sodia, se sodie, e spozna, da ni krajevno pristojno, izree za krajevno nepristojno in po pravnomonosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodiu, da izvede postopek izvrbe. Obnova postopka Dolnik lahko proti tistemu delu sklepa o izvrbi, s katerim mu je bilo naloeno, naj poravna terjatev, zahteva obnovo postopka po dolobah zakona o pravdnem postopku. e sodie, pri katerem je vloen predlog iz prejnjega odstavka tega lena, ni pristojno za odloanje o predlogu za obnovo postopka, polje zadevo pristojnemu sodiu. Ugovor tretjega Pogoji in rok za ugovor

Kdor verjetno izkae, da ima na predmetu izvrbe pravico, ki prepreuje izvrbo, lahko vloi ugovor zoper sklep o izvrbi in v njem zahteva, naj sodie izvrbo na ta predmet izree za nedopustno. Ugovor se lahko vloi do konca izvrilnega postopka. Ugovor vroi sodie upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. lena ZIZ. Rok za odgovor na ugovor je osem dni. Sklep o ugovoru e upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali e izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodie glede na okoliine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvrbi in ustavi izvrbo. e upnik v danem roku izjavi da ugovoru nasprotuje, napoti sodie vlonika, naj v doloenem roku zane zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvrba na ta predmet ni dopustna. Vlonik ugovora lahko zane pravdo tudi po izteku roka, ki mu ga je doloilo sodie, vse do konca izvrilnega postopka, vendar mora v tem primeru plaati stroke, ki jih je povzroil s prekoraitvijo roka. Dolnik, ki izpodbija pravico tretji osebi, je lahko zajet s tobo iz prvega odstavka tega lena za ugotovitev te pravice. e sodie s pravnomono odlobo ugotovi, da izvrba na doloen predmet ni dopustna, sodie glede tega predmeta ustavi izvrbo in razveljavi sklep o izvrbi. Postopek, ki ga zane vlonik mora sodie izvesti kot prednostno zadevo brez odlaanja. Kdaj se ne more zahtevati, da se izvrba izree za nedopustno Oseba, katere solastninski dele na premini stvari, ki je predmet izvrbe, ne presega polovice njene vrednosti, ne more zahtevati, da se izvrba glede njenega delea izree za nedopustno. Iz zneska, dobljenega s prodajo stvari, pa ima pravico zahtevati izplailo svojega delea sorazmerno ceni, doseeni s prodajo, vendar najmanj sorazmerno ocenjeni vrednosti, in sicer pred vsemi upniki in pred povrnitvijo strokov izvrilnega postopka. Nasprotna izvrba Razlogi za nasprotno izvrbo Ko je izvrba e opravljena, lahko predlaga dolnik pri sodiu nasprotno izvrbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvrbo dobil:

6


e nasprotna izvrba ni mogoa 1. e je med izvrilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev; 2. e je bil izvrilni naslov pravnomono odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izreen za neveljavnega; 3. e je bil sklep o izvrbi pravnomono v celoti ali delno razveljavljen; 4. e je sodie izreklo za nedopustno izvrbo na denarna sredstva na dolnikovem raunu pri organizacijah za plailni promet, ali izvrbo z izplailom v gotovini (146. len). Odlog in ustavitev izvrbe Predlog za nasprotno izvrbo lahko vloi dolnik v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil konan izvrilni postopek. Odlog izvrbe 1. Na predlog dolnika Sodie lahko na dolnikov predlog popolnoma ali deloma odloi izvrbo, e dolnik izkae za verjetno, da bi z izvrbo pretrpel znatnejo kodo, v naslednjih primerih: 1. e je zoper odlobo, na podlagi katere je bila dovoljena izvrba, vloil izredno pravno sredstvo; 2. e je vloen predlog za vrnitev v prejnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odloba, ki je bila podlaga za dovolitev izvrbe; 3. e je vloena toba za razveljavitev arbitrane odlobe, na podlagi katere je bila dovoljena izvrba; 4. e je vloena toba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvrba; 5. e je dolnik zoper sklep o izvrbi vloil ugovor; 6. e je dolnik vloil predlog za razveljavitev potrdila o izvrljivosti; 7. e je izvrba odvisna od soasne izpolnitve kakne upnikove obveznosti, dolnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo soasno izpolni; 8. e je dolnik ali udeleenec v postopku zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvrbe. Sodie sme na predlog dolnika odloiti izvrbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravieni razlogi, vendar najdlje za tri mesece. Sodie ne ugodi predlogu za nasprotno izvrbo, e je zahtevana vrnitev predmeta, glede katerega so nastale take stvarne ali pravne spremembe, da vrnitev ni ve mogoa. V tem primeru lahko dolnik uveljavlja svojo pravico v pravdnem postopku, e preden iztee rok iz drugega odstavka 67. lena ZIZ.

Pred iztekom tega roka dolnik ne more uveljavljati svoje terjatve v pravdnem postopku. Postopek s predlogom za nasprotno izvrbo Predlog za nasprotno izvrbo vroi sodie upniku in zahteva od njega, naj se v osmih dneh od vroitve o njem izjavi. e se upnik v predpisanem roku ne izjavi ali e izjavi, da predlogu ne nasprotuje, izda sodie sklep, s katerim predlogu za nasprotno izvrbo ugodi. e upnik v predpisanem roku izjavi, da nasprotuje predlogu, odloi sodie o njem po opravljenem naroku. S sklepom, s katerim ugodi predlogu, naloi sodie upniku, da mora v petnajstih dneh vrniti dolniku tisto, kar je z izvrbo dobil. Proti pravnomonemu sklepu, s katerim sodie predlogu za nasprotno izvrbo ugodi ali ga zavrne, je dovoljen predlog za obnovo postopka po dolobah zakona o pravdnem postopku. Sklep o nasprotni izvrbi Na podlagi pravnomonega in izvrljivega sklepa, s katerim je ugodilo predlogu za nasprotno izvrbo, dovoli sodie na dolnikov predlog s sklepom nasprotno izvrbo. Glede nadaljnjega postopka se smiselno uporabljajo dolobe, ki se nanaajo na izvrbo.

7


Sodie postavi glede na okoliine primera za odlog izvrbe pogoj, da dolnik poloi varino. e dolnik ne poloi varine v roku, ki ga doloi sodie in ki ne sme biti dalji od 15 dni, se teje, da je predlog za odlog umaknil. 2. Na predlog upnika Na predlog upnika sodie popolnoma ali deloma odloi izvrbo, e se izvrba e ni zaela. e se je izvrba e zaela, dolnik pa se je v roku, ki mu ga je doloilo sodie, izjavil proti odlogu, sodie zavrne predlog za odlog. e zakon doloa, da je treba izvrbo zahtevati v doloenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku. 3. Na predlog tretjega Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvrba na doloen predmet izree za nedopustno, odloi sodie izvrbo glede tega predmeta, e tretji izkae za verjetno, da bi z izvrbo pretrpel znatnejo kodo.

Na upnikov predlog lahko sodie nadaljuje izvrbo tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odloena, e upnik izkae za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali e poloi varino.

Ustavitev izvrbe Poleg drugih primerov, ki so doloeni v ZIZ, sodie ustavi izvrbo po uradni dolnosti, tudi e je izvrilni naslov pravnomono odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izreen za neveljavnega, oziroma e je razveljavljeno potrdilo o izvrljivosti. Kadar sodie ustavi izvrbo, s tem razveljavi, e zakon ne doloa drugae, tudi opravljena izvrilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Oprostitve in omejitve izvrbe Predmeti, izvzeti iz izvrbe

Sodie lahko glede na okoliine primera postavi za odlog izvrbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, poloi varino. as, za katerega se izvrba odlaga e je izvrba odloena zato, ker je dolnik ali tretji vloil kakno pravno sredstvo (71. in 73. len, 11. len zakona o dravnem toilstvu), traja odlog do konca postopka o pravnem sredstvu. e sodie odloi izvrbo na dolnikov predlog iz kaknega drugega razloga, doloi as odloga glede na okoliine primera. e je predlagal odlog izvrbe upnik, jo sodie odloi za toliko asa, za kolikor je upnik predlagal. e je upnik predlagal odlog izvrbe v primeru, v katerem je treba izvrbo zahtevati v doloenem roku, sodie ne sme odloiti izvrbe za dalji as. Nadaljevanje odloene izvrbe Odloena izvrba se po uradni dolnosti nadaljuje, ko pretee as, za katerega je bila odloena.

Predmet izvrbe niso: 1. obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohitvo, tedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolniku in lanom njegovega gospodinjstva; 2. hrana in kurjava, potrebni dolniku in lanom njegovega gospodinjstva za est mesecev; 3. delovna in plemenska ivina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za ivino za tiri mesece; 4. predmeti, ki so dolniku, ki opravlja javno slubo ali znanstveno, umetniko ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela; 5. gotovina dolnika, ki ima stalne mesene prejemke, do mesenega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvrbe, v sorazmerju s asom do naslednjih prejemkov; 6. redi, medalje, vojne spomenice in druga odlija in priznanja, poroni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolnikovi spisi ter slike oziroma fotografije druinskih lanov;

8


7. pripomoki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih ivljenjskih funkcij. e se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvrbe, ali e se to sicer pokae za potrebno, odloi o tem sodie. Predmeti iz 1. do 4. toke niso izvzeti iz izvrbe, e se vodi izvrba zaradi poplaila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvrba zaradi poplaila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu. Potna poiljka ali potno denarno nakazilo, naslovljeno na dolnika, ne more biti predmet izvrbe, dokler mu ni vroeno. Omejitve izvrbe proti pravnim osebam in podjetniku Izvrbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku, ni mogoe dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo koliine, potrebne za enotedensko povpreno proizvodnjo. Ti predmeti niso izvzeti iz izvrbe, e se vodi izvrba zaradi poplaila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvrba zaradi poplaila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu. e se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvrbe, ali e se to sicer pokae za potrebno, odloi o tem sodie. Sredstva zavarovanja zastavna pravica na nepreminini, zastavna pravica na preminini, zastavna pravica na podlagi sporazuma strank, predhodne odredbe in zaasne odredbe.

Loiti moramo med zastavno pravico, ki nastane kot posledica rubea ali kot posledica zaznambe sklepa o izvrbi na nepreminino v zemljiki knjigi v izvrilnem postopku na podlagi predloga za izvrbo in zastavno pravico, ki nastane v postopku zavarovanja denarne terjatve na podlagi predloga za zavarovanje. V obeh primerih mora upnik imeti izvrilni naslov. Pravice, ki prisilno nastane v postopku izvrbe na podlagi zaznambe predloga za izvrbo na nepreminino zakon sicer ne imenuje zastavna pravica, temve uporabi izraz poplailna pravica. Z zastavno pravico pa poimenuje pravico, ki je rezultat predloga za zavarovanje, ki ga vloi upnik s popolnim izvrilnim naslovom. Kljub razlinemu poimenovanju po vsebini upravienj med obema naeloma ni razlike. Bistvena razlika je v trajanju. Poplailna pravica, ki je vknjiena v zemljiki knjigi izgubi svojo veljavo, e je izvrba ustavljena. Zastavna pravica pa ostane, dokler terjatev ni plaana ali ne zastara. Vendar v vseh primerih ustavitve izvrbe zastavna pravica ne ugasne. Zavarovanje denarne terjatve z novo obliko, t. j. z zastavno pravico na premininah, pride v potev le na podlagi izvrilnega naslova, zastavna pravica pa se pridobi z rubeem, tako da zarubljeno stvar hrani izvritelj (248.l. ZIZ). Upnik, ki ima izvrilni naslov, lahko predlaga kar izvrbo na preminine, v okviru katere z rubeem pridobi zastavno pravico. e upnik s predlogom za izvrbo zahteva le rube in cenitev, mora v treh mesecih predlagati prodajo stvari, sicer sodie ustavi izvrbo (2. odst. 81.l. ZIZ). Sodie izvrbo ustavi tudi iz drugih razlogov, e je npr. prodaja neuspena. V primeru, da se izvrba ustavi, preneha tudi zastavna pravica. ZASTAVNA PRAVICA NA PODLAGI SPORAZUMA STRANK Notar lahko na podlagi predpisov, ki so veljali e pred novim ZIZ sestavi izvrljiv notarski zapis tako za terjatev kot za njeno zavarovanje z ustanovitvijo zastavne pravice. Dolnik mora pristati na neposredno izvrbo tudi na predmetu zavarovanja v primeru neplaila zavarovane terjatve po njeni dospelosti.

-

ZASTAVNA PRAVICA ZA ZAVAROVANJE DENARNE TERJATVE NA PODLAGI IZVRILNEGA NASLOVA

9


Sporazumna ustanovitev zastavne pravice po ZIZ Sporazum o obstoju denarne terjatve in njenem zavarovanju z zastavno pravico se sklene pred notarjem v obliki izvrljivega notarskega zapisa. Zastavna pravica, ki je dogovorjena v notarskem zapisu nastane z vpisom hipoteke v zemljiko knjigo ali z rubeem preminin, oz. nepreminin, ki niso vpisane v zemljiki knjigi. Zavarovanje na stvareh in pravicah, ki so iz izvrbe izvzete, ni dovoljeno. Omejitve pa ne veljajo za stvari, ki so bile zastavljene. Tudi po novem lahko zarubljene stvari ostanejo v hrambi pri dolniku, e sta se z upnikom tako sporazumela. Zavarovaje pogojnih in bodoih terjatev Novost ZIZ je e zavarovanje pogojne in bodoe terjatve na nepreminini, ki se opravi s predznambo zastavne pravice. Terjatev po ZIZ pomeni pravico do dajatve, storitve ali opustitve (16.l. ZIZ). Bodoe so terjatve, ki e niso nastale, vendar je mogoe z verjetnostjo priakovati, da se bo to zgodilo. Pogojne terjatve so terjatve, ki so sicer ele v nastajanju, toda njihov temelj je e doloen, najvekrat tudi vsebina, le dogodek, od katerega je nastanek odvisen se e ni izpolnil. Od tega pa je treba loiti e nezapadle terjatve, ki so zvezane z rokom ter se npr. posamini obroki kredita plaujejo ob nastopu termina. Zastavna pravica se torej lahko ustanovi tako za bodoe in pogojne terjatve. V tem primeru torej zastavna pravica nastane pred nastankom terjatve. Z nastankom terjatve pa nastane tudi morebitna monost poplaila iz zastavljene stvari. Zastavna pravica, ki je bila konstituirana za bodoo ali pogojno terjatev preneha, ko se ugotovi, da terjatev ne bo nastala. Predhodne odredbe Sodie izda predhodno odredbo na podlagi odlobe domaega sodia ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki e ni izvrljiva, e izkae upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogoena ali precej oteena. (1. odst. 257. lena ZIZ) teje se, da je podana nevarnost v smislu 257. lena tega zakona, e se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odlob: 1. na plailni nalog in na sklep o izvrbi, izdan na podlagi menice ali eka, proti kateremu je bil pravoasno vloen ugovor; 2. na sodbo, izdano v kazenskem postopku, s katero je bilo ugodeno premoenjskopravnemu zahtevku okodovanca, proti njej pa je vloen predlog za obnovo kazenskega postopka; 3. na odlobo, na podlagi katere bi bilo treba izvrbo opraviti v tujini; 4. na sodbo na podlagi pripoznave, zoper katero je vloena pritoba; 5. na poravnavo, sklenjeno pred sodiem ali upravnim organom, ki se izpodbija tako, kot doloa zakon; 6. na notarski zapis, ki je izvrilni naslov, o denarni terjatvi, ki e ni zapadla. V primerih iz 4. in 5. toke prvega odstavka tega lena lahko sodie na dolnikov predlog doloi za zavarovanje s predhodno odredbo pogoj, da upnik poloi varino za kodo, ki jo utegne zaradi predhodne odredbe utrpeti dolnik. Vrste predhodnih odredb Sodie odredi naslednje predhodne odredbe: 1. rube preminin; 2. rube denarne terjatve ali terjatve, da se izroijo stvari; 3. prepoved organizaciji za plailni promet, da ne sme dolniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplaati z njegovega rauna denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo; 4. rube delea drubenika v drubi; 5. predznambo zastavne pravice na dolnikovi nepreminini ali na pravici, vknjieni na nepreminini. Sodie lahko na upnikov predlog glede na okoliine primera odredi dve ali ve predhodnih odredb, e je to potrebno. Sklep o predhodni odredbi

10


V sklepu, s katerim sodie izda predhodno odredbo, morajo biti med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroki ter odrejeno zavarovanje in as, za katerega jo sodie dovoljuje. Predhodna odredba sme trajati najve e osem dni po nastopu pogojev za izvrbo. e as iz prvega odstavka tega lena potee, preden postane odloba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, izvrljiva, ga sodie na upnikov predlog podalja, pod pogojem da se niso spremenile okoliine, v katerih je bila izdana.

Zaasno odredbo je mogoe izdati pred uvedbo sodnega ali upravnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvrba. Kadar je sklep o zaasni odredbi izdan v pravdnem ali kaknem drugem postopku, ima uinek sklepa o izvrbi. Nedopustnost zaasne odredbe Zaasna odredba ni dopustna, e so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da dosei enak namen (257. len).

Prenehanje predhodne odredbe Sodie na dolnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: 1. e dolnik poloi pri sodiu zavarovano terjatev z obrestmi in stroki; 2. e dolnik izkae za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, e plaana ali dovolj zavarovana; 3. e je pravnomono ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala. Sodie ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, e v petnajstih dneh od dneva, ko iztee as, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvrbo. V primerih iz 2. in 3. toke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega lena mora upnik povrniti dolniku stroke, ki mu jih je povzroil s tem, da je bila dovoljena in izvrena predhodna odredba. V teh primerih ima dolnik pravico od upnika zahtevati tudi povrnitev prizadejane kode. Ustavitev v primeru, e upnik ne zahteva izvrbe e so pogoji za izvrbo izpolnjeni preden potee as, za katerega je sodie izdalo predhodno odredbo, sodie na dolnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, e upnik ne predlaga izvrbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji. Zaasne odredbe

Zaasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve Pogoji za zaasno odredbo Sodie izda zaasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, e izkae upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolnikovega odtujevanja, skrivanja ali kaknega druganega razpolaganja s premoenjem uveljavitev terjatve onemogoena ali precej oteena. Upnik ni dolan dokazovati nevarnosti, e izkae za verjetno, da bi dolnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno kodo. teje se, da je nevarnost podana, e naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vrste zaasnih odredb Sodie sme za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako zaasno odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja, zlasti pa: 1. prepoved, da dolnik ne sme razpolagati s premininami, in hrambo teh stvari; 2. prepoved, da dolnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepreminine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjiene na nepreminini, z vknjibo te prepovedi v zemljiki knjigi;

11


3. prepoved dolnikovemu dolniku, da dolniku ne sme izplaati terjatve ali mu izroiti stvari, ter prepoved dolniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi; 4. nalog organizaciji za plailni promet, da mora dolniku ali komu drugemu po dolnikovemu nalogu odrei izplailo denarnega zneska, za katerega je izdalo zaasno odredbo, z dolnikovega rauna. Z zaasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja. Zaasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve Pogoji za zaasno odredbo Sodie izda zaasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, e izkae upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogoena ali precej oteena; - da je odredba potrebna, da se preprei uporaba sile ali nastanek teko nadomestljive kode; - da dolnik z izdajo zaasne odredbe, e bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujih neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje zaasne odredbe nastale upniku. Tretji in etrti odstavek 270. lena tega zakona se uporabljata tudi glede zaasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Vrste zaasnih odredb Sodie sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja, zlasti pa: 1. prepoved odtujitve in obremenitve preminin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari; 2. prepoved odtujitve in obremenitve nepreminine, na katero meri terjatev z vknjibo prepovedi v zemljiki knjigi; 3. prepoved dolniku, da ne sme storiti niesar, kar bi lahko povzroilo kodo upniku, ter prepoved, da ne sme ni spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev;

4. prepoved dolnikovemu dolniku, da ne sme izroiti dolniku stvari, na katere meri terjatev; 5. plaevanje nadomestila plae delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odlobe o prenehanju delovnega razmerja, e je to potrebno za preivljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolan preivljati. Upnik lahko v predlogu za zaasno odredbo ali pozneje izjavi, da se je namesto z zaasno odredbo pripravljen zadovoljiti s tem, da dolnik poloi doloen znesek kot varino. Sodie lahko dovoli poloitev varine namesto zaasne odredbe tudi na predlog dolnika. e dolnik poloi varino, ustavi sodie postopek in razveljavi e opravljena dejanja. Sodie izda na upnikov predlog zaasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, e upnik zaloi v danem roku znesek, ki ga sodie doloi kot varino za kodo, ki bi jo dolnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvritve zaasne odredbe. Sodie lahko na dolnikov predlog glede na okoliine primera doloi kot pogoj za izdajo zaasne odredbe, da upnik poloi varino, tudi e je upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti. Sodie lahko na upnikov predlog glede na okoliine primera izda tudi ve zaasnih odredb, e je to potrebno. V sklepu, s katerim izda zaasno odredbo, sodie odloi, koliko asa naj odredba traja. e izda zaasno odredbo pred vloitvijo tobe oziroma pred zaetkom kaknega drugega postopka ali e izda zaasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki e ni nastala, doloi sodie upniku, kakno tobo mora vloiti oziroma kaken drug postopek mora zaeti, da odredbo opravii. Sodie doloi upniku tudi rok, v katerem je to dolan opraviti. Sodie lahko na upnikov predlog zaasno odredbo podalja. e upnik v doloenem roku ne vloi tobe, oziroma ne zane kaknega drugega postopka za opraviilo zaasne odredbe, ali e je as, za katerega je bila zaasna odredba izdana, potekel, sodie na dolnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.

12


Sodie ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolnika, e so se okoliine, zaradi katerih je bila izdana zaasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni ve potrebna. Dolnik ima pravico od upnika zahtevati povrailo kode, ki mu je bila prizadejana z zaasno odredbo, ki je bila neutemeljena, ali je upnik ni opraviil. Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim nepravdnim postopkom Teorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom:

1.

Reevanje predhodnih vpraanj in medsebojna vezanost na pravnomone odlobe

Kadar je odloba civilnega sodia odvisna od predhodne reitve kaknega vpraanja, ki sicer spada pred kazensko sodie, pa o njem kazensko sodie e ni odloilo, lahko sodie samo rei to vpraanje, lahko pa tudi sklene, da ne bo samo reevalo predhodnega vpraanja (prekine postopek in poaka na odloitev kazenskega sodia) Odloba civilnega sodia o predhodnem vpraanju ima uinek samo v konkretni zadevi.

Teorija spora: v civilno pravo spadajo le tiste zadeve, ki so med strankamasporne, v nepravdnih postopkih pa sodie reuje nesporne zadeve. Teorija prevencije in represije: namen nepravdnega sodstva je prepreevati kritev pravnega reda (prevencija), namen pravdnega sodstva je sankcioniranje e nastalih kritev (represija). Teorija strank: v civilni pravdi nastopajo stranke kot nosilci nasprotujoih si interesov, v nepravdnem postopku pa nastopajo udeleenci, ki nimajo nasprotujoih si interesov. Teorija o razlini naravi odlob v obeh postopkih: sodne odlobe v nepravdnem postopku obiajno ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo obstojea pravna razmerja (konstitutivna narava), odlobe sodi v pravdnem postopku pa le avtoritativno ugotavljajo obstoj pravic in pravnih razmerij (deklaratoren znaaj). Teorija upravnega delovanja: delovanje sodi v nepravdnem postopku je podobno upravnemu odloanju. Nobena teorija ni dala popolne reitve. Zato: ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo je odvisno od tega, ali je zakonodajalec predpisal za njeno reevanje pravdni ali nepravdni postopek. Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim izvrilnim postopkom Dilema: samostojnost nesamostojnost izvrilnega postopka Izvrilni postopek je (kot oblika varstva materialne pravice) le del procesa, ki zagotovi uveljavitev te pravice. Je pa normativno samostojno urejen. Relativna samostojnost izvrilnega postopka. Razmerje med civilnim pravdnim postopkom in kazenskim postopkom

e je kazensko sodie o predhodnem vpraanju e odloilo je civilno sodie na tako odloitev vezano. Kazensko sodie ni vezano na pravnomono odlobo civilnega sodia glede tega ali je bilo storjeno doloeno kaznivo dejanje. 2. Identino dejansko stanje Kadar sodii (civilno in kazensko) obravnavata isti historini dogodek. Civilno sodie je vezano na pravnomono obsodilno sodbo kazenskega sodia, vendar samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Kazensko sodie pa nikoli ni vezano na pravnomono sodbo civilnega sodia. 3. Adhezijski postopek

Kazensko sodie obravnava premoenjskopravne zahtevke, ki so nastali zaradi izvritve kaznivega dejanja. PROCESNE PREDPOSTAVKE So okoliine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno. 1. Procesne predpostavke glede na sodie: 2. slovenska jurisdikcija (29. len ZPP), sodna pristojnost (18. len ZPP), stvarna in krajevna pristojnost,

Predpostavke glede na stranke:

13


-

3.

obstoj stranke in sposobnost biti stranka, pravdna (procesna) sposobnost, pravilno zastopanje, obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde. Procesne predpostavke, ki se nanaajo na sporni predmet:

-

Sodie odkloni pravno pomo tujemu sodiu, e prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. V tem primeru polje sodie, ki je pristojno za pravno pomo, po uradni dolnosti zadevo vrhovnemu sodiu v dokonno odloitev.

4.

visenost pravde (litispendenca) pravnomono razsojena stvar sodba na podlagi odpovedi sodna poravnava pravni interes pri ugotovitveni tobi

TEMELJNA NAELA CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA 1. Naelo zakonitosti

Pozitivne in negativne predpostavke pozitivne predpostavke so tiste, ki morajo biti podane, da je pravda dopustna, negativne predpostavke so tiste, ki ne smejo biti podane, da je pravda dopustna.

v irem pomenu: sodia sodijo po ustavi in zakonih; v CPP: procesni subjekti lahko opravljajo le tista dejanja, ki jih predvideva zakon in v obliki, ki jo predvideva zakon.

2.

Naelo dispozitivnosti in oficialnosti postopek se zane, tee in zakljui po volji strank (n. dispozitivnosti); postopek se zane, tee in zakljui po uradni dolnosti (n. oficialnosti);

5.

Splone in posebne predpostavke splone morajo obstajati ves as spora posebne pa se nanaajo na posamezna dejanja oz. faze postopka.

Kje sta naeli uveljavljeni v ZPP? Naelo dispozitivnosti: prosto razpolaganje z zahtevki (3. l. ZPP), dolobe o umiku, odpovedi in spremembi zahtevka, pripoznavi in poravnavi v postopku,

6.

Absolutne in relativne procesne predpostavke na absolutne mora sodie paziti po uradni dolnosti ves as postopka, relativne upoteva le na ugovor stranke.

Nepravi (relativni) predpostavki sta npr. sklenjen arbitrani dogovor in tonika varina. PRAVNA POMO Sodia si v doloenih primerih dajejo med seboj pravno pomo tako, da opravijo posamezna procesna dejanja sodia, ki sicer v zadevi ne odloajo. Obiajno se nanaa na izvajanje dokazov. Sodia dajejo tudi tujim sodiem pravno pomo v primerih, ki jih doloajo mednarodne pogodbe, in tedaj, e velja glede pravne pomoi vzajemnost. e se dvomi o vzajemnosti, daje pojasnila ministrstvo, pristojno za pravosodje.

t.i. materialne procesne dispozicije Loimo e procesne dispozicije: - to so tista dispozitivna dejanja, ki se nanaajo samo na procesualna vpraanja (npr. dogovor o mirovanju postopka). Dispozitivnost strank pa je omejena: A. 1. Sodie ne prizna razpolaganja strank (3. odst. 3. len ZPP): ki nasprotuje prisilnim predpisom; 2. ki nasprotuje moralnim pravilom.

14


B.3.

V statusnih sporih (zakonski spori). Razpravno in preiskovalno naelo

ZPP omejuje naelo materialne resnice z oenjem in koncentracijo pravice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze za prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ostale dolobe ZPP zagotavljajo ugotovitev materialne resnice. Stopnje materialne resnice:

Nanaata se na vpraanje. Kdo zbira procesno gradivo (trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, pravna pravila). Stranke so tiste, ki priskrbijo procesno gradivo. Sodie sme upotevati samo gradivo, ki so ga predloile stranke (isto razpravno naelo). Sodie samo zbira procesno gradivo, ki ga upoteva v sodni odlobi (isto preiskovalno naelo). ZPP uvaja kombinacijo obeh nael. Sodie upoteva samo dejstva, ki so jih stranke navajale. Omilitev pravila omogoa t.i. materialno procesno vodstvo.

1. 2. 3. 4.

gotovost (najmoneja stopnja popolna skladnost subjektivne predstave z obstojeimi dejstvi) preprianje (o resninosti doloenega dejstva ne dvomi noben izkuen lovek) verjetnost (razlogi, ki govore za obstoj doloenega dejstva so moneji od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju) dvom (ne govorimo ve o materialni resnici. Razlogi, ki govore za obstoj doloenega dejstva so v ravnovesju z razlogi, ki govore proti njegovemu obstoju)

Za meritorno odloanje potrebujemo preprianje o pravno relevantnih dejstvih. 285. len ZPP Predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi za drug primeren nain, da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanaajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odlobo. Pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil in pravil loginega miljenja strankam ni treba dokazovati. Enako velja za pravna pravila (iura novit curia) sodie jih upoteva po uradni dolnosti. Preiskovalno (inkvizijsko naelo) pa je zlasti uveljavljeno v zakonskih sporih. 4. Naelo materialne resnice Izjeme od naela materialne resnice: pravnomonost pripoznava tobenega zahtevka zamudna sodba pripoznava dejstev 5. Naelo proste presoje dokazov

Sodnik na podlagi ocenjevanja posaminega dokaza, na podlagi ocenjevanja posaminega dokaza v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa , katera dejstva so resnina in katera ne. 8. len ZPP

Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev.

15


Katera dejstva se tejejo za dokazana, odloi sodie po svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Naelo kontradiktornosti Sodie da vsaki stranki monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars). V ZPP je uveljavljeno: z dolobami o vroitvi vlog pravili o poteku glavne obravnave Omejitve naela kontradiktornosti: izdaja plailnega naloga brez naroka vrnitev v prejnje stanje Kritev naela kontradiktornosti je absolutna bistvena kritev dolob postopka iz 8. toke 339. lena ZPP. 6. Naelo ustnosti in pisnosti Sodie sme za podlago odlobe vzeti le tisto procesno gradivo, ki ga stranke sodiu predloijo ustno na glavni obravnavi (n. ustnosti); Sodie sme za podlago odlobe vzeti le tisto procesno gradivo, ki ga stranke sodiu predloijo pisno (n. pisnosti).

ZPP uvaja t.i. eventualno maksimo (stranka ima pravico navajati nova dejstva in nove dokaze na prvem naroku za glavno obravnavo). 8. Naelo pomoi prava nevei stranki

Stranko, ki nima pooblaenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodie, katera pravdna dejanja lahko opravi. (12. l. ZPP). 9. 10. 11. Naelo neposrednosti Naelo javnosti Naelo vesti in potenja

e stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaenci z namenom kodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi obiaji, vestnostjo in potenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodie lahko izree denarno kazen ali druge ukrepe, doloene s tem zakonom (2. odst. 11. lena ZPP).

12.

Naelo prirejenosti postopkov

Sodia so, kadar odloajo o pravicah in pravnih razmerjih med seboj v poloaju prirejenosti. Vsak organ odloa v mejah svojih pristojnosti. N. prirejenosti se kae zlasti v vezanosti na pravnomone odlobe drugih organov in v sistemu reevanja predhodnih vpraanj. 1. Reevanje predhodnih vpraanj Predhodno vpraanje je tisto vpraanje, ki sicer samo ni predmet civilne pravde, od katerega reitve pa je odvisna odloitev o glavni stvari. 1. Kadar je odloba sodia odvisna od predhodne reitve vpraanja, ali obstaja kakna pravica ali pravno razmerje (predhodno vpraanje), pa o njem e ni odloilo sodie ali kaken drug pristojen organ, lahko sodie samo rei to vpraanje, e ni s posebnimi predpisi drugae doloeno. 2. Reitev predhodnega vpraanja ima pravni uinek samo v pravdi, v kateri je bilo vpraanje reeno.

ZPP poudarja naelo pisnosti. Kritev naela ustnosti je naeloma relativna bistvena kritev dolob postopka (sodie jo upoteva na predlog stranke), absolutna bistvena kritev je le tedaj, e je sodie izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. 7. Naelo pospeitve in ekonominosti postopka, naelo koncentracije

Sodie mora im hitreje in s im manjimi stroki izdati pravno in dejansko pravilno odlobo.

16


3. Sodie lahko odloi, da samo ne bo reevalo predhodnega vpraanja. Odredi prekinitev postopka in aka na odloitev na matinem podroju. Izjema: vmesni ugotovitveni postopek

5. e je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nijim sodiem, arbitrao ali drugim organom; 6. e so podane druge okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. 1-5 izkljuitveni razlogi. 6 generalna klavzula za odklonitvene razloge.

2.

Vezanost na pravnomone akte drugih organov Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kaken razlog izloitve iz 1. do 5. toke 70. lena zakona, mora prenehati s kakrnim koli delom v tej zadevi in to sporoiti predsedniku ali predstojniku sodia, ki mu doloi namestnika. e gre za izloitev predsednika ali predstojnika sodia, si ta doloi namestnika med sodniki tega sodia, e to ni mogoe, pa ravna po 66. lenu tega zakona. e sodnik ali sodnik porotnik misli, da so podane kakne druge okoliine, ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost (6. toka 70. lena), sporoi to predsedniku ali predstojniku sodia, ki odloi o izloitvi. Do odloitve predsednika ali predstojnika sodia lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja. e je sodnik izloen iz razloga po 6. toki 70. lena tega zakona, pravdna dejanja, ki jih je opravil, odkar je zvedel, da je podan ta izloitveni razlog, nimajo pravnega uinka. Izloitev lahko zahtevajo tudi stranke. Stranka mora zahtevati izloitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izloitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiem, e ni bilo obravnave, pa do izdaje odlobe. Stranka mora v zahtevi navesti okoliine, na katere opira svojo zahtevo za izloitev. Postopek izloitve: O zahtevi stranke za izloitev odloa predsednik ali predstojnik sodia. e zahteva stranka izloitev predsednika ali predstojnika sodia, odloi o izloitvi predsednik neposredno vijega sodia. O zahtevi strank za izloitev predsednika vrhovnega sodia odloa obna seja tega sodia.

e je matini organ o predhodnem vpraanju e odloil, je civilno sodie na tako odloitev vezano. PROCESNI SUBJEKTI So organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom doloenih pravic in dolnosti. Glavni procesni subjekti: sodie in stranke. Pomoni procesni subjekti: prie, izvedenci, IZLOITEV SODNIKA izkljuitveni razlogi (iudex inhabilis) odklonitveni razlogi (iudex suspectus)

Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike funkcije (70. len ZPP): 1. e je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec, e je s stranko v razmerju soupravienca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali e je bil v isti zadevi zaslian kot pria ali izvedenec; 2. e je stalno ali zaasno zaposlen pri stranki ali e je drubenik v drubi z neomejeno odgovornostjo, komanditni drubi ali drubi z omejeno odgovornostjo ali tihi drubenik v tihi drubi, ki je stranka v postopku; 3. e je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do etrtega kolena, ali e je z njim v zakonu ali v svatvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne; 4. e je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaenca;

17


Preden se izda sklep o izloitvi, je treba dobiti izjavo sodnika ali sodnika porotnika, igar izloitev se zahteva; e je treba, se opravijo tudi druge poizvedbe. Zoper sklep, s katerim se zahtevi za izloitev ugodi, ni pritobe, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, pa ni posebne pritobe. Kadar se zavrne zahteva za izloitev vijega sodnika, je zoper sklep posebna pritoba.

Pravila o krajevni pristojnosti nam povedo, katero izmed ve stvarno pristojnih sodi je pooblaeno odloati v konkretnem sporu. Sistem krajevnih pristojnosti:

Ko sodnik ali sodnik porotnik izve, da se zahteva njegova izloitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi; e gre za izloitev po 6. toki 70. lena tega zakona, lahko opravlja nadaljnja dejanja.

1. 2.-

splona krajevna pristojnost (forum generale) posebne krajevne pristojnosti izbirne krajevne pristojnosti (forum electivum) izkljune krajevne pristojnosti (forum exclusive) podrejene (subsidiarne) krajevne pristojnosti

e je sodnik izloen iz razloga po 6. toki 70. lena tega zakona, pravdna dejanja, ki jih je opravil, odkar je stranka vloila zahtevo za njegovo izloitev iz tega izloitvenega razloga, nimajo pravnega uinka. Dolobe o izloitvi sodnikov in sodnikov porotnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce in zapisnikarje. O izloitvi strokovnega sodelavca in zapisnikarja odloa sodnik. PRISTOJNOST SODI 1. Sodna pristojnost (jurisdikcija)

e v zakonu ni doloena izkljuna krajevna pristojnost, je treba vloiti tobo pri sodiu splone pristojnosti. Izbirna krajevna pristojnost daje toniku monost, da vloi tobo pri sodiu splone pristojnosti ali pri sodiu posebne pristojnosti. Izkljuna krajevna pristojnost izkljuuje splono pristojnost (tonik nima izbire).

1.

Splona krajevna pristojnost

Pravila, ki povedo ali spada reevanje zadeve v sodno ali pristojnost kaknega drugega organa (npr. upravni organ). 2. Stvarna pristojnost

e ni z zakonom doloena izkljuna krajevna pristojnost kaknega drugega sodia, je za sojenje pristojno sodie, ki je splono krajevno pristojno za toeno stranko. V primerih, ki so doloeni v ZPP, je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo doloeno sodie. Za fizine osebe: Za sojenje je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima toena stranka stalno prebivalie. e je sodie Republike Slovenije pristojno za sojenje, zato ker ima toena stranka v Republiki Sloveniji zaasno prebivalie, je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima toena stranka zaasno prebivalie.

Pove katero sodie je pristojno za reevanje spora glede na vrednost spora (competentio ratione valoris) in glede na pravni temelj (competentio ratione causae). 3. Funkcionalna pristojnost

Pove, katero sodie odloa o pravnih sredstvih. KRAJEVNA PRISTOJNOST

18


e ima toena stranka poleg stalnega prebivalia tudi zaasno prebivalie v kaknem drugem kraju in se da po okoliinah domnevati, da bo tam prebivala dalji as, je splono krajevno pristojno tudi sodie zaasnega prebivalia toene stranke. Za pravne osebe: Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je njihov sede. e nastane dvom, velja za sede kraj, kjer so njihovi organi upravljanja. 2. Izbirne krajevne pristojnosti

doloba prvega odstavka tega lena pa tudi v sporih o regresnih odkodninskih zahtevkih proti regresnim dolnikom. Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajaleve garancije Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi pisne garancije proti proizvajalcu, ki je dal garancijo, je poleg sodia, ki je splono krajevno pristojno za toeno stranko, pristojno tudi sodie, ki je splono krajevno pristojno za prodajalca, ki je ob prodaji stvari izroil kupcu pisno garancijo proizvajalca. Pristojnost v zakonskih sporih Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno poleg sodia splone krajevne pristojnosti tudi sodie, na obmoju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivalie. Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje oetovstva ali materinstva lahko vloi otrok tobo tudi pri sodiu, na obmoju katerega ima stalno oziroma zaasno prebivalie. Pristojnost po kraju, v katerem je podrunica pravne osebe Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podrunico zunaj svojega sedea, je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je ta podrunica, e izvira spor iz pravnega razmerja s to podrunico. Pristojnost za tuje osebe, ki poslujejo v Republiki Sloveniji Za sojenje v sporih zoper tujo fizino ali pravno osebo, ki izvirajo iz njenega poslovanja v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je v Republiki Sloveniji njena podrunica ali prebivalie oziroma sede osebe, ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov. Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij Dokler zapuinski postopek ni pravnomono konan, je za sojenje v sporih iz dednopravnih razmerij in v sporih o terjatvah upnika proti zapustniku poleg sodia splone krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodie, ki vodi zapuinski postopek, oziroma sodie, na obmoju katerega je sodie, ki vodi zapuinski postopek.

Pristojnost za sospornike e je z isto tobo toenih ve oseb pa zanje ni krajevno pristojno isto sodie, je pristojno sodie, ki je krajevno pristojno za enega izmed toencev; e so med njimi glavni in stranski zavezanci, pa sodie, ki je krajevno pristojno za kaknega glavnega zavezanca. Pristojnost v sporih za zakonito preivljanje e je v sporih za zakonito preivljanje toea stranka oseba, ki zahteva preivljanje, je za sojenje poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno oziroma zaasno prebivalie. Pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij e je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti, je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora. Pristojnost v odkodninskih sporih Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za kodo je poleg sodia splone krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je bilo storjeno kodno dejanje, ali sodie, na obmoju katerega je nastala kodljiva posledica. e je nastala koda zaradi smrti ali hude telesne pokodbe, je pristojno poleg sodia iz prvega odstavka tega lena tudi sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno oziroma zaasno prebivalie. Dolobe prvega in drugega odstavka tega lena veljajo tudi v sporih zoper zavarovalnico za povrailo kode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice,

Pristojnost po plailnem kraju

19


Za sojenje v sporih imetnika menice ali eka zoper podpisnika je pristojno poleg sodia splone krajevne pristojnosti tudi sodie plailnega kraja. Izkljune krajevne pristojnosti Pristojnost v sporih o nepremininah ali zaradi motenja posesti Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremininah, v sporih zaradi motenja posesti nepreminin ter v sporih iz zakupa ali najema nepreminin je izkljuno krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega lei nepreminina. Pristojnost v sporih o letalu in ladji e je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala pristojno sodie Republike Slovenije, je izkljuno krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. Pristojnost za spore v izvrilnem in steajnem postopku Za sojenje v sporih, ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvrilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvrilnega postopka oziroma med steajnim postopkom ali v zvezi s steajnim postopkom, je izkljuno krajevno pristojno sodie, ki vodi izvrilni ali steajni postopek, oziroma sodie, na obmoju katerega je sodie, ki vodi izvrilni postopek, oziroma sodie, na obmoju katerega se opravlja upravna izvrba. Pomone krajevne pristojnosti Pomona krajevna pristojnost v zakonskih sporih e je v zakonskih sporih pristojno sodie Republike Slovenije, zato ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie v Republiki Sloveniji oziroma zato, ker ima toea stranka stalno prebivalie v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie, oziroma sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno prebivalie. Vzajemna pristojnost za tobe zoper tuje dravljane e je v tuji dravi dravljan Republike Slovenije lahko toen pri sodiu, ki po dolobah tega zakona ne bi bilo krajevno pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost tudi za sojenje dravljanu te tuje drave pred sodiem Republike Slovenije. Doloitev krajevne pristojnosti po vijem sodiu

e zaradi izloitve sodnika sodie ne more postopati, sporoi okrajno ali okrono sodie to vijemu sodiu, vije sodie pa vrhovnemu sodiu, ki odloi, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodie z njegovega obmoja (nujna delegacija). Vrhovno sodie lahko na predlog stranke ali pristojnega sodia doloi drugo stvarno pristojno sodie, da postopa v zadevi, e je oitno, da se bo tako lae opravil postopek, ali e so za to drugi tehtni razlogi (delegacija iz razlogov smotrnosti). Doloitev krajevno pristojnega sodia e je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodie Republike Slovenije, vendar se po tem zakonu ne da dognati, katero sodie je krajevno pristojno, odloi vrhovno sodie na predlog stranke, katero stvarno pristojno sodie naj bo krajevno pristojno. Za odloanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine je na prvi stopnji krajevno izkljuno pristojno Okrono sodie v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehninimi izboljavami generalna delegacija). Sporazum o krajevni pristojnosti (prorogatio fori) e zakon ne doloa izkljune krajevne pristojnosti kaknega sodia, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodie, ki ni krajevno pristojno, toda le, e je to sodie stvarno pristojno. e zakon doloa, da je za sojenje v doloenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali ve sodi, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodi ali katero drugo stvarno pristojno sodie. Sporazum strank velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaa na doloen spor ali bodoe spore, ki bi morebiti nastali iz doloenega pravnega razmerja. Listino o sporazumu mora toea stranka priloiti tobi. Prorogatio expressa kadar med strankama obstoji izrecen sporazum. Prorogatio tacita- kadar je vloena toba pri nepristojnem sodiu, sodie se ex offo ne izree za nepristojno, toenec pa ne ugovarja. T.i. tiha prorogacija. Preizkus pristojnosti Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali spada odloitev o sporu v sodno pristojnost.

20


e sodie med postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie, temve kaken drug organ, se izree za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo. e sodie med postopkom ugotovi, da za odloitev o sporu ni pristojno sodie Republike Slovenije, se po uradni dolnosti izree za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo, razen v primerih, ko je pristojnost sodia Republike Slovenije odvisna od privolitve toene stranke, ona pa je v to privolila. Vsako sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Okrono sodie se lahko po uradni dolnosti izree za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodia ob predhodnem preizkusu tobe, na ugovor toene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tobo, pa do razpisa glavne obravnave. Zoper sklep okronega sodia, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni pritobe. Kadar senat med postopkom po uradni dolnosti ali na ugovor strank ugotovi, da gre za spor, ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodia, se nadaljuje postopek po pravnomonosti sklepa pred sodnikom posameznikom, in sicer, e je mogoe, pred predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. Sodnik posameznik je vezan na pravnomono odlobo, s katero se mu zadeva odstopi. e je odloil senat o sporu, ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik, se taka odloba ne more izpodbijati zaradi tega, ker je ni izdal sodnik posameznik. e sodnik posameznik med postopkom po uradni dolnosti ali na ugovor strank spozna, da bi moral spor razsoditi senat tega sodia, se postopek nadaljuje pred senatom. Zoper tak sklep sodnika posameznika ni pritobe. Kadar sodie ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, ustavi s sklepom pravdni postopek, e e ni izdana odloba o glavni stvari. Po pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiem. Dejanja, ki jih je opravilo pravdno sodie, ter izdane odlobe niso brez veljave samo zaradi tega, ker so bila opravljena oziroma izdane v pravdnem postopku. Sodie se lahko izree za krajevno nepristojno na ugovor toene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tobo, do razpisa glavne obravnave.

Sodie se lahko po uradni dolnosti izree za krajevno nepristojno le, kadar je kakno drugo sodie izkljuno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tobe. Spor o pristojnosti Po pravnomonosti sklepa, s katerim je izreklo, da ni pristojno, odstopi sodie zadevo pristojnemu sodiu. Preden odstopi zadevo pristojnemu sodiu, zahteva po potrebi izjavo toee stranke. Sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodiu, nadaljuje postopek, kot da bi se bil zael pred njim. Pravdna dejanja nepristojnega sodia niso brez veljave samo zaradi tega, ker jih je opravilo nepristojno sodie. e sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodiu, misli, da je pristojno tisto sodie, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakno drugo sodie, polje zadevo sodiu, ki naj rei spor o pristojnosti (negativni komepetenni spor), razen e spozna, da mu je bila zadeva odstopljena oitno pomotoma, ker bi morala biti odstopljena kaknemu drugemu sodiu; v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodiu in obvesti o tem sodie, ki mu jo je odstopilo. e je na pritobo zoper odlobo sodia prve stopnje, s katero je to izreklo, da ni krajevno pristojno, izdalo odlobo sodie druge stopnje, je na to odlobo glede pristojnosti vezano tudi sodie, ki mu je zadeva odstopljena, e je bilo sodie druge stopnje, ki je izdalo odlobo, pristojno za odloitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiema. Odloba sodia druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodia prve stopnje vee vsako sodie, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, e je sodie druge stopnje pristojno za odloitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiema. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii s svojega obmoja odloa vije sodie. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okronimi sodii z obmoja razlinih vijih sodi ter v sporih o pristojnosti med sodii razne vrste odloa vrhovno sodie. V sporu o pristojnosti se sme odloiti tudi tedaj, ko se stranke pred tem niso izjavile o pristojnosti. Dokler se ne odloi v sporu o pristojnosti, je sodie, ki mu je zadeva odstopljena, dolno opravljati tista pravdna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlaati.

21


Zoper sklep, s katerim se odloi v sporu o pristojnosti, ni pritobe. Ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) Pristojnost se doloa po okoliinah, ki obstojijo v asu vloitve tobe. e se kasneje okoliine, pomembne za doloanje pristojnosti, spremenijo, te spremembe ne vplivajo na pristojnost. To pravilo velja brez izjeme za krajevno pristojnost. Za stvarno pristojnost pa to pravilo naeloma ne velja. Pojem stranke v civilni pravdi Materialnopravna koncepcija: stranka je nosilec pravic in obveznosti materialnopravnem razmerju. opuena Procesna koncepcija: Stranka je tisti, ki zahteva od sodia pravno varstvo doloene vsebine ter tisti, proti kateremu tonik zahteva pravno varstvo. Za stranko so pomembne tri sposobnosti: - sposobnost biti stranka, - pravdna sposobnost, - postulacijska sposobnost. Sposobnost biti stranka Je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Primerjamo s pravno sposobnostjo v materialnem pravu.

Kritev dolob o sposobnosti biti stranka pomeni absolutno bistveno kritev dolob pravdnega postopka (11. toka 339. len ZPP). Pravdna (procesna) sposobnost Je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka lahko opravlja procesna dejanja sama ali preko svojega pooblaenca. Pravdna sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. Tuj dravljan, ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje drave, pa pa je pravdno sposoben po zakonu Republike Slovenije, lahko sam opravlja pravdna dejanja. Zakoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko asa, dokler tuj dravljan ne izjavi, da bo sam nastopal v pravdi. Pravdno sposobne so tudi pravne osebe. Postulacijska sposobnost Je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko.

Ima jo vsaka fizina oseba. Ni pomembno ali je fizina oseba tudi poslovno sposobna. V pravdi je lahko stranka tudi nerojeni otrok (nasciturus). Tudi pravne osebe lahko nastopajo kot stranke v civilni pravdi. Pravdno sodie sme izjemoma, s pravnim uinkom v doloeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam zdruevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka, e ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti e imajo premoenje, na katero je mogoe sei z izvrbo. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka na katero pazi sodie ves as postopka po uradni dolnosti.

Obravnavamo jo po istih pravilih kot pravdno (procesno) sposobnost. Pri nas se pojavlja samo pri osebah, ki so nesposobne za opravljanje procesnih dejanj, Zastopanje v pravdi Splono Zastopnik v civilni pravdi je oseba, ki v imenu in na raun stranke opravlja procesna dejanja. Dejanja zastopnika v civilni pravdi imajo neposreden uinek za in proti sami stranki. Loimo zunanje in notranje razmerje:

22


Notranje razmerje lahko temelji na zakonu, aktu dravnega organa ali na pogodbenem razmerju. Zunanje razmerje se pri zakonitih in statutarnih zastopnikih prav tako oblikuje na podlagi zakona, akta dravnega organa ali statuta. Pri pooblaencih pa se zunanje razmerje oblikuje na podlagi enostranske izjave volje pooblastila. Zakoniti zastopnik namesto zastopanega tudi oblikuje pravo voljo, medtem ko pooblaenec vasih voljo zastopanega le izraa, oblikuje pa tako voljo le v skladu z navodili zastopanega. Zakoniti zastopniki Pravdno nesposobne osebe morajo imeti zakonitega zastopnika. Mladoletne otroke po zakonu zastopajo stari (107. len ZZZDR). Stari zastopajo tudi polnoletnega otroka, e otrok zaradi telesne ali duevne prizadetosti ni sposoben skrbeti zase, svoje koristi in pravice in je iz teh razlogov podaljana roditeljska pravica. Skrbnik zastopa otroka, ki nima starev oz. Za katerega stari ne skrbijo. Skrbnik zastopa tudi osebo, ki ji je v celoti ali deloma odvzeta poslovna sposobnost. Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam, ali e je tako doloeno s tem zakonom, po pooblaencu vsa pravdna dejanja; e je za vloitev ali umik tobe, za pripoznanje tobenega zahtevka oziroma za odpoved tobenemu zahtevku, za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih doloeno, da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje, sme to storiti le tedaj, e ima tako dovoljenje. Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik, mora na zahtevo sodia dokazati, da je zakoniti zastopnik. e se zahteva za doloena pravdna dejanja posebno dovoljenje, mora zakoniti zastopnik dokazati, da ima tako dovoljenje. Kadar sodie ugotovi, da zakoniti zastopnik osebe, ki je pod skrbnitvom, ne kae potrebne skrbnosti pri zastopanju, sporoi to organu, pristojnemu za socialne zadeve. e bi zaradi opustitve zastopnika lahko nastala koda za tistega, ki je pod skrbnitvom, poaka sodie s postopkom in predlaga, naj se doloi drug zakoniti zastopnik. Zakoniti in statutarni zastopniki pravnih oseb

Drubo zastopajo osebe, ki so doloene z zakonom ali z aktom o ustanovitvi drube (zastopnik). Statut lahko omeji zastopnikova pooblastila na opravljanje doloenih dejanj. Pooblastila zastopnika in omejitve njegovih pooblastil se vpiejo v sodni register. Zaasni zastopniki e se med postopkom pred sodiem prve stopnje pokae, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toeni stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale kodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodie na predlog toee stranke toeni stranki zaasnega zastopnika. Sodie postavi toeni stranki zaasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: 1. e toena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika; 2. e si koristi toene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo; 3. e imata obe stranki istega zakonitega zastopnika; 4. e je prebivalie ali sede toene stranke neznan, pa toena stranka nima pooblaenca; 5. e je toena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vroitev. O postavitvi zaasnega zastopnika obvesti sodie brez odlaanja organ, pristojen za socialne zadeve, e je to mogoe, pa tudi stranke. Zaasnega zastopnika postavi sodie med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Stroke za postavitev zaasnega zastopnika zaloi toea stranka. e po vloitvi tobe nastanejo zgoraj omenjene okoliine na strani toee stranke, lahko sodie na predlog in stroke toene stranke postavi zaasnega zastopnika tudi toei stranki. Zaasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolnosti zakonitega zastopnika. Te pravice in dolnosti ima zaasni zastopnik od dneva postavitve in vse do takrat, dokler toena stranka ali njen pooblaenec ali toea stranka ali njen pooblaenec ne nastopi

23


pred sodiem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoi sodiu, da je postavil skrbnika.

Pooblaenec je oseba, ki v imenu in na raun stranke v mejah pooblastila opravlja procesna dejanja. Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaencu, vendar pa lahko sodie zahteva od stranke, ki ima pooblaenca, naj se pred sodiem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi.

Pomen zakonitega zastopanja v civilni pravdi Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaenec. e sodie ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od toee stranke, naj popravi v tobi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Prav tako sodie zahteva, kadar ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, e je to potrebno, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. Sodie lahko da stranki rok za odpravo navedenih pomanjkljivosti. Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti, se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za stranko kodljive posledice, e bi se odloila. e se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali e brez uspeha pretee dani rok, razveljavi sodie s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; e pa so pomanjkljivosti take, da onemogoajo nadaljnjo pravdo, zavre tobo. Zoper sklep, s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, ni pritobe. Kritev pravil o zastopanju je tudi absolutna bistvena kritev dolob pravdnega postopka iz 11. toke 339. lena ZPP, na katero pazi pritobeno sodie po uradni dolnosti. Kritev je lahko tudi razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti in obnovo postopka. Pooblaenci

Stranka, ki jo zastopa pooblaenec, sme vselej priti pred sodie in dajati izjave poleg svojega pooblaenca. Zunanje razmerje se ustanovi z izdajo pooblastila. V postopku pred okrajnim sodiem je lahko pooblaenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. e sodie ugotovi, da pooblaenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na kodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. V postopku pred okronim, vijim in vrhovnim sodiem je pooblaenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniki dravni izpit. Za zastopanje pred sodiem se lahko pooblasti tudi odvetnika druba. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaencu, ki je odvetnik. Doloba prejnjega odstavka ne velja v primerih, e ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniki dravni izpit. Poloaj pooblaenca v pravdi Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni uinek, kakor e bi jih opravila sama stranka. Stranka lahko spremeni ali preklie izjavo svojega pooblaenca na naroku, na katerem je bila dana. e je pooblaenec priznal kakno dejstvo na naroku, na katerem stranka ni bila navzoa, ali ga je priznal v vlogi, pa stranka to priznanje pozneje spremeni ali preklie, presodi sodie obe izjavi v smislu drugega odstavka 214. lena ZPP. Obseg pooblastila doloi stranka. Stranka lahko pooblasti pooblaenca samo za doloena dejanja ali pa za vsa pravdna

24


dejanja. e da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natanneje doloila njegove pravice, ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: 1. opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa vloiti tobo, jo umakniti, pripoznati tobeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vloiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati zaasne odredbe; 2. zahtevati izvrbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku; 3. sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroke; Prenehanje pooblastila 4. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. Za vloitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predloiti novo pooblastilo. Odvetnika lahko nadomea odvetniki kandidat, ki je pri njem zaposlen, pred okrajnim sodiem in v gospodarskih sporih pred okronim sodiem do vrednosti 2,000.000 tolarjev pa tudi odvetniki pripravnik, ki dela v njegovi pisarni. e stranka v pooblastilu ni natanneje doloila pravice pooblaenca, sme opravljati pooblaenec, ki ni odvetnik, s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tobe, za pripoznanje tobenega zahtevka ali za odpoved tobenemu zahtevku, za sodno poravnavo, za odpoved ali umik pravnega sredstva, ter za prenos pooblastila na drugega. Stranka da pooblastilo pisno. S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala. Stranka, ki ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. e se da v takem primeru pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, morata biti navzoi dve prii, ki se na pooblastilu podpieta. e sodie dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloi overjeno pooblastilo. Zoper tak sklep ni pritobe. Pooblaenec mora predloiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju. Sodie lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko zaasno oseba, ki ni predloila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloi, da v doloenem roku predloi pooblastilo ali izkae odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Pooblastilo, ki ga je dal steajni dolnik, preneha, ko nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka. Stvarna in procesna legitimacija Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), e je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nana civilni spor. Stvarna legitimacija se nanaa na vpraanje utemeljenosti tobenega zahtevka. Pravdno upravienje, procesna legitimacija (legitimatio ad procesum) pa pomeni, da pripada stranki upravienje sproiti konkretni spor. Stranka lahko pooblastilo kadar koli preklie, pooblaenec pa ga lahko kadar koli odpove. Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodiu, pred katerim tee postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka, ko se ji naznani. Po odpovedi pooblastila je pooblaenec dolan e en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, e je treba odvrniti kakno kodo, ki bi lahko nastala zanj v tem asu. e je pooblaencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben, ali e je zakoniti zastopnik razreen, ima pooblaenec e naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedi oziroma novi zakoniti zastopnik preklie pooblastilo. Dokler ne potee rok za predloitev pooblastila, odloi sodie izdajo odlobe; e pa pretee ta rok brez uspeha, nadaljuje postopek, ne da bi upotevalo dejanja, ki jih je opravila oseba brez pooblastila. e pooblaenec v roku, ki ga je doloilo sodie, ne predloi pooblastila za vloitev tobe ali pravnega sredstva, sodie tobo oziroma pravno sredstvo zavre. Sodie mora med postopkom ves as paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaenec, upravien za zastopanje. e ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaenec, ni upravien za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen e jih je stranka pozneje odobrila.

25


Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. e stranka nima procesne legitimacije sodie tobo zavre.

podpis vlagatelja.

Za vlogo, prejeto z uporabo telekomunikacijskih storitev, se teje, da jo je podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik. e vsebuje izjava kakno zahtevo, mora stranka v vlogi navesti dejstva, na katera jo opira, in dokaze, kadar je to potrebno.

Jezik v postopku Stranke in drugi udeleenci v postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiem uporabljati svoj jezik. e postopek ne tee v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeleencev v postopku, se jim na njihov predlog, ali e sodie ugotovi, da ne razumejo slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku, v njihov jezik ter ustno prevajanje listin, ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. Stranke in drugi udeleenci morajo biti poueni o tem, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiem v svojem jeziku po tolmau. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo, e izjavijo, da znajo jezik, v katerem tee postopek. V zapisnik se zapie, da so bili poueni in kaj so glede tega izjavili. Prevajajo tolmai. Vabila, odlobe in druga sodna pisanja se poiljajo strankam in drugim udeleencem v postopku v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodiu. Stranke in drugi udeleenci v postopku vlagajo sodiu tobe, pritobe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodiu v uradni rabi. e vloi stranka vlogo v jeziku, ki pri sodiu ni v uradni rabi, ravna sodie po dolobah 108. lena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge. Vloge, zapisniki in vroanje Toba, odgovor na tobo, pravna sredstva in druge izjave, predlogi in sporoila, ki se vlagajo zunaj obravnave, se vlagajo pisno (vloge). Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati: - navedbo sodia, - ime ter stalno oziroma zaasno prebivalie oziroma sede strank, - morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaencev, - sporni predmet, - vsebino izjave in e je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izroena sodiu v roku, ki je bil doloen za dopolnitev oziroma popravo, se teje, da je bila vloena pri sodiu tisti dan, ko je bila prvi vloena. e vlonik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodie zavre. e vlonik ne vloi zadostnega tevila izvodov vloge ali prilog, mu sodie naloi, naj v doloenem roku to stori. e vlonik ne ravna po tem nalogu, sodie vlogo zavre. Vloge, ki jih je treba vroiti nasprotni stranki, se morajo izroiti sodiu v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodie in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodie lahko vroi. To velja tudi za priloge. e je na nasprotni strani ve oseb, ki imajo skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaenca, se lahko izroijo vloge in priloge za vse skupaj v enem izvodu. Listine, ki se priloijo vlogi, so lahko v izvirniku ali v prepisu. e priloi stranka listino v izvirniku, jo sodie obdri, nasprotni stranki pa dovoli, da jo pregleda. Ko sodiu listina ni ve potrebna, jo na zahtevo vrne vloniku, vendar pa lahko zahteva, da priloi spisom njen prepis. e je listina priloena v prepisu, zahteva sodie na predlog nasprotne stranke od vlonika, naj predloi li

30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

Text of 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

MERITVE ZAPISKI PREDAVANJ - studentski.netstudentski.net/get/umb_fer_el1_mer_sno_zapiski_predavanj_01.pdf · Predgovor Za sprotni študij, ki je eden temeljnih ciljev bolonjskega

Zapiski predavanj iz Osnov Matematicne Analize

Zapiski predavanj

POSLOVNO KOMUNICIRANJE IN VODENJE - IC GEOSS · 1 1 MEHATRONIKA INFORMATIKA ELEKTROENERGETIKA POSLOVNO KOMUNICIRANJE IN VODENJE INTERNO GRADIVO – zapiski s predavanj – Ver. 9

DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanjds.fe.uni-lj.si/predmet/predavanja/Zapiski predavanj.pdf · 2012. 8. 27. · DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko •Ster, Ljubo Pipan

Računalništvo v kemiji (zapiski predavanj)

OSNOVNA MORALNA TEOLOGIJA - studentski.net · Osnovna moralna teologija Zapiski predavanj prof. Ivana Štuhca Pozitivne znanosti in moralna teologija Na moralno teologijo imajo največji

Bojan Kuzma ZAPISKI IZ PREDAVANJ - POLJA IN KRIVULJNI INTEGRALI · 2015. 3. 28. · ZAPISKI IZ PREDAVANJ - POLJA IN KRIVULJNI INTEGRALI (Zbirka Izbrana poglavja iz matematike, št

Ekonomika podjetja - zapiski predavanj podjetja – zapiski predavanj - 6 - splošni stroški ključ = * 100 osnova Fiksni in variabilni stroški so lahko direktni ali indirektni

Pravni Sistem in Institucije Evropske Unije - Zapiski s Predavanj

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE … · pravna zgodovina zapiski iz predavanj in knjige 2002/2003 - Živa zoriČ (91%) 1 - JUDIKATURA (izreki sodišč – sodišča

Zapiski predavanj iz Diskretne Matematike I

Ulj Fif Sl1 Bfs Sno Zapiski Predavanj 01

MATEMATIKA II - studentski.net · MATEMATIKA II zapiski predavanj Šolsko leto 2007 / 2008 Izvajalec Gregor Dolinar Avtor dokumenta Blaž Potočnik UREJANJE DOKUMENTA VERZIJA 01 REVIZIJA

Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo in promet seminarske … · 2011. 1. 4. · • [2] zapiski s predavanj ddr. Rudija Čopa predmeta Krmilja in regulacije • [3] Manoeuvring

Glavni naslov PPT predstavitve - scpet.si · Glavni naslov PPT predstavitve ŠC PET Višja strokovna šola – ekonomist – bančništvo zapiski predavanj – marec 2014 Predavatelj

Meritve-zapiski predavanj

Zapiski s predavanj (prof. Kambič)

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI - Študentski.net...PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Zapiski s predavanj 1) pravno vezana = pristojni organ bo odločil o pravici na podlagi zakonskih pogojev (npr

Zapiski predavanj - Fakulteta za matematiko in fizikohladnik/Tek/biozap.pdf3 I. DISKRETNA MATEMATIKA 1. Mnoˇzice, relacije, funkcije Mnoˇzice Mnoˇzice bomo oznaˇcevali z velikimi

Zapiski s Predavanj

Zapiski predavanj - fmf.uni-lj.sihladnik/ZgodMat/ZGODMAT.pdf · Stari Egipt in Mezopotamija · · · · · · · · 5 2. ... (v zvezi z grobovi v Dolini kraljev). Opomba. V zvezi

Zapiski predavanj pri predmetu Matematika 2 za fizike, FMF ...mrcun/preprints/mat2.pdf · iv KAZALO 3.1.1. Osnovnelastnostiskalarnegaprodukta 104 3.1.2. Ortonormiranebaze 105 3.1.3

TRŽENJE IZDELKOV VEGETARIJANSKE PREHRANEdiplome.fov.uni-mb.si/vis/12493Jeruc.pdf · marketinga in zapiski s predavanj, • metoda internega raziskovanja (desk research) – interna

Zapiski predavanj iz Algebre in Diskretne Matematike

Zapiski s predavanj predmeta Algoritmi in podatkovne ... · 5.2 Navadno izbiranje (Selection Sort) ... (heap) ... Bistvo algoritma: Ce x sodi v del med indeksoma l in r,

IVS ∙ CARITAS ∙ - Študentski.net - Vsi študijski …studentski.net/get/ulj_prf_pr1_dlp_sno_zapiski_01.doc · Web view2017-10-04 · zapiski s predavanj. Prvi del: TEMELJNA

KP Skripta %28izpiski Iz Knjige%2C Zapiski Iz Predavanj%29

ZAPISKI PREDAVANJ IZ PREDMETA - Laboratorij … PREDAVANJ IZ PREDMETA RAZSVETLJAVA Andrej Orgulan Osnove razsvetljave i Zbrano gradivo je nastalo na osnovi predavanj pri predmetu Razsvetljava

30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

Documents

30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

Text of 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5