Literatura: priloga, predavanja.Benko Vladimir: Zgodovina mednarodnih odnosov, 1997Rahten Andrej: Od Habsburške monarhije do panevropske unije, 2009

Izpit: Ustni2.rok: 03.07.2009

Primeri izpitnih vprašanj:1 Značilnosti Versajskega sistema2 Razvoj kolonialnih imperijev do 2 sv. Vojne3 Glavne razlike med doktrino realizma in liberalizma4 V čem je neorealizem drugačen od realizma

andrej.rahten@daad-alumni.de

1. Struktura mednarodne skupnosti2. Teorije mednarodnih odnosov

realizem in neorealizem liberalizem in neoliberalizem druge šole

3. Zgodovina mednarodnih odnosov4. Imperiji in kolonializem

1 ELEMENTI OZ. STRUKTURA MEDNARODNE SKUPNOSTI

1. Objektivni dejavniki – faktorji2. Subjektivni dejavniki – faktorji3. Interakcije – odnosi4. Mednarodnopravne norme

1. faktorji:a. Ozemlje; mednarodna skupnost temelji na delitvi prostora med državami; vpliva na

gospodarski razvoj (samozadostnost) in obrambo.b. Prebivalstvo (razlika v demografski strukturi)c. Znanost (kompas, atomska bomba-spremenita odnose v mednarodni skupnosti)d. Ideologija (francoska 1789 in oktobrska revolucija 1917, islam proti zahodu)e. Državna ureditev (totalitarna, demokratična), teza je da če so dve države liberalne

demokracije, se med sabo ne vojskujejo.

Teza liberalne šole: države se med seboj ne vojskujejo.

2. Subjekti oz. akterji(pogoja sta interes in dejavno vplivanje na odnose mednarodne skupnosti)a. Imajo interes in dejavno vplivajo na mednarodne odnose: države, medvladne

organizacije, nevladne organizacije, transnacionalke; izkazan interes in dejavno vplivanje na mednarodne odnose

b. Subjekti mednarodnega prava; nanje se pravne norme (pravice in dolžnosti) nanašajo neposredno: države in zveze držav

3. Odnosi: kooperativni in konfliktni (nasprotja in razreševanje nasprotij)-od indijske civilizacije do danes

1

4. Norme: urejajo odnose med državami (določajo pravila, vnašajo stabilnost v odnose v mednarodni skupnosti).

2 TEORIJE O MEDNARODNIH ODNOSIH

Temeljno izhodišče – razmišljanja o vojni in miru (teoretiki poskušajo razlagati, kaj pomeni za človeštvo vojna in kako se je izogniti):

Vojna in mir:- Antika: Polibij, Kautilja (Indijski mislec, dediščina teorije o mednarodnih odnosov), Tukidid

(Grčija-oče imperializma glavne šole mednarodnih odnosov-peloponeške vojne);- Srednji vek: Hobbs (mislec, ki je postavit temelje realističnega pogleda na mednarodne

odnose), Helvetius, Holbach, Avguštin in sholastiki, Tomaž Akvinski, Machiavelli, Erazem Rotterdamski, Grotius, Victoria, Vosquez, Suarez, Puffendorff

- Renesansa in novi vek: Leibnitz, Penn, Abbe de Saint-Pierre, Kant, Bentham, Rousseau, Proudhon, Comte, Constant, Saint-Simon;

- Vojna in mir v ospredju tudi v 19 in 20 stoletju.

Dileme vede:- Ali sploh obstoji teorija o mednarodnih odnosih?

Teorije ni, ker je sama skupek drugih disciplin. Sestoji se iz zgodovine, politologije, geografije. S sintezo se je izoblikovala sui generis kategorija.

- »pravilnost teorij« (ni identičnega primera med državami, razlaga se obstoječe stanje in preteklo stanje)

- Odnos do drugih znanstvenih panog; zgodovine, sociologije, politologije, geografije – sui generis /sinteza

- Odnos do politike

Razumevanje mednarodne skupnosti:- Je ni, edina resničnost v mednarodnih odnosih so države;- Obstaja kot vsota subjektov in povezav med njimi (institucionalno razumevanje);- Obstaja kot posebna oblika družbene organizacije s svojo posebno dinamiko (sociološko

razumevanje);

LIBERALIZEM

Liberalizem je teoretska reakcija na 1. svetovno vojno. Spodbudi dodatno razmišljanje o mednarodni skupnosti. Kako urediti mednarodne odnose, da se ne bo več ponovila grozota 1.sv. vojne.Iz nje v 20 stoletju izide cel kup teorij, šol in tez:

1. Prva teoretska reakcija na prvo svetovno vojno – predstavnika:a. Thomas Woodrow Wilson (1856-1924), Ameriški predsednik; 14 tez 1918 ; s 14

točkami lansiral v svet vprašanje drugačne ureditve mednarodnih odnosovb. Ralph Norman Angell (1872-1967), mislec, ki je postavil največje temelje

liberalistični šoli mednarodnih odnosov.

2. Dediščina:a. Immanuel Kant (1724-1804), nemški filozof; predstavlja enega prvih

liberalističnih glasnikov liberalističnih odnosov; razmišljanje o pravičnosti in … družbi

b. John Locke (1632-1704), drugačno pojmovanje odnosov med narodi (idealizem)

2

c. Jeremy Bentham (1748-1832), zaokroža trojko mislecev, ki predstavljajo dediščino.

3. Izhodišča:a. Človeška narava je dobra, vera v razum (kdor verjame v razum bo znal preprečiti

nastanek vojn)-zagovorniki liberalistične teorijeb. Ljudje res skrbijo predvsem zase, vendar imajo skupne interese, ki jih silijo v

povezovanje oz. sodelovanjec. Vojna ni neizogibna (če verjamemo v prvi dve tezi se vojni lahko izognemo)d. Vera v napredek, modernizacijo; vzpon ustavne/liberalne države

REALIZEM

1. Teoretska reakcija na liberalizem, predstavniki:a. Hans Morgenthau (1904-1980) postavil temelje sodobni realistični teorijib. Edward Hallett Carr (1892-1982), standard s področja teorije,c. Georga Frost Kennan (1904-2005) eden od klasikovd. Stanly Hoffman (1928)

2. Dediščina (klasični realisti):o segajo v antikoa. Tukidid (+395 pr. Kr.), pionir, predhodnik realistične teorijeb. Kautilja (283 pr. Kr.), svetovalec na Indijskem dvoruc. Niccolo Machiavelli (1496-1527), vsak vladar ima pravico da obračuna s svojimi

nasprotniki in poveča državo d. Thomas Hobbes (1588-1679) najpomembnejši predstavnik tega zavedanja – človeška

narava je usmerjena v tekmovalnost, krepitve moči na račun drugega in za prevlado nad drugimi

3. Analiza stanja:Teorija naravnega stanja - > vojna vseh proti vsem -> homo homini lupus (človek, človeku volk) -> odgovor na idealizem / utopizem / zgodnji liberalizem. Postane čez noč klučna teorija mednarodnih odnosov (Obnovljeni svet: Kisinger)

4. Izhodišča:a. Država je glavni akter, države niso enake;b. Pesimistični pogled na naravo človeka (človek ni dober in je globoko v sebi

tekmovalen in je pripravljen žrtvovati tudi svojega bližnjega);c. Konfliktnost mednarodnih odnosov, vojna kot način reševanja sporov (teorija

ravnotežja moči-države se ne odločajo za vojno);d. V ospredju nacionalna varnost, preživetje države (nacionalna varnost je glavna

naloga);e. Racionalno delovanje državnikov; ni prostora za moralo, ključen državni

interes(primarna varnost in inteligenca za racionalno delovanje državnikov, da so se sposobni tega lotiti na pravi način)

NEOREALIZEM- Oblikoval se je na podlagi realizma- V 90-ih letih prejšnjega stoletja se je oblikovala šola, ki se imenuje neorealizem- Prilagoditi dejstvo, da je svet drugačen leta 1945 kot 1995

3

1. Izhodišča; poskus rekonstrukcije, posodobitve realizma -> v središču strukture in ne akterji (npr. nevladne organizacije..)

2. Predstavniki:a. Kenneth Neal Waltz (1924-)b. John Mearsheimer (1947-), standardni pisec neorealistične šolec. Stephen Walt (1955-)

3. PrimerjavaRealizem Neorealizem

Interes države preživetje Preživetje Kako? povečati moč, ker je anarhija

večnapovečati moč, ker je anarhija večna

Kaj narekuje obnašanje v MO Človekova narava Struktura mednarodnega sistema

Nacionalni interes Racionalno oblikovan cilj odgovorne zunanje politike

Vnaprej določen, državam ga »predpiše« struktura mednarodnega sistema

NEOLIBERALIZEM

- Nastal kot odgovor na neorealizem- Povezan z zgodovino (20 let padca berlinskega zidu)- Bolj optimističen pogled na svet, sedaj bo svet drugačen

1. Odgovor na neorealizem -> vzpon liberalizma proti koncu hladne vojne; ni več SZ, komunizem razpada (zadnji totalitarni režim), vsi bomo živeli v demokraciji

2. Predstavniki:a. Robert O. Keohane (1941-)b. Joseph S. Nye (1937-), dve vrsti moči držav-avtor: soft power vs hard power.

ZDA lahko dominira svetu na dva načina s sodobnim orožjem-hard, ali preko »hollywooda« oz. s kulturo humanitarimi org. - soft). ZDA se mora posvetiti moči mehke veljave.

c. Charles Kindleberger (…-2003)

3. Izhodišča;a. Država osrednji, vendar ne edini akter; MO: več ravni+novi akterji (MO, medvladne in

nevladne organizacije in transnacionalne organizacije);b. Nove vsebine mednarodnih odnosovc. (vojaška) sila manj primerna, razen izjemd. Več sodelovanja v mednarodnih odnosih v MO, poudarjena vloga mednarodnih

organizacij-soft power, hard power-krepitev politike moči ene države ZDA

DRUGE ŠOLE

1. Zgodovinska-sociološka šola: Raymond Aron (1905-1983), vključil sociološke probleme v problematiko mednarodnih odnosov. Sociologija naj bi bila ključna.

2. Marksizem: Robert W. Cox (1926-), proletariat bo prevladal, ko bodo vladali delavci ne bo več vojn-razredna solidarnost

4

3. Feminizem: poskuša od Hobbsa naprej vnesti neko novo dimenzijo. Ena ključnih sodobnih šol, ki poskuša v moško reševanje sporov vnesti nov dimenzijo, izkušnje kažejo da je pomanjkanje žensk v politiki vzrok za več vojn

4. »konec zgodovine«; Francis Fukuyama (1952-), je napovedal, da se bo zgodovina končala, ker je Berlinski zid padel, in da bo po svetu prevladala liberalna demokracija (to ne drži-vojna v BIH).

5. »trk civilizacij« Samuel Phillips Huntington (1927-2008) prvi po razpadu bipolarne ureditve ugotovil, kje bodo spopadi po padcu Berlinskega zidu oz. kje bodo glavni ideološki spopadi v prihodnosti. Imeli bomo spopad civilizacij obarvan z religijami (islam, september 2001). Osnovna njegova predikcija je bila zadeta zelo natančno.

3 MEDNARODNA SKUPNOST IN MEDNARODNI ODNOSI – MEDNARODNA ZGODOVINA

1. TEORETSKI IN METODOLOŠKI PRISTOPI PRI PROUČEVANJU MEDNARODNE ZGODOVINE

a. Narodna/mednarodna zgodovinai. Težko razumeti boksarsko vstajo (1900) in mednarodno vojaško intervencijo

brez poznavanja kolonialnih ambicij velesilii. Težko razložiti nacifikacijo Nemčije in silovit razvoj vojaške industrije brez

razumevanja ??????

b. »Primat zunanje politike«: diplomatska zgodovina(berlinski kongres 1878-določili meje na Balkanu. Srbija in Črna gora postali subjekt mednarodnega prava, postali akter po sklepu te konference (Otto von Bismarck in predstavnik habsburške monarhije –nadzor)

i. Od začetkov zgodovinopisja v središču pozornosti državniki, diplomati, vojskovodje

ii. V 19. Stol. Institucionalizacija in profesionalizacija diplomacijeiii. Lepold von Ranke: Die grossen machte (1833)-velike velesile. Je eden od

ključnih očetov zgodovinopisja in diplomacijeiv. A:H:L: Heeren Handbuch der Geschichte des europaischen Staatensystems

und seiner Kolonien (1809-ilirske province)v. Montau Borrows: The History of the Foreign Policy of Great Britain (1897)

vi. Čas med obema vojnama – zlata doba diplomatske zgodovine

c. International History – mednarodna/meddržavna zgodovinai. Paul Kennedy: The rise and fall of the great powers

ii. Po 1945 namesto vojn in diplomatskih preigravanj pozornost preusmerjena h kulturi, gospodarstvu, družbenemu razvoju, duhovnim tokovom, enakosti med spoloma

iii. Diplomatski zgodovini očitana rigidnost?????iv. ?????v. V slovenščini terminološka nedoslednost V.P. Potemkin: Zgodovina

diplomacijevi. Zgodovina diplomacije = razvoj metod in institucij diplomacije (prevod

1947/48); (pogajanje, metode.. je veščina)vii. Diplomatska zgodovina = prikaz politike velesil z diplomatskimi viri (učil

Ranke; depeše, note to so viri..)viii. Sir Daniel Stevenson: prva katedra za mednarodno zgodovino na London

School of Economics (1932)

5

ix. A.J.P. Taylor: The Struggle for Mastery in Europe (1954-boj za prevlado v Evropi) – upoštevati socialne, ekonomske vire politike, psihologijo in imidž voditeljev, javno mnenje idr. Nastopal na radiu.

x. Wisconsinska šla – poudarjanje ekonomske determinantexi. Paul Kennedy: The rise and fall of the Great Powers (1987)

xii. Konec 70 let 20 stoletja veda doživi svojo finalno afirmacijo

d. Globalna zgodovina (have a coke=coca cola)i. Medvladne organizacije (IGO) društvo narodov, OZN

ii. Nevladne organizacije (NGO)iii. Regionalne skupnosti (EU)iv. Multinacinalna podjetja – transnacionalke

2. POSLEDICE PRVE SVETOVNE VOJNE

a. Prvi globalni spopad (Viljem II doseže prevlado)i. Imperializem

ii. Kolonialna tekmaiii. Vzpon nacionalizmoviv. Weltpolitik (Viljem II. nemško cesarstvo)v. Pax Britanica-gre za britanski mir (ključna globalna sila – britanski imperij),

Nemčija jo s svojo Weltpolitik izzovevi. Do 1914 boj imperijev za prevlado v kolonijah

vii. Stranska bojišča, npr. intervencija Francozov v Mehiki (1864) in postavitev Maksimiljana Habsburškega za cesarja Mehike

viii. Do 1914 nikoli vse svetovne velesile skupaj vpletene v spopadix. Kanadčani v Francijix. Avstralci in Novozelandci pri Galipoliju Turčija (ANZAC)

xi. Indijci v Franciji in Bližnjem vzhoduxii. Afričani v Franciji

xiii. Pomorska vojna: bitka pri Falklandih (08.12.1914)xiv. Neusmiljena podmorniška vojna na Atlantiku (Nemčija in Britanija)

b. Razpad štirih imperijevi. Carstvo Romanovih (Car Nikolaj II – Rusija)

ii. Habsburško cesarstvo (Karl prvi)iii. Osmanski imperij (Habdeti VI, kot posledica 1.sv. vojne sultanat ugasne,

pride Ata Turk)iv. Hohenzollernski reich (Viljem II – pruska dinastija-Nemčija)

c. Razmerje sil na bojiščihi. Paul Hindenburg in Erich Ludendorff: Siegfrieden (zmagoviti mir). Moč

vojaške sile-sta simbol nemškegaii. Separatni mir v Brest-Litovsku (3.3.1918): umik Sovjetov iz vojne, konec ruske

oblasti nad baltskimi državami, Ukrajino, Poljsko in Finskoiii. Iz vojne izločeni Italija, Romunija in Srbijaiv. Ludendorff pošlje na zahodno fronto 192 divizij, 30 več kot antanta

Prebivalstvo, demografski faktorji so ključni:- Nemčija: mobiliziranih 13,2 milijona; padlih 1,8 mil; ranjenih 4,2- Rusija: mobiliziranih 15 milijona; padlih 1,7; ranjenih 4,9- Francija: mobiliziranih 7,9 milijona; padlih 1,4; ranjenih 2,5

6

- Velika Britanija: mobiliziranih 5,7 milijona; padlih 1; ranjenih 2,3

v. Nemške čete v odnosu do sovražnikov in zaveznikov na področju vojaške taktike in sposobnosti bojevanja pokazale superiornost

vi. Praktično same porazijo ogromno rusko armado, elitne avstro–ogrske čete izkrvavele v takoj v prvem letu vojne oz. v začetnih ofenzivah

vii. Nemške čete povsem izčrpajo Francoske in britanske enote? Ruske

d. Gospodarska tekmai. Hindenburgov program občutno poveča produkcijo orožja in streliva, vendar

zanemari druge dele gospodarstev zlasti kmetijstvoii. Britanska striktna pomorska blokada prekine dovoz surovin in hrane

centralnim silam, s čimer duši nemško močiii. Vstop ZDA v vojno z zajetnimi krediti, pošiljkami surovin in vojaškega

materiala ter s svežimi četami usodno nagne tehtnico v korist antanteiv. Že v prvem letu ZDA likvidirajo dolgove do Velike Britanije in Francije, ki

postaneta dolžnici ZDAv. ZDA od Britanije prevzamejo vlogo največjega posojilodajalca – finančni

center sveta se preseli v Wall streetvi. V Veliki Britaniji se kot posledica preusmeritve gospodarstva v vojaške

namene zmanjša proizvodnja industrijskih izdelkov kar občutno zmanjša izvoz na tradicionalne trge

vii. V Latinski Ameriki jo prehitijo ZDA, na Daljnem vzhodu pa Japonskaviii. 1913-1929 vrednost britanskega izvoza???? Ameriškega se podvoji,

japonskega pa potrojiix. Severozahodni industrijsko rudarski del Francije med vojno opustošenx. Nemško industrijsko Jedro nedotaknjeno

xi. Francija v velikih medzavezniških dolgovih in brez vračila ruskih dolgovxii. Demografsko neravnovesje: ogrožena 39 mil. Francozov proti 63 milijonov

Nemcev

3. VERSAJSKI SISTEM IN DRUŠTVO NARODOV

a. Pariška mirovna konferencai. Hobsbawn »človeštvo je preživelo. Vseeno pa se je velika zgradba civilizacije

19. stoletja sesedla v plamenih vojne, ko so se zrušili njeni stebri«ii. 18.1.1919 v Parizu zbranih 27 delegacij »zavezniških in pridruženih« sil

iii. Nemčiji sodelovanje pri pogajanju ni dovoljenoiv. »Svet štirih«, David Lloyd George (Velika Britanija), Victtorio Orlango (Italija),

Georges Clemenceau (Francija), Thomas Woodrow Wilson (ZDA)v. Versajski sistem 5 mirovnih sporazumov

a. 28.6.1919 z Nemčijo v Versailesu (Vidov dan, atentat BIH)b. 10.9.1919 z Avstrijo v St Germainuc. 27.11.1919 z Bolgarijo v Neuillyjud. 4.6.1920 z Madžarsko v Trianonue. 10.8.1920 s Turčijo v Sevresu

(Vse to so predmestja Pariza)vi. Nemčija izgubi 13% ozemlja pred vojno

vii. Ostala določila sporazuma z Nemčijoa. Francija zasede za 5 let Posarjeb. Zmagovalne sile si razdelijo nemške kolonijec. Levi breg Rena demilitariziran

7

d. Nemčiji prepovedano vzdrževanje armadee. Reparacije 126 milijard zlatih mark

viii. Sporazum s Turčijoa. Zreducirana na Anatolijo in ožineb. 15 letna uprava Grčije nad Smirno in JZ malo Azijoc. Neodvisna Armenija pod protektoratom VBd. Avtonomija Kurdov

b. Razdelitev mandatovi. Zmagovalne sile upravljajo mandate v imenu Društva narodov kot »skrbnice

civilizacije«a. A kategorija (najširša stopnja avtonomije)

a. Irak in Palestina (Velika Britanija); b. in Sirija in Libanon (Francija)

Obljuba, da bodo kmalu postali samostojna država. Leta 1932 Irak samostojna kraljevina, kjer so si Britanci zagotovili vojaška oporišča.

b. B kategorija ožja avtonomija pod društvom narodova. Kamerun - Francija, VB.b. Togo – Francija, VBc. Tanganjika - VBd. Ruanda Urundi - Belgijae. Namibija - Južnoafriška Unija

c. C kategorija brez nadzora društva narodov-na Daljnem vzhodu in Pacifiku

a. Nova Gvineja, Nova Irska, Nova Britanija – Avstralijab. Samoa – Nova Zelandijac. Kijaoučou – Japonska do 1922d. Marianski, Karolinski, Marshallovi otoki - Japonska

c. Očetje Društva narodovi. Leon Bourgeois: Le Societe des Nations (1908)

ii. Thomas Woodrow Wilson (Amerški predsednik): Covenant(zaveza) of the League of Nations; skušal implementirat v sklepih Pariške mirovne konference za nastanek društva narodov. (zgled protiškofovski sporazumi prezbiterijanskih skupnosti na Škotskem in v Angliji iz 17. stoletja)

iii. Edward Grey v pismu Edwardu Houseu (sept 1915): »Ali bi bil predsednik pripravljen predlagati, naj se ustanovi Društvo narodov, ki bi se zavezalo do bo nastopilo proti vsaki sili, ki bi prekršila pogodbo..«

iv. Special realtionship anglosaksonskih sil – še danes vlada na relaciji London – Washington. Pismo je prvi povod za ustanovitev posebnega odnosa med ZDA in VB, ki velja še danes. V mednarodnih skupnosti izražajo solidarnost druga z drugo.

v. Štirinajst točk – (8.1.1918) programski dokument, ki ureja odnose v mednarodni skupnosti

a. Ukinitev tajne diplomacijeb. Svoboda plovbe in trgovinec. Omejitev oboroževanjad. Nepristranska ureditev kolonialnih vprašanje. Restavracija Belgije, Romunije, Poljske, Srbije (omogočiti dostop do

morja)f. Avtonomni razvoj za narode v habsburškem in osmanskem imperiju

8

g. XIV. Točka ustanovitev »splošnega društva narodov, ki bi zagotavljalo medsebojne garancije glede politične neodvisnosti in ozemeljske celovitosti tako velikih kot malih držav

h.

d. »Novi red« proti »staremu«i. Po mnenju evropskih velesil bi morali mali narodi podreti svoje

osamosvojitvene težnje višjim interesom ravnotežja sil (primer: britanska podpora celovitosti osmanskega imperija do 1914)

ii. Wilson: demokratične države so že po definiciji miroljubne; ljudstva, ki bi jim bila omogočena samoodločba ne bi več imela motiva za konflikt

iii. Staro ravnotežje sil je treba zamenjati s skupnostjo siliv. Mednarodni sistem kolektivne varnosti zagotavlja????v. Robet Cecil: Društvo narodov – institucionalizirani klub velesil

vi. Harold Nicolson »V Pariz smo prišli prepričani, da bo ustanovljen novi red; vrnili smo se prepričani da je novi red prevaral starega«

e. Delovanje Društva narodovPakt Društva narodov 28.4.1919 (26) členov:

i. Generalna skupščinaii. Svet 5 stalnih sedežev (Britanija, Francija, Italija, Japonska, rezerviran za ZDA)

+ 4 nestalni – voljeni (6 od 1922) + 3 polstalniiii. Stalni sekretariativ. Stalno mednarodno sodišče (izdaja svetovalna mnenja)v. Mednarodni urad za delo

Generalna skupščina (prvič 15.11.1920):vi. Vsaka članica ima 3 delegate

vii. Načelni dogovor, da delegati niso predstavniki vlad se kršiviii. Zaseda vsako leto in nadzira finance

ix. Vprašanja glede groženj mednarodnemu miru lahko člani predložijo svetu ali skupščini (samo trije primeri: mandžurijska kriza, …)

Stalno mednarodno sodiščex. Skupščina izbere 11 (kasneje 15) sodnikov

xi. Izdaja svetovalna mnenjaxii. Do 1939 obravnavanih 66 primerov

xiii.xiv. 10. člen članice se zavežejo obrambi ozemeljske celovitosti

Članice se zavežejo obrambi ozemeljske celovitosti držav proti zunanji agresiji, svet predlaga način za izvršitev obveznosti.

xv. 16. člen govori o ekonomskih sankcijah, mehanizem je sprožen avtomatsko proti agresorju, revidiran 1921, ko je izločen avtomatizem

xvi. Odločitve v skupščini in svetu se načeloma sprejemajo s konsenzom

Uspešno rešeni primeri:o 1920 švedsko-finski spor o Ölanskih otokiho 1921 Jugoslovanko albanska trenjao 1923 krfski incident Italija Grčijao 1925 spor med Grčijo in Bolgarijo

Društvo je zadnji akt izdalo za izključitev Rusije.

9

Odpovedalo pa je v dveh ključnih krizah pred 2.sv.vojno.

Članstvo velesil: Vseskozi članici samo Francija in Britanija, ki imata prevladujočo vlogo Nemčija (1926-1933) Sovjetska zveza (1934-1939) Japonska (1919-1933) ZDA nikoli

Odbor društva za pospeševanje ciljev Lige narodov v Ljubljani (1927)- Janko Brejc- Leonid Pitamic- Andrej Gosar- Ivan Perne- Vladimir Miselj

f. IzolacionizemVzroki za opozicijo proti Wilsonu:

o Po vmesnih volitvah v kongres republikanci osvojijo večino 237:190o Razmejitev v senatu 49:47 za republikanceo Vpliv ameriških izgub med vojno : 112.000o V Pariz ni povabil nobenega senatorja in samo enega republikanca

Irreconcilables – »nepomirljivi« William E.Borah (Idaho) James A. Reed (Missouri) Robert M. Lafollette (Wisconsin)

o Zmerna republikanska skupina: Henry Cabot Lodge Wilson (10.7.1919), »Nobenega govora ne more biti o tem, ali bomo

prenehali obstajati kot svetovna sila. Edino vprašanje je, ali lahko zavrnemo moralno vodstvo, ki nam je ponujeno, ali bomo izpolnili ali zavrnili zaupanje sveta«

o 15.3.1920 glasovanje o ratifikaciji versajskega sporazuma 35:49 o 25.9.1919 po govoru v Pueblu ga je zadela kap.

Predavanje 18.05.2009

4. IMPERIJ IN KOLONIALIZEM

a. Berlinska konferenca in »prerivanje za Afriko«o Otto von Bismarck začne vzpon II. nemškega rajha, kar je nadaljeval Viljem II.o Afrika zadnja celina v tekmi velesilo Zgolj krščanski misijonarji in trgovci z obalnih enklav prodirajo po rekaho Priznavanje in zavetišča z lokalnimi veljakio 1879 Francozi z gradnjo železnice Dakar (Senegal) – dolina Gornjega Nila, sproži

tekmoo Prepričanje, da je Afrika neizkoriščen bazen surovino Odkritje nahajališč zlata in diamantov v Južni Afrikio Velesile spretno izkoriščajo tradicionalna rivalstva med afriškimi državamio Načelo solidarnosti in nevmešavanja med evropskimi kolonizatorjio Hiter razvoj vojaške tehnologije v Evropi

10

o 1889 začnejo izdelovati Maxim-gun – prvi visoko mobilni mitraljezo Konec 19. Stoletja evropske države zaprejo dostop do sodobnega orožja za afriške

državeo 1884 Bismarck razglasi protektorat nad Kamerunom, Togom in Namibijoo 1884 berlinska konferenca prizna Mednarodno zvezo Leopolda II. Kot legitimno

oblast v Kongu v zameno za prost dostop evropskih trgovcev in misijonarjevo Načelo »efektivne okupacije« - Bismarck želi preprečiti britanski način osvajanja v

obliki uveljavljanja neformalnih vplivnih sfer; po konferenci razglasi protektorat v osrčju britanske vplivne sfere v Vzhodni Afriki (Ruanda Urundi, Tanganjika)

b. Britanski imperijo Ni je celine na svetu, kjer ne bi imeli svojega oporišča oz. ne bi bili prisotni.o 19. stoletje je obdobje Pax Britanica.o Afrika: Sierra Leone, Zlata obala, Egipt, Sudan, Gambija, Nigerija, Kenija, Uganda,

Severna in Južna Rodezija, o Azija: Indijska podcelina, Malezija, Singapur, Hong Kongo Pacifik: Fidži, Severni Borneoo Latinska Amerika: Britanska Gvajana, Britanski Honduraso Dominioni (dežele belega človeka): Kanada, Kolonija Cape, Nova Zelandija, Nova

Funlandija, Južnoafriška unijao 1918 imperialna armada šteje 8,5 milijona mož:

- 5,7 Britanija (pade 702.000)- 1,4 Indija (64.000)- 630.000 iz Kanada (56.000)- 420.000 Avstralija (59.300)- 136.000 Južnoafriška unija (7000)- 129.000 iz Nove Zelandije- 57.000 (+932 nosačev/delavcev) iz Afrike

o Na ministrstvu za kolonije (Colonial Office) prepričani, da so temnopolti nezanesljivi v boju, vzpodbujanje temnopoltih za boj proti belcem pa bi lahko negativno vplivalo na avtoriteto krone v kolonijah po koncu vojne

o Avstralski vojak disciplinsko pristal na sodišču, ker je z britanskimi podelil steklenico whiskya

o Britanski vojak dobi 1 šiling dnevno, avstralski pa 5.o Jeseni 1914 nezadovoljni indijski vojaki prestavljeni v Mezopotamijoo 1917 ob sprejemu splošne vojaške obveznosti upori iv Quebecu; problemi s

pronemškimi Buri.o Oseba monarha glavni kohezivni faktoro Imperij povezuje monarh – kralj Jurij V (1910-1936)o Lloyd George vzpodbuja potovanja valižanskega princa Edvarda VIIIo 1919-1928 obišče Indijo, Kanado, Novo Zelandijo, Avstralijo, Nigerijo, Gambijo, Zlato

obalo, Kenijo, Ugando, Južno Afrikoo Ugotavlja, da Indijci niso sposobni samoupraveo Odkrito podpira belce v Kenijio 1918 Britanija z najmočnejšo letalsko industrijo na svetu mesečno proizvaja 4000

letalo 1923 ustanovljen Imperial Airwayso 1932 redni let London - Kaapstado 1939 tedensko iz Anglije 7 poletov v Egipt, 4 v Indijo, 3 v Vzhodno Afriko, 2 v Hong

Kong, Singapur in Avstralijo

11

o 1929 število radijskih sprejemnikov (slišijo svojega monarha v živo): Avstralija 299.000 Kanada 216.000 Nova Zelandija 41.000 Južna Afrika 16.800

o 1933 Jurij V. prvič nagovori podanike za Božič prek brezžičnega prenosa.

c. Beli dominioni-dežele belega človekao Od konca 18 stoletja pošiljanje kaznjencev v Avstralijoo Od srede 19 stoletja država vzpodbuja emigracijo socialno depreviligiranih v Novo

Zelandijo in Kanadoo 1834 zakon, ki nudi podporo emigrantomo 1891 zakon, ki daje ravnateljem pravico pošiljanja delinkventnih otrok v kolonijeo Dobrodelna društva podpirajo emigracijo otrok brez staršev; 1870-1930 jih odide v

Kanado 100.000o 1815-1914 iz Britanije 16 mil.emigrantov, od tega četrtina v ZDA, ostali v dominioneo 1839 lord Durham pripravi poročilo za Kanado, ki 1840 dobi parlamentarno

samoupravoo Sredi 19. stoletja vsi dominioni s parlamentarno vlado lastno zakonodajno oblast,

pravico delitve zemljeo Do 1871 dominione z izjemo Capea zapustijo »rdeči plašči« (britanski vojaki)o Pomik v smeri samouprave kolonij posledica whigovske (liberalci) miselnosti: v

gospodarstvu laissez faire, v politiki enake pravice za vse podložnike.o 1867 se Kanada, Nova Škotska in Novi Brunswick združijo v konfederacijoo 1855 nova Fundlandija dobi samoupravo, 1949 kanadska provincao Avstralska zveza: zahodna Avstralija, Viktorija, …o 1900 v dominionih 20% belega prebivalstva imperija; vsi prebivalci Avstralije in Nove

Zelandije rojeni tam

d. Indija – angrezi rajo Vzhodnoindijska družba obvladuje podcelino prek okrožnih sodnikov in pobiralcev

prek okrožnih sodnikov in pobiralcev davkov ter domačih princev, ki vladajo s pomočjo britanskih svetovalcev kombinacija neposredne in posredne uprave se ohrani skozi celotno britansko vladavino

o »avtoritarni paternalizem«, »benevolentni despotizem« - laboratorij za uveljavljanje britanskih liberalnih in evangeličanskih nazorov, ki stremijo k regeneraciji človeka

o Misijonarji vzpostavlja mrežo šol v britanskem stilu z angleškimi učbenikio Izvrševalci civilizacijskega poslanstva vidijo oviri v hindujski veri in sistemu kasto Spolni odnosi z domačinkami nemoralni; gen. David Ochterlony v Delhiju harem s 13

konkubinamio 1832 zarota v Bangaloreju: Britanci četverico upornikov privežejo na topovske cevi in

razstrelijoo 1857 upor v Meerutu: muslimanski sepoji zavrnejo uporabo nabojev z maščobo

svetih živali, zato jih častniki javno ponižajo; pokoli britanskih častnikov in njihovih družin; Badahur Šah razglašen za cesarja

o 1858 ukinjena Vzhodnoindijska družbao 1876 kraljica Viktorija cesarica Indijeo Uprava pod vodstvom podkralja neposredno podrejena londonski vladi in

parlamentu

12

o Podkralju asistirajo generalni guvernerji provinc, ki se opirajo na svete iz uradnikov in domačih princev

o Vstop v uradniško službo vezan za izpit – teoretično odprta vrata vsem izobraženim Indijcem

o Do 1885 pridobi univ. dipl. 8000 Indijcev, 500.000 jih maturira za na angleškim učnim jezikom

o 1883 želi podkralj razširiti jurisdikcijo lokalnih uradov tudi na Evropejce, zaradi odpora predlog umaknjen

o Negodovanje indijskih izobražencev se 1885 odrazi z ustanovitvijo Indijskega narodnega kongresa, ki ga imperialisti obtožijo separatizma

o Do 1940 prebivalstvo naraste na 280 milj. Sedmina je muslimanov, skoncentriranih na SZ in Bengaliji

o Rasna in religiozna nestrpnost; 1924 ulični prepir med muslimani in hindujskim dečkom v Daki povzroči večdnevne nemire

o Bal Ganghadar Tilak: obramba svetosti krav in poroke desetletnih deklic; zagotavljanje duhovne večvrednosti hindujske ali arijske civilizacije

o Mohandas Karmačand Gandhi – Mahatma »velika duša« : ideal tradicionalna agrarna družba, Gadžarati

o Med prvo svetovno vojno Indija prispeva 500.000 vojakov in 100 milijonov funtov v proračun

o Novembra 1914 Mehmed V. kot kalif pozove na džihad proti antantnim silam; poziv povzroči upore muslimanov

o 1917 Lloyd Georga želi razglasiti »samoupravo«, vendar zaradi nasprotovanja podkralja obljubi odgovorno vlado

o Curzon zagovarja veliki zemeljski blok od Sueškega prekopa do Indijeo 1919 minister za Indijo Edwin Montagu in podkralj lord Chelmsdorf izdata zakon za

vzpostavitev odgovorne upraveo Ustanovljenih 11 avtonomnih provinc, v katerih javno zdravstvo, izobraževanje in

kmetijstvo pokrivajo izvoljeni indijski ministrio 1918-1919 zaradi gripe umre 12 milijonov Indijcevo 1919 »Rowlattovi zakoni« ohranijo rigorozni Zakon o obrambi Indije (1915) in še

zaostrijo nadzor tiskao Gandhi opira uporništvo na »moči duha« oz. »moč ljubezni«, satyagraha;

6.4.1919 razglasi vseindijski dan žalovanja ki se sprevrže v nasilje, demonstranti napadajo Evropejce

o 13.4.1919 pokol v Amritsarju: v kaznovalni akciji generala Reginalda Dyerja v 10 minutah ubitih 379 Indijcev

o Montagu obtoži Dyerja »rasnega ponižanja«, Churchil obsodi »pošastni dogodek«o 1922 Gandhi prekliče kampanjo državljanske nepokorščine, vendar kot cilj ohrani

neodvisnost – svaradžo 1942 ima KP Indije samo 5000 članovo V 1930 za red skrbi 200.000 policajev in 194.000 vojakovo 1935 Zakon o vladi Indije ustanovi Indijsko federacijoo 1937 na volitvah v federativnih enotah dobi večino Indijski narodni kongreso Zaradi britanskih pritiskov, da se sultan v Carigradu odpove kalifatu, se okrepi

sodelovanje med hindujci in muslimanio 1930 muslimani zavrnejo sodelovanje v demonstracija Indijskega narodnega

kongresa v Kalkuti; v medsebojnih spopadih umre 400-500 ljudio Muslimanska liga: Mohamed Džinao 1940 Pakistan javno razglašen za cilj

13

e. Egipto 1801 Mohamed Ali (albanskega porekla) v imenu osmanske vlade prežene francoske

ekspedicijske sile – ustanovi sodobni Egipto Mohamed Ali uvede plačano uradništvo in poklicno vojsko o evropskih vzoriho Ne izboljša položaja revnih felahov (90% prebivalstva), ki trpijo revščino zaradi

visokih davkov in prisilne delovne mobilizacije, ki ji zdaj sledi še vojaškao V 1820 zasede Sudan, zaradi novačenja sužnjevo 1841 mu sultan podeli egiptovski pašaluk v trajno lasto V 1850 Britanci financirajo izgradnjo železnice Kairo-Aleksandrija, Francozi pa Sueški

prekopo 1869 odprtje Sueškega prekopa zmanjša pot med Indijo in Britanijo za 8000 km.o 1863 vnuk Mohameda Alija , Ismail se razglasi za kedivao 1976 prizna nezmožnost odplačevanja dolgov in bankroto 1879 ga Britanci in Francozi prisililo k odstopu in uvedejo nadzor nad financamio Egipt okupirajo Britancio 1881 egiptovka vojska izvede neuspešen državni udaro 1882 Britanija s privolitvijo Francije Egipt okupirao 1885 Muhamed Ahmad – Mahdi zasede Kartum in ubije upravitelja Charlesa

Gordona ki je osovražen pri muslimanskih voditeljih zaradi nasprotovanja suženjstvuo 1898 bitka pri Omdurmanu: Sudan anglo-egipčanski Kondominij

f. Bursko – britanska nasprotja (Južna Afrika)o 1806 Britanci med napoleonskimi vojnami zasedejo Rt dobrega upanja in ustanovijo

kolonijo Capeo S tem posežejo v provinco Kaap, ki jo 1652 ustanovili francoski in nizozemski Buri-

Afrikanerjio Britanci naletijo na 25.000 sužnjev; obsojajo burske plenilske pohode v notranjost in

kruto ravnanje s sužnjio Afrikanerji v skladu s kalvinistično teološko mislijo verjamejo, da jih je Bog poslal

vladati temu delu sveta, in da je bog sužnje ustvaril da delajo za njiho 1833 britanski parlament razglasi abolicijo sužnjevo 1834 Buri začnejo veliki pohod v notranjost, kjer se spopadejo s plemeni Ndebele in

Zuluo Buri ustanovijo republiko Natal, Transvaal in Svobodna država Oranjeo 1842 Britanija anektira Natalo 1854 Britanija prizna neodvisnost Transvaala in Oranjao 1854 Cape in Natal dobita izvoljeni parlament; volijo tudi bogatejši temnopolti in

mešancio 1871 v deželi Griqua odkriti diamant; sledi britanska aneksijao 1886 v Witwatersrandu (Transvaal) odkrijejo zlato; gospodarski center subsaharske

Afrike se iz britanskega Kimberliya preseli v Johannesburgo Z dohodki rudarske industrije Buri ustanovijo redno vojskoo 1877 Britanci anektirajo Transvaal, a jih Buri 1881 preženejoo V 1880-ih britanska vlada angažira multimilijonarja Cecil Rhodes, ki se zaradi zlata

spre s transvaalsko vladoo Cecil Rhodes privrženec socialnega darvinizma; verjame v usodo anglosaksonske

rase, da civilizira svet _ ZAČETEK RASIZMAo V 1880-ih za izkoriščanje surovin ustanovi družbe, ki so izkoriščale Afriška bogastvao 1876 – 1887 Britanci pokorijo države Pedi, Hoza in Zulu

14

o 1891 Rhodes postane premije kolonije Capeo 1884 predsednik Transavaala Paul Kruger obišče Berlin; »tako kot otrok išče podporo

matere«, Transvaal pričakuje zaščito od svoje mogočne domovine Nemčije in dinastije Honcvern

o 1885 Rhodes prepreči kopensko povezavo med Nemško Jugozahodno Afriko in Buri, tako da anektira Bečuanijo, ki povezuje, ki povezuje Cape z Zambezijo, bogato z rudami

o 1893 Rhodes premaga kraljestvo Ndebele in zasede Zambezijo, jo preimenuje v Rodezijo,

o Rodezijo Britanci razdelijo v severno – Zambijo, in južno – Zimbabve; koloniji naj bi postali novi središči masovne kolonizacije belega človeka

o 1914 v južni Rodeziji 34.000 belcev, ki vladajo 732.000 temnopoltim v rezervatiho Prisotnost Burov krepi rasne predsodke; zakon 1903 temnopoltega za posilstvo belke

kaznuje s smrtjoo V 1890 ih zaostritev nasprotij zaradi Krugerjeve politike do Uitlanderjev, evropskih

podjetnikov in delavcev, ki jim transvaalska vlada nalaga visoke davkeo V propagandni vojni britanski časopisi opisujejo bursko oblast kot nazadnjaško, napol

barbarsko, »srednjeveško rasistično oligarhijo«; Buri očitajo Britancem brezbožništvoo Britanci zahtevajo od Krugerjeve vlade, da izboljša položaj Britanske rudarske

industrijeo Novo leto 1896 »Jamesonov napad« Rhodesove čete pod vodstvom Leanderja Starrja

Jamesona vderejo V Transvaal, a jih Buri zajamejo; Rhodes pa se umakneo Viljem II. hoče proglasiti protektorat, pošlje telegramo 11.10.1899 Buri vdrejo v Britanske kolonijeo Britanija mobilizira 295.000 vojakov, ki do poletja zasedejo Pretorio in Johannesburgo Kruger zbeži v tujino, Buri nadaljujejo gverilsko taktiko z napadi na vojaške tabore in

komunikacijeo Lord Kitchener začne taktiko »požgane zemlje« požiga Burske kmetije, žene in otroke

pa zbira v koncentracijskih taboriščih, kjer jih umre na tisočeo 1902 sporazum v Vereenigingao Transvaalu in Oranju zagotovljena samouprava, z obljubo Britancev, da se ne bodo

vmešavali v urejanje pravic temnopoltiho 1910 Cape, Natal, Oranje, Transvaal se povežejo v Južnoafriško unijo

g. Bližnji vzhodo Vojni kabinet Lyorda Georgea:

- George Nathaniel lord Curzon- Leo Amery- Jan Christiaan Smuts- Mark Sykes

o 7.5. 1916 »Sykes – Picotov sporazum« razdeli Bližnji vzhod med Britanijo in Francijoo 2.11.1917 »Balufourjeva deklaracija« pismo voditelju britanskih Židov lordu

Rotschildu podpre cionistično gibanje Theodora Herzla (Der Judenstaat, 1896) temeljni dokument nastanka Izraela

o Britansko-hašemitsko zavezništvo (Fejzal – na Pariški mirovni konferenci 1919)o Junija 1916 se šerif Husein, glavar ultra-konzervativne hašemitske družine, ki po

tradiciji varuje Meko in sveta mesta Hedžasa, loči od Carigradao Zasluga gre vodji britanskih častnikov v Kairu Thomasu Edwardu Lawrenceu –

Arabskemu; »prvi arabski upor«

15

o Lord Hardinge – z vzpodbujanjem arabskih teženj ustvarjena »frankenštajnska pošast«

o 1.10.1918 Huseinov sin Fejzal vkoraka v Damask tik pred Britanci in junija 1919 skliče Arabski narodni kongres

o 7.3.1920 kongres razglasi kraljevino »Arabijo« in Fejzala razglasi za »kralja Arabcev« (Husein ostane kralj Hedžasa)

o Spomladi 1920 se »drugi arabski upor«razširi na Irako Marca 1921 na Kairski konferenci Lawrence obnovi britansko-hašemitsko

zavezništvo, Fejzal zasede prestol v Iraku, brat Abdulah pa v Transjordanijio Britanska vlada ne upošteva Lawrenceovih pozivov za konec okupacije Irakao 1922 v Iraku ustanovljena baza RAF (Royal Air Force): obrambni koncept »zračnega

nadzora« (Air Control)o Pozimi 1922/1923 RAF nevtralizira turški napad na Mosulo 1927 vlada Stanleyja Baldwina umakne večino vojakov, z izjemo RAF in indijskega

pehotnega bataljonao Nekaj mesecev po britanskem umiku vahabiti vdejo v Irak in terorizirajo šiiteo Britanci se opirajo na sunitsko elito, ki izključuje iz državne politike šiite, Kurde, Asirce

in druge manjšineo 1929 britanska vlada naznani umik za leto 1932o 1930 zaradi zatiranja šiitske vere pride do velike vstajeo 1933 pretežno sunitska iraška armada izvede pokol nad Asirci v severnem Irakuo 1939 iraška vlada se postavi odkrito na stran sil osi (Nemčija, Italija)o 1941 iraška vlada izvede pokol nad iraškimi Židi (tretji večji pokol)

h. Afganistano Habibulah -oče modernega Afganistana, Amanulah-voditeljao 26.9.1915 po 11.000 km ježe prispe v Kabul odprava nadporočnika Oskarja

Niedermayerja, ki izroči emirju Habibulahu pismo Viljema IIo Nemci vzpostavijo odlične stike z emirjevim sinom Amanulahom, antibritanskim

nacionalistomo 1919 Amalnulah prevzame oblast in si 1921 izbori popolno neodvisnosto 1926 razglašena kraljevina; Amanulah v okviru reform povabi nemške zdravnike,

učitelje in tehnikeo Zaradi odpora plemenskih voditeljev in islamskih skrajnežev se Amanulah umakne v

Evropoo 1933 Mohamed Zahir Šah po večletnih krvavih bojih postane kraljo 1973 s pomočjo Sovjetov zavlada »rdeči princ« Daud

i. Perzija - Irano Reza Kan (slika)o 1907 Rusija in Britanija razdelita interesni sferi v Perziji, ki ji vlada od 1977 dinastija

Kadžarovo 1920 pod vplivom oktobrske revolucije ustanovljena »Džilanska republika«, spor med

nacionalisti in komunistio 1921 Reza Kan po zgledu Turčije uvede vojaško diktaturoo 1924 Reza Kan vkoraka v Kuzistan in ukine avtonomijo arabskih plemeno 1926 Reza Kan odstavi Ahmeda Šaha in se da v skupščini razglasiti za šaha – dinastija

Pahlavi; 1935 država Irano 1941 Britanija in SZ zaradi pronemških simpatij prisilita Reza Kana k odstopu v korist

sina Mohameda Reze

16

o V 1920-ih ZDA in Mehika pokrivata 4/5 svetovne proizvodnje nafteo Koncesijo za črpanje nafte v Perziji dobi do 1961 Anglo-Persian Oil Company

j. Palestinao Weizmann in Fejzal na Pariški mirovni konferenci (naslov slike)o 1919-1923 iz Rusije, Poljske in Ukrajine zaradi pogromov pribeži v Palestino 35.000

Židovo 1890-1933 židovska posest se ob načrtni politiki odkupovanja arabskih zemljišč

poveča za 10-krato Islam po tradiciji izkazoval do Židov tolerantnosto 1920, 1921, 1929 v anti-židovskih demonstracijah mrtvih cca 900 priseljencevo Izboljšana zdravstvena oskrba pod britanskim mandatom poveča rodnost Arabcevo 1933 v Palestini ob 800.000 Arabcih le 200.000 Židovo Od 1933 zaradi nacističnega pritiska 150.000 Židov emigrira; 53.000 jih pribeži v

Palestinoo Sprva nacistične oblasti same sklepajo pogodbe z Židovskimi agencijami o preselitvi,

1935 izvedenih največ, 1225 transakcij v korist Židovo Pod nemškim vplivom se ponovijo pregoni v tradicionalnih antisimetskih okoljih

Poljski (emigrira 75.000), Madžarski, Romuniji in baltskih državaho 1933-1939 v Palestino prebeži 215.000 Židov, katerih število naraste na 475.000.o 1936 Arabska vstaja proti britanski oblastio Britanci vključijo RAFo Maja 1939 »bela knjiga«, mandat podaljša še za 5 let, omejitev židovske imigracije na

25.000 priseljencev; v novi državi naj bi imeli večino Arabci

k. Francoski imperijo 1920: 11,8 milijonov km2, 102 milijonov prebivalcev (nimajo Avstralije)o Stare kolonije:

Guadeloupe Martinik Francoska Gvajana St. Pierre in Miquelon Reunion Pondichery(pred francosko revolucijo)

o Kolonizacija - zdravljenje ranjenega nacionalnega ponosa po izgubljeni vojni s Prusijoo Teoretsko-ekonomske in politične filozofske podlage:

Charles Montesquie, l'esprit des lois (Duh zakonov) 1748: kolonije nudijo boljše trgovinske pogoje kot sosednje države, ki zahtevajo reciprociteto, za metropolo kolonije vir surovin in tržišče za manufakturne izdelke

Paul Leroy-Beaulieu (star 31 let), De la colonisation chez les peuples modernes (1874): »Narod ki največ kolonizira, je prvi narod, če to ni še danes, bo to postal jutri«

o 1816-1870 ustanovljenih 22 misijonarskih kongregacijo 1821 Charles Mounoir ustanovljeno zemljepisno društvo Francijeo 1862 l'econmist France, glavno glasilo zagovornikov kolonializma, urednik Jules

Duval: kolonizacija predstavlja »enega najbriljantnejših obrazov človeštva in eno najplemenitejših dejavnosti«; cilj je »globalna gospodarska enotnost«, kot nujni pogoj »družbeno harmonijo« med vsemi deli človeštva po celinah

o Lucian Anatole Prevost-Paradol, La France nouvelle (1868); medtem ko se je Francija zapletala v revolucije je Britanija postala globalna sila; Francija si mora ustvariti v

17

severni Afriki sredozemski imperij in povečati prebivalstvo na 80 do 100 milijonov; izvenevropski imperij »zadnji vir veličine«

o Paul Gaffarel, Les colonies franciases (1880); obnova tradicij kolonialne ekspanzije izhod iz dekadence

o Pierre grof Savorgnan de Brazza – »francoski Cecil Rhodes« (osvojil srednji Kongo)o Francis Garnier (v 1860 raziskuje Indokino); Francija ima Mission civilsatrice, da kot

»nosilka luči« osvobaja rase in narode, ki so še vedno zasužnjeni zaradi nevednosti ali despotizma

o 1867 Charles Martial Lavigerie »nadškof Alžira in Kartagine, primus Afrike«, francozi morajo v Afriki asimilirati afriško prebivalstvo in ga privede nazaj v krščanstvo in odvrne od barbarstva in islama; Alžirija ni nič drugega kot vrata, ki jih je odprla Božja previdnost na barbarski celini z 200 milijoni duš

o Lavigerie ustanovi redova belih bratov in belih sester ki nosijo oblačila a l'arabeo 1868 Lavigerie dobi apostolsko prefekturo zahodne Sahare in Sudanao 1881 vikar Tunizije – obnova antične cerkve

l. Francoska Afrika

o 1827 prekinitev diplomatskih odnosov med Alžirijo in Francijo zaradi starega dolga za Napoleonovo žito

o 1830 pod pretvezo boja proti piratstvu Francija napade Alžirijo, kjer vidi ozemlje za kolonizacijo in tržišče

o Muslimanski Arabci in Berberi se do 1847 upirajo pod vodstvom Abd el Kadra v gorah boji do 1879

o Intenzivna kolonizacija iz Francije, Španijeo 1871 kolonov 130.000, 1900 pa že 1 milijon (13% vsega prebivalstva)o Namesto islamskega uvedeno Francosko pravo,koloni zasežejo plantažeo Jules Ferry (premier 1880-1881, 1883-1885) »kolonialna politika je hči industrijske

politike«, »višje rase, ki imajo nalogo civilizirat nižje rase«o 1881 Francija pod pretvezo, da obmejna arabska plemena ogrožajo Alžirijo zasedejo

Tunizijo; Tunizija bey Mohamed VI. Z bordojsko pogodbo sprejme protektorato 1883 Madagaskar protektorat 1896 anektirano 1886 Komorski otoki – protektorato 1895 Senegal, Francoski Sudan (Mali), Gvineja, Slonokoščena obala združene v

Francosko Zahodno Afriko (Sedež v Senegalu-Saint Luise, od 1902 Dakar); od 1904 v federaciji še Mavretanija, Niger, Zgornja Volta (Burkina Faso)in Dahome (Benin)

o 1896 Džibuti anektirano 1910 Gabon, Srednji Kongo, Čad, Ubangi-Šari (Centralnoafriška republika) združeni v

Francosko Ekvatorialno Afriko (generalni guverner v Brazzavillu)o 1896 Kitchener začne pohod iz Egipta po Nilu v Sudano 1897 francoska vlada iz Srednjega Konga proti zahodu pošlje stotnika Jena-Baptista

Marchanadao Marchand 10.7.1898 prodre do Nila in izobesi zastavo na trdnjavi Fašodao 3.11.1898 francoska vlada ukaže umik

1899 v sporazumu Francija potrdi umik z območja Nila, Britanija pa ji prizna pravice do kotline Čadskega jezera

o 1860 v Maroko vkorakajo Špancio 1904 Francija in Britanija dosežeta sporazum, da ima Britanija proste roke v Egiptu,

Francija lahko zasede Maroko v podporo reform v gospodarstvu in financah, Španija pa obdrži Mellilo in Ceuto

18

o Marca 1905 se Viljem II izkrca v Tangerju in zahteva v Maroku svobodno trgovino za vse.

o Julija 1905 – aprila 1906 konferenca v Algecirasu: Formalno priznana neodvisnost maroškega sultana Mulaja Abdelaziza Ustanovljena maroška državna banka, ki jo nadzirajo Britanske, Francoske,

Nemške in Španske banke Francija in Španija pošljeta častnike za maroško policijo Mednarodno nadzorstvo nad carinami, ki jih pobirata Francija in Španija

o 1908 nastop sultana Mulaja Hafiza izkoristijo Francozi za zasedbo pokrajin ob meji z Alžirijo in Casablance; zaradi pomoči nemškega konzula v Casablanci pri pobegu šesterice dezerterjev tujske legije diplomatska kriza

o 1909 sporazum omogoči Nemcem enakopravnost v gospodarskih dejavnostih, Franciji pa so priznane posebne politične pravice v Maroku

o 1.7.1911 »Panterjev skok« v Agadir vplujeta topovnjača Panther in križarka Berlin, Nemci zahtevajo umik Francozov iz Konga, vendar zaradi intervencije Britanije pristanejo na manjši del Konga

o 30.3.1912 Maroko je razdeljen na Španski in Francoski protektorat, Tanger pa dobi mednarodno upravo

m. Francoska Indokina

Predavanje 25.5.2009

5. RAZMERJA SIL MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

a. Vzpon Japonske in kitajska državljanska vojnao Obnova »Meidži«, cesar Mucuhito (1868-1912)o Japonsko-kitajska vojna (1894-1895) sporazum iz Šimonosekija; Japonska dobi Tajvan

in koncesijo za izgradnjo železnic v J Mandžuriji, Koreja neodvisna kraljevinao Japonsko-ruska vojna (1904-1905) sporazum iz Portsmoutha; japonska dobi Port

Arthur, Južni Sahalin in nadzor ruskih železnic v Mandžurijio 1906 ustanovljena »kvantunška armada« v Mandžurijio Ideolog Išivara Kandži na podlagi študija svetovne zgodovine in budizma predvideva

apokaliptični spopad ZDA in Japonskeo Zagovarja okupacijo celotne Mandžurije zaradi rud in možnosti za kolonizacijo iz

Japonskeo 1912 abdikacija dinastije Qingo Zadnji cesar Henry Puyi do 1924 interniran, nato se umakne na Japonsko ozemljeo 1912 ustanovljena Kuominitag (KMT) ki ga do 1925 vodi Sun Zhongshano 1921 v Šhanghaju 12 komunistov (tudi Mao Zedong) ustanovi KPKo 1926 Jiang Jieshi poveljnik Narodne revolucionarne armadeo 1926-1928 »severna odprava« proti vojaškim velikašemo 1927 Jiangov »odbor za čiščenje« pobije več 10 tisoč komunistov; vlada v Wuhanu

odstavi Jianga in ustanovi svojo v Nankinguo 1928 Jiang zasede Pekingo 18.9.1931 »mandžurijski incident« Išivarove čete brez vednosti vlade Inukaija

Cujošija vržejo v zrak del proge pri mestu Mukden in zasedejo Mandžurijoo Začetek 2. svetovne vojne!!!!!o 1927 Mao v gorovju Kiangsi ustanovi prvo gverilsko cono odkoder širi komunistični

vpliv na podeželje

19

o 1932 ustanovljena država Mandžukuo , ki ji zavlada zadnji kitajski cesar iz mandžujske dinastije Puyi

o 15.5.1932 mornariški častniki ubijejo Inukaijao Konec parlamentarne vladavine na Japonskem; v vladah prevladujejo častnikio 1934-1935 Mao izpelje »dolgi pohod« na severozahod po 15.000 km pride od

100.000 mož na cilj v Jean 8.000o Japonci vojaške akcije opravičujejo kot del panazijske osvobodilne vojne proti

zahodnemu kolonializmuo Cilj je »velika vzhodno Azijska sfera blaginje«o 7.7.1937 v bližini mosta Marco polo južno od Pekinga sposad med japonskimi in

kitajskimi četamio Premier Konoe Fumimaro odobri napad večjih razsežnosti saj želi osvoboditi???o December/januar 1937 »posilstvo Nankinga« pobitih več 10 tisoč moških, množična

posilstva žensko Japonci želeli zbiti motivacijo Kitajcev in prisiliti Jianga k premirjuo Pokol poveže Jianga in Maao 1937 Jaonci potopijo na Jagceju ladjo Panay, ZDA zadovoljne zgolj z opravičilomo Poleti 1939 spopadi s Sovjeti na mejio Marca 1940 Japonska nadzira 300 milj. Kitajcevo Postavi vlado, ki jo vodi Jiangov rival iz KMT wang Jingweio Išvara proti nadaljevanju osvajanja Kitajske, ker želi hraniti moč za boj s Sovjeti in

ZDA

b. Nacistično-fašistična koalicijao Benito Mussolini obnova »Rimskega imperija« v Sredozemlju in Afrikio 1938 italijanska industrijska proizvodnja 2,8% svetovne, produkcija jekla 2,1%, železa

1%, premoga 0,1%o 1939 Italija razpolaga z največjo podmorniško floto na svetu (113)o 7.1.1935 rimski sporazum Mussolini-Lavalo Francija odstopi Italiji fezansko puščavo na meji z Libijoo Francija odstopi Italiji manjši pas Somalijeo Italija se odpove starim pravicam do Tunizijeo Francija dovolil Italiji zasedbo Etiopijeo 3.10.1935 Italija napade Etiopijoo Društvo narodoov razglasi ekonomski embargo (ne za jeklo, železo, baker, cink,

nafto)o 9.5.1935 italijanski kralj cesar Etiopijeo 25.10.1936 Hitler in Mussolini ustanovita »os Rim-Berlin«o Hitler prizna aneksijo Etiopijeo Razmejitev interesnih sfer v Jugovzhodni Evropio 1937 ima Nemčija 11,4 % delež v svetovni industrijski proizvodnji; Britanija 9,4 %;

francija le 4,5 %o 1938 delež nemčije že 13,2 % Britanija in Francija stagniratao 1937 gre 23,5% NP v Nemčij za obrambo, v Franciji le 9,1%, v Britaniji 5,7%o 1932 Nemčija izdela 36 letal, 1938 že 8295, 355 več od Britancev in 5132 od

Francozovo 1939 nemška pehota šteje 103 divizije 2,75 milijona vojakovo 1938 ima Nemčija 1% svetovnih rezerv zlatao Pomanjkanje železa, boksita, niklja

20

o Hitler želi nadoknaditi pomanjkanje surovin s sistematičnim plenjenjem osvojenih ozemelj

o Zunanje ministrstvo zagovarja kolonialni imperij v Srednji Afriki in oporišča v Atlantskem in Indijskem oceanu

o Hitler želi pokoriti predvsem Rusijoo Novembra 1936 Nemčija in Japonska podpišeta »antikominternski pakt« novembra

1937 pristopi Italijao 27.9.1940 »tripartitni pakt« Nemčija, Japonska in Italija si zagotovijo podporo pri

vzpostavitvi »novega reda«o ZDA uvedejo embargo na izvoz strateških materialov na Japonsko

c. Hitlerjevi načrti »novega reda«

o Hitlerjev glavni cilj je kolonizacija Vzhodne Evropeo Želi zgraditi imperij do črte Arhangelsk-Kaspijsko morjeo Oporišča na Bližnjem vzhodu, severozahodni Afriki in Azorih, s čimer bi ZDA prišle na

doseg nemških letalo Napad na Sovjetsko zvezo bi bil končan septembra 1941, sledil bi prodor v smer Irak

in Irano Jeseni 1941 zasedba Gibraltarjao Italija bi iz Libije napadla Egipt, Bolgarija in Turčija Sirijoo Hitler dolgo zagovarja sodelovanje z Britanskim imperijem, saj naj bi Angl-saksonci s

kolonizacijo velikega dela sveta opravili ppomembno delo, ki ga sam ne želi uničitio Pomorska politika Vilkjema 2 je bila napačnao Hitler Briitancem ponudi podporo pri obrambi kolonij???o Neville Chamberlain pripravljen vrniti Tanganiko, če bi to prineslo miro Churchil meni, da je Hitlerjev cilj uničiti floto Britanije, s čimer b postala lahek plen

Luftwafeo Hitler v delu »mein kampf« analizira britanski imperij in ugotovi da je britansko

bogastvo rezultat izkoriščanja stotin miljonov indijskih sužnjevo V drugi knjigi piše da Britanci niso zgradili železniškega omrežja, da bi zagotovili

Indijcem evropska transportna sredstva ampak za učinkovitejše izkoriščanje; ugovarja kritikom britanske uprave, da je ta sicer dobra, vendar je napačno pričakovati, da bodo Indijci spremljali tujo oblast z navdušenjem

o Britanija bo izgubila Indijo samo, če bo v njeni upravi prišlo do »rasne razgradnje«o 1937 Hitler v pogovoru z britanskim zunanjim ministrom Halifaxom »Gandhija ubijte,

če pa jih to ne bo prisililo k podložnosti, pobijte ducat voditeljev kongresa; in če to ne zadostuje, jih pobijte 200 in tako naprej, dokler ne bo vzpostavljen red«

o Junija 1942 Gandhi zapiše: » Nacistična sila se je dvignila kot boginja maščevanja, da kaznuje Britanijo za njene grehe pri izkoriščanju in zasužnjevanju azijskih in afriških ras«

o 28.4.1939 Hitler v Reichstagu izjavi, da njegovo zavzemanje za britansko-nemško prijateljstvo ni samo posledica čustev, ki izvirajo iz rasnega porekla dveh narodov, ampak tudi iz njegove ugotovitve, da je obstoj britanskega imperija pomemben za celotno človeštvo

o Hitler se ne sprašuje, na kakšen način je Britanija prišla do kolonij, gotovo tudi z uporabo sile in pogosto brutalnosti, vendar zgodovina upošteva samo obče dobro, ne pa metod za dosego slednjega

d. »Periferna strategija«

21

o 22.6.1940 premirje med Nemčijo in Francijoo 2.7.1940 v Vichiyu vlada: maršal Henri Phillippe Petain, zunanji minister Pierre Laval;

poveljnik flote Francois Darlano Hitler dovoli Vichijski vladi obdržati floto za obrambo kolonijio Vichiy Japonski dovoli uporabo pristanišč v Vietnamu, kar oteži zavezniško oskrbo

Jiangovih četo 3.7.1940 »oranski incident« Churchil ukaže bombardiranje francoske flote pri Mers-

el-Kebir, ker Darlan zavrne predajo ladij; potone ladja Dunkerque, v smrt potegne 1200 mornarjev

o Skozi Sirijo sile osi oskrbujejo iraške nacionalisteo 3.4.1941 Rašid Ali prevzame oblast v Bagdaduo 23.6.1941 Britanci in enote Svobodne Francije vdrejo v Sirijo in jo zasedejo v začetku

julijao Jeseni 1940 Hitler podpre koncept Joachim Ribbentropa velike kontinentalne

koalicije »od Jokohame do Španije«o 26.11.1940 Stalin pristane na »četvorni pakt«, a zahteva:

Umik Nemcev iz Finske Pakt z Bolgarijo Sovjetska oporišča v Ožinah Interesno sfero južno od Bakuja v smeri Perzijskega zaliva Odvzem japonskih koncesij za nafto in premog na severnem Sahalinu

o Franco noče podpreti načrta Felix o zasedbi Gibraltarjao 26.2.1941 Franco podpiše z Britanci pogodbo o Tangaerjuo 5.8.1940 Italijani vdrejo v Britansko Somalijo, Kenijo in Sudan; kmalu pregnanio Britanci napadejo Etiopijo in 5.4.1941 zasedejo Adis Abebo

e. Poseg ZDA v vojno

o Hitler predvidi invazijo ZDA v Evropa, vendar meni da bo pred tem osvojil Sovjetsko zvezo, v vmesnem času pa bi Američane zadrževali Japonci, ki jih sprva v rasni vojni kot »rumenokožce« podcenjuje

o 25.10-1941 italijanskemu zunanjemu ministru Cianu zaupa »Ena od naslednjih generaciji se bo morala soočiti s problemom Evropa-Amerika. Pri tem ne bo več šlo za Nemčijo ali Anglijo, za fašizem, nacionalsocializem ali nasprotujoče si sisteme, ampak za skupne interese celotne Evrope, sestavljene iz evropskega gospodarskega območja in njegovih afriških ozemelj«

o 1936 senatni odbor Geralda Nyeja ugotovi v poročilu, da je Wilson 1917 vstopil v vojno zaradi pritiska bankirjev in industrijalcev; nov val izolacionizma

o Robert Taft; zmaga komunistov bi bila nevarnejša od fašističneo Harry Truman;če SZ dobi vojno, bi bilo treba pomagati Nemčijio 1935-1939 »nevtralnostni zakoni«, če predsednik razglasi, da so določene države v

vojni, kongres razglasi embargo na izvoz orožja in prepoved posojilo 1939 uvedena »cash and carry« klavzula; predsednik lahko dovoli izvoz blaga

vojskujočim se državam, če plačajo v gotovini in dopeljejo s svojimi ladjamio 11.3.1941 kongres izglasuje Lend-Lease Bill v podporo Britaniji, s čimer omogoči

predsedniku, da po lastni presoji odobri kredite državam, katerih obramba je vitalna za ZDA

o 29.12.1949 med kramljannjem ob kaminu FDR oopzori, da bodo ZDA plačale visoko ceno, če zmagajo sile osi

o 1941 FDR v State of the Union Address podkrepi svoje stališče z definicijo demokratičnih svoboščin za katere naj bi se borili zavezniki

22

o 7.7.1941 ZDA preventivno zasedejo Islandijo, da se približajo Evropi in okrepijo nadzor nad premiki nemških podmornic v Atlantiku

o 13.4.1941 Japonska in ZSSR podpišeta pakt o nenapadanjuo 8.7.1941 v Moskvi podpisana sovjetsko-britanska pogodba o pomočio 28.7.1941 po sporazumu z Vchijsko vlado Japonci zasedejo Indokinoo 18.10.1941 odstopi Konoe, vlado prevzame obrambni minister Hideki Todžo, ki

zahteva od ZDA prekinitev pomoči Kitajski, priznanje interesov v Indokini in ukinitev trgovinskega embarga, razglašenega zaradi zasedbe Indokine; začnejo se pogajanja

o 14.8.1941 FDR in Churchill na krovu Prince of Wales podpišeta »atlantsko listino« - postavita temelje svetovne ureditve po zmagi nad nacizmom

o »Atlantska listina«: Proti vsem nasilnim ozemeljskim spremembam Za pravico narodov, da sami izberejo obliko vladavine Za splošno razorožitev Poslanica Stalinu

o 25.11.1941 Washington obveščen o pripravi napadao Predvidevanja o udaru na Filipine, Tajsko, Borneo; Pearl Harbor izključen zaradi

oddaljenosti Havajevo 27.11.1941 poveljstvu v Pearl Harborju naročeno, da se pripravi na vojnoo 7.12.1941 Japonci napadejo s 183 letali na 6 letalonosilkaho Poškodujejo 7 ladij, uničijo 187 letal in ubijejo 2403 Američaneo Letalonosilke na vajah; Japonci niso uničili skladišč goriva

f. Prevlada sil osi

o Japonske operacije do novega leta 1942: 8.12. napad na britansko Malezijo in dogovorno izkrcanje na Tajskem 10.12. izkrcanje na Filipinih in zavzetje oporišča ZDA Guam 16.12. izkrcanje na Borneu 20.12. zasedba otokov Wake in Mindanao 25.12. pade Hongkong 2.1.1942 pade Manila

o 18. 1. 1942 Nemčija, Japonska in Italija podpišejo dogovor o razdelitvi interesnih sfer, vključno z Indijskim oceanom in Sibirijo; Hotler pričakuje japonsko zasedbo Burme, Nemci pa bi Indijo ogrozili s prodorom prek Kavkaza in prisilili Britanijo k separatnemu miru

o Nemčija, Japonska in Italija ustanovijo tripartitini odbor za usklajevanje vojaških akcijo ZDA, Britanija, Avstralija in Nizozemska za obrambo Nizozemske, Vzhodne Indije

ustanovijo ABDAo Japonski imperij 1942:

23.1.Celebes in Borneo (N) 15.2. Singapur (VB) 20.2. Timor (N) 28.2. Java (N) 5.3. Batavija (N) 7.3.Rangun (VB) 8.3. kapitulacija Nizozemcev 10.3. Salomonski otoki 21.7. Buna in Gona (N. Gvineja) – vrhunec prevlade sil osi

o Japonci sprožijo v osvojenih kolonijah osvoobodilna gibanjao 1941 Ho Ši Minh ustanovi Demokratično osvobodilno fronto Vietnama

23

o 1942 Aung San ustanovi armado za neodvisnost Burme, ki sodeluje z Japonci

g. Afriški korpus

o Februarja 1941 začne delovati Afrika Korps Erwina Rommla, ki želi osvojiti Egipt in Suez in dobiti dostop do nafte

o Aprila prodre do meje z Egiptom, zasede pristanišče Bengazi in oblega pristanišče Tobruk

o 15.6.1941 Britanci s 750 tanki začnejo protiofenzivo za razbremenitev Tobruka; Rommel s 320 tanki (od tega 146 italijanskih zastarelih) zmaga, a mu ostane 100 tankov, zato se vrne na izhodišče iz marca 1941

o Egipčanski kralj Faruk simpatizira s silami osio 3.2.1941 Britanci napadejo kraljevo palačo v Kairu in Faruka prisilijo, da na čelo vlade

imenuje priobritanskega vodjo stranke Wafd-Mustafo al Nahasao Januarja 1942 Rommel v novi ofenzivi premaga Britance pri Gazio 21.6.1942 Rommel zasede Tobruko 24.10.1942 bitka pri El Alameinu: Bernard Montgomery s 1030 tanki (250 Ameriških

Sherman) porazi Rommla, ki mu ostane 80 tankov

h. Zmaga »velikih treh«

o 8.11.1942 »operacija baklja« Dwight David Eisenhower na čelu angloameriških čet začne izkrcavanje v Maroku in Alžiriji; Petain izjavi, da je čast Francije na kocki, zato se bo branila - Darlaan ne spoštuje ukaza

o 14.1.1943 Casblanca: FDR in Churchill se dogovorita za izkrcanje na Sicilijio Hitler pošlje v Tunizijo okrepitve (tanke Tiger), ki zdržijo do 13.5.1943o 7-8. 5. 1942 bitka v Koralnem morju; Japonci ostanejo brez 3 letalonosilko 3-5. 6. 1942 bitka pri Midwayu: Japonci izgubijo vse 4 letalonosilke, ZDA le 1;

nepovratno zrušeno razmerje sil na Pacifikuo 1942 Brazilija in Mehika napovesta vojno silam osi o 1943 Čile prekine odnose s silami osio 6. 6. 1944 invazija na Normandijo; Hitler brani »evropsko trdnjavo« s 319 letali proti

12.837 zavezniškimo 1941-1944 nemška letalska proizvodnja naraste iz 11.776 na 39.807, sovjetska pa iz

15.735 na 40.300.o Julija 1943 nemci za obkolitev Kurska zberejo 2700 tankov, a jih Rusi premagajo s

4000o 1944 Nemci proizvedejo 17.800, Sovjeti 29.000 tankovo 1941-1943 sile osi podvojijo proizvodnjo orožja in vzdržujejo ravnotežje z Britanijo in

ZSSR, toda v tem času naraste proizvodnja v ZDA za 8 krato Septembra 1939 FDR ustanovi Uranium Commiteeo Poleti 1942 znanstveniki z univerz Princeton, Chichago, Columbia in Massachisetsa

pod vodstvom Vannevarja Busha ugotovijo, da ZDA lahko izdelajo jedrsko bombo o Manhattan project: skupino vojnih inženirjev vodi Leslie R.Groves; center prestavljen

v Los Alamos, kjer prevzame vodenje Rober Oppenheimero Vključenih 125.000 ljudi in porabljeni 2 milijardi $o 16.7. 1945 prvi uspešen preizkus jedrske bombeo 6.8.1945 bombnik B-29 odvrže 5 tonsko uranovo bombo Little boy na Hirošimoo 8. 8. 1945 Stalin vdre v Mandžurijoo 9. 8. 1945 plutonova bomba Fat Man nad Nagasakijem

24

o 15. 8. 1945 Hirohito po radiu objavi, da VOJNA »NE POTEKA VEČ V JAPONSKO KORIST«

o 2. 9. 1945 na ladji Missuri podpisano premirje; Japonska pod upravo ZDA, ki jo vodi Douglas MacArtur

o 8. 9. 1951 ZDA in 42 držav podpišejo mirovno pogodbo a brez ZSSR ki obdrži Kurilske otoke in Južni Sahalin

6. ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV

o 1. 1. 1942 »združeni narodi« prvič omenjeni v paktu, ki ga v Washingtonu podpiše 26 držav

o Poleg »atlantske listine« temelji tudi v »moskovski deklaraciji« zunanjih ministrov ZDA, ZSSR in Britanije 19-30. 10.1943

o 27. 9. 1944 Dumbarton Oaks: konferenca zaveznikov sklene da bodo velesile imele vodilen položaj v varnostnem svetu

o 26. 6. 1945 San Francisco: sprejeta »ustanovna listina Združenih držav« (velja od 24. 10.1945)

o Povabljenih 46 držav, ki so do 1. 3. 1945 napovedale vojno silam osi, na koncu konference še Argentina, Belorusija, Ukrajina in Danska

o 15. 10. 1945 pristopi Poljska kot 51. Podpisnicao 10. 1. 1946 London: 1. Zasedanje generalne skupščineo Temeljne deklaracije in resolucijie OZN:

1948 »splošna deklaracioja o človekovih pravicah« 1959 resolucija Unitinga for Peace UNEF (modre čelade UN Emergency force) 1960 »deklaracija o neodvisnosti kolonialnih dežel in narodov« 1970 »deklaracija o načelih mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in

sodelovanju med državami v skladu z ustanovno listino OZN«o Koncepti kolektivne varnosti:

Dag Hammarskjold: preventive diplomacy Javer Perez de Cuellar: peace making Butros Butros-Gali: boj proti »kulturi smrti« Kofi Anan: peace building Resolucija 678 s katero VS OZN avtorizira 1990 napad na Irak – peace

enforcemento 1./22. 7. 1944 Bretton Woods – dogovor o povojni obnovi:

Mednarodna banka za obnovo in razvoj v Washingtonu; uveljavi se naziv Svetovna banka (IBRD)

Mednarodna zveza za razvoj (IDA) Mednarodni monetarni fond (IMF)

o 1947 Ženeva – bilateralni sporazumi o carinskih olajšavah (23 držav) »Splošni sporazum o carinah in trgovini« (GATT) 1986-1993 »urugvajska runda« doseže 85% svetovne trgovine 1995 začne veljati Svetovna trgovinska organizacija (WTO)

25