Author
others
View
11
Download
0
Embed Size (px)
Glavni naslov PPT predstavitve
ŠC PET
Višja strokovna šola – ekonomist – bančništvo
zapiski predavanj – marec 2014
Predavatelj univ.dipl.ekon. Damjan Švajger
Vrste in osnove oblikovanja
obrestnih mer
Oblikovanje obrestnih mer
2
Vsebina
3. Pogosti termini iz področja obrestnih mer
1. Principi oblikovanja obrestnih mer
2. Vrste obrestnih mer
Oblikovanje izhodiščnih obrestnih mer
Spremenljiva obrestna mera
Nespremenljiva obrestna
mera
Spremenljiva glede na referenco
Spremenljiva glede na druge osnove
Dolgoročne
Kratkoročne
Standardni izrazi in pojmi Nominalna obrestna mera odraža pričakovanja lastnika kapitala glede
nadomestila za uporabo njegovih sredstev
(je lahko enovita ali sestavljena)
Nespremenljiva obrestna mera se ne spreminja v času trajanja
pogodbenega razmerja
Spremenljiva obrestna mera se spreminja v času trajanja
pogodbenega razmerja po določenih
parametrih pogodbe
Referenčne obrestne mere so tržne obrestne mere, ki se uporabljajo za
izhodišče za določanje sestavljenih
nominalnih obrestnih mer (Euribor, Libor,...)
Pribitek ali obrestna marža pribitek nad referenčno obrestno mero in
vključuje maržo in pribitek na tveganje
5
Kazalo
3. Pogosti termini iz področja obrestnih mer
1. Principi oblikovanja obrestnih mer
2. Vrste obrestnih mer
Spremenljive obrestne mere
Referenčne obrestne mere IBOR (Inter Bank Offer rate)
EURIBOR, LIBOR (USD), LIBOR (CHF), t.i. (IBOR-ji)
Praviloma uporabljamo pri kreditih
Osnovni referenci dodamo maržo ali obrestni pribitek
Se spreminjajo glede na ročnost referenčne obrestne mere
1m, 3m, 6m, 12m, IBOR
Druge referenčne obrestne mere Referenca je odvisna od vrste storitve
depozit – vezana na mesečni IRS
rentno varčevanje – vezana na mesečni EURIBOR
Obrestna mera se spreminja v skladu s splošno veljavno
neodvisno obrestno mero – referenčna obrestna mera
Nespremenljive obrestne mere
Osnova za določitev obrestne mere je:
Uporablja se medbančna obrestna mera (praviloma
različna za kratkoročne in dolgoročne storitve)
Za kratkoročne storitve do 1 leta Osnova so IBOR-ji medbančna referenčna obrestna mera
Primer:
Depozit od 30 do 60 dni – Euribor 1m, ali LIBOR za $; CHF
Depozit 60 do 90 dni – Euribor 2m, ali LIBOR za $, CHF
Dolgoročne storitve nad 1 letom Osnova je obrestna mera za IRS na medbančnem trgu
Primer: 2Y IRS, 4Y IRS
8
Kazalo
3. Pogosti termini iz področja obrestnih mer
1. Principi oblikovanja obrestnih mer
2. Vrste obrestnih mer
Pogosti in običajni termini in kratice
Referenčne obrestne mere
IBOR referenčne medbančne obrestne mere, ki se
oblikujejo enkrat na dan po natančno določenem
načinu
MM medbančni denarni trg na katerem se
oblikujejo obrestne mere za medbančne
depozite
IRS tržne obrestne mere, ki se oblikujejo na
medbančnem trgu za obrestne zamenjave
BID, ASK kotacije obrestne mere za ponudbo in
povpraševanje
SPREAD razlika med kotacijama
IBOR obrestne mere
Osnovne lastnosti IBOR-jev
So referenčne in ne tržne obrestne mere
Oblikujejo se enkrat na dan
Datum veljavnosti je dva delovna dneva po datumu objave
(T+2)
Izračunane so na podlagi tržnih obrestnih mer, to je kotacij
izbranih bank
Nekateri IBOR-ji so objavljeni z obema (bid in ask)
kotacijama, nekateri pa z eno kotacijo
Ročnosti so različne, v glavnem pa do 1 leta ali krajše
Najbolj poznane: EURIBOR- in LIBOR
EURIBOR Medbančna referenčna obrestna mera, po kateri so prvovrstne banke
znotraj evropske monetarne unije pripravljene dati depozit (ask kotacija)
drugi prvovrstni banki za določeno obdobje
Reprezentativen vzorec prvovrstnih bank (44 evropskih bank) daje
dnevne kotacije za 15 različnih ročnosti in sicer od 1 tedna do 12 mes.
Povprečna obr. mera je izračunana po izločitvi najvišjih in najnižjih
kotacij.
Podatki se morajo dostaviti najkasneje do 10.45 dopoldne po centralno
evropskem času. Med 10.45 in 11. uro dopoldne se kotacije potrdijo ali
korigirajo.
Ob 11.00 dopoldne "Moneyline Telerate" izdela izračun EURIBOR-ja. Za
vsako zapadlost se izloči oz. eliminira 15% najvišjih in najnižjih vseh
zbranih podatkov (kotacij). Iz preostalih obrestnih mer se izračuna
povprečje, ki je zaokroženo na 3 decimalna mesta. Euribor kotacija velja
za valuto spot, to je dva delovna dneva (T+2).
Euribor se izračunava le za evro
EURIBOR – kotacije
1.2.2014 1.2.2013 1.2.2012 1.3.2011 1.4.2010
Euribor - 1 week 0.183% 0.080% 0.652% 0.590% 0.369%
Euribor - 2 weeks 0.194% 0.088% 0.738% 0.641% 0.393%
Euribor - 1 month 0.214% 0.109% 1005% 0.774% 0.453%
Euribor - 2 months 0.251% 0.150% 1165% 0.876% 0.553%
Euribor - 3 months 0.284% 0.188% 1343% 1001% 0.700%
Euribor - 6 months 0.387% 0.319% 1606% 1224% 0.996%
Euribor - 9 months 0.478% 0.433% 1782% 1369% 1129%
Euribor - 12 months 0.555% 0.543% 1937% 1504% 1251%
EURIBOR – gibanje
Euribor (6m) v zadnjih 12 m Euribor (6m) v zadnjih 10 Y
LIBOR LIBOR (London Interbank Offered Rate Index) je obrestna mera, po
kateri so si prvovrstne svetovne banke na londonskem medbančnem trgu
pripravljene posojati sredstva v različnih valutah (USD, GBP, CAD, EUR,
JPY, AUD, CHF, DKK, NZD).
Za vsako valuto British Bankers Association določi sodelujoče banke na
osnovi ugleda banke, stopnjo aktivnosti na londonskem trgu, strokovno
usposobljenost glede posamezne valute in kreditno boniteto. Za vsako
valuto se določi najmanj 8 bank, ki vsakodnevno oddajajo svoje ponudbe.
Obrestne mere so zaokrožene na najmanj dve in največ pet decimalnih
mest, banke pa jih morajo sporočiti do 11. ure po londonskem času.
LIBOR se izračuna kot povprečje dnevno ponujenih obrestnih mer za
posamezne ročnosti. Ponudbe se razvrstijo po velikosti kotacij, nato se
izloči 25% najvišjih in 25% najnižjih kotacij, iz preostalih pa se izračuna
aritmetično povprečje.
LIBOR kotacija se določi ob 11.00 uri po londonskem času in velja za
valuto spot (T+2) za 15 različnih ročnosti od vezave čez noč do enega leta
v različnih valutah.
MM - Money Market Obrestne mere na MM so tržne obrestne mere, po katerih banke med
seboj trgujejo.
Te tržne obrestne mere se spreminjajo iz trenutka v trenutek – odvisno od
ponudbe in povpraševanja na denarnem trgu.
Ker za vse valute ni na razpolago referenčnih obrestnih mer (IBOR-jev), se
pri izračunu izhodiščnih obrestnih mer poslužujemo tržnih - MM obrestnih
mer.
Na denarnem trgu tržne obrestne mere vedno kotirajo v parih, to sta BID in
ASK kotaciji
Nižja – BID obrestna mera je tista, po kateri je banka, ki kotira
pripravljena sprejeti in obrestovati sredstva od druge banke
ASK – višja obrestna mera pa tista, po kateri želi plasirati svoj denar pri
drugi banki.
Ročnosti za katere so na voljo kotacije na MM so različne, odvisne od
valute in razvitosti denarnega trga v posamezni državi. Za evro in dolar so
na MM kotacije do ročnosti vključno 5 let
IRS
IRS so tržne obrestne mere, ki se oblikujejo za instrumente obrestnih
zamenjav in imajo že vračunana predvidevanja o gibanju obrestnih mer v
prihodnosti
Tudi pri IRS-jih obrestne mere kotirajo v parih BID in ASK kotacij, ki se
spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje na trgu
Pri IRS-jih se kotirajo obrestne mere za daljše ročnosti, to je od 1 leta
naprej, na primer pri evru do 50 let, pri USD in CHF do 30 let in več
Pri valutah, kjer denarni trg in trg izvedenih finančnih instrumentov ni
razvit, IRS-ji sploh ne obstajajo
Uporabljamo tudi in predvsem za obrestno zamenjavo – Interest Hedge
(zavarovanje obrestnega tveganja)
BID/ASK kotacije
BID kotacija
nižja obrestna mera (pasivna), po kateri je banka, ki kotira obrestno
mero, pripravljena obrestovati njej dana sredstva
ASK kotacija
višja obrestna mera (aktivna), po kateri banka, ki kotira obrestno
mero, želi plasirati svoja sredstva pri drugi banki
Spread
razlika med ASK in BID obrestno mero, pri bolj likvidnih valutah je le-
ta nižja (pri EUR pri ročnostih do 1 leta nekaj osnovnih točk), pri manj
likvidnih valutah višja
IRS – objava kotacij IRS za EUR - primer
Date
S45 Euro
Swaps Cur
01/27/2011
S45 Euro
Swaps Cur
01/27/2010
15Y 3.770 3.829
12Y 3.613 3.644
11Y 3.536 3.558
10Y 3.452 3.469
9Y 3.363 3.354
8Y 3.264 3.222
7Y 3.145 3.063
6Y 3.000 2.873
5Y 2.819 2.643
4Y 2.594 2.383
3Y 2.324 2.087
2Y 1.985 1.703
18M 1.769 1.442
1Y 1.615 1.220
11M 1.559 1.176
10M 1.512 1.134
9M 1.459 1.094
8M 1.406 1.045
7M 1.352 1.001
6M 1.301 0.964
5M 1.202 0.848
4M 1.119 0.762
3M 1.057 0.665
2M 0.937 0.525
1M 0.872 0.425
1W 0.900 0.345
1D 1.172 0.335
Krivulje obrestnih mer
Primer :
IRS krivulja 18M do 30Y (januar/2011 in januar/2010)
ECB obrestne mere
Ključne obrestne mere pri ECB
Svet Guvernerjev ECB določa gibanje in višino ključnih obrestnih mer in
monetarno politiko
Tri ključne obrestne mere za EURO področje banke ECB:
Obrestna mera za refinanciranje (MROs – Main Refinancing Operations), s
katero ali preko katere se zagotavlja velika večina likvidnosti v bančnem
sistemu. Eurosystem lahko kreira ponudbe za spremenljivo ali fiksno obrestno
mero
Obrestna mera za depozite, ki jo banke lahko uporabljajo za depozite in
vezavo sredstev “čez noč” preko Eurosystem-a
Obrestna mera za posojila, ki jo banke uporabljajo za najem sredstev “čez
noč” preko Eurosystem-a
ECB obrestne mere
ECB - Evropska centralna
Banka
FED – Ameriška centralna
banka US Federal Reserve
System
V euroobmočju obstaja več obrestnih mer, ki
so določene s strani ECB. Najpomembnejše
obrestne mere, ki jih določi ECB, je obrestna
mera glavnega refinanciranja, ali minimalno
izklicno obrestno mero. Obrestna mera
refinanciranja je obrestna mera, po kateri ECB
posoja denar za komercialne finančne
institucije, kot so banke.
7.11.2013 0,25%
2.5.2013 0,50%
5.7.2012 0,75%
8.12.2011 1,00%
3.11.2011 1,25%
7.7.2011 1,50%
7.4.2011 1,25%
7.5.2009 1,00%
2.4.2009 1,25%
5.3.2009 1,50%
ECB refinancing rate changes