Glavni naslov PPT predstavitve

ŠC PET

Višja strokovna šola – ekonomist – bančništvo

zapiski predavanj – marec 2014

Predavatelj univ.dipl.ekon. Damjan Švajger

Vrste in osnove oblikovanja

obrestnih mer

Oblikovanje obrestnih mer

2

Vsebina

3. Pogosti termini iz področja obrestnih mer

1. Principi oblikovanja obrestnih mer

2. Vrste obrestnih mer

Oblikovanje izhodiščnih obrestnih mer

Spremenljiva obrestna mera

Nespremenljiva obrestna

mera

Spremenljiva glede na referenco

Spremenljiva glede na druge osnove

Dolgoročne

Kratkoročne

Standardni izrazi in pojmi Nominalna obrestna mera odraža pričakovanja lastnika kapitala glede

nadomestila za uporabo njegovih sredstev

(je lahko enovita ali sestavljena)

Nespremenljiva obrestna mera se ne spreminja v času trajanja

pogodbenega razmerja

Spremenljiva obrestna mera se spreminja v času trajanja

pogodbenega razmerja po določenih

parametrih pogodbe

Referenčne obrestne mere so tržne obrestne mere, ki se uporabljajo za

izhodišče za določanje sestavljenih

nominalnih obrestnih mer (Euribor, Libor,...)

Pribitek ali obrestna marža pribitek nad referenčno obrestno mero in

vključuje maržo in pribitek na tveganje

5

Kazalo

3. Pogosti termini iz področja obrestnih mer

1. Principi oblikovanja obrestnih mer

2. Vrste obrestnih mer

Spremenljive obrestne mere

Referenčne obrestne mere IBOR (Inter Bank Offer rate)

EURIBOR, LIBOR (USD), LIBOR (CHF), t.i. (IBOR-ji)

Praviloma uporabljamo pri kreditih

Osnovni referenci dodamo maržo ali obrestni pribitek

Se spreminjajo glede na ročnost referenčne obrestne mere

1m, 3m, 6m, 12m, IBOR

Druge referenčne obrestne mere Referenca je odvisna od vrste storitve

depozit – vezana na mesečni IRS

rentno varčevanje – vezana na mesečni EURIBOR

Obrestna mera se spreminja v skladu s splošno veljavno

neodvisno obrestno mero – referenčna obrestna mera

Nespremenljive obrestne mere

Osnova za določitev obrestne mere je:

Uporablja se medbančna obrestna mera (praviloma

različna za kratkoročne in dolgoročne storitve)

Za kratkoročne storitve do 1 leta Osnova so IBOR-ji medbančna referenčna obrestna mera

Primer:

Depozit od 30 do 60 dni – Euribor 1m, ali LIBOR za $; CHF

Depozit 60 do 90 dni – Euribor 2m, ali LIBOR za $, CHF

Dolgoročne storitve nad 1 letom Osnova je obrestna mera za IRS na medbančnem trgu

Primer: 2Y IRS, 4Y IRS

8

Kazalo

3. Pogosti termini iz področja obrestnih mer

1. Principi oblikovanja obrestnih mer

2. Vrste obrestnih mer

Pogosti in običajni termini in kratice

Referenčne obrestne mere

IBOR referenčne medbančne obrestne mere, ki se

oblikujejo enkrat na dan po natančno določenem

načinu

MM medbančni denarni trg na katerem se

oblikujejo obrestne mere za medbančne

depozite

IRS tržne obrestne mere, ki se oblikujejo na

medbančnem trgu za obrestne zamenjave

BID, ASK kotacije obrestne mere za ponudbo in

povpraševanje

SPREAD razlika med kotacijama

IBOR obrestne mere

Osnovne lastnosti IBOR-jev

So referenčne in ne tržne obrestne mere

Oblikujejo se enkrat na dan

Datum veljavnosti je dva delovna dneva po datumu objave

(T+2)

Izračunane so na podlagi tržnih obrestnih mer, to je kotacij

izbranih bank

Nekateri IBOR-ji so objavljeni z obema (bid in ask)

kotacijama, nekateri pa z eno kotacijo

Ročnosti so različne, v glavnem pa do 1 leta ali krajše

Najbolj poznane: EURIBOR- in LIBOR

EURIBOR Medbančna referenčna obrestna mera, po kateri so prvovrstne banke

znotraj evropske monetarne unije pripravljene dati depozit (ask kotacija)

drugi prvovrstni banki za določeno obdobje

Reprezentativen vzorec prvovrstnih bank (44 evropskih bank) daje

dnevne kotacije za 15 različnih ročnosti in sicer od 1 tedna do 12 mes.

Povprečna obr. mera je izračunana po izločitvi najvišjih in najnižjih

kotacij.

Podatki se morajo dostaviti najkasneje do 10.45 dopoldne po centralno

evropskem času. Med 10.45 in 11. uro dopoldne se kotacije potrdijo ali

korigirajo.

Ob 11.00 dopoldne "Moneyline Telerate" izdela izračun EURIBOR-ja. Za

vsako zapadlost se izloči oz. eliminira 15% najvišjih in najnižjih vseh

zbranih podatkov (kotacij). Iz preostalih obrestnih mer se izračuna

povprečje, ki je zaokroženo na 3 decimalna mesta. Euribor kotacija velja

za valuto spot, to je dva delovna dneva (T+2).

Euribor se izračunava le za evro

EURIBOR – kotacije

1.2.2014 1.2.2013 1.2.2012 1.3.2011 1.4.2010

Euribor - 1 week 0.183% 0.080% 0.652% 0.590% 0.369%

Euribor - 2 weeks 0.194% 0.088% 0.738% 0.641% 0.393%

Euribor - 1 month 0.214% 0.109% 1005% 0.774% 0.453%

Euribor - 2 months 0.251% 0.150% 1165% 0.876% 0.553%

Euribor - 3 months 0.284% 0.188% 1343% 1001% 0.700%

Euribor - 6 months 0.387% 0.319% 1606% 1224% 0.996%

Euribor - 9 months 0.478% 0.433% 1782% 1369% 1129%

Euribor - 12 months 0.555% 0.543% 1937% 1504% 1251%

EURIBOR – gibanje

Euribor (6m) v zadnjih 12 m Euribor (6m) v zadnjih 10 Y

LIBOR LIBOR (London Interbank Offered Rate Index) je obrestna mera, po

kateri so si prvovrstne svetovne banke na londonskem medbančnem trgu

pripravljene posojati sredstva v različnih valutah (USD, GBP, CAD, EUR,

JPY, AUD, CHF, DKK, NZD).

Za vsako valuto British Bankers Association določi sodelujoče banke na

osnovi ugleda banke, stopnjo aktivnosti na londonskem trgu, strokovno

usposobljenost glede posamezne valute in kreditno boniteto. Za vsako

valuto se določi najmanj 8 bank, ki vsakodnevno oddajajo svoje ponudbe.

Obrestne mere so zaokrožene na najmanj dve in največ pet decimalnih

mest, banke pa jih morajo sporočiti do 11. ure po londonskem času.

LIBOR se izračuna kot povprečje dnevno ponujenih obrestnih mer za

posamezne ročnosti. Ponudbe se razvrstijo po velikosti kotacij, nato se

izloči 25% najvišjih in 25% najnižjih kotacij, iz preostalih pa se izračuna

aritmetično povprečje.

LIBOR kotacija se določi ob 11.00 uri po londonskem času in velja za

valuto spot (T+2) za 15 različnih ročnosti od vezave čez noč do enega leta

v različnih valutah.

MM - Money Market Obrestne mere na MM so tržne obrestne mere, po katerih banke med

seboj trgujejo.

Te tržne obrestne mere se spreminjajo iz trenutka v trenutek – odvisno od

ponudbe in povpraševanja na denarnem trgu.

Ker za vse valute ni na razpolago referenčnih obrestnih mer (IBOR-jev), se

pri izračunu izhodiščnih obrestnih mer poslužujemo tržnih - MM obrestnih

mer.

Na denarnem trgu tržne obrestne mere vedno kotirajo v parih, to sta BID in

ASK kotaciji

Nižja – BID obrestna mera je tista, po kateri je banka, ki kotira

pripravljena sprejeti in obrestovati sredstva od druge banke

ASK – višja obrestna mera pa tista, po kateri želi plasirati svoj denar pri

drugi banki.

Ročnosti za katere so na voljo kotacije na MM so različne, odvisne od

valute in razvitosti denarnega trga v posamezni državi. Za evro in dolar so

na MM kotacije do ročnosti vključno 5 let

IRS

IRS so tržne obrestne mere, ki se oblikujejo za instrumente obrestnih

zamenjav in imajo že vračunana predvidevanja o gibanju obrestnih mer v

prihodnosti

Tudi pri IRS-jih obrestne mere kotirajo v parih BID in ASK kotacij, ki se

spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje na trgu

Pri IRS-jih se kotirajo obrestne mere za daljše ročnosti, to je od 1 leta

naprej, na primer pri evru do 50 let, pri USD in CHF do 30 let in več

Pri valutah, kjer denarni trg in trg izvedenih finančnih instrumentov ni

razvit, IRS-ji sploh ne obstajajo

Uporabljamo tudi in predvsem za obrestno zamenjavo – Interest Hedge

(zavarovanje obrestnega tveganja)

BID/ASK kotacije

BID kotacija

nižja obrestna mera (pasivna), po kateri je banka, ki kotira obrestno

mero, pripravljena obrestovati njej dana sredstva

ASK kotacija

višja obrestna mera (aktivna), po kateri banka, ki kotira obrestno

mero, želi plasirati svoja sredstva pri drugi banki

Spread

razlika med ASK in BID obrestno mero, pri bolj likvidnih valutah je le-

ta nižja (pri EUR pri ročnostih do 1 leta nekaj osnovnih točk), pri manj

likvidnih valutah višja

IRS – objava kotacij IRS za EUR - primer

Date

S45 Euro

Swaps Cur

01/27/2011

S45 Euro

Swaps Cur

01/27/2010

15Y 3.770 3.829

12Y 3.613 3.644

11Y 3.536 3.558

10Y 3.452 3.469

9Y 3.363 3.354

8Y 3.264 3.222

7Y 3.145 3.063

6Y 3.000 2.873

5Y 2.819 2.643

4Y 2.594 2.383

3Y 2.324 2.087

2Y 1.985 1.703

18M 1.769 1.442

1Y 1.615 1.220

11M 1.559 1.176

10M 1.512 1.134

9M 1.459 1.094

8M 1.406 1.045

7M 1.352 1.001

6M 1.301 0.964

5M 1.202 0.848

4M 1.119 0.762

3M 1.057 0.665

2M 0.937 0.525

1M 0.872 0.425

1W 0.900 0.345

1D 1.172 0.335

Krivulje obrestnih mer

Primer :

IRS krivulja 18M do 30Y (januar/2011 in januar/2010)

ECB obrestne mere

Ključne obrestne mere pri ECB

Svet Guvernerjev ECB določa gibanje in višino ključnih obrestnih mer in

monetarno politiko

Tri ključne obrestne mere za EURO področje banke ECB:

Obrestna mera za refinanciranje (MROs – Main Refinancing Operations), s

katero ali preko katere se zagotavlja velika večina likvidnosti v bančnem

sistemu. Eurosystem lahko kreira ponudbe za spremenljivo ali fiksno obrestno

mero

Obrestna mera za depozite, ki jo banke lahko uporabljajo za depozite in

vezavo sredstev “čez noč” preko Eurosystem-a

Obrestna mera za posojila, ki jo banke uporabljajo za najem sredstev “čez

noč” preko Eurosystem-a

ECB obrestne mere

ECB - Evropska centralna

Banka

FED – Ameriška centralna

banka US Federal Reserve

System

V euroobmočju obstaja več obrestnih mer, ki

so določene s strani ECB. Najpomembnejše

obrestne mere, ki jih določi ECB, je obrestna

mera glavnega refinanciranja, ali minimalno

izklicno obrestno mero. Obrestna mera

refinanciranja je obrestna mera, po kateri ECB

posoja denar za komercialne finančne

institucije, kot so banke.

7.11.2013 0,25%

2.5.2013 0,50%

5.7.2012 0,75%

8.12.2011 1,00%

3.11.2011 1,25%

7.7.2011 1,50%

7.4.2011 1,25%

7.5.2009 1,00%

2.4.2009 1,25%

5.3.2009 1,50%

ECB refinancing rate changes