I. RAZVOJ PRAVA V ZGODOVINSKEM OKOLJU

A. NAMEN PRAVNE ZGODOVINE

Gradivo o pravnih pojmih in pojavih:

- zbira in kritino opisuje zaetek znanstvenega pristopa- sistemizira- razvojno povezuje- vzrono razlaga gl. namen znanstvenega pristopa

Vzronost lahko:

1. KRATKODOBNA dejstva, ki so neposredno privedla do pr. pojava (zakonska iniciativa, parlamentarna razprava, glasovanje) prispeva k razlagi pozitivnega (veljavnega) prava oz. k spoznavanju "volje zakonodajalca" treba razloevati POVODE - sproili delovanje e dozorelih vzrokov (juristina zmota je lahko vplivala na premike v kazenskem pravu, demonstracije in

trajki so izsilili izboljave delavevega poloaja)

2. SREDNJEDOBNA dejstva, ki vplivajo na nastanek pr. pojava skozi dalji as v zavesti ljudi precej ive, globoke korenine v gosp. in drub. strukturi svoje in prejnjih dob med gospodarske vzroke tejemo epohalne iznajdbe odpirale nova pr. podroja ali povzroale globoke spremembe dotedanjih temeljnih pravnih nael

(agrarna, ind. rev.)

3. DOLGODOBNA sega od prvotnih in loveke dejavnosti izvirajoih (ne naravnih) vzrokov za oblikovanje doloenega irega pravnega kompleksa (za nastanek lastnine in

raznih pojmovanj o lastnini) se jih ljudje praviloma ve ne zavedajo delovanje gospodarskih in socialnih faktorjev pri razvoju prava, seveda pa tudi vsakokratne miselnosti z njenim poznavanjem lahko razloimo veliko dananjih pojavov:

- etnino strukturo - agrarno strukturo - pravno ekonomsko tradicijo

Ena izmed dolgodobnih vzronih verig je ETNOGENEZA, to je nastajanje in oblikovanje etninih skupin. Vrsta dravnopravnih struktur, problemov in konfliktov je namre posledica oblikovanja etninih skupin (na Kavkazu so nastajale vedno nove skupine).

B. VRSTE PRAVA PO NAINU NASTANKA

Kako je neko pravilo nastalo loimo:

1. OBIAJNO PRAVO tisto pravo, ki je med ljudmi obveljalo kot obvezno ne da bi se zavedali njenega nastanka v konkretnem normativnem aktu bolj razvito v drubah, kjer je veja nepismenost, postavljeno pravo pa pridobiva pomen z razirjanjem pismenosti razloek med obiajnim in postavljenim pravom se le delno ujema z razlokom med pisanim in nepisanim pravom (ustno razglaeni predpis nekega tirana

veljal za postavljeno, istoasno pa ne preneha biti obiajno pravo, e se norma zapie) e ga zakonodajalec zapie in uzakoni se obiajno pravo spremeni v postavljeno, ki temelji na obiajnem obstajalo tudi v mestih in med fevdalci. praviloma razvija in ohranja v ustnem in druganem npr. obrednem izroilu ob konkretnih odloanjih spraevali stare in sploh izkuene ljudi, se poudarjalo njegovo starost ("im stare tem prave";Valvasor: obiaj je kmetov

zakonodajalec; Gr. in Kit. pojmovanje o prednosti starejega pravila)

2. POSTAVLJENO PRAVO praviloma napisano lahko ustno (srednjeveki vladar na zboru plemiev razglasil normo) ga ustvarijo olani poznavalci prava (od zaetka Rimljani) nastane pravna znanost zvrsti postavljenega pr. glede na obseg veljavnosti:

a) PRIVILEGIJSKO PR. - norme, ki so bile ali so izdane v prid doloeni osebi ali skupini (plemiki privilegiji)

b) STATUTARNO PR. - si ga je neka skupnost sama postavila za notranjo rabo (jih ne spravi v bolji poloaj)- ga je viji organ potrdil (mestni statuti, statuti gospodarskih zdruenj) - velja za evropski kontinent, medtem ko v anglosakem pravu stautarni akt pomenijo pozitivne norme

c) SPLONE NORME - - postavljene za ire drubeno ali ozemeljsko opredeljene skupine (zakon, prej postava)

Pravne norme in pravo v slovenini z besedo ZAKON beseda zakon prenesla tudi na zakonsko ivljenjsko zvezo med mokim in ensko za postavljeno normo (po vzorcu latinskega CONSTITUTIO) zane uporabljati beseda POSTAVA.V 19.st. obnovili besedo zakon danes zakon norma in zakonska zveza - MATRIMONIUM

3. DRUGI NAINI NASTANKA PRAVA- mnenja in izreki uenih pravnikov- USUS FORI (raba sodi) po zakonih, e ni v zakonu je odgovor v sodni praksi, izpolnijo pr. praznine

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 1

- JUDIKATURA (izreki sodi sodia imajo pravico ustvarjati pravo - v SLO Ptujski statut ) pomen na anglosakem obmoju. V Evropi prizadevanje, da bi se pravo razvijalo izkljuno kot pozitivno pravo

C. IZVOR PRAVA

METAFIZINI izvor pripisovali vijim bitjem monoteistina verstva izvajajo svoje pravo iz boje volje (idovski DEKALOG in v Islamu ALAHOVO RAZODETJE MOHAMEDU) zakonodajalci napol mitoloke osebe ali pa so zgodovinskim osebam pripisovali pravotvorno dejavnost. Primeri:

- v dobi Zakonika XII. plo komentiral pravo sveeniki kolegij pontifexa - v parti kult LIKURGA, ki naj bi po napotkih Delfskega preroia ustvaril part. dr. ureditev - albansko obiajno pravo se imenuje po zgodovinski osebi LEKU DUKAGJINU

povezuje z dravno obliko TEOKRACIJE (boje vlade)

Pogosto so vladarji sprejemali nove predpise po posvetu z ojim krogom vijega plemstva. Vladarjevo pravo so nasprotniki premone monarhije skuali omejevati s sklicevanjem na pravinost in boje pravo (pravo je bojega izvora in to pravo je pravino). Ljudje ugotovili da sami ustvarjajo pravo.Vlogo nad obiajnim in postavljenim pravom so sprva pripisovali bojemu pravu. To vlogo nekateri avtorji (Platon, Aristotel) prenaali na NARAVNO PRAVO.NARAVNO PRAVO

skupno vsem - element univerzalnosti bilo naj bi povsod enako. ustrezno naravnim zakonom ali lovekovi naravi in zato ugotovljivo po razumni poti razum

Ob prehodu iz srednjega v novi vek humanizem, renesansa, recepcija (ponovna uporaba) rimskega prava in zaetki absolutne monarhije v Z in Sr. Evropi sproilo krepitev zakonodajne oblasti samega vladarja na raun starejih tradicij.

teorije naravnega prava so tako dobivale nov zagon. tenje k poenotenju, omejevanje prevelike moi monarha JEAN BODIN (est knjig o dravi) postavil nauk o vladarjevi suverenosti (iz katerega se je razvil moderni nauk o dravni suverenosti), vladarja kot VIR

ZAKONOV vezal na boje in naravno pravo dve vrsti prava MONARHOMAHI, ki niso zavraali monarhistine ureditve pa pa so v imenu bojega naravnega prava nasprotovali krepitvi vladarjeve oblasti (v interesu

plemstva)RACIONALISTINO NARAVNO PRAVO (17.,18.st.)

dokonno opustilo metafizino ozadje prava in uveljavljala idejo o ENAKOSTI VSEH LJUDI prvi zagovarjal Nizozemec HUGO GROTIUS THOMAS HOBBES dravno oblast utemeljeval s pogodbo med njenimi ustanovitelji, pravo izvajal iz dravne oblasti. Do skrajnosti razvil teorijo absolutne

drave pot v parlamentarizem JOHN LOCKE pristane na drubeni pogodbi a doda nekaj neodtuljivih pravic (do ivlj., privatne lastnine) CHARLES MONTESQUIEU teorija o treh oblasteh

ZGODOVINOPRAVNA OLA (19. st) spoznanje, da se pravo v asu spreminja, se razvija in da je pri razlinih narodih razlino vodilni Ne, ki samo sledili fr. idejam HEGEL nemki kl. filozof prista fr. idej trdi da tako niso Ne podrejeni Fr; napisal FENOMOLOGIJO DUHA -

povezovanje z nacionalnimi idejami DUH NARODA Nemec SAVIGNY razloeval je 3 naine izraanja narodnega duha:

- OBIAJNO PRAVO- PRAVO PRAVNIKOV- ZAKON/POZITIVNO PRAVO

najbolj cenila obiajno pr.-najbolj ist izraz narodovega duha. Njej zasluga za spoznanje o dinaminosti pravnega razvoja, hiba pa v prevelikem poudarku na etninih razlikovanjih (nacionalistine,rasistine tendence)

poudarek na iskanju pojavov, ki naj bi bili za nek narod posebno tipini (napaka tega nauka je, da razline razvojne stopnje na razlinih krajih kae kot nacionalne specifinosti):

- RIMSKI INDIVIDUALIZEM-v premoenjskem smislu- GERMANSKI KOLEKTIVIZEM-lastnik cela druina ne le glavar (sipperodovna skupnost)- SLOVANSKA ZADRUGA-ivlj. in premoenjska skupnost sorodnikov

pomembna vloga v Slo kjer zastopnik Dolenc, v Jugoslaviji Bogi literarnozg. klieja o slo zamudnitvu ne kae prenaati na pr. zg. ker slo kmet imel przg probleme (pravniki iz tujine)

novi nazori ustvarjalca prava v ospredje postavljali LJUDSTVO, ki prevzelo tudi nadzor nad obstojeimi monarhijami (fr. rev.)MARKSISTINE TEORIJE

konec 19. st. po zaslugi fr. ole (ki se imenuje po svojem glasilu ANNALES) spoznanje o vlogi ekonomskih faktorjev na razvoj prava vse odvisno od gosp. faktorjev

. CIVILIZACIJE IN PRAVNI SISTEMI

a) CIVILIZACIJE (je iroka sfera kjer ima kult. poudarek na duhovnih vrednotah, civilizacija pa poudarek na razvoju)

elementi enakosti prava so povezovali ozemeljske, verske in socialne skupnosti. Razlinost prava pa poglablja prepade med njimi. Sovratvo do tujcev je imelo pri tem mono vlogo (KSENOFOBIJA)

mogoe je v splonem razvoju lovetva razloevati neke iroke kulturne oz. civilizacijske sfere. Za doloanjem teh sfer znan Angle ARNOLD TOYNBEE (z glavnim delom TUDIJ ZGODOVINE) - se naslanja na pojem izziva, ki direktno povzroa napredek:

1. en izziv (kako do hrane) razlini odg korintski odg na njivah jo bomo pridelali atenski odg jo bomo kupili (se izkazal za najuinkovitejega) partanski odg jo bomo vzeli sosedom (vojna)

2. vloga izziva pri odg (kateri kraj prej naselili) Bizanc trg. lega

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 2

Halkedon kmet. donosno zato to prej poseljeno Po Toynbeejevi razvojni shemi se civilizacije delijo v:

a) ZAKRNELE - zaradi poostrenih ivljenjskih pogojev - ESKIMI, NOMADI, PARTANCI, POLINEZIJCIb)NEDONOENE (ABORTIVNE) sprio premonih izzivov, pa so se zaduili - MONOFIZITSKA KRANSKA CIVILIZACIJA, ki jo je zatrla ISLAMSKA in SKANDINAVSKA-ki je propadla ob pokristjanjevanju.

b) SVETOVNI PRAVNI SISTEMIVsaka civilizacija ima svoje znailnosti. Potrebno razlikovati BIZANTINSKO od drugih.

BIZANTINSKA - izhajala iz Rimskega prava- odpirala pot OBIAJNEMU PRAVU- islamska naslednica TURIJA v okviru katere se med gorskimi plemeni obiajno pravo na novo razcvetelo. Prav tedaj pa je na zahodu absolutni

monarh s svojim pozitivnim pravom na iroko spodrival obiajno pravo.Toynbee imenuje kot zahodno civilizacijo dve glavni razliici:

ANGLOSAKO PRAVO - veljava obiajev in judikature pri nastajanju prava- veji pomen laikov in obrtno kvalificiranih pravnikov.- COMMON LAW (obe navadno pravo), esar ne gre enaiti z OBIM KONTINENTALNIM PRAVOM

KONTINENTALNO PRAVO- ima intenzivnejo zvezo z Rimskim pravom- daje veliko prednost pozitivnemu pravu in hitreje je razvilo poklicno pravo.

Kolonializem prenaal pravna pojmovanja in sisteme. ISLAMSKI

- e vedno gl. vir prava boanski vir prava- pravniki verski dostojanstveniki

II. PRAVO V NAJSTAREJI DOBI IN ANTIKI

A. STOPNJE RAZVOJA PRAVA IN AS Razline skupnosti imajo razline razvojne stopnje prava-malo virov, le ti zapisani le pri visokih civilizacijah (ponavadi le urbariji-seznami dajatev)

B. PREDPRAVOGlede nato kaj skupnosti povezije poznemo 2 vrsti drub:

1. povezujejo jih glavarji KEFALNE DRUBE (avtoriteta glavarja odloa o sporih, on tudi ukazuje)2. poteka SODELOVANJE na neki bolj prefinjeni metodi kjer ni podrejanja (tenja po harmoniji, po darovanju-ali je to zg. oblika trgovine?)

ubi societa, ibi ius-kjer je druba, tam je pravo (in vsako pravo ima svoj doloen namen)

NAMEN PRAVA1. RED

- povezan z mirom (law and order)- potreba po varnosti- sklicevanje na red kot namen prava v Urnammujevem zakoniku, v Iliadi in Odiseji ''Eden bodi le kralj!''- bahanje za obzidji

2. PRAVINOST- Hamurabijeva pravinost drugo leto Hamurabijevega vladanja imenovano leto ko je bila postavljena pravinost- Homer vidi drug vidik pravinosti ''sile surove ne ljubijo veni bogovi'' vidijo pa pravinost

3. UREDITEV OBLASTI- Gilgame ''en bodi le kralj'' in ta naj bi bil od boga ezlo ima od boga

4. VARSTVO PRED NOSILCI OBLASTI- l. pravice- Homer ljudje na zborih sprejemali krivine sodbe, kazen za opozarjanje proti vladarjem- Klahasova zahteva po varstvu- Terzitova izkunja

Kdaj nastane drava? Marx: drava nastane s premoenjskimi razlikami zato potrebno pravo da te razlike varuje Kriteriji dravnosti: ozemlje, ljudje, oblast Kriteriji za ustanovitev oblasti/institucij: STALNOST (delovati morajo stalno) DOLOENOST UREJENOST (pravila za delovanje-pravo) Oblast je dejstvo vendar ni vsaka povezana s pravom oblast brez prava je nasilje

PREPROSTE DEMOKRACIJEPoloaji lanov so izenaeni vsi odloajo o skupnih zadevah.

Toybee govori tudi o demokraciji: Herodotov spev o demokraciji RAZCVET ATEN v demokraciji

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 3

Kako ta demokracija deluje? Kontrapunkt delovanja ker tudi v preprosti demokraciji drub. razlike zbor se deli na: oji premoneji lani BULE iri zbor vseh vojakov AGORA

Ko Jonci prosijo Gr za pomo v parti odg. ne v Atenah odg. da eprav za njih slaboDrubeno razlikovanje in oblast Gilgame in Homer (vaje 1)

Oblast bogatih Slavo so si vladarji pridobili 1. z uspenim nastopom pred mnoico (v Perikles je slava kles) 2. uspehi v bitkah fizina mo (Gilgame v uvodu: ''Kako je velik'') izhaja iz prve skupnosti kjer bili ogoeni od ogromnih ivali, nevede z lovom trenirali za boj (lovec-vojak)

C. PRVE DRAVE IN NAJSTAREJE CIVILIZACIJE

1. RENE POTAMSKE CIVILIZACIJE- nastale ob rekah (Egipt, Mezopotamija, Indija...) rena boanstva- poljedelstvo namakalne naprave- dvigne kvaliteto ivlj preseki omogoajo nastanek trg, obrti povezava za ureditev kanalov, nasipov

2. NA PLANOTAH- v tropskem pasu poljedelstvo- druge povezane s kovinami (Anatolska planota) za vojskovanje

3. SREDOZEMSKE- promet po morju najceneji hiter razvoj- menjava trg pomembna za razvoj specializacija in luksuzni izdelki

Poljedelstvo tu e organizirana skupnost poleg njih ivinorejci konfliktnost pri Sumercih: poljedelci mirni a ivinorejci/nomadi v vojno zato ti prevzamejo oblast (si to kar je)

Prve drave le mestna naselja, ki se irijo cesarstvo/imperij. Nastanejo iz TENJE PO PREVLADI nad drugimi patriarhalna oblika oblasti (l. narava, druge tenje OBRAMBA, BOGASTVO, izpopolnjevanje in veanje NAMAKALNIH SISTEMOV). Znotraj cesarstva razline oblike oblasti (osr. oblast kamor dajatve, v vojni mora prisostovat). SVEENIKI so imeli v teh drubah privilegiran poloaj, ker so imeli znanja; jih zamenjali SVETNI VLADARJI (predstavnik lastnikov sunjev ki iti predvsem njihove interese etudi se razglaa za zaitnika revnih in slabotnih) in njihovi najviji uradniki, ki so si prilastili velik del tempeljskega premoenja. Z osvajalnimi vojnami ustvarjeni veliki imperiji so bili praviloma kratkotrajni zaradi slabih povezav in slabe uprave. Po obliki vladavine so bile drave starega vzhoda DESPOTSKE MONARHIJE. Vladar despot prvi med enakimi je gl. boji namestnik podaniki so bili v razmerju do njega brez pravic. Prehod iz RODOVNO PLEMENSKE V SUNJELASTNIKO DRUBO. Ko monega vladarja nadomesti ibkeji, drava propade

- teavne in poasne zveze (Perzija imela poto, vladar pa svoje obveevalce, ki prepreili upor)- patriarhalno naelo- osebnost vladarja

Oblast teh drav ima TEOKRATSKI ZNAAJ. esto je bil namre vrhovni sveenik tudi posvetni vladar, drugod je bil vladar boji namestnik ali pa boanstvo samo.

. NAJSTAREJI ZAPISI PRAVANajstareji znani zapisi prava so ohranjeni v KLINOPISU - najpogosteje na glinastih ploicah pa tudi na STELAH, to je kamnitih spomenikih. Zaradi pisave govorimo o skupini klinopisnih prav (predvsem iz Mezopotamije).

SUMERCI (JV Mezopotamija) zaeli z namakanjem polj in nastanek sunjelastnikih drav veinoma povezujejo s kopanjem namakalnih sistemov Sumerske drave znaaj mestnih drav pri emer so bila mesta pravzaprav utrjena naselja poljedelcev Sprva vodilno vlogo templji najveji lastniki zamlji in sunjev, sasoma to vlogo prevzeli posvetni vladarji. Znan reformator Urukagina v Lagau si je

prizadeval omiliti posledice vse veje socialne diferenciacije in je po lastnih besedah nastopal kot zaitnik vdov, sirot in revnih. Ta pravna doloila iz 24. st. pr. n. t. niso ohranjena.

Najstareji delno ohranjen Urnammujev zakonik iz 21. st.pr.n.t. Urnammu se razglaa kot zaitnik revnih ljudi je vendarle vladar sunjelastnike drave saj doloa nagrado za tistega, ki privede nazaj pobeglega sunja. Obutljiv na premoenjske diferenciacije kjer bogateji hoteli ve oblasti. Sodba Ordal pri kateri se opravi preizkus s pomojo reke. Osumljenca so vrgli v vodo, e je preivel je veljal za nedolnega. Za kazniva dejanja pri telesnih pokodbah zakon predvideva premoenjske kazni. Storilec je dolan dati doloene koliine srebra ni talionskega naela (ni telesnih kazni)

Zadnji ohranjeni veliki sumerski pravni spomenik je zakonik LIPIT-ITARJA (dolobe o najemu vrta, ladje, ivali, o pobeglih sunjih in rodbinsko pravne dolobe)

BABILONSKO PRAVO najpomembneji pravni spomenik v klinopisu - HAMMURABIJEV ZAKONIK. Ohranjen je na skoraj 3 metre visoki dioritni steli (v Louvru) Ima 282

lenov. Vsebuje vsa podroja prava - kompilacijo vsega znanega prava. Iz civ. pr. razvidno da ivahna menjava a razvito gosp ne pomeni pravinejih medsebojnih razmerij (dolobe, ki urejajo najemno in delovrno pogodbo in tiste, ki govorijo o velikem trgovcu ali kar bankirju TAMKARU govore o veliki gospodarski aktivnosti drube)

Specifino Babilonska je drubena razslojenost. V drubi so loili tri pravne sloje:1.) POLNOPRAVNE DRAVLJANE (AVILUM)2.) MUKENE, katerih poloaj ni povsem jasen, vendar je slabi od poloaja polnopravnih dravljanov 3) SUNJE (dve vrsti vojni ujetniki+dolniki)

V kazenskem pravu je osnovno naelo TALION - storilec utrpi tako kazen, kakrno je bilo njegovo dejanje (oko za oko in zob za zob) Rodbinsko pravne dolobe kaejo privilegiran poloaj moa (eno kupi in brez ovir zapusti, e le vrne doto) gl. namen zakonske zveze je nadaljevanje vrste

HEBREJSKO PRAVO najstareje HEBREJSKO PRAVO poznamo iz svetega pisma kjer veliko idej iz Mezopotamije nenaklonjenost suenjstvu vpraanje je, e so te dolobe dejansko izvajali saj gre za sakralno besedilo. Vodilno naelo je TALION

PRAVO STARE INDIJSKE DRUBE vir prava VEDE (veda, znanje), toda ve o pravu izvemo iz DHARMAASTER e v VERZIH med dharmaastrami je najpomembneji MANUJEV ZAKONIK vsebuje OBIAJNO PRAVO (nasvet kralju na kaknem kraju naj se naseli)

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 4

Indijec ivel po pravu svoje KASTE, to so po rojstvu opredeljene drubene skupine iz katere je bilo praktino nemogoe prestopiti v vijo. Tako ureditev indijske drube je poleg VEDE s svojo avtoriteto sankcioniral tudi MANUJEV ZAKONIK. Vpliv do danes. Zakonik doloa tiri ire drubene skupine VARNE (varna sprva pomeni barvo):

1.) SVEENIKI IN UITELJI - BRAHMANI2.) VLADARJI IN VOJAKI - KATRIJE3.) P0LJEDELCI, TRGOVCI, OBRTNIKI - VAIJE4.) SLUABNIKI - UDRE

Ali je zapisano pravo najstareje?

Ali je ime zakonik sploh upravieno? Dolobe namre niso abstraktne, temve prej za reitev konkretnih problemov (v pomo ko reuje podoben primer). HAMMURABIJEV ZAKONIK ne vsebuje in sploh ne obravnava umora, kae, da je verjetno obiajno pravo imelo e polno veljavo.

D. POLIS

Beseda polis je imela ve pomenov mesto, v skladu s tenjo po samostojnosti in samozadostnosti je dobila beseda tudi pomen drave. POLIS tudi kulturni pomen, saj beremo pri PAUSANIJU, da ni mogoe imenovati mesto naselje, ki nima gledalia, telovadnice in kopalia.Grkom je POLIS pomenil dravo, ki je velika kot mesto s svojim ozemljem. Platon in Aristotel - veja drava slaba in so celo skuali izraunati tevilo druin v idealni mestni dravi. Grkom ni bila tuja elja po nadvladi nad drugimi mesti.Tenja grkih mest po samostojnosti na primeru grkih kolonij sprva monost preivetja poveanega prebivalstva, v kratkem so se take kolonije politino osamosvojile.Posledica elje grkih mest po neodvisnosti je bila, da je bila Grija kulturno enotna, politino pa ne. V organizaciji oblasti v grkih polisih loimo 2 tipa:

a) ARISTOKRATSKEGA - PARTAb) DEMOKRATSKEGA - ATENE

Obe mesti li od rodovno - plemenske ureditve v valovanju od tiranije, oligarhije do demokracije ali aristokracije.

ATENSKA DEMOKRACIJA Vse slube odprte vsem dravljanom O skupnih zadevah odloajo na zborih (najvijo oblast v dravi EKLESIA - polnoletni svobodni meani) Politino delovanje pravica vseh je zaeljeno-vse manj ljudi prihaja uvedli DNEVNICE plailo Odloilna vloga: izvrna oblast oji organ BULE in upokojeni lani najvijih organov AEROPAG Sodno oblast je imela HELIEA - rebali sodne zbore DIKASTERIA za konkretne zadeve, tudi tu dnevnice Problemi:

a) pasivnost ljudi, ki so imeli pravico izvrevati oblast (raje so opravljali privatne posle)b) OSTRAKIZEM -- dravljani so vsako leto s tajnim glasovanjem na repinjah lahko z veino glasov dosegli izgon posameznika o katerem so mislili, da si je pridobil preve moi.

lovek postane ZOON POLITIKON (dravljan), se pravi bitje, ki se ukvarja z odloanjem o skupnih zadevah pot k osvoboditvi lovekaPARTANSKA ARISTOKRACIJA

najvijo oblast 5 EFOROV odloali o zunanjih in notranjih zadevah eforom ob strani GERUZIJA-senat pravico govora v skupini le najviji predstavniki oblasti

GORTINE edini v celoti ohranjen zapis grkega prava primer stopnje v razvoju od agrarne skupnosti v mestno-drubeno razlikovanje dolobe o APETAIRIH - svobodnih ljudeh, ki so teli za manj vredne, ker niso pripadali HETAIRIJI, skupnosti vojakov, ki so imeli svoje premoenje.

Premoenjske pravice so vidne v institutu BLAGARICE - edine dedinje, ki se mora poroiti, ko ostane sama, z najbljijim sorodnikom.

Grka politina in pravna misel- Drava slui najmonejim in je njim v korist- Solon: vidi da so premoenjska nesoglasja motea (zmanjal dolgove ljudem ki so zapadli v suenjstvo) : na miselnost Gr naj bi vplivala Iliada Solon naj bi posegal/interpoliral vanjo ker hotel dokazat da eno obmoje pripadalo Atenam

- Sokrat in Platon pravita da je v dravi pravinost- Aristotel: nj. misel se giblje okoli zmernosti zlata sredina : ukvarja se z pravinostjo in sorazmerjem v dravi take misli obvladujejo politiko : nj. terminologijo dravne ureditve uporabljamo e danes

Vedeti moramo, da niso vsi pojmi, ki imajo grka imena tudi starogrkega izvora. Za izhodie vzemimo Aristotelovo klasifikacijo dravnih ureditev. Merilo je koliko ljudi sodeluje pri odloanju.

ANARHIJA - ne vlada niheMONARHIJA - oblast enegaAVTOKRACIJA - isti pomen kot monarhija, sestavljena iz drugih besedARISTOKRACIJA - je oblast najboljihPLUTOKRACIJA - oblast bogatih Aristotelj goji prezirOLIGARHIJA - drugi naziv za plutokracijo, ker je malo bogatih nezaupanjeDEMOKRACIJA - oblast izvrujejo vsi lani drube slaba oblast nevednihPATRIARHAT - v drubi najpomembneje gospodarske funkcije opravlja mokiMATRIARHAT - v drubi opravljajo najpomembneje funkcije enskeAVTONOMIJA - v drubi urejajo medsebojna razmerja lani te drube sami, tenja po samostojnosti, neodvisnostiHEGEMONIJA - vsiljevanje svoje volje drugim

III. PLEMENSKA DRUBA IN NASTANEK PRVIH DRAV

A. ZAOSTAJANJE EVROPE V POZNI ANTIKI IN ZGODNJEM SREDNJEM VEKU

Po propadu rimskega cesarstva pride do zaostajanja Evrope. Zane se selitev narodov. V EU pojav az. ljudstev ki potisnejo vsa plemena proti Z EU.Slovani so ob svojem postopnem razseljevanju iz Zakrpatja (6.st.) napadali bizantinsko ozemlje, ki nudilo veliko vojnega plena. Plemena so se zaradi vojskovanja zdruevala v plemenske zveze, v organizacijskem pogledu pa so preli v vojako demokracijo (stareine so imele veji dele plena). Slovani se naseljevali tudi v Alpah. Slovani se prej imenujejo Veneti.

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 5

B. STAROSLOVANSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

V staroslovenski dobi ne moremo govoriti o pravu v smislu razvitih razrednih drub, temve so to obiaji po katerih so urejali medsebojna razmerja. Staro slovansko pravo skuamo spoznati po petih virih:

1. PISANI VIRI BIZANTINSKI AVTORJI

- Prokopios (iz Justinijanovih asov) govori o demokratinem nainu ivljenja pri Slovanih, ki opravljajo vse javne zadeve skupno, torej nimajo enega moa za vladarja.

- Drugi, po imenu neznani pisec iz 7.st. (Pseudo-Marikios) daje Bizantinskim vojakom navodila kako naj se bore proti Slovanom in pri tem opisuje lastnosti plemen. Govori o njihovi svobodoljubnosti in anarhini neslonosti, ki vlada med njihovimi kralji; da si z ujetniki ne znajo pomagati in jih ne dre dolgo pri sebi; da menjavajo selia in da imajo v vojski pece, ki niso pripravni za boj na odprtem polju.

2. MATERIALNI VIRI IN ARHEOLOGIJA posredno govorijo o drubi starih Slovanov najdbe v grobiih in sledovi seli dajejo slutiti kolektivno gospodarjenje in skromno drubeno diferenciacijo najdena orodja pa skromno produktivnost agrarnega gospodarstva.

3. JEZIKOVNI VIRI najpomembneji e se pri razlinih plemenih uporabljajo enaki izvori, lahko sklepamo, da je bil skupen izvor e v pradavnini RALO - straroslovanska druba temeljila na poljedelstvu. PRAVO, PRAVNA PRAVICA izhaja iz skupnega izvora "tisto kar je prav" Mnogo takih besed

- last, svoj, sopstven - pojmi, ki oznaujejo lastnino- rob - suenj (kae da poznali suenjstvo)- rod in pleme - sta se ohranila pri mnogih slovanskih jezikih- osebe na elu se pogosto imenujejo stareine- vea - zbor ali skupina (sklepati o skupnih zadevah in sporih) tu sod - sodba- knez - izraz je priel iz Gotske soseine in pomeni vijega plemenskega poglavarja.- vojvoda - oseba ki naelu- kralj po Karlu Velikem

4. PRAVNI SPOMENIKIa) pisano pravo lex barbarorum - vulgarizirano rimsko pravo odstotnost pri Slovanih le Ruska pravdab) pravne starosvetnosti (predmeti ki povezani s pravom) lipa, rovai (palica kamor vrezovali rtice za merjenje koliin, tudi volilo)

5. PRAVNI OBIAJI Razvoj ob pomembnih dogodkih (npr. ob kupoprodajni pogodbi)

Metode

1. analiza virov2. arheoloke metode3. jezikoslovne metode4. primerjalnopravne metode z njim ne primerjamo le izrazov, marve tudi obiaje, pravila, organizacijske oblike in podobne pravne pojave pri razlinih narodih. Lahko zmote:

o isti koren v besedi na razlinih krajih je pravgotovo zveza - vplivo ista uporaba (npr menjalna pogodba) je enaka potreba- samostojnost

5. etnoloke metode etnologija (veda o nastanku in razmerju etninih skupnosti) se je ukvarjala s kulturami ljudstev brez pisav.Antropologija znanost o razvoju loveka.Prispevek k spoznanju nekdanje plemenske drube v Evropi.

C . DRUBENE DELITVE DELA

Delitev na poljedelce in ivinorejce, kasneje na (ne)agrarne dejavnosti. Pri Sumercih nasprotja me polj in iv ker iv ob sunih obdobjih k reki kjer naredili kodo. V bibliji Kajsi je polj, Abel iv.

Slovani so se preseljevali kot poljedelci. Stik z ivinorejskim prebivalstvom in sicer s staroselci - VLAHI in nomadi PROTOBOLGARI in AVARI (ali Obri).

VLAHI ali LAHI potomci staroselcev poromanjenih ILIROV, KELTOV oz. rimskih priseljencev ukvarjali so se s POLNOMADSKO ivinorejo (imeli zimsko in poletno naselje) na bivem YU ozemlju se zgodaj poslovanili V Junih Krpatih so kot Romuni Neposlovanjeni so ostali Albanci in Grki v Sloveniji so iveli, o emer priajo krajevna imena (Lako) niso zagospodarili Slovanom, nasprotno, prili so celo v odvisnost (v Konverziji naj bi bili podrejeni kristjanom) imajo poseben pravi poloaj se selili do 20 st. ko so se umikali iz turkega ozemlja, so se zlasti v 16.st. skupaj s Srbi kot USKOKI naselili v Sloveniji in Juni soseini (VOJNA KRAJINA-posledice ob

razpadu YU).

NOMADSKA PLEMENA Prihajala so iz Kavkakih krajev, srednje azijskih step zlasti turkotatarski Protobolgari in Avari menjali bivalie in panike, redili konje in ovce, se vojskovali kot konjeniki, kar jim je omogoalo donosne plenilne pohode in tudi ozemeljsko ekspanzijo

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 6

imeli trdno vojako hierarhijo in obasno so se zdruevali v plemenske zveze. V take zveze so vkljuevali tudi Slovane, ki so se skupaj z Avari ali pa tudi z umikom pred njimi razirjali proti zahodu (eprav Slovani pehota to e ne pomeni da so bili podrejeni)

panonski Avari so se po izgubi s Franki in Slovenci poslovanili Avari tako izginili, Bolgari se ohranili

TEORIJE NASILJA NA SLOVANE Gumplowiczevo socialdarvinistino teorija o boju ras na pravkar opisana Avarsko - Slovanska razmerja, kar je mono vplivalo na pesimistine predstave o

stareji slovenski zgodovini.

V staroslovanski drubi pojav

UPANOV kot funkcija voditelja KOSEZI imeli bolji poloaj, sodlujejo pri ustolienju, spremstvo knezov (ko Ljudevit Posavski ne ve ta ima svoje), ve so ker imeli ve premoenja slabi

gospodarji propad

. CONVERSIO BAGOARIORUM ET CARANTANORUM (SPREOBRNITEV BAVARCEV IN KARANTANCEV-KONVERZIJA)

Pod vodstvom kralja SAMA, ki je bil Frankovskega rodu, so Slovani v drugi etrtini 7.st. iveli v samostojni plemenski zvezi, ki pa je po Samovi smrti razpadla. Stalneja naselitev, intenzivneja obdelava zemlje, stik s staroselci in zgled razvitejih sosedov so privedli do pojavov zasebne lastnine in do krepitve oblasti posameznih knezov. V takih razmerah so si KARANTANSKI Slovenci - Slovani v prehodu iz 7. v 8. st. ustvarili svojo kneevino, ki jo opredeljujemo kot prehodno obliko od vojake demokracije v fevdalno drubo, torej kot BARBARSKO DRUBO.

Najpomembneji vir za Karantanijo - prvo slovansko dravo. Salzburki kofje dali zbrati dokaze da so bili prvi pokristjanjevalci v VZ Panoniji in Moravski. Ogroala sta jih Metod in Konstantin. irjenje kranstva je bilo povezano z uvajanjem novega, naprednejega drubenega reda (korak naprej od rodovno-plemenske drube). V Moravski so irili vero frankovski misijonarji to jim ni prijetno. Vedo da se irjenju vere ne smejo upirat zato raje prosili za misijonarje iz Bizanca. Tako prideta Konstantin in Metod ki sta znala slovensko. Pride do tobe v Rimu ker irila vero v slovanskem jeziku. V Konverziji pravijo da sta irila vero filozofsko, zvijano (Konverzija proti njima). lo je za cerkveno oblast kdo jo bo imel sedaj: pravica postavljati cerkveno oblast in pravica pobiranja cerkvenih dajatev. Nastane Bela knjiga salzburkih kofov (spisi, kadar eli nekdo pred svetovno javnostjo argumentirati sporno vpraanje) konverzija (spis je ohranjen v estih prepisih iz 11-14 st.)

Konverzija je prvi dokaz da je lo tukaj za dravo. Uvedlo se je ime GENTILNA KNEEVINA (rodovna) ker rodovna vez e ni bila odpravljena. Ima pa elemente drave:

- Povezovanje ljudi- Vzpostavitev oblasti na nekem ozemlju- Oblast urejena z nekimi pravili- Dednost kneje asti (ko jim je knez umrl so prosili Franke naj jim iz talstva vrnejo kneje naslednike)- Ustolievanje (Posebnost ustolienja je v tem, da kosez prenaa oblast na vojvodo. S tem je ustolienje prilo v teorijo o dravi in kasneje postalo

eden izmed dokazov, da monarh izvaja oblast iz tega, da mu jo je podelilo ljudstvo (kontraktualna teorija). Vojvoda izkae svojo oblast, se ohrani do 15 st)

Konverzija govori o Karantaniji kot o pravnopolitini tvorbi - od zaetka samostojni nato pod Bavarci in Franki. Do 820 obseno avtonomijo imeli svoje kneze. Ko se Ljudevit Posavski upre in zdrui vse Slovane na balkanu ga porazijo kazen knezi od drugod (Franki, Bavarci)

DRUBENO RAZLIKOVANJE

premoenjsko razslojevanje privilegirani imajo ve premoenja zgodba o duhovniku INGU sprva so mislili da je knez kasneje se izkazalo da je duhovnik. Ingo je ponial nekristjane v primerjavi s kristjani. Na gostijo

povabil nekristjane-imenitne ljudi in jih postregel slabo in pa kristjane-dekle, hlapce in jih lepo postregel. Nekristjane tako primerja s psi. Zgodba dokaz da so poznali nesvobodno delovno silo - Ingo je bogat in ima dvor, povabi hlapce in dekle in imenitnee.

Druba je bila strukturirana:

Vladar: KNEZ!

-----------------------------------------------------------------------Privilegirane KNEJA KOSEZI plasti: RODBINA (konjenica)

UPANI Svobodnjaki lani upe

Odvisni NESVOBODNJAKIljudje NA DVORIH

Velika veina svobodnih, ki ivijo v upah je kristjanov. S tem je nakazana organizacijska struktura nijih enot pri Slovencih pred uvedbo zemljikih gospostev. UPA (glej e str. 45 zgoraj) je bila sestavljena iz ve DEKANIJ. Na elu upe je upan, aktor pa morda stareina dekanije - zaselka.Iz listine je tudi razvidno kako so svobodne lane upe podredili zemljikim gospostvom z daritvijo. Z daritvijo so njihove javne dajatve in kolektivno zemljie preli v zasebno last, s tem pa jih je pravica novega lastnika spravila v fevdalno odvisnost. lani up so bili upanom podrejeni v patriarhalnem smislu. Pri Slovencih je kasneje upa postala skupnost podlonih kmetov.

Pri preuevanju ustolienja korokih vojvod so zgodovinarji ugotovili, da so pri tem imeli poglavitno vlogo KOSEZI - privilegirana vojaka plast staroslovenskega izvora, ki je ivela izven upe in je bila podrejena neposredno knezu. Nastali so morda iz knejega oboroenega spremstva. iveli so v druinskih skupnostih na vejih agrarnih obratih - DVORIH. Ob uvajanju fevdalizma so kosezi ohranili svoj svobodni status ali pa celo preli med plemstvo. Nekateri pa so si svoje prostolastne dvore v dednem nasledstvu delili in nazadnje zdrobili. Kosez je nazadnje veljal le e za svobodnega kmeta.

Staroslovenska druba je poznala tudi NESVOBODNJAKE, ki so izvirali najve iz vojnih ujetnikov. Zaposleni so bili na knejih dvorih, kosekih dvorih, tu pa tam tudi v upah.

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 7

VELIKA DRUINA ALI ZADRUGA - zgodovinska pravna ola jo je imela za tipino slovansko institucijo. Je gospodarska in gospodinjska skupnost med seboj sorodnih oseb, ki je lastnik zemlje, ivine in orodij. Stareina zadruge torej ni sam nosilec lastninskih pravic kot npr. PATER FAMILIAS, ali kak slovenski GRUNTAR. V novem veku so bile zadruge razirjene predvsem tam, kjer je bilo treba vzdrevati mejne strae, vsaka druina pa je vzdrevala vsaj po enega vojaka. Je razvojna stopnja do druine stari-otroci.

IV. GENEZA FEVDALNE DRUBE IN PRAVA

Fevdalizem je imel v Evropi dva prednika:1. POZNOANTINO drubo in pravo v okrilju RIMSKEGA IMPERIJA in2. PLEMENSKO drubo ljudstev ob mejah tega imperija.

A. POZNOANTINI TRENDI RAZVOJA

Politina in ekonomska oslabitev poznoantine drave - ena izmed teorij njenega razpada je da se izgubil pomen drave kot RES PUBLICA. Po konni delitvi Rimskega imperija (l. 395) na V in Z meja v skoraj ravni liniji Boka Kotorska - Osijek - Donava. Nosilec pravne kontinuitete Rimskega prava je postal V del. Zaetek srednjega veka. Na tleh propadlega Z Rimskega imperija kontinuiteta Rimskega prava slabi. Najbolja tam kjer v Z Evropi e danes govorijo romanske jezike. Plemenske drube, ki so prihajale v stik z Rimskim imperijem se pospeeno razvile v zadnjo stopnjo rodovno plemenske drube, to je vojaka demokracija (pospeek-Toynbeejev izziv)

SUNJI (vse bolj svobodni) Dajejo rimskemu cesarstvu mo uniijo malega kmeta Ko rim oslabi se nj. poloaj spremeni: (samo e novorojeni sunji ki jih treba vzdrevat) postali vse draji, hoejo ve pekulija Ker bili prisiljeni s silo brez odnosa do stvari slabo gosp Jim prepuajo gosp. iniciativo (razdelili latifundije na manje dele coloni, mansi)

SVOBODNI (vse bolj omejeni) Se delijo na kmete in obrtnike Kmete izpodrinejo sunji gredo v Rim kjer javna podpora (zaposljevali z igrami) se sproletarizirali Kasneje kmetje ne smejo zapustiti zemlje (fevdalna sled) Vezanost kmeta na zemljo okrepi vako skupnost (davna obveznost se prenese na vako skupnost) Otroci obrtnikov ne smejo v drug posel kot nj stari

PATROCINIJ Nastane ko se drava privatizira Veliki posamezniki dobijo oblast nad majhnimi ljudmi Povezano z davnim sestemom (davke ne dobi dravni organ ampak davni zakupniki poberejo ve kot bi smeli) Mali kmetje v varstvo k bogataem BENEFICIJ (kmetje jim dajo zemljo a jo lahko e vedno obdelujejo) tako svobodni ljudje postanejo odvisni

B. TRENDI RAZVOJA LJUDSTEV NA RODOVNOPLEMENSKI STOPNJI

Znailna vojaka demokracija. Poveujoe se razlike pomenijo spremembe:

- Razmerja do zemlje niso fiksna - se lahko na novo razdelijo- Zemlja prehaja v zasebno last

Rodovno-plemenska druba

- prehaja v dravo - pomemno vlogo kranstvo (v Rimu nihajoe razmerje do kranstva enkrat jih preganjajo drugi ne. V 4 st opazijo vesoljnost kranstva - vzeli ga za povezovalni element rimske drave ko je ta propadala. Ob propadu ko so odpovedale javne institucije so kofje ostali kot voditelji pokrajin)

- ima dvore s sunji (nj poloaj se izbolja)- svobodni dolni hodit v vojsko - vojaka obveznost breme, prehajati so zaeli v nesvobodni sloj

Ljudstva ob meji z Rimom so vpadala tja plenit - vir diferenciacije

- potrebna povezava ker bili v manjini- pojavi se NOVO PLEMSTVO uradniki (na njih se vladar zanesel) bili mali ljudje - ministri- pojav COMES STABULI - grof najbolj imeniten poveljnik vojske

C. KONTINUITETA RIMSKEGA PRAVAA) NA VZHODU

o Bizantinska drava je ohranila in razvila centralizirani uradniki sistem o naelo pravnega pozitivizmao zakonodajna dela in zbirke v grini

- EKLOGA (okrog l 726) - za prakso sestavljen in novim razmeram prilagojen izvleek Justinijanove kodifikacije - BAZILIKE (l.900) - v 60 knjigah modernizirana Justinijanova kodifikacija v grini

B) NA ZAHODUo kralji nekaterih novodoseljenih ljudstev za svoje drave dali zapisovati Rimsko pravoo veljalo osebno naelo (e si Rimljan, velja zate Rimsko pravo tudi v tujini)o l. 500 nastali uradni zapisi Rimskega prava imenovani LEGES ROMANES mnogo preprosteji, se oznauje kot vulgarizacija Rimskega prava

(poenostavljeno, nepravniko uporabljanje Rimskega prava). Celota pravnih pravil v tem obdobju se oznauje kot VULGARNO RIMSKO PRAVO

V krajih slovanske naselitve Rimska tradicija omajana. Ljudstva, ki so se tod pomikala pred Slovani so bila praviloma e pokristjanjena.

Ko so okoli l. 600 prili Slovani se je zamenjal precejen del prebivalstva in so propadle zveze teh krajev z Rimsko civilizacijo. Le obmorska mesta so ohranila kofijske sedee. Kontinuiteta Rimskega prava posredna, prebivalstvo prevzelo nekatere produkcijske naine in z njimi vred kaken pravni obiaj. Rimsko pravo prilo na slovensko pozneje po posredovanju raznih srednjevekih prav, zlasti KANONSKEGA (cerkvenega) IN S PRAKTINO RECEPCIJO ob koncu srednjega veka.

Svet se poasi fevdalizirano kar naj bi bilo bolje saj ni suenjstva a vednar sunji ostanejo le manj jih je.

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 8

. PLEMENSKA PRAVA IN ''SLOVENSKO'' PRAVO

Pravo in druba germanskih plemen sta se razvijala lahko hitreje kolikor prej je prilo posamezno pleme v stik z Rimskim imperijem. Organizacija v barbarske drave. im bolj je bilo ozemlje plemensko meano, veja je bila potreba po pravnih zapisih. Nastajale so na eni strani LEGES ROMANES, na drugi strani pa zapisi germanskih plemenskih prav LEGES BARBARORUM: zapisi obiajnega plemenskega prava (humanisti ta naziv uporabljajo za vulganizirano rim pravo)

Pri Slovencih v zgodnji dobi ne moremo trditi o vplivu germanskih prav, eprav se je ez dananje slovenske kraje e pred prihodom Slovanov pomikala cela vrsta germanskih plemen. Obutneje se je vpliv nekaterih germanskih prav (od zunaj) uveljavil e v asu po naselitvi Slovencev in to z Langobarske, Bavarske in Frankovske plati.

a) LANGOBARDSKO PRAVO

prek Slo v Padsko niino Lombardijo zapisano l. 643 po nalogu kralja Rotarja. Zapis znan pod imenom EDICTUM ROTHARI postal predmet pravnike obdelave na Pavijski pravni oli s

posebno metodo razlage z obrobnimi pripombami - GLOSIRANJE (prenesli na druge ole in jo uporabljali pri obdelavi zapisov Rimskega prava) libri feudorum - ne gre za fevdno pravo langobardskega plemena, temve za zapis, ki je dobil ime po Lombardiji Langobardi ne pustijo v Italijo Slovane konflikt (nastanek izraza ARENGO kot zborovanje)

b) BAVARSKO PRAVO plemensko pravo je bilo kot LEX BAIUVARIORUM Slovenci priznali njihovo nadoblast Pripadnost Bavarskemu plemenskemu pravu so pri pogodbenih priah pokazali s tem, da so jih pri pravnem dejanju potegnili za uesa v podkrepitev spomina

(bavarske prie-za uesa potegnjene in slo prie) Bavarci so se kot zemljiki gospodje in kmetje pomeali med Slovensko prebivalstvo. Med fevdalnimi gospodi najbolj tevilni.

c) FRANKOVSKO PRAVO najveji pomen na Slovenskem (ne plemenskega ampak D prava) Plemensko pravo SALSKIH FRANKOV kot LEX SALICA Pravo RIPUARSKIH FRANKOV je ohranjeno kot LEX RIPUARIA (po Ripuarskem pravu so iveli KAROLINGI - vladarji iz rodu Karla Velikega) Vpliv teh dveh zapisov na Slovenskem ni zaznaven Drugae je s predpisi, ki so jih izdajali kralji - KAPITULARJI urejali upravne zadeve in so veljali za vso frankovsko dravo, vpliv na upravno in

cerkveno organizacijo na Slovenskem, zlasti pa na ogranizacijo zemljikih gospostev CAPITULARE DE VILLIS - urejal upravljanje kraljevih domen

Zdrueni Bavarsko-Frankovski vplivi na Slovenskem so:- pospeili prehod na razviteje agrarne pridelave- pripomogli k uvedbi ustreznih organizacijskih oblik zlasti hubnega sistema v okviru zemljikih gospostev- ob ohranitvi tradicij slovenske kneevine vodili do nastanka krajin (mejnih grofij).

To pa ne pomeni popolnega prenosa frankovskega prava na Slovensko, saj so nove institucije vsajali v domae podlage.

VAKA SKUPNOST Izhaja iz teorije o svobodni marki - marka je v tej zvezi celotni vaki svet, pa tudi vaka skupnost kot gospodar tega sveta (markovna tovariija) del marke, ki so ga skupno uivali kot panike in gozdove oznaujejo kot ALMENDO v slovenini gmajna Naeloval jim je grof, po slovensko krajinski knez. Zraste jim vloga ko dravna org. v Rimu propade v fevdalizmu ostanejo mnoge lastnosti plemenske drube skupno odloanje ljudstva

V. FEVDALIZEM KOT SISTEM ZAJMOV IN ZEMLJIKIH GOSPOSTEVFevdalizem je drubena ureditev. Bistvo fevdalizma je razmerje med zemljikimi gospodi in od njih odvisnih neposrednih agrarnih pridelovalcev/poljedelcev - korak nazaj ker prej menjava (sedaj le za najvaneje stvari-sol) in delitev dela (skromna soseska pomo). Znailno po tem, da je neposrednim pridelovalcem omejena prostost gibanja.

A. GOSPODARSKI TEMELJ FEVDALNEGA SISTEMA Odloilne selitve ljudstev. Pojav Arabske drave - prekine stik z Z konec menjave prevlada naturalno gospodarstvo in avtarkija. Pravne instutucije fevdalizma nosijo peat agrarnega, avtarkinega gospodarstva e dolgo po tem, ko je menjava oivela in ko so se razvile neagrarne gospodarske panoge. S tem so pravne institucije zlasti od 13.st. naprej prihajale v nasprotje z dejanskim razvojem gospodarstva.

B. PREMOENJSKA RAZMERJA

ALOD oblika lastnine fevdalcev od katere lastnik navzgor ni bil dolan dajati, navzdol pa so bile mone najrazlineje oblike podelitve

FEVD (glej knjigo str. 49 za razmerje med fevdnih in fevdalnih) ni tipino razmerje fevdalne dobe je ideoloka razlaga tega obdobja - simbol za staro ureditev ena izmed oblik svobodnega zajma poleg premoenjskega razmerja zajma (bonificija) vsebuje fevd e svobodno osebno razmerje VAZALSTVO - dolnost zaite s strani fevdnega gospoda in

zvestobe s strani vazala (vojska-privilegiran sloj) Prvi podelitelj je SUVEREN (vrhovni fevdni gospod) nad prvim prejemnikom hierarhina fevdna lestvica - e je vazal oddal fevd naprej, je postal fevdni gospod drugega vazala

ZAJEM oznaba za podelitev zemlje drugemu pri kateri si podelitelj pridri doloene lastninske pravice razmerje med strankama v katerem gospod prepusti neko zemljie ali donose tega zemljia stranki od katere pa za to zahteva plailo v obliki fevdalne rente

ali da opravlja neko slubo Poznamo celo vrsto ZAJMOV:

- po trajanju(min 1 leto) kratkoroni dedni (na ve generacij)

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 9

- po (ne)svobodi e vezan na nesvobodno zemljo izgubi osebno svobodo prevladujoe nesvobodno to je enostranski zajem ko odloilna vloga enega loveka pri sklepanju zajma

prejemniki zajmov imeli gosp pravice tudi na nerazdeljenem svetu (gozd, paniki)-> glej knjigo str. 49 zgoraj ustreza zakupu s tem da zakup le svobodno razmerje (lahko pa tudi izven okvira zemjikih gospostev) na veini zajmov ivi druina, ki daje gospodu dajatve - najvekrat v naravi. Desetina je spoetka le ena sama cerkvena dajatev. V resnici jih je ve:

- naturalna renta (evidenca v urbarijih)- delavna renta tlaka- denarna renta (ele ko se denarno gosp obnovi)

Komponente lastninske praviceIzkljunost varuje koristi od predmeta lastnine pravico do razpolaganja (ius utendi et abutendi)Teorija deljene lastnine

o lastniki ne nosijo vseh lastninskih funkcijo sama lastnina ni tako pomembna kot nj donosi (fevdalizem)o ACCURSIUS napisal GLOSA ORDINARIA kjer loil 3 elemente lastnine:

- dominium eminens - vladarjeva lastninska pravica (redko)- dominium directum - lastnina gospodarjev- dominium utile - lastnina obdelovalca (samo za dedne zajme)

C. ZEMLJIKO GOSPOSTVOJe sistem oblasti ki bistveno za fevdalizem. Ljudje z zemljo imajo javno oblast nad tistimi, ki zemljo obdelujejo.

Zemljiko ker tesno povezano z zemljo:

FEVDALNI AGRARNI OBRATIo Dvor je bila nepreminina, ki jo je zemljiko gospostvo upravljalo samo, jo obdelovalo z nesvobodno delovno silo, od nje dobivalo vse donose in vzdrevalo

delovno silo. Gospodarjenje na dvoru je pridvorno gospodarstvoo poseben tip kmetije imenovane HUBA (grunt). To je bila kmetija odmerjena za povpreno malo druino glede na obiajno storilnost, potrebe njenih lanov

in obveznosti do rente. Velikostni razloki so bili v tem ali so od kmetije sprva priakovali ve delovne rente (tlake na dvoru - manja huba) ali pa ve dajatev (veja huba). V prvem primeru je bila huba manja, v drugem veja. Huba ni bila samo gospodarsko obdelovalna, temve tudi dajatvena in pozneje davna enota. Bremena so odmerjali od hube in ne od posameznih parcel, ki so jo sestavljale. Huba je bila praviloma nedeljiva. Loitev hub od zemljikega gospostva (ob zemljiki odvezi) je olajala delitve kmetij in odcepitev posameznih zemlji od njih.

o Zemlja, ki je v srednjem veku pripadala kmetijam je pozneje veljala za RUSTIKALNO (kmeko) zemljo. lo je za obdelovalni svet in za udelebo na neobdelanem (paa, gozdna pravica).

NEOBDELANI SVET (gozdovi, paniki, vodovje) je pripadal teritorialnim zamljikim gospostvom kot njihova teritorialna lastnina. V fevdalni dobi so te povrine temelj za razvoj pravnih teritorijev.

GOSPOSTVOo Gospodje imajo nad obdelovalci patrimonialno oblast (gospod prevzel javno oblast-specifika v fevd.)o Povezava z omejitvami svobode:

- nesvobodni kmetje ne smejo zapustiti zemlje- omejena enitna svoboda (poroke kmetov pod razlinimi gospodi)- omejitev izbire poklica

RENTE IZ DRUGIH PRAVNIH NASLOVOV o tlaka se vasih spremenila v premoenjsko dajatev (premoenjske posledice omejene svobode)

Odmerjena tlaka - stalno doloena od ene kmetije v delovnih dnevihNeodmerjena tlaka - prepuena gospodovi samovolji.

o dajatve za javne oblasti (premoenjske posledice patrimonizacije)

- odvetina (redne dajatve gospodu, ki naj bi pred sodii zastopal obvezanca)- pojezda (ko gospod hodil iz kraja v kraj upravien do dnevnice-potni stroki)

o desetina je oddaja dela pridelkov, ki je bila prvotno namenjene vzdrevanju cerkvenih organov. Desetine so bremenile pridelke itaric (kar se s plugom orje in s srpom anje) in malo ivino (praie, jagnjeta).

. PATRIMONIZACIJA IN PARTIKULARIZEM

PATRIMONIALIZACIJA ko zemljiki gospod izvaja javno oblast (gosp nad zemljo posledino tudi nad ljudmi) Patrimonialno oblast so zemljiki gospodje obiajno imeli za lastne podlonike in za manj pomembne civilne in kazenske zadeve S tem se je v fevdalizmu zabrisovalo loevanje med javnim in zasebnim pravom Ne pomeni pa to, da je drava prenehala in se razkrojila v zasebni lastnini, kar je uila PATRIMONIALNA teorija, temve le, da so posamezni fevdalci

opravljali veliko opravil, ki so jih sicer vladarji in njihovi organi. Dajatve sedaj ne ve dravi Proizvajalci tako org da samozadostni patrimonialni gospodi postali neodvisni Kdor ima javno oblast ustvarja pravo

PARTIKULARIZEM drava razpadla na ve prav -> glej knjigo str. 54 katero pravo prebija katerega katero pravo sedaj velja? Katero pravo izmed vseh monih (osebno naelo plemenskih prav) se bo uporabljalo v doloenem primeru so doloale KOLIZIJSKE NORME - STATUTI:

- STATUTA PERSONALIA veljala pravila tiste skupnosti, ki ji je ta oseba pripadala PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 10

- STATUTA REALIA o nepremininah je veljajo pravo kraja v katerem je bila zadevna nepreminina- STATUTA MIXTA. iz obligacijskih razmerij je praviloma veljalo pravo toenevega prebivalia - Izjema tujski arest ga niso toili v nj kraju ampak po pr tistega kraja kjer deloval nepraktino (ne velja za lj in trst)

Partikularizem se pojavil tudi v drubeni razslojitvi

Tudi za posamezne sloje posebno pravo (meanstvo, plemstvo, podeeljci) vsak sloj svojo vrsto avtonomije (podobno kot polisi) Kasneje znotraj drave skupine ljudi, ki del stvari odloajo same 2 avonomiji:

1. krajevne (obine)2. interesne ko si dol. skupina priznava avtonomijo (v sr. veku cehi, ki imajo veliko pravic glede urejanja)

D. OBDOBJA FEVDALNE DRAVE IN PRAVA

Zemljika gospostva so poveevala donosnost agrarne produkcije in ustvarjala trne preseke. Blagovno-denarno gospodarstvo se je tako okoli 12.st. ponovno okrepilo. Avtarkija se je skoraj popolnoma umaknila trnemu gospodarstvu. Proti partikularizmu zemljikih gospostev so se zaele uveljavljati zdruevalne sile, to pa je bil na podroju dravnega razvoja MONARH, ki je teil k absolutizmu. Tako se sestav fevdalne drave v vodstvenih strukturah razvija iz razmerja med zemljikim gospostvom kot konzervativno institucijo in modernejim monarhom. V Z EU krepitev oblasti, Bizanc vse veji nered. Razvoj fevdalne drube in prava ima zato tipine razvojne stopnje:

1. ZGODNJI FEVDALIZEM (barbarska in Frankovska D)- v obdobju 5. - 9. st v Z EU in 9.- 11.st. v sr EU (Slo) razlika ker v sr EU pritisk Madarov - na osnovi avtarkije se uveljavljajo zemljika gospostva.

2. VRHUNEC PARTIKULARIZMA (zem. gospostva)- 10. -11. st. Z EU in 11.-13. st. sr. EU- ko zemljika gospostva visokih fevdalcev okrepe patrimonialno oblast v kodo centralnih organov - ni razpad drave le ve oblastnikov

3. PONOVNO ZDRUEVANJE V OBSEGU DEEL - 13. do 15.st. za vse- krepitev osr oblasti- drava na stopnji deel

4. ZGODNJA MODERNA DRAVA - 15. do 16.st.- konflikt med porajajoim se absolutizmom in prizadevanjem plemstva/stanovi po ohranitvi delea pri oblasti/monarh (monarhino stanovski

dualizem)5. ABSOLUTIZEM (teritorialno cetralizacija, pol abs. oblast, pr poenotenje pr.)

- ko prevlada deelni knez (od 17. st. do boruaznih revolucij) se zaenja zdruevati po ve deel v obseneje dravne tvorbe- Vladar ni ve vezan na plemstvo- V Slo (Habsb.) zdruevanje Habsb deel v novo dravo

VI. ZGODNJI FEVDALIZEM

A. VPRALJIVOST ASOVNE DOLOITVE

Doba od 5. do 9. st. v Z EU in v sr EU (Slovenskih pokrajinah) od 9. do srede 11. st. zaradi vplivov Mad.Nekateri pravijo da zaetek sega v 7 st:

- frankovski vladarji podravili cerkveno posest in jo podelili tistim ljudem ki bodo konjeniki ko bo drava imela voj. probleme fevdalizem

- cerkev imela te za da nj premoenje veno zato so nastala preklicna razmerja fevdUjemanje z obdobjem zg. sr. veka (v slovenini), v romanskih jezikih pa z visokim sr. vekom (sr. vek od 476-1000 kot obnovitev EU po preseljevanjih)

Uveljavitev fevdalne ureditve - znailnosti:- zemljika gospostva so prevladovala- prevlada agrarnega, naturalnega gospodarstva- avtarkija zemljikih gospostev.

B. VPLIV FRANKOVV velikem delu Evrope do meje nekdanjega Zahodnega Rim. imperija se je fevdalizem uveljavil v oblikah, ki so bile uveljavljene pri Frankih:

upravna razdelitev je temeljila na grofijah (voj. organizacije), ki so jim naelovali grofje. Prvotno so bili odstavljivi. Grof je bil vojaki poveljnik, ki je skrbel za red in predsedoval zboru svobodnjakov - grof imel vse ve funkcij. Ob mejah so bile mejne grofije (marka) - krajine, ki so bile veje zaradi obrambe (tajerska mejna grofija nasproti Ogrski)

fevdstvo sprva doivljensko, kmalu dednost. Sredi 9.st. so Frankovsko dravo razdelili na tri dele:

- Iz Zahodnega se je razvila Francija - romanski elementi- iz Vzhodnega Nemija - germanski element ki prenese fevdalizem na VZ (meja na VZ ujemanje z religiozno mejo kot Z pravoslavja in biva

razdelitev rima na V in Z). Sprva nastala kot cesarstvo in je veljala za SVETO RIMSKO CESARSTVO. ele 1806 je nastala Nemija kot zavestna nosilka nacionalne zavesti.

- Srednji del je od dananje Nizozemske do srednje Italije - najbolj razvito frankovski model drubene razslojevitve:

- servi sunji na dvoruPRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 11

- lidi nesvobodni ljudje na kmetijah in mansih- ingenui omejeno svobodni ker obdelovali zemljo - kompozicijski sistem - razline kazni za razlien sloj (kmetje, meani)

missi dominici so odposlanci ki jih vladar poilja po dravi da bi nadzorovali grofe (vedno v parih posvetni in sakralni) v imenu vladarja razsojali, odpoklicali, dajali nasvete (konkreten istrski primer)

C. UVAJANJE FEVDALIZMA V ISTRI

Istra v 8.st. pod Bizantinsko oblastjo dokler jo l. 780 niso zavzeli Franki. Istra je l. 828 postala Frankovska krajina (mejna grofija). postavili vojvodo Ivana. Ker je ta hotel marsikaj spremeniti v kodo mestnim svobodnjakom so se ti pritoili kralju Karlu Velikemu in navedli tudi pritobe proti domaim kofom. Kralj Karel Veliki odposlal 3 odposlance, ki sklicali RIANSKO VEO (804). Poleg odposlancev udeleili e vojvoda Ivan, vrhovni cerkveni poglavarji in zastopniki istrskih mest. kofom so oitali, da noejo prispevati k javnim dajatvam in da na svojih posestvih poslabujejo zakupne pogoje.

Vojvodi Ivanu (se obnaal kot da je v Frankovski dravi) so oitali:- da spravlja v lasten ep dajatve patrimonizacija javnih dajatev- da mestom jemlje gozdove in vasi ozemlje brez individualnega lastnika za Franke ozemlje fiscusa- da ravna s svobodnimi prebivalci kot s sunji siljenje na tlako- da je privedel na mestno ozemlje Slovane kolonizacija (neprijetni sosedje zaradi kraj)Iz tega je razlono vidna pot fevdalizacije:- prevajanje prej dravnih dohodkov med zasebne dohodke fevdalca- prilaanje neobdelanih in drugih zemlji- nalaganje storitvenih obveznosti.

Sporazum Ivan prenehal s svojimi novotami, le Slovani naj ostanejo tam, kjer to ne koduje mestom. Zapisnik Rianske vee kae na nekatere poti, po katerih se je lahko uveljavljal fevdalizem na kontinuitetnih obmojih.

. STAROSLOVANSKI ELEMENTI V ZGODNJEM FEVDALIZMU

STAROSLOVENSKI ELEMENTI (zametki fevdalne drube in drave) pojem vojvodstva Karantanije ostane (prednik Koroke) - sedaj razbita na mejne marke (karantanska krajina) kot obramba proti Madarom dvori, ki jih je nova fevdalna oblast prevzela, dopolnjevala in mnoila del visokega plemstva kosezi, ki so svoj plemiki poloaj ohranili do 12.st., nato pa zdrknili med svobodne kmete a e vedno prosto razpolagali s svojimi dvori upani kot naelniki teritorialnih enot tudi soc navzdol (katerih razvoj se je preusmeril v vako predstojnitvo) pri Hrvatih in Srbih obratno vzpon kot

vodilni

D. TERITORIALNA ZEMLJIKA GOSPOSTVA

Vladar je veljal za lastnika vsega zemljia Zemljie upe ni veljalo kot gospostvo bilo kolektivno. Tako je bilo zemlji v zasebni lasti malo Da bi si pridobil naklonjenost je vzhodno Frankovski vladar (sveto rimsko cesarstvo), visokim cerkvenim in svetnim fevdalcem podeljeval obseno

teritorialno posest v velikosti dananje obine v last, ne v fevd. Podeljeni svet so v podelitveni listini opisali zlasti v dveh oblikah:

- z opisom mej to je navedbo rek, hribov, krajev (tako je freisinki kof v 10.st. dobil kofjeloko gosp.)- z navedbo povrine - praviloma obdelovalne zemlje, izmerjene po kraljevskih hubah (50 ha)

Iz podelitev so nastajala sklenjena teritorialna zemljika gospostva upa na svetu novega gospoda in je do njega imela iste dolnosti kot jih je dotedaj imela do vladarja. upa je prela v fevdalno odvisnost in je postala

skupnost kmekih obratov v eni ali ve vaseh, ki jim je na elu stal upan (prej poigalniko-kopaki nedonosni nain brez izoblikovane lastnine in Franki jo teli kot del fiskusa)

Novi lastnik reorganiziral vasi po hubnem sistemu (Cerknica):

- uvedel je hube - individualne kmetijske enote 1 druina del parcele - zajm kjer stvarne spravice- izboljava ker kolobarjenje s praho (vsako leto en del v prahi kje se pase ivina) kasneje tri letno kolobarjenje s praho (vsako leto druga kultura +

praha)

- ustaljenost pravic na zemlji gl. prispevek fevdalizma

E. ZAKON SODNI LJUDEM KOT PRVI OHRANJENI ZAKON PRI SLOVANIH

Prevladovalo obiajno pravo. Zakonodaja nerazvita, e izvzamemo Frankovske kapitularje. Eden izmed najstarejih pojavov zakonodaje med Slovani je ZAKON SODNI LJUDEM. Sprejet v zbirko pravoslavnega Cerkvenega prava - Krmijo (Rusija). Nesporno delo Cirila in Metoda v zvezi s pokristjevanjem. O kraju nastanka so tri teze:

- velikomoravska- bolgarska- spodnje panonska o tej govori dejstvo, da so svetnim kaznim iz Ekloge v ZSL dodane cerkvene sankcije po Frankovskem vzorcu, do tega pa je

moglo priti le v Kocljevi Panoniji.Vsebina

o Sestavljalec ZSL je nekaj izpustil, uporabil tudi druge vireo Veinoma vsebuje kazensko pravo z nekimi spremembami, prevzeto po XVII. poglavju EKLOGE.o Dve vrsti norm (cilj avtorja):

- odnos do zasebne lastnine (dolobe o tatvinah, rianska vea trdi da Slovani tatovi)

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 12

- zatreti spolno promiskuiteto (ne vsak z vsakim - sorodniki, kazen stigmatizacija - rezanje nosov)

F. ARABSKA DRAVA IN ISLAMSKO PRAVOPri Arabcih je okoli l. 610 Mohamed zael uiti monoteistino vero - islam (se hitro razirila ker nosilka teokratska drava). Skupnost predpisov tega prava je ARIAT iz esar je izveden izraz ERIATSKO PRAVO. Arabci bolje ohranili sporoilo antike kot Z ker plenili po samostanih kjer veliko knjig.

Viri Islamskega verskega pravnega reda so:KORAN - kot napisan temelj islamske vere, ki je tudi neposredno vseboval nekatera pravna pravila.SUNNA - kot ustno izroilo o prerokovih tj. Mohamedovih naukihHADIT - kot precendenni primeri v izroilu o prerokovih besedah in dogodkih v zvezi z njimIDMA - kot soglasno mnenje pravnikov.QIYAS (analogija) - odloanje kot v podobnih primerih.

G. POSLEDICE 1. Dolgodobne o delitev Evrope na Z in V kulturno in zlasti pravno sfero se je utrdila razdrobitev zaradi selitev (Slovenci so vstopili v Z sfero, deloma tudi

Hrvatje ob obali)o nastanek eriatskega prava in razmah islama in njemu ustrezajoega tipa draveo prvi zaetki nekaterih dananjih drav, npr. Francije in Nemijeo oblikovanje etnine strukture kot podlage poznejemu oblikovanju nacijo zdruevanje tendenc razvoja prava s tendencami razvoja rodovno plemenskih skupnosti: 1. tendenca glede reorganizacije drave (rim propad prenos patrimonizacija) 2. povezovanje s stalia plemenskih drub dvori 3. svoboda za skupnosti razlina (sunji na boljem, svobodni na slabem - omejen poklic, gibanje)o zaetki gosp in pr reorganizacije podeelja povezava s hubami (ko delitev hube na dva dela, nastali le dve hubi tudi dajatev le vsaka)o zdruevanje rimskih pravnih tradicij z novimi elementi.

2. Srednjedobneo obasni kulturni zaton Z Evrope pod germanskimi dravamio obasna vodilna vloga Bizanca in Arabcev v nadaljevanju tradicij antine drube.

VII. VRHUNEC PARTIKULARIZMA V ZAHODNI IN SREDNJI EVROPI

A. ASOVNI OKVIR

Zahodna Evropa doivljala posledice fevdne razdrobljenosti (Francija) zemljika gospostva prevzela obsene funkcije oblasti in mono omejila kraljevo oblast. V slovenskih deelah se fevdalna razdrobljenost pojavlja v obliki partikularizma teritorialnih zemljikih gospostev. Do popolnega razmaha prihaja v Z EU od 10. do 12. st. v sr EU od 11 do 13 st. V tem obdobju je doseglo zemljiko gospostvo najskrajneje oblike. Gospodarstvo gospostev je e vedno slonelo na samopreskrbi.Fevdalizem konuje svojo pozitivno funkcijo kot nosilec donosnejih nainov agrarne proizvodnje (hube) in kot ustanovitelj vasi z nartno kolonizacijo. Od sedaj se bo edalje bolj oviralna drubena vloga.

Obdobje krize premalo zemlje (ne za obdelovalce) za zemljike gospode elijo zemljo nekateri zemljiki gospodi ostali brez zemlje brezposelni sinovi (1 poslali v samostan, 1 prevzel gospostvo,...) ko kriarske vojne brezdelna gospoda v vojno hoejo tam dobiti zemljo

Vrhunec oblasti gospostev (Teritorialno zemljiko gospostvo) gl nosilec patrimonializacije in partikularizma, kar se kae v tem, da so:

si pridobili najve javne oblasti v zg nad odvisnim in svobodnim preb svojega ozemlja veljali najprej nija, potem pa vija sodna oblast. Njihovo gospostvo je postalo deelsko sodie (pridobili

svoje krvno sodstvo - sedaj lahko tudi na zborih izrei smrtno kazen brez grofa) z dovoljenjem vladarja, pa tudi brez so ustanavljali lastne trge in mesta (dravna in privatna - kofja Loka) v prvi polovici 13.st. so kovali denar imeli so vsak svojo vojsko iz nesvobodnih ljudi in se med seboj vojskovali (razglaali so boji mir zaradi slabih varnostnih razmer - s tem so zavarovali

doloene kraje ali osebe in omejevali boje na doloene dni) s pritiskom na svobodnjake dosegali, da so se jim s svojim premoenjem vred podredili. obstoj privatne vojske ki jo uporabljali v majhnih vojnah (Ptujski statut - prepove vojno s sosedi)

Mirovno gibanje faide vpadi v vojski tevilna vojskovanja motea hoteli boji mir (cerkev objekt zaite) kmalu doloili asovne omejitve kdaj se lahko bojuje

B. UVELJAVLJAVITEV HUBNEGA SISTEMA - VLOGA ZEMLJIKIH GOSPODOV ZARADI PRIZADEVANJ ZA POVEANJE DONOSNOSTI

HUBNI SISTEM IN KOLONIZACIJA huba kot kmetija in pravni pojem poveanje donosnosti zemljikih gospodstev ostane skupno razpolaganje z neobdelanim svetom notranja kolonizacija:

- razdelitev upe na kmetije tudi pol. (razkroj na individualna zemljia)- poslabanje poloaja upanov- e upan sodeloval upanjska huba (veja, pomo drugih kmetov, brez dajatev)- ko ni ve potrebna pomo upanov ti izginjajo

zunanja kolonizacija:

- veliko praznega zemljia kot prejPRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 13

- teritorialna zemljika gospostva intenzivirala naselitev in s tem eksploatacijo zemlje z domaini in od drugod privedenimi kolonisti (Bavarci) asimilacija (tistih ki jih je ve prevladajo)

- bavarcigosp tako napredovali da niso ve potrebni na Bavarskem-konji namesto volov, nj hube veje (bolj sposobni) od hlapevskih (gospod mu da hio v uporabo) in slovanskih se vidi po dajatvah

Posledice Podoba naselij:

- prej celek - sedaj vsako gospodarstvo dobilo priblino enakovreden svet (nekaj v boljih nekaj v slabe zemlje). - Svet in pravice enega gospodarstva so tvorile hubo. - Parcele so geometrijsko odmerjene, hie pa so navadno postavljene v vrstah ob cestah (mlaja kolonizacija). e so parcele nepravilne in hie

razvrene brez reda (gruasto) gre za stareje vasi Gosp izboljanje:

- poveanje pridelave ni potrebno vsem ljudem obdelovat zemljo- nova delitev dela (na neagrarno in agrarno)

nova naselja nastanek mest in trgov sprememba etine meje med Germani in Slo gre proti JV (Slo mejna deela problem kasneje razmejitve po razpadu Avstroogrske) podreditev svobodnega preb upe svobodin (zvrst kmeta vezanega na gospoda)

C. MINISTERIALITETA

Dvor je oddal del svobodnjakov na hube, preostali nesvobodnjaki so se razslojevali po zaposlitvi (agrarni in vojako - upravni nesvobodnjaki). Pojav vojako-upravnih nesvobodnjakov - ministerialstva.

Loimo dve drubeni stopnji:- ministeriali - vitezi v ojem pomenu besede so bili vija stopnja nesvobodnega plemstva, last svobodnega teritorialnega gospoda in obenem lahko lastniki militov.- militi - (oprode, hlapii) v lasti svobodnega gospoda ali ministeriala, niso pa mogli biti lastniki drugih militov. Ministeriali in militi so bili lahko lastniki zemljikega gospostva.

Razlog za nastanek nesvobodnega plemstva je v samopreskrbovalnem gospodarstvu-avtarkiji tedanjih teritorialnih gospostev. Plaanih et in uradnitva niso mogli vzdrevati. Jih preskrbeli iz pridvornih nesvobodnjakov, od zunaj pa so prihajali tudi svobodni plemii in kosezi.

Znaki nesvobode

gospod je ravnal s takim plemiem v pravnem prometu kot s stvarjo (ga daroval, zamenjal) vezanost z zajmom omejena svoboda sklepanja zveze (njegovim otrokom je izbiral enina in nevesto, otroci so sledili v nesvobodi starem)

Nasprotja

ministreriali pr poloaj nesvoboden:dejanski svobodi svobodni pr svobodni: dejansko nesvobodni ker obdelovalci dualizem upa:dvor

DRUBENA SESTAVA TERITORIALNEGA ZEMLJIKEGA GOSPOSTVA

1. Zemljiki gospodje: svobodni gospodje (svetni in cerkveni) nesvobodno plemstvo - ministeriali militi

2. Obdelovalci: kosezi in sobodnjaki z lastnim dvorom odvisni obdelovalci:

- pridvorni obdelovalci (nesvobodnjaki)- kmetje na hubah: proprii (nesvobodnjaki)

svobodini kmetje, oznaeni z nevtralnimi nazivi

Osvoboditev nesvobodnjakov je bila mogoa le z doloenimi oblinimi posli, navadno s tem, da je gospodar podaril nesvobodnjaka oltarju kake cerkve. Tako podarjeni je moral odslej plaevati le neko majhno pravdo (census) tej cerkvi in se je imenoval CENZUAL. Oseba ni bila popolnoma svobodna zaradi dosmrtne dajatve.Za svobodine je veljala podelitev svobode s pismom ali le ustno izjavo.

. HRVAKO - OGRSKA UNIJA IN VPRAANJE O PACTA CONVENTA

Konec 11. st. je izumrla domaa dinastija hrvakih kraljev. Ogri so zavzeli Panonsko Hrvako l. 1102. Ogrski kralj Koloman je bil v Biogradu kronan za hrvakega kralja. O tem govori ohranjeni zapis QUALITER (tudi Trogirska apendikula). Po tem zapisu so se Hrvatje podredili ogrskim kraljem. S pogodbo imenovano PACTA CONVENTA naj bi bili zastopniki 12 hrvakih plemen pristali na kronanje po tem ko naj bi jim kralj zagotovil nedotakljivost plemenskega premoenja, naelno davno prostost in omejeno vojako dolnost. Po novejih prepriljivih mnenjih je qualiter ponaredba iz 14.st. Nesporno pa je Hrvaka l. 1102 stopila v unijo z Ogrsko, kar je bilo odloilno za njen nadaljni dravno - pravni poloaj. V 19. st. so se Hrvatje v politinih bojih sklicevali na to, da niso bili s silo, temve pogodbeno zdrueni z Ogrsko.

D. POSLEDICE

1. Dolgodobne:- nastala agrarna struktura, ki zdrala do srede naega stoletja in deloma do danes

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 14

- nastajale so podlage, iz katerih se je razvila v naslednji dobi slovensko-nemka etnina meja v Alpah, pomembna za dravno-razmejitvena, manjinska in druga pravna vpraanja v 20.st.

- razkol med rimokatoliko in pravoslavno Cerkvijo (1054) 2. Srednjedobne:

- nova zvrst nijega plemstva, iz katere se je v naslednjem obdobju razvilo jedro deelnega plemstva, ki je za nekaj stoletij postalo glavni nosilec deelne avtonomije.

VIII. ZDRUEVANJE NA STOPNJI DEELE ALI DRAVE

A. ASOVNI OKVIR IN BISTVENE ZNAILNOSTI (13-15 st).

Fevdalizem e opravil s svojo pozitivno nalogo poveanje proizvodnje. Sedaj ni bilo potrebno vsem obdelovat zemlje ker preseki hrane. Druga velika delitev dela na (ne)agrarne dejavnosti v mestih:

- pripadniki v mestih s posebnim pr. statusom- menjalna razmerja se poveujejo nastanek novega prava- zametki pr. znanosti 1. univerze ki prouujejo rim. pr. (recepcija)

Politine posledice (dve nasprotujoi si smeri)

1. poveanje novih naselij kot nadaljevanje partikularizma vsako mesto svojo avtonomijo = komunalno gibanje (v It. se mesta povzpnejo do drav - Benetke oblast do Alp)

2. mesta (trgovina) utijo partikularizem kot oviro podpirajo krepitev osr. oblasti dokler ti odpravljajo ovire za trg. Plemstvo priznavalo vladarja in njegovo sodno ter vojako oblast. Sodna in vojaka oblast sta sferi na katerih se je ob koncu srednjega veka zaela oblikovati deelna avtonomija. Nastanek deel (1. nacionalni program Zedinjene Slo vseboval vpr. deel) kot novih enot.

Posebnost sr. EU kjer vladar ali cesar ali deelni knez podreja plemstvo, razirja svojo oblast (v SLO so Habsb deelni knezi, ne cesaji, in oni v absolutizmu poveejo deele v Habsb. cesarstvo).

B. ZGODNJA PLEMIKA AVTONOMIJAKo boj za cesarjevo oblast vojaki (ministerilali in militi) spoznali kako pomembni in si izbojujejo svobodo. Veliki zemljiki gospodi nad njimi imeli vojako in sodno oblast omiljena podreditev ker vojaki dobro vedo da mora biti nekdo glavni. Vladar jim zajami dol. pravice - Pravice plemstva so se razvile kot obiajno pravo, ki si jih je dalo plemstvo ob ugodnih trenutkih zapisati kot privilegije.

Privilegijo sopomenka roin (poloiti nanj roko)o dedni poklon zase in za nae naslednjike o ko novi vladar zahtevali potrditev + dodatke zbirke privilegijevo roin lahko konkreten ali zbirkao vsebina:

- potrditev dednosti nj zemljikih gospostev- omejena voj sluba deelni plemi je dolan sodelovati pri deelni obrambi, ni pa dolan in zastonj sodelovati na pohodih zunaj deele- zaradi vojake dolnosti je plemi prost davkov, prav tako tudi njegovi podloniki (pomo vladarju e v ujetnivu odkup ali pa darila sinu, heri)- sodna avtonomija plemiem lahko sodijo le njim enaki in ne vladar na posebnem plemikem sodiu - ograjno sodie- vse zadeve deelnega plemstva reujejo njegovi avtonomni organi

O MAGNA CHARTA LIBERTATUM

- omejevala kraljevo oblast- doloala, da se davki lahko naloijo le s pristankom velikega sveta kraljevstva - je eden izmed glavnih virov anglekega parlamentarizma (prvih zapisov ustavnega pr.)

o ZLATA BULA Z njo si je plemstvo zagotovilo zlasti:

- prepoved pregona brez pravde pred sodiem- davno prostost plemikih posestev- dolnost kralja, da plemiem plaa vojskovanje zunaj drave (niso obvezni)- pravico do odpora, e bi kralj te pravice kril

o GEORGENBERKI PRIVILEGIJ

- z njim je bila tajerskim ministerialom (= odvisno, nesvobodno plemstvo) med drugim zagotovljena davna prostostKer ni cesar tisti ki ima oblast na plemstvom ampak deelni knez nastanek deel.

1. zdruevanje ozemlja (tajerska):

- zlepa (s pogodbo o dedovanju-celjski grofi, s poroko - Habsb)- zgrda z vojno

2. odcepitev (Gorika)

''slovenske'' deeleo niso povsod Slo v veinio tajerska (glavno mesto Gradec), Koroka (Celovec), Kranjska (Ljubljana), Gorika (Gorica)

C. MESTNE AVTONOMIJEPojem mesta

o V srednjem veku se za mesto teje naselbina v kateri je bil vsaj del prebivalstva svoboden in se je ukvarjal z meanskimi opravki, to je trgovino in obrtjo (monopol le oni in nihe drug)

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 15

o Znotraj mest ima skupina ljudi (meani, ki svobodni in premoni a e vedno podrejeni fevdalnemu gospodu) pravico odloat o veini avtononomija mesto V slovenskih deelah so meanske naselbine loili na trge in mesta. Trg je imel pravico do vsaj enega tedenskega sejma, mesta pa so poleg tega imela

pravico tudi do utrdb (obzidja). Take pravice so se v zaetku podeljevale ustno, kasneje pa s pisnimi akti.

Meani:plemiio Mestni zrak osvobaja e si leto in dan v mestu, ne postane pa meano Meani le tisti ki v mestu pol. pravice v organih mestne avtonomijeo Plemii niso imeli pravic v mestu le hie (hoteli uveljavljat svojo davno prostost nasproti cesarju ja, ne pa nasproti meanom)o e mean kupi zemljo izven mesta:

- za celinska mesta ni ve mean- za obmorska je, ker je patricij

meansko pravo zadeva meane nasploh kot njihov monopol mestno pravo zapis konkretnega prava za konkretno mesto ZAPISI1. privilegiji (celinska mesta)

o krajio nujno razmerje mesto:okolica (pravice mesta navzven)o mestni monopolo kaj sodi deelski kaj mestni sodniko obveznost poti (trgovec se mora vstavit v vsakem mestu)o pravica do trega dne (tedenski sejmi in letni - Ptuj)

2. statuti (vglavnem primorska mesta kjer notarji)o daljio vglavnem urejajo notr. mesto zapisi obiajnega prava razvitih v mestiho ni sistemizirano vglavem na prvem mestu kar najpomembnejeo izjema Ptujski statut ki skoraj najbolj obseen opis pr. Habsb. v sr. veku

Ko zapiejo mesta prvi pravo imajo taista edina pravico do razlage o Kostanjevicao Lahko zlorabe za denar: Ptujski mlaji od Breikega ker kradli zapise prava

Vloga trgovanjao Mesta poseben ek. status trno pravoo Trg, sejem, proenje=egnanje da bi se zbralo ve ljudi kjer iz majhnih sejmov nastanejo veliki

Tea menjaveo Radi bi zadovolili le dejanske potrebe avtarkina miselnost meanovo Mesta gledala da pokrijejo povp. potrebe zato cehio Teili k temu da le oni pravico do trgovanja

NASTANEK MEST (ve teorij)1. zveza med mestom in gradom

- v imenu Maribor- ko zemlj. gospod osvobodi hlapce ti postanejo svobodni obrtniki2. zveza z razvojem menjave

- nastala mesta iz trgov3. veja naselja ob dol. ovirah na poti

- gora (Tri)- voda brod, most4. ponekod kontinuiteta

- primorska mesta

Vpliv fevdalizma ponekod privatna mesta kjer gospodar posameznik z veliko oblasti (Ptuj, Breice, Ormo, kofja Loka), drugod dravna v Slo ta vglavnem deelno-knena mesta (Lj), kjer drava polje svoje predstavnike (knez, nadkof, kof)

Mestna avtonomija (avtonomija pomeni odloanje o lastnih zadevah z izbiranjem ljudi in pravil)o mesta sama uvajajo dol. del oblasti pravica skupine ljudi odloati o drugiho omejena s tem da organom predceduje nekdo ki zastopa mestnega gospoda = mestni ''sodnik'' (je tudi upravitelj)o mesta dobijo pravico volit sodnika ob potrditvi (LJ)

DELITEV

Obmorska/primorska mestao za vse mestni gospod iz Benetk (imeli na elu glavarja, ki se imenoval potestat)o razvijala iz poznoantinih mestnih ali utrjenih naselbin, kar pomeni kontinuiteto mestnih aglomeracijo V zaetku so bile tudi mestne naselbine agrarizirane. V njih so bili dvori ali sedei zemljikih gospostev. CIVITATES - naselbina v kateri je sede kofao posebnost njihove avtonomije je mestno plemstvo (patriciji) meani, ki so imeli zemljika gospostva na mestnem ozemlju.

Celinska mesta o na elu mestni sodnik (ne opravlja le sodne funkcije tudi predstojnik mestne samouprave, vodi uradniki aparat, vglavnem pa le opozarja zato blizu sodne

funkcije)

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 16

o v Sloveniji nastajala okoli 13.st. na ozemljih teritorialnih zemljikih gospostev s tem, da so se le z najojim mestnim zemljiem (pomirjem ali obgradjem) pravno izloila iz agrarne okolice, v bistvu so to nova mesta

UREDITEVZbori

- vsi lani se zberejo (sprva le meani) v mestni vei (v primorskih mestih arengo)- z velikostjo mest izgubljajo na tei (izjema Ptuj, kjer sejem 2x letno)- namesto njih oji sveti

Svet njihova sestava (in tudi zborov) odvisna od lege:PRIMORSKA MESTA KONTINENTALNA MESTAItalija in S Ne ob morju OstaloKontinuiteta se zmanjala/zveala a stalna pomeni zavest da dol. ozemlje pripada mestu (Rianska vea) in tudi zaledje mest pripada mestom pa eprav njihovi fevd. gospodje ivijo v mestu

Nova mesta - ''na zeleni trati'' nartno zaradi lege. Fevdalni gospodje ne ivijo v mestih ker tam morajo plaevat davke (e mean kupi zemljo ''monjiek'' ni ve mean - kupovali zemljo ker to dobra naloba eprav nedonosna nima izgub)

Zbor meanov = veliki svet = zbor patricijev, kjer do 14 st le bogateji (zlatarji in mesarji, slednji nalobe v nepreminine za svoje rede). V 14 st zapora mestnega/velikega sveta igar prednik ni bil v svetu ne more bit nj lan (Piranski Statut: kdor lahko dokae, mu nimogoe odrei lanstva). BALOTIRANJE - nain postavljanja posameznih funkcionarjev. Z rebom so izbrali tiste, ki naj imenujejo funkcionarja.

Svoj nain kako najbogateji oblast lani sami pritegnili nove lane (kjer ve svetov lahko najmanj popularne odpoklicali sistem mutacije, kjer naelo, da viji organ dopolnjuje vedno sam, niji pa more odpoklicati posameznike).

Zakaj vsi, ki na oblasti eleli za sooblastnike bogate?Zaradi sistema obdavenja: morali oblastniki (odgovornost) plaevati davke mesta, e nimajo mestni prebivalci dovolj denarja.

Komunalno gibanjeo meani vse ve pravic ne v obliki boja ampak kupovanja pravic o ko fevdalni gospod potrebuje denar se obraa na meane, ki mu v zameno za pravice (pravico do lova, ribolova, brez mitnine...) posojajo denar (nastanek

Benetk).o Nastanek mestnih dravico V Slo vrhunec ko mesto samo voli svojega sodnika (v Lj nj dvojna narava 1.e vedno predstavnik mestnega gospoda; 2.predstavnik mestne uprave)

PRIMERIPrevladuje obiajno pravo. Postavljeno pravo se pojavlja v obliki privilegijev.

1. KOSTANJEVIKI MESTNI PRIVILEGIJo Najtareji zapis privilegijao Henrik Goriki (dokaz kako dale see patrimonializacija, ker imel celo Kranjsko v zastavi, sicer ni knez a pobira dohodke - zasebno razmerje med njim in

knezom, ki se vtika v razvoj gospodarstva razvoj mest da lahko pobere ve davkov) okrog l. 1300 podeli Kostanjevici mestni privilegijo ureja razmerje med mestom in okolikimi fevdalci oz. njihovimi podloniki o Mestni sodnik je presojal utemeljenost zahteve npr. po vrnitvi podlonika (v 14 dneh dolni podlonika poslati iz mesta, ne pa izroiti, po enem letu

svoboden).o kostanjevika mestna rodbina - podobni privilegiji so bili podeljeni mestom Metlika, rnomelj, Novo Mesto..

2. PTUJSKI STATUT o edino celinsko mesto, ki ima statuto nastanek 1376 ponovni zapois 1511 po nekaj desetletjih ogrske oblasti (zelo podoben zapis)o Mestni gospod Ptuja je bil Salzburki nadkof. Na Ptujskem gradu pa so imeli sede Ptujski gospodje, nasledniki salzburkih ministerialov. Deelni knezi

tajerske, kjer je bil Ptuj so bili v 14. st. Habsburani. V Ptuju so se torej kriali interesi 3 gospodov, kar je botrovalo potrebi po zapisu prava. Tako l. 1376 dobi Ptuj statut, ki obsega okoli 200 lenov. Doloa mestno "veo", ki se sestaja 2 x letno in naj vsakokrat ob tono doloenem asu traja 14 dni. Statut pozna posebno sejemsko sodie z nezapriseenimi prisedniki. Ptujsko pravo je bilo podeljeno tudi Ormou, Celju, Breicam.

o Zaetna/pomembna vsebina:

1. ko pride nadkof v mesto ne stanuje na stroke mesta ampak na gospodarjeve (tisti, ki imajo grad - Ptujski)2. tisti, ki imajo na grajskem hribu hio so pod sodno oblastjo Ptujskih3. ptujski naj iz svojega gradu ne zanejo nobene vojne (faide-medsebojnega obraunavanja zemljikih gospodov) nevarnost za vse meane4. utrjevanje mestnega monopola glede obrti in trg (izven mesta se ne sme s tem nihe ukvarjat)5. naelo gospodarskega prava meani Slo Bistrice smejo opravljat take gospodarske dejavnosti na Ptuju kot Ptujski tam enakost

3. LJUBLJANSKA PRIVILEGIJSKA KNJIGAo najve listin in privilegijev zaradi pogosto irjenih pravic organov mestne avtonomije, ki imeli najbolj kompleksno strukturo organov najve svetov:

- NOTRANJI SVET (12 lanov) je imel v vseh zadevah odloilno besedo- ZUNANJI SVET (24 lanov) - smel je prisostvovati zasedanjem notranjega sveta in je imel predvsem nadzorstveno funkcijo in ne toliko oblastno.- namesto skupine vseh meanov je od l. 1472 dalje obstajala "KORPORACIJA STOTIH IMENOVANIH", ki je imela predvsem funkcijo

volilnega telesa.

o UPAN - vrhovni predstavnik mestne samouprave

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 17

o Mestni SODNIK se zaradi upana priblia sodni funkciji; predsedoval je v imenu mestnega gospoda sestankom svetov, bil pa je voljen, torej tudi organ samouprave.

o izvrevanje "tujskega aresta" - zadolene tujce so smeli prijeti, jim zasei blago in jih privesti pred sodieo Leta 1566 so vse listine prepisali v knjigo, ki jo je potem potrdil deelni knez. Govori o pravicah proti plemiem, pristojnosti mestnih organov, zlasti sodnih,

trgovanju, pravici do panega in gozdnega sveta.o ob vsakoletnih volitvah je imel vsak iri organ pravico odpoklicati iz ojega doloeno tevilo lanov, nakar je oji organ sam kooptiral nove lane iz irega, ne

da bi smel ponovno izbrati tiste, ki so bili odpoklicani. Ta sistem "mutacija", je notranjemu svetu zagotavljal, da mu niso mogli vsiliti lanov, ki mu ne bi bili po volji.

o Ker ograjno sodie (pristojno za plemstvo) ni imelo krvnega sodnika v primeru uboja ga morali izroit lj mestnemu sodniku, ki bilo krvno sodstvo velika avtonomija (tudi na Ptuju)

D. AVTONOMIJE NA PODEELJU

Pod tem razumemo tiste avtonomne skupnosti, ki niso bile ne plemike ne mestne in so nastajale med podeelskim prebivalstvom, praviloma kmeti. Zaenjamo jih spoznavati od 13.st. dalje. Gre le za nadaljevanje oblik predfevdalnega izvora. Fevdalizem naredil tukaj le korak nazaj.

VRSTE AVTONOMIJ

1. SOSESKE (avtonomija v obliki vake skupnosti)o bogastvo odvisno od ivinoreje kjer majhna vloga iv. manj skupnega nerazdeljenega sveta avtonomija ibkeja o na slovenskem so jim naelovali UPANI in so se imenovale UPE (ena ali ve vasi)o upani so bili podrejeni deelnim sodiem, ker so vaani pripadali razlinim zemljikim gospodomo vsebina:

- odloanje o tistem skupnem svetu, ki ga izrabljajo za pao in izrabo gozdov- kateri del obdelanega sveta v prahi sklep vake skupnosti- skupne stvari: izbor pastirja, pot do panikov, voda za ivino na pai- kaznovanje patrimonializacija ko zem. gospod kaznuje svoje kmete, ker imel izrekat kazni vaani lahko sami kaznovali na zboru vaanov (avtonomija)

2. AVTONOMIJA V OKVIRU DEELSKIH SODIo deelska sodia so vijesodna oblast, ki so jo pridobili teritorialni gospodjeo za vse neprivlegirano prebivalstvoo za teje kazenske zadeve krvno sodstvo (najraje premoenjske kazni)o delovanje kot nadaljevanje zborov/ve:

- zbor ne sme odloati o tejih zadevah brez kraljevega poslanca in grofa namesto teh dveh se pojavi deelski gospod patrimonializacija- fr. kapitular (privilegija za Kranjsko in Koroko iz l. 1338) z zagrozitvijo s kaznijo zahteva naj se vsi ljudje (podloniki) z obmoja

posameznega sodia 3 x na leto zberejo in pod prisego izpovedo vse kodljivo in nesojeno v deeli in prijavijo KD

- kazen v pristojnosti zbora oje telo PRAVDA pod vodstvom gospoda ali nj. predstavnika = de. sodnika (pravda iz 1. upana UPANSKA PRAVDA in iz 2. dobrih ljudi =DVANASTIJA)

o preko de. sodi gospodje nadzor, a tudi on pod nadzorom javnosto sodelovanje z javnostjo na sodiih sprejemali NAPOTILA ugotavljanje obiajnega pr. ali zakonodajna poteza (kako bi bilo potrebno koga kaznovat)o v praksi kaznovali po svoje po lastnem navdihu (e niso vedeli kako pogledali nazaj v spise iz zg.)o kazenskopravna funkcija glavna ne pa edina zadevao tudi civilni spori: e dva podlonika pod razlinim gospodom o tem lahko odloali na de. sodiu

o vodja DEELSKI SODNIK to ni gospodo sodstvo donosno ker dobi globo od premoenjske kazni (raje premoenjska kot telesna)

3. AVTONOMIJA GORSKIH SKUPNOSTI (interesna avtonomija)o gora = vinograd = gorice (od 13. st. dalje)o gozdovi za zem. gospode nedonosni nizke dajatve (les nezanimiv, nedonosen)o hoteli poveat donosnost tako da prisojne lege spremenili v vinograde

teko delo rabi spodbudo

o zato zajem po gorskem pravu: 1. svoboden (svobodni in nesvobodni ljudje) se uporablja zakup = zajm

2. deden (namen pridobit ljudi) 3. dajatve gornine majhne

o Vinogradi so se loevali na:

PRAVNA ZGODOVINA ZAPISKI IZ PREDAVANJ IN KNJIGE 2002/2003 - IVA ZORI (91%) 18

- pridvorne vinograde, ki jih je obdelovalo zemljiko gospostvo s tlako ali najetimi delavci- hubne vinograde je imel kmet kot del podlonega zemljia od katerega so se dajale po URBARJU doloene dajatve- gorskopravni vinograd so nastali kasneje, tako da je gospodar poskual dobiti kogarkoli, da je gozdni gorski svet kril in posadil trto.

o zem. gospodje (GORSKI GOSPOD) sedaj ugotovili da ta gornina le malenkost a zaradi dednosti niso mogli vzeti zajmov od dednih zakupnikov ali SOGORNIKOV

o zajme prevzemali tudi plemii zato veji upor uzakonjem kompromis (le za t.) GORSKE BUKVE

GORSKE BUKVE po katerem je imel gorski gospod v nekaterih primerih monost, da pridobi razpolaganje z vinogradom e je bil vinograd naprodaj veljala RETRAKTNA PRAVICA:gorski gospod imel pravico, da kupi vinograd po isti ceni, ki jo je ponujal drug kupec

(gospostveni retrakt), za njim je priel na vrsto prodajalev najbliji sorodnik (sorodniki retrakt), nato hasnovalec sosednega vinograda (sosedski retrakt) avtonomija gore je v GORSKIH PRAVDAH - zbori sogornikov, ki so se sestajali 1x ali 2x letno pod predsedstvom gorskega gospoda ali njegovega

namestnika. Odloal je prisedniki kolegij, navzoi pa so bili vsi sogorniki. Potrebni so bili zaradi koordinacije dela. na takih zborih so sogorniki:

1. priznali oblast gorskega gospoda2. prebrali gorske bukve, razpravljali o splonih zadevah in sprejemali "obe sodbe"3. obravnavali splone zadeve

v bistvu je bila gorska pravda patrimonialno sodie. O razpravah so se pisali zapisniki 1583 je upnik Andrej Recelj prevedel gorske bukve v slovenino prevodi so se razlikovali po obsegu prilagodili so se krajevnim razmeram Pomen gorskega prava:

- prevod bukev sporoa izvirno slovensko pravno terminologijo- priredbe bukev izpriujejo spremembe, ki so nastale po obiajnem pravu- obstoj gorskih pravd dokazuje aktivnost Slovencev pri razvoju prava (nj. pravotvornost)

gorsko pravo je najbolj raziskano podroje slovenske pravne zgodovine (napisal prof. PF Metod Dolenc v duhu zgodovinskopravne ole je v njih iskal izvor kolektivnega pravnega duha)

KONKRETNI PRIMERI PODEELSKIH AVTONOMIJ

1. AVTONOMIJA BENEKIH SLOVENCEV njena posebnost da je stopnjevana na stopnji soseske (dve stopnji avtonomije: 1. vsaka dolina posebej; 2. soseska obeh dolin) namesto izraza upan imajo DEKAN predstojnik dekani so se zdruevali na zbori = ARENGO (tudi zbor meanov v Piranu), kjer odloali o skupnih zadevah doline BANKA ali klop organ s sodno funkcijo podobno de. sodiu (personalna loitev uprave in sodstva!) GASTALD ef benekih slo, ki skupaj z banko odloa o pravdah + predstavnik zem. gospoda JURISDICENTI plemii/patriciji iz edada, ki so si kupili sodno oblast in se s tem obogatili (sodstvo donosno ker del glob pripadal sodniku) JURATI (zapriseenci) skupina izbrana na vakem zboru (odli v edad kjer notar zapisal nj. zadeve) Obasno sta nastopali obe dolini skupaj VELIKI/ZDRUENI ARENGO (kjer odloali o skupnih zadevah) Kako to da so Beneki Slo uivali takno avtonomijo (kot skupnost , ki ji doloijo skupno dajatev)?

> Benetke zelo bogata zaradi trgovanja in naloga kmetov je bila vzdrevanje prelazov in cest,da bodo trgovci lahko trgovali in jih neomejeno uporabljali tako dobili avtonomijo

2. AVTONOMIJE OBMORSKIH SKUPNOSTI (HRV)

VINODOLSKI ZAKON (zapis slovanskega pr. 1288) do zapisa je prilo, ker so se spremenili knezi el. starega pr.:KOLEKTIVNA ODGOVORNOST za delikte (e nekoga ubijejo in storilca ne najdejo, v tem istem kraju vsi plaajo krvnino) PRISTAV (adjunkt) kot uradni osebi javnega zaupanja, postavljen je s kneevim pristankom. Zastopal je sodni zbor in ugotavljal pravno pomembne

okoliine = ivi zapisnik. Pobira globe in dobi 2% globe. Njegovo izpoved je bilo mogoe izpodbija