of 36 /36
PRAVOZNANSTVO – zapiski s predavanj PRAVO IN DRUGI NORMATIVNI SISTEMI Kakšen je odnos med pravom in moralo? Zgodnje pravo Morala se tesno prepleta s pravom, težko je razlikovati pravna in moralna pravila. Stopnja identitete prava in morale (tudi običajev, religije) je zelo velika. Danes je to še vedno prisotno npr. v islamski družbi. Značilno je spontano nastajanje. Moderno pravo Nastaja organizirano. Običaj je še vedno pomemben tam, kjer je odsotna vrhovna avtoriteta (npr. v mednarodnem pravu). Pomen običaja se zmanjša, če ima država večjo avtoriteto. V modernem pravu poteka proces diferenciacije (zmanjševanja identitete prava in morale), značilen pa je tudi proces širitve prava, zaradi novih področij družbenega življenja. Ko se država začne krepiti se pravo širi, prav iz tega razloga pa jo je potrebno omejiti s pravom (proces pravnega omejevanja oblasti, vladavina prava), da ne bi preveč posegala na določena področja (npr. poseg v družino, poseg v zasebnost v imenu varnosti zaradi terorizma). Tudi država je podrejena pravni normi, pravo velja za vse enako. V današnjem času poteka proces naraščanja vpliva politike (organiziran nastanek prava), varovalka da ne bi prišlo do identitete politike in prava pa je ustavno sodišče. Razlike med pravom in moralo Pravo ne posega v intimno duševno sfero, morala pa lahko. Morala zahteva popolno podreditev, je bolj totalitarna. Morala nastaja spontano, pravo pa organizirano. Morala zasleduje »dobro«, pravo pa ima širši cilj (t.i. funkcije prava – cilj ni, da bi bile pravne norme dobre ampak da bi bile realistične) Programske norme (=norme, ki jih ni mogoče uresničevati) so v nekaterih političnih sistemih vnašali v pravo. Vnašanje takih norm šibi veljavo prava. Pravne sankcije so državne, moralne pa ne. Formalna razlika v Kelsnovi teoriji temeljne norme (Grundnorm) je, da samo pravne norme nastajajo iz temeljne norme, v morali pa ni temeljnih norm, nobeno moralno pravilo ni drugim nadrejeno. Težavnost razlikovanja Meja med pravom in moralo je pogosto zabrisana, ker si pravo in morala v precejšnjem delu delita besednjak (npr. pravica, načelo, ipd.). Pravne norme pogosto vsebinsko odgovarjajo moralnim (npr. ne ubijaj). Na določenih področjih ni popolne diferenciacije. Ljudje težko moralno nevtralno vrednotijo pravna pravila (npr. prepoved ali dovolitev umetne prekinitve nosečnosti). 1

Pravoznanstvo - Zapiski s Predavanj

Embed Size (px)

Text of Pravoznanstvo - Zapiski s Predavanj

PRAVOZNANSTVO zapiski s predavanj

PRAVO IN DRUGI NORMATIVNI SISTEMI Kaken je odnos med pravom in moralo? Zgodnje pravo Morala se tesno prepleta s pravom, teko je razlikovati pravna in moralna pravila. Stopnja identitete prava in morale (tudi obiajev, religije) je zelo velika. Danes je to e vedno prisotno npr. v islamski drubi. Znailno je spontano nastajanje. Moderno pravo Nastaja organizirano. Obiaj je e vedno pomemben tam, kjer je odsotna vrhovna avtoriteta (npr. v mednarodnem pravu). Pomen obiaja se zmanja, e ima drava vejo avtoriteto. V modernem pravu poteka proces diferenciacije (zmanjevanja identitete prava in morale), znailen pa je tudi proces iritve prava, zaradi novih podroij drubenega ivljenja. Ko se drava zane krepiti se pravo iri, prav iz tega razloga pa jo je potrebno omejiti s pravom (proces pravnega omejevanja oblasti, vladavina prava), da ne bi preve posegala na doloena podroja (npr. poseg v druino, poseg v zasebnost v imenu varnosti zaradi terorizma). Tudi drava je podrejena pravni normi, pravo velja za vse enako. V dananjem asu poteka proces naraanja vpliva politike (organiziran nastanek prava), varovalka da ne bi prilo do identitete politike in prava pa je ustavno sodie.

Razlike med pravom in moralo Pravo ne posega v intimno duevno sfero, morala pa lahko. Morala zahteva popolno podreditev, je bolj totalitarna. Morala nastaja spontano, pravo pa organizirano. Morala zasleduje dobro, pravo pa ima iri cilj (t.i. funkcije prava cilj ni, da bi bile pravne norme dobre ampak da bi bile realistine) Programske norme (=norme, ki jih ni mogoe uresnievati) so v nekaterih politinih sistemih vnaali v pravo. Vnaanje takih norm ibi veljavo prava. Pravne sankcije so dravne, moralne pa ne. Formalna razlika v Kelsnovi teoriji temeljne norme (Grundnorm) je, da samo pravne norme nastajajo iz temeljne norme, v morali pa ni temeljnih norm, nobeno moralno pravilo ni drugim nadrejeno.

Teavnost razlikovanja Meja med pravom in moralo je pogosto zabrisana, ker si pravo in morala v precejnjem delu delita besednjak (npr. pravica, naelo, ipd.). Pravne norme pogosto vsebinsko odgovarjajo moralnim (npr. ne ubijaj). Na doloenih podrojih ni popolne diferenciacije. Ljudje teko moralno nevtralno vrednotijo pravna pravila (npr. prepoved ali dovolitev umetne prekinitve nosenosti).

Temeljne funkcije prava Zagotavlja red v drubi (tudi preddravna) Zagotavlja pravinost (tudi preddravna)

1

Zagotavlja oblast (z nastankom drave) Zagotavlja kontrolo oblasti (vladavina prava)

Pravo je dinamien fenomen, ki se skozi as spreminja. Obstoja tudi t.i. preddravno pravo, pravo zgodnjih drav, antino pravo, srednjeveko pravo, nas pa zanima predvsem moderno pravo.

Preddravno / moderno pravo Preddravno pravo konflikti se reujejo s konsenzom in poravnavo uporaba samopomoi posredniki niso diferencirani (organi) samoregulativa statinost in konzervativnost kolektivizem in konkretnost (enotnost osebe in dejanja) kompenzacijske sankcije kompromisi brez predvidljivega rezultata zagotavlja red in pravinost enotnost normativnih oblik (identiteta) Moderno pravo konflikte reujejo sodia dravna prisila in izjemoma samopomo diferenciacija institucij (organov) usmerjena regulativa dinaminost in progresivnost individualizem in abstraktnost (loitev osebe in dejanja) kaznovalne sankcije racionalna predvidljivost zagotavlja red, pravinost, oblast in kontrolo oblasti diferenciacija normativnih oblik (pravo, religija, morala in obiaji).

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Znailnosti modernega prava Povezanost z dravo, Usmerjeno nastajanje prava skozi dravne institucije (parlament in e kdo), Reevanje sporov skozi dravne organe (sodia), Pravna ustrojenost dravne organizacije, Drava zagotavlja prisilno funkcijo prava.

Znailnosti moderne drave (nasprotje moderni dravi je partikularna drava) Je teritorialna drava (vzpostavlja oblast na doloenem obmoju) Naelo suverenosti (suverenost dravne oblasti) Kompleksna organiziranost Konstitucionalizem in parlamentarizem Je pravna drava (sama zavezana k omejevanju svoje oblasti) lovekove pravice

PRAVNO PRAVILO ALI PRAVNA NORMA

Pravo je normativni fenomen, ker je norma temeljna sestavina prava. Norma je prisilna zahteva za doloeno loveko obnaanje in hipotetina vrednostna sodba. Najbolj poenostavljen vzorec norme: bit + najstvo (e je podano dejstvo X, potem naj nastopi posledica Y). Podrtano je bit, nepodrtano pa najstvo.

2

Pojem pravnega pravila Pravno pravilo = pravna norma (ni vedno isto enako, v angleini razlini izrazi!): Pravna pravila so temeljna sestavina prava, predstavljajo vez med bitjo in najstvom (normativna narava). So primarna in sekundarna; primarna narekujejo vedenje subjektom, sekundarna so sankcijska (kakne so sankcije za neprimerno obnaanje) po Hartu so sekundarna pravila pravila o pripoznavi (omogoajo da prepoznamo katero primarno pravilo je potrebno uporabiti). Pravna pravila niso tehnina pravila (tehnina pravila imajo zgolj deskriptivno naravo -> kako je, ne kako naj bi bilo; imajo samo bit, manjka komponenta najstva).

Sestavine pravnega pravila Pravilo ima primarni sklop (regulira ravnanje) in sekundarni sklop (doloa sankcijo). Sklopa sta funkcionalno povezana. Elementi pravnega pravila: Primarna hipoteza Primarna dispozicija Sekundarna hipoteza Sankcija

Sporoilnost pravnega pravila Pravno pravilo je sporoeno z jezikovnimi znaki. Pravni stavki so enote normativnega pravnega akta (NPA je izjavni akt, ki ima formalno obliko; tipien NPA je zakon, tudi ustava, mednarodne konvencije, podzakonski akti..). Pravnega stavka ne smemo enaiti s pravnim pravilom, saj je v praksi teko v en pravni stavek stlaiti vse elemente pravnega pravila (pravno pravilo je zato sestavljeno iz ve pravnih stavkov). Pravno pravilo se konstruira ob vsakokratni uporabi na temelju pravnega stavka, zato pravnega pravila ne moremo enaiti s lenom, odstavkom oz. drugim nomotehninim elementom (nomotehnika = veina o oblikovanju NPA). Pravilo se nujno ne nahaja na enem mestu v NPA, vasih je treba tudi zdruiti pravne stavke iz razlinih NPA (To se najbolj vidi takrat, ko se sodie sklicuje na razline lene, ki potem vsi skupaj tvorijo pravno pravilo). Posamezni pravni stavki se lahko kombinirajo v ve pravnih pravil. Odnos med zakonodajalcem in sodiem: zakonodajalci ustvarijo pravne stavke, na podlagi katerih sodia ustvarijo pravna pravila. Vloga zakonodajalca je zamegljena, povea pa jo lahko z bolj preciznimi pravnimi stavki, ki ne dopuajo dosti prostora za razline interpretacije (to je znailno predvsem za anglosake drave). Pri nekaterih panogah je zaelena fleksibilnost (npr. civilno pravo), pri drugih pa ne (npr. kazensko pravo).

Primarna hipoteza Opisuje dejansko situacijo (dejstva) v katerih se aktivira primarna dispozicija. Sestavljena je iz elementov/znakov abstraktnega dejanskega stanu. Ne pove nam kako naj ravnamo, samo na koga se nanaa (kdo?) ter okoliine! Znaki so lahko nateti:

Alternativno (ali-ali: e vozite v naselju ali v naselju podobnem kraju) Kumulativno (vsi znaki, ki so nateti morajo biti upotevani hkrati) Taksativno (ti znaki, ki so nateti pridejo edini v potev) Eksemplifikativno (nasprotje od taksativno; seznam znakov je mono iriti, v potev pridejo podobni znaki)

3

Znaki so lahko oroeni (vezani na rok) ali pogojeni.

Primarna dispozicija Je primarna pravna posledica, vsebuje lahko zapoved (nalaga doloen tip ravnanja), prepoved ali dovoljenje (pravno pravilo daje posebno pravno pooblastilo, da smemo na doloen nain ravnati; pravica, ki nas postavi v poseben, pravno zavarovan poloaj). Manj kot je dispozicija doloena, ve je monosti za razline interpretacije. Lahko je:

Striktna (najvija stopnja doloenosti, tolmaenje ne pride v potev; npr. matematini znaki) Relativno dololjiva (dopua interpretacijo; taknih je veina pravnih norm pristojni organ mora raztolmaiti tako dispozicijo) Elastina dispozicija s standardi (kadar se eli dosei posebna elastinost pravne norme, doloitev ravnanja je teka, ker se nanaa na veliko skupino naslovljencev, zakonodajalec zato namesto velikega tevila norm predpie povpreno ravnanje, standard; npr. zakon zahteva skrbno ravnanje). Alternativna (naredite to ali to, kar koli naredi izpolni dispozicijo, kri jo, e ne naredi ni). Blanketno urejanje (dispozicija je vsebinsko prazna; zakon ni ne zahteva, se pa sklicuje na zunanji normativni sistem, npr. moralo, obiaje). Dispozicija z omejitvijo (z rokom ali pogojem; nekaj je potrebno storiti na doloen dan, po preteku t. dni, ali pa je nekaj treba storiti pod doloenim pogojem e se izpolni neko negotovo dejstvo je treba nekaj/ni treba neesa storiti). Dispozicija s pooblastilom za diskrecijsko odloanje (dispozicija ne zahteva doloenega tipa ravnanja, ampak odloitev prepusti doloenemu organu, da v konkretnem primeru odloi kaj je najbolje. Doloi se pa cilj, ki ga pristojni organ mora zasledovati in potem tudi obrazloiti zakaj njegova odloitev dosega cilj; najvekrat je to v upravnem pravu, primer je tudi orono pravo odloitev kdo lahko dobi oroje). Dispozitivna dispozicija (naslovljencem omogoa, da jo zamenjajo z lastnimi odloitvami; najbolj pogosta v zasebnem, civilnem pravu, npr. pogodbe)

Sekundarna hipoteza Je opis kritve z navedbo znakov abstraktnega dejanskega stanu (opisuje kritve pravne norme). Lahko je: kaznivo dejanje, prekrek, disciplinski prestopek, civilni delikt ter kritev pravic in obveznosti. Po ravnanju je lahko to opis: aktivnega ravnanja (kritev prepovedi) ali opustitev (kritev zapovedujoe dispozicije). Glede na naravo je lahko:

Mala in se (v nasprotju z moralnim vrednotenjem; huje kritve, ki povzroijo zgraanje drube), Mala prohibita (prepovedano s pravno prepovedjo; manj teke, manj sankcionirane kritve, druba jih lahko dojema tudi kot pozitivno ravnanje npr. davna utaja).

Sankcija Je sekundarna pravna posledica. Ni nujno da je neposredno dravna, lahko gre za stopnjevanje sankcij (najprej sankcija v pristojnosti avtonomnega organa, ele v 2. fazi dravna sankcija). Mora biti v naprej doloena, prav tako mora biti doloen postopek in organ za sankcioniranje (v naprej je jasno kaj te aka). Izjemoma je lahko sankcija pravica do nagrade (obratna sankcija; npr. najdena stvar). Lahko je restitutivna/nadomestitvena (usmerjena v vrnitev v prejnji poloaj) ali retributivna/povrailna (kritelj bo kaznovan tako, da bo tudi on prizadet). Sankcije zasledujejo preventivni uinek (poskuajo

4

prepreiti ponavljanje kritev v prihodnosti), lahko imajo:

Specialni preventivni uinek (sankcija prepria kritelja naj dejanja ne ponavlja ali mu to fizino preprei, npr. zapor) Generalni preventivni uinek (zastraevanje potencialnih kriteljev; denanja ne stori ker ve kaj te aka, npr. javne usmrtitve).

Sankcije v kazenskem pravu: kazni (zapor, denarna kazen, prepoved vonje motornega vozila, izgon tujca), opozorilne sankcije (pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorom in sodni opomin) ter varstveni ukrepi (razline oblike prisilnega zdravljenja, prepoved opravljanja poklica, odvzem voznikega dovoljenja,odvzem predmetov). Sankcije v civilnem pravu: usmerjene k aktu (ex nunc razveljavitev, ex tunc odprava), premoenjske (npr. odkodninske) sankcije.

PRIMER IZ VAJ: lovekovo ivljenje je nedotakljivo . Gre za primarno hipotezo, primarna dispozicija je skrita (e ne naredi ni t.j. opusti dejanje npr. umor) sekundarne hipoteze in sankcije ni. Pri 155. lenu KZ-1 pa najdemo samo sekundarno hipotezo in sankcijo (hipoteza in dispozicija izhajata iz ustave)

Stek pravnih kritev Realni (storitev ve protipravnih dejanj z ve dejanji) Idealni (storitev ve protipravnih dejanj z enim dejanjem) Navidezni (realni in idealni stek sta le navidezna, saj gre za storitev le enega protipravnega dejanja ostala so v njem vsebovana).

Tipsko pravno pravilo Glede na vlogo poznamo 2 veliki skupini pravnih pravil: Tipska (=splono abstraktna) Konkretna

Po navadi razmiljamo o tipskih pravnih pravilih, ker so po svoji vlogi vija pravna pravila in iz njih ustvarjamo nija, dokler ne pridemo do konkretnih pravnih pravil. Za tipska pravna pravila je znailna splonost (nedoloen krog naslovljencev; npr. norma se nanaa na tudente, voznike). Splonost omogoa enakost pred zakonom. Druga znailnost je abstraktnost (nanaajo se na vnaprej doloen in zamiljen dejanski stan). Splonost in abstraktnost sta garancija za nepristranskost obravnavanja in predvidljivost pravila. Na podlagi tipskih pravnih pravil ustvarjamo konkretna pravna pravila, ki so posamina (naslovljena na tono doloeno osebo) in konkretna (ne regulirajo katere koli situacije ampak tono doloeno). Konkretna pravna pravila tako nastajajo z individualizacijo in konkretizacijo tipskega pravnega pravila. Glavno orodje je pravni silogizem. Pod konkretno pravno pravilo si lahko predstavljamo sodno odlobo (oseba A je obsojena na zapor, na podlagi zakona, s sodbo). Poznamo 2 izjemni situaciji (vmesni med tipskim in konkretnim pravnim pravilom) in sicer da je pravilo:

Splono in konkretno (osebe niso tono doloene, situacija pa je; npr. interventni zakon, ki se nanaa na suo leta X nanaa se na tono doloeno naravno katastrofo), Posamino in abstraktno (nanaa se na tono doloene osebe; npr. pogodbene stranke so pogosteja od splonih in konkretnih).

5

Nepopolna pravna pravila So nesamostojna pravna pravila, ki sama nimajo nobene tee. So tista, ki pomensko dopolnjujejo, omejujejo, razirjajo ali opredeljujejo pravna pravila - predvsem definicije. Nepopolna so tudi pravila brez sankcij (Lex imperfecta).

Pravna naela So vrednostna merila o tem kako ravnati v danem primeru (pravna pravila pa niso samo kriterij ravnanja pozitivno/negativno ampak to doloajo). Po izvoru so lahko: Moralna naela, ki jih sodie uporabi v spornih primerih (takrat ko ni mogoe najti pravnega pravila, ki bi urejalo doloen ivljenjski stan, zato ga je potrebno ustvariti), Teoretina (logina) naela (niso zapisana, jih je pa mogoe logino izpeljati iz zapisanih) Pozitivna (obvezujoa; zakonodajalec jih vnaa v zakone najdemo pravne stavke naslovljene kot naela; pozitivna jih imenujemo zato, ker so v naprej doloena, postavljena) Ustavna naela (zaradi visoke ravni znotraj pravnega reda).

Za razliko od pravnih pravil se naeloma ne uporabljajo samostojno, potrebno jih je operacionalizirati to pomeni, da ob njihovi pomoi ustvarimo pravno pravilo (npr. za podroje kjer je pravna praznina in organ ugotovi, da ne obstaja nobeno pravno pravilo, ki bi ga lahko uporabil). Naela je mogoe tehtati (mogoa je uporaba veih pravil hkrati), za pravna pravila to ne velja (uporabljajo se po principu vse ali ni).

PRAVNO RAZMERJE IN SUBEKTI PRAVA (pomembna tema za izpit!) Pravno razmerje je med subjekti vzpostavljeno pravno urejeno drubeno razmerje. Temelji na medsebojnih pravnih dolnostih in pravicah S1 D S2. Lahko je abstraktno ali konkretno. Pravna razmerja so predvsem tista, ki so interesno konfliktna (pravo skua izravnati konflikte) ali zahtevajo pravno utrjenost (npr. promet). Primeri: prodajna pogodba, najem, davnopravno razmerje, zakonska zveza

Subjekti prava So (potencialni) nosilci pravic in pravnih dolnosti v pravnem redu. Brez njih ni pravnih razmerij. Loimo:

Fizine osebe, ki predstavljajo pravno priznan status (nosilca pravic in dolnosti) loveka v pravnem redu; fizina oseba ni enako lovek! Pravne osebe, ki so pravno priznan status doloenih zdruevalnih oblik ali premoenja.

Velja naelo enakosti subjektov v mejah mogoega, kar zagotavlja enak pravni poloaj. Obstajajo tudi nekatere druge skupine, za katere se razpravlja o tem ali bi lahko postali subjekti prava (ivali, nerojeni otroci nosilec rimokatolika cerkev, zanamci ali imajo pravico, da jim zapustimo planet, ki bo omogoal preivetje).

Fizine osebe Temeljijo na naravnem loveku. Vsi ljudje so enaki in imajo enake pravice temeljna pravica je priznanje subjektivitete (v preteklosti ni bilo tako, doloene skupine niso bile enakopravne npr. sunji). Subjektiviteta se

6

pridobi s pravno sposobnostjo (ob rojstvu, po nekod upotevajo e monost za ivljenje, preneha se s smrtjo). S smrtjo naravnega loveka preneha tudi fizina oseba, takrat lahko del pravic in dolnosti preide na druge ljudi (npr. z dedovanjem). Pravno je treba ugotoviti, da je oseba mrtva; problem se pojavi, ko smrt ni ugotovljena (npr. vojna, pogreane osebe), zato pravo omogoa razglasitev posameznika za mrtvega pred sodiem po posebnem postopku. Lahko pa pride tudi do sodne zmote, v tem primeru pravo omogoa povrnitev statusa. Razline kategorije sposobnosti:

Pravna sposobnost je osnovna in sovpada s pridobitvijo pravne subjektivitete (obstajajo izjeme v drugih pravih, v naem pravu pa je tako). Pravna sposobnost je sposobnost biti nosilec pravic in dolnosti. Pogojno je lahko nosilec e nerojeni otrok (pogoj je neko negotovo dejstvo t.j. ali se bo otrok rodil ali ne). Nasciturus situacija nerojenega otroka, ki mu priznamo status subjekta prava (pojavi se lahko npr. pri dedovanju).

Zloraba pravice Je napano uporabljanje pravice z navideznim uporabljanjem poskuamo uporabiti pravico za drugi namen kot nam je bila priznana. Bistveno je, da zloraba pravice predpostavlja konflikt s pravico drugega (Primer: druinski grob na oetovi posesti, oe sinu ne pusti obiskati groba, toi ga zaradi vznemirjanja lastninske pravice; sodie ugodi sinu ker oe pravico uporablja za drugi namen). Cilj ni element pravice nahaja se zunaj nje in pravico je potrebno uporabljati tako, da se dosega zakonsko doloen cilj, kdor pravico zlorablja, ne uiva varstva (Primer: Izvrevanje pravice z izkljunim namenom drugemu kodovati in ga ikanirati).

NORMATIVNI PRAVNI AKTI (NPA) Namen akta je ustvarjanje pravnega pravila. NPA so nosilci pravnih sprememb, ki ustvarjajo pravna pravila. Loimo NPA v ojem in irem pomenu besede. V irem pojmu so zajeti tudi predlogi za izdajo NPA (npr. zakonski predlog, obtonica, toba, pravna vloga..). Ti sami po sebi ne ustvarjajo pravnega pravila, povzroijo pa nastanek NPA. NPA je izjavno dejanje (kljuna je izjava volje) enega ali ve pravnih subjektov, s katerim se deloma ali v celoti ustvari pravno pravilo.

Sistem pravnih dejstev

11

Dejstva so lahko relevantna za pravo (pravna dejstva) ali irelevantna (naravna dejstva; dejstvo, ki nas obkroa nima pravne konsekvence). Pravna dejstva:

Dogodki (na katere se navezujejo pravne posledice) lovekova ravnanja (ki ustvarjajo pravne posledice): o Pravna (v skladu s pravno normo) Realna (materialna) pravna posledica ravnanja se ne nanaa na voljo (volja ni pomembna) Normativna pravna posledica je nujno izjavno-voljno ravnanje (izjava volje mora biti podana); sreamo tudi konkludentna ravnanja (tista, kjer je izjava volje vsebovana v dejanju)

o

Protipravna (v nasprotju s pravno normo delikti)

Delitve normativnih pravnih aktov

Sploni ( nanaajo se na s tipskimi znaki doloen krog oseb)/posamini (individualni; poimensko doloeni; individualni NPA so lahko oblastni npr. sodne in upravne odlobe ali zasebni) Oblastni (izdajanje pomeni izvajanje dravne funkcije, izdajajo jih dravni organi v skladu s pooblastili; lahko tudi zasebniki, e drava prenese pooblastila)/ zasebni (tisti, ki jih izdajajo zasebniki, ni posebnega zakonskega pooblastila za izdajanje, tipien zasebni NPA je pogodba; lahko jih izjemoma izdaja drava npr. e sklene prodajno pogodbo z zasebnikom); posebna vrsta so e avtonomni pravni akti, ki so zasebne narave, osebe na katere se nanaajo pa sodelujejo pri sprejemanju. Na podlagi tega ali voljo za nastanek izrazi ena oseba ali ve loimo: veosebne (kolektivne npr. dravni zbor, ve poslancev)/ enoosebne (npr. sodnik). Enostranske (ena oseba, ki izrazi svojo voljo) /dvostranske (dva subjekta, ki si izmenjata izjavi volje, posledica nastopi e se volji sreata; lahko so enoobveznostni pravica ali dolnost (npr. darilna pogodba) ali dvoobveznostni (vsi so nosilci pravic/dolnosti), mono je da v dvostranski posel vstopi ve oseb npr. pri pogodbi)/vestranski Glede na naravo postopka v katerem je bil NPA izdan govorimo o zakonodajnem, upravnem in sodnem NPA.

Sestavine normativnih pravnih aktov

Vsebina so deli ali celota pravnega pravila (sploni NPA so nosilci tipskih pravnih pravil, posamini pa individualizirajo in konkretizirajo tipska p.p.) Oblika, ki doloa obvezujoo naravo; vsebina je zavezujoa samo, e je podana v ustrezni obliki. NPA izda pristojni organ po predvidenem pravnem postopku (nespotovanje postopka lahko vpliva na veljavnost NPA ni veljaven). Volja, ki jo izraa organ mora biti na ustrezen nain zunanje manifestirana (ustrezno izrazno sredstvo).

NPA je mogoe pojmovati materialno (vsebina) ali formalno (oblika). V javnem pravu so NPA praviloma v pisni obliki, obstajajo izjeme (npr. ukaz policista). V zasebnem pravu, kjer

12

so pravno posli individualizirani, osebe na katere NPA uinkuje sodelujejo pri oblikovanju. Za manj pomembne pravne posle stroga oblinost ni pomembna, pri pomembnejih pa je (zahteva se npr. notarski zapis).

Krajevna veljavnost NPA V zgodovini sta se razvili 2 naeli in sicer:

Naelo teritorialne (ali krajevne) veljavnosti; prisotno je takrat, ko je drava mona, Naelo personalne (ali osebne) veljavnosti; prisotno takrat, ko je drava ibka.

Danes prevladuje naelo teritorialne veljavnosti, ki pa je korigirano (dopolnjeno) z naelom personalne veljavnosti (npr. v mednarodnem zasebnem pravu pri sklenitvi zakonske zveze zakonska zveza se sklene ob uporabi prava drav vsakega od zakoncev in je zato veljavna v obeh (vseh) dravah).

asovna veljavnost NPA nam pove, kdaj zanejo NPA ustvarjati uinke za svoje naslovljence ter kdaj ti uinki prenehajo. asovna veljavnost je tudi pomembna za ugotovitev kdaj je bilo katero pravo v veljavi (vedno je potrebno soditi po pravu, ki je bilo takrat v veljavi ker ne more v naprej vedeti, do kaknih sprememb bo prilo; predvsem pri kazenskem pravu e nekaj ni opredeljeno kot kaznivo dejanje v asu storitve, kasneje pa, velja da nisi storil kaznivega dejanja). Obdobje veljavnosti nastopi po objavi in doloenemu obdobju namenjenemu seznanitvi oseb na katere se nanaa (=vacatio legis; e ni doloeno drugae pie v ustavi, da je ta rok 15 dni; zakonodajalec lahko doloi, da zakon v veljavo stopi takoj ali pa predpie dalje obdobje npr. e je predpis obseen, prinaa korenite spremembe, ali pa morajo pristojni organi sprejeti e podzakonske akte. Vacatio legis je lahko tudi 2 leti, vendar pa e gre za dalja obdobja po navadi postavijo toen trenutek v prihodnosti/datum od katerega NPA velja npr. od 1.1.2012. Lahko se zgodi, da zakon stopi v veljavo takoj, vse dolobe pa se zanejo uporabljati ele ez as; to se je zgodilo pri nas ko smo vstopali v EU zakone so sprejeli pred vstopom in so zaeli veljati takoj, vsebovali pa so tudi dolobe, ki so se zaele uporabljati ele z vstopom v EU; uporaba je odloena na trenutek v prihodnosti. Posamini NPA, ki se vroajo, prinejo veljati s trenutkom pravnomonosti, ki nastopi, ko se izteejo monosti za redno pravno sredstvo npr. pritobo, ali e pristojni organ o pritobi odloi, e se stranka v postopku pritobi odpove/je ne vloi ali je ne napove napoved je potrebna v nekaterih postopkih).

Konec veljavnosti lahko nastopi v naslednjih primerih:

Sam akt doloi konec svoje veljavnosti; zakonodajalec se taknim situacijam izogiba, ker lahko pride do pravnih praznin. To monost uporabi pri interventni regulaciji npr. zakon, ki je veljal 5 let in je omogoal ceneji in laji vpis v zemljiko knjigo; pri oblastvenih NPA so primer zaasne odredbe sodia, na podroju zasebnega prava pa najemne pogodbe. Drugi akt razveljavi prejnjega lahko v celoti (to je abrogacija) ali pa delno (to je derogacija). Abrogacija in derogacija sta lahko izrecni (razveljavitev se zgodi z uporabo abrogacijske/derogacijske klavzule, ki jo najdemo tik pred konnimi dolobami; lahko se zgodi da je zakonodajalec pomotoma/za nala, ker je oblikovanje preve zapleteno ne napie) ali tihi (ko istoasno dva NPA regulirata isto drubeno razmerje se uporabi argument koherentnosti; specialneji predpis razveljavi bolj splonega, hierarhino viji razveljavi nijega, kasneji razveljavi prejnjega). Odprava ex tunc (za nazaj) ali razveljavitev ex nunc (za naprej) z odlobo pristojnega organa. Npr. ustavno sodie lahko razveljavi zakon za naprej in ga tudi odpravi za nazaj osebe, ki jim je bila krena temeljna pravica lahko uveljavljajo pravice za nazaj). Desuetudo (=nasprotni obiaj) je pojav, ko se v drubeni praksi izoblikuje nasprotni obiaj. Z vidika pravnega reda je to praviloma negativen poloaj, ker drava sprejema norme, ki jih ne more/nima namena uveljavljati. Najbolj se to vidi v Afganistanu in Somaliji; v Sloveniji je primer protikadilski

13

zakon, ko dravni organi ne odreagirajo na evidentne kritve.

Pravna ureditev preneha, ker preneha predmet pravnega urejanja; npr. tramvaji v Sloveniji.

Za NPA velja prepoved retroaktivnosti (veljavnosti za nazaj), izjema je interpretativni predpis (avtentina razlaga), ki ne spremeni samega predpisa ampak spremeni/fiksira samo nain razumevanja.

Hierarhija NPA NPA so v medsebojnem hierarhinem odnosu:

Ustava in drugi ustavni predpisi; sprejema jih dravni zbor, znailni sta splonost in abstraktnost

o

Zakoni in NPA zakonske ravni; prav tako jih sprejema dravni zbor, vendar po druganem postopku kot spremembe ustave/ustavne predpise, razlika je tudi v obliki, e vedno pa je znailna visoka stopnja abstraktnosti in splonosti

Podzakonski NPA; so izvedbeni predpisi za zakone, izdaja jih vlada/ministri, ki je niji organ od dravnega zbora; enostavneja je procedura sprejemanja _ _ _ _ _ _ _ proces konkretizacije _ _ _ _ _ _ _ Sploni NPA so viri za sodne odlobe, upravne odlobe

S predpisom se poskua dosei najvija stopnja konsenza, da bo predpis kar najbolj legitimen. Hierarhija je pomembna za NPA, ker se zahteva vsebinska (materialna) in oblikovna (formalna) skladnost. Viji NPA predpisujejo postopek sprejemanja nijih NPA.

PRAVNI VIRI Pravni viri so vir ustvarjanja in uporabe prava. Merkl-Kelsnova teorija stopnjevitosti prava: Vsak pravni akt je akt uporabe in ustvarjanja prava, razen prvega (ustava zgolj akt ustvarjanja prava) in zadnjega (materialni akt zgolj akt uporabe prava). Primer: Ustava (temeljne norme)>Zakoni>Podzakonski akti | >Sodba>Materialni/realni akt.

Pravni viri so hkrati statini (normativna plat) in dinamini (pravna pravila so tesno povezana z drubeno realnostjo). Bistveni so predvsem formalni pravni viri.

Vrste pravnih virov Pravni viri nastanejo spontano ali organizirano. Formalni pravni viri Materialni pravni viri Spoznavni pravni viri Avtonomni pravni viri

Formalni pravni viri Definicija: Obvezne in vnaprej doloene oblike, v katerih nastajajo splona in abstraktna pravna pravila oz.

14

tista, ki kot takna uinkujejo (to so npr. odlobe, ki ustvarjajo precedenne uinke, znailne za anglosako pravo; pri nas nimajo takega uinka, najblije temu so odlobe ustavnega sodia). >pomembno za IZPIT!!

Dopolnitev verige: Ustava>Mednarodno pravo/Pravo EU>Zakon+Zakoniki+Uredbe z zakonsko mojo/podzakonski akti (uredbe, odloki, pravilniki ...). Pravo EU ima prednost pred zakonom; uredbe EU (EU jih predpie in veljajo za vsako dravo), direktive (akti, ki elijo dosei, da v doloenem asu drava s svojimi zakoni (ki so lahko v vsaki dravi razlini) dosee v direktivi opredeljene cilje. e drava ne sprejme direktive se lahko po preteku roka dravljani sklicujejo na direktive neposredno), potem bilateralne mednarodne pogodbe (med dvema dravama) in multilateralne mednarodne pogodbe (med ve dravami). V EU so tudi drugi pravni viri nezavezujoe narave (to je mehko ali nezavezujoe pravo). Vasih je njihova tea enaka, kot e bi lo za zavezujoe (npr. Evropska komisija izda smernice po katerih se bo ravnala pri odloanju, posledica je, da veina ljudi ta navodila spotuje). Zakoniki so posebna vrsta zakonov. Gre za zakone, ki imajo temeljni poloaj za urejanje doloenega tipa drubenih razmerij. Zakonodajalec poskua z nazivom zakonik poveati praktini pomen. Uredbe z zakonsko mojo so po navadi zaasne narave (so izdane npr. v izrednih razmerah).

Ustavna tvarina: temelji dravnopravne ureditve ter temeljne pravice in svoboine (to so temeljna in najpomembneja drubena razmerja) Zakonska tvarina: pravice in dolnosti ter drugo (e ni pridrano ustavi) Podzakonska tvarina: organizacijska in izvedbena pravila, pravic in dolnosti ni mogoe doloati (to je pridrano za zakonske akte).

Delitve formalnih pravnih virov Ustava: gibka in vrsta (pri nas vrst; stroga lonica med ustavo in ostalimi NPA); formalno in materialno pojmovanje; vsebina se deli na 3 dele: preambula, temeljna naela in normativni del; spreminja se z ustavnimi zakoni, Zakoni: zakoni in zakoniki; sploni in specialni zakoni; popolni (v celoti urejajo podroje drubenih razmerij) in nepopolni zakoni (temeljni, sploni, republiki); kvalificirani in navadni (glede na veino; so na isti ravni, vendar je s proceduralno zahtevo poudarjena veja tea drubenega vpraanja) Pravo EU: primarni (mednarodne pogodbe) in sekundarni viri (direktive, uredbe in odlobe + soft law)

Spoznavni viri Omogoajo spoznavanje formalnih pravnih virov, to so: Predlogi in obrazloitve NPA v postopku sprejemanja (v predlogu predlagatelj obrazloi pravne podlage in pravne okvirje za sprejem NPA in iz tega je mogoe razbrati namen zakona) Besedila NPA iz katerih izvemo vsebino pravnih stavkov Sodne in upravne odlobe Monografije (pravna dogmatika ali teorija), lanki, komentarji, itd. Baze podatkov

15

Avtonomni pravni viri Nasprotje avtonomnih pravnih virov so heteronomni pravni viri. Stopnja avtonomnosti in heteronomnosti se doloata po tem, kakna je stopnja sodelovanja naslovljenca pri sprejemanju NPA (oz ali so celo naslovljenci sami sprejeli tak akt) ter v kolikni meri se z vsebino akta strinjajo. Tam kjer je stopnja sodelovanja naslovljencev vija govorimo o viji stopnji avtonomnosti, tam kje je nija, pa o niji stopnji avtonomnosti oziroma o heteronomnosti. V praksi ne obstajajo absolutno avtonomni/heteronomni pravni viri (absolutni pravni viri bi bili taki, ki bi jih sprejeli isto sami in bi se jih popolnoma drali - e bi takni viri obstajali ne bi bilo potrebe po pravu; pri absolutno heteronomnih bi bili vsi popolnoma izkljueni iz procesa sprejemanja in taknega prava ne bi upotevali, ostane samo sila s strani drave v tem primeru ni osnovnih kvalitet prava t.j. legitimnosti in tenje k pravinost). Pomembno je, da se naslovljenci vsaj v doloeni meri pravnih pravil drijo in smatrajo da so potrebna. V teoriji se navaja, da je potrebno upotevati ve kriterijev: Subjekt urejanja neposredno (in ne posredno!) sodeluje pri ustvarjanju pravnega vira (npr. na lokalni mikroravni t.j. na nivoju obin, kjer je vpliv obanov na obinske/mestne svetnike veji, kot vpliv dravljanov na poslance). Najbolj smo v proces sprejemanja vkljueni, kadar uporabljamo instrumente neposredne demokracije (npr. zakonodajni referendum). Najvejo stopnjo avtonomnosti imajo pravna pravila sprejeta znotraj razlinih organizacij (lani imajo neposredni vpliv na sprejemanje splonega in abstraktnega NPA) Objekt urejanja avtonomnost ni primerna za urejanje vseh drubenih razmerij, ampak samo za urejanje tistih, pri katerih je nija stopnja konfliktnosti (pri viji stopnji konfliktnosti je bolja heteronomnost) Stopnja splonosti in abstraktnosti za avtonomno pravno urejanje so splona in abstraktna pravna pravila manj primerna, pri njih ne priakujemo avtonomnosti Narava pravne sankcije pri avtonomnih pravnih virih so sankcije vsaj na prvi stopnji avtonomne (niso takoj prepuene dravi), ele e avtonomna sankcija ne zalee se vkljui drava (naelo stopnjevanja sankcij).

Primeri avtonomnih pravnih virov:

Statuti pravnih oseb (doloajo pravni reim pravnih oseb, ki temeljijo na personalnem substratu; so najbolj avtonomni, ker imajo vse zgoraj natete sestavine) Kolektivne pogodbe (za urejanje odnosov med delavci in delodajalci; imajo nadzakonsko veljavo t.j. prednost pred zakonskim reimom) Odloki lokalnih skupnosti

Materialni viri So nasprotje formalnim pravnim virom vsaj v smislu, da nas pri materialnih virih ne zanima oblika pravnega pravila ampak vsebina. Med materialne vire lahko tejemo vse, kar vpliva na vsebino formalnih pravnih virov: Morala vpliva na presojanje pravinosti in legitimnosti pravnih pravil; tudi v smislu blanketnega urejanja (pravna norma zahteva doloen tip vedenja, ki ga ne opredeli, ampak nas napoti na moralno normo, ki se nahaja zunaj prava to povzroi vijo stopnjo elastinosti pravnega pravila) in vnaanje morale v pravo s strani tistih, ki interpretirajo pravna pravila Obiaji obiajno pravo postane obiaj, ko je dodana pravna sankcija; nekatera pravna pravila so prela iz obiajnega v postavljeno pravo (to je e vedno prisotno v mednarodnem pravu). Tudi tu obstaja monost blanketnega urejanja npr. uzance (v poslovno-gospodarski praksi so to obiaji, zbrani

16

v zbirke = uzance, uzance so vmesna stopnja med navadnim obiajem in tistim, ki je povzet v pravno normo, s tem da poskuajo obiaje povzeti bolj strogo) Sodna praksa slovenske odlobe ne izpolnjujejo pogojev za formalni pravni vir, ker sodniki niso vezani na enako odloanje v podobnih primerih (precedense), ampak samo na ustavo in zakon ter izjemoma na podzakonske predpise. Pomen sodne prakse je v resnici bistveno veji manjka samo formalno priznanje za ustvarjanje precedennih uinkov (govorimo o nepravem precedennem uinku), sodne odlobe vrhovnega in vijega sodia vseeno bistveno vplivajo na pravni sistem. Pravna podlaga za velik vpliv sodne prakse je v ustavi (14.len), ki nalaga enakost pred zakonom. Prav tako zakon o sodiih nalaga poenotenje sodne prakse. Kriterije za odloanje poskua vzpostaviti vrhovno sodie s svojimi odlobami pa tudi z obnimi sejami, kjer senati z glasovanjem sprejmejo sklep, ki ni odloitev v konkretni zadevi ampak na abstraktni ravni. Tako sprejeta stalia o zavezujoa za presojanje v konkretnih primerih ( s tem smo tudi najblije precedennemu uinku) Pravna znanost (doktrina, dogmatika) sem sodijo teoretina obravnavanja problematike prava, po navadi s strani profesorjev pravnih fakultet. To so komentarji zakonov, lanki, monografijenimajo pravno zavezujoe narave, vseeno pa v kontinentalnem pravu obstaja tradicija upotevanja (v angloamerikem pravu je pomembna praksa sodi, v kontinentalnem pa teorija). V praksi tudi sodniki nimajo asa za poglabljanje v vsak posamezni primer, zato se sklicujejo na mnenje nekoga, ki se je poglobil v podobni primer.

PRAVNE PRAZNINE Pravne praznine nastanejo, ko ni ustreznega pravega pravila, ki bi reguliralo doloeno podroje, pa bi ga moralo. Problem pravne praznine je najbolj problematien pri sodiih, ki morajo odloiti o primeru, ki se nahaja pred njimi in je potrebno upotevati pravo, ki je takrat veljalo; mogoe zdaj e obstaja novi zakon, ampak ga zaradi retroaktivnosti sodie ne sme uporabiti. Pojavi se vpraanje kaj narediti s takimi primeri. kae na decentralizacijo

Ni popolne centralizacije ali decentralizacije. Federalizem je vrsta decentralizacije.

Pravna drava Je kvaliteta moderne drave. Temeljna naela pravne drave so: delitev oblasti, varovanje temeljnih lovekovih pravic in svoboin, zakone sprejema demokratino voljeni parlament, izvrilna oblast in sodstvo sta podrejena zakonu, oblast drave nad dravljani je pravno omejena. Podnaela pa: naelo pravne varnosti, naelo enakosti pred zakonom, naelo zaupanja v veljavnost in trajnost zakona, prepoved retroaktivnosti, naelo jasnosti zakonov, naelna prepoved ukrepov, ki presegajo namen zakona, naelo neodvisnosti sodi, naelo sodnega nadzora upravnih odloitev, naelo pravnega varstva lovekovih pravic (ustavna pritoba), naela nullum crimen sine lege certa et praevia ter nulla poena sine lege, itd.

31