Transcript
Page 1: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

IZVRŠILNI POSTOPEK

Začetek postopka

Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika.

Če zakon tako določa, se postopek uvede tudi po uradni dolžnosti.

Stvarna pristojnost sodišča

Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.

V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.

Sestava sodišča

Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik.

Posamezna dejanja izven naroka lahko opravlja tudi sodni referent.

O pritožbah odloča višje sodišče v senatu treh sodnikov.

Odločbe

Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe.

Z odredbo daje sodišče nalog izvršitelju za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka.

Izvršitelji

Neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji.

Izvršitelj se imenuje za območje okrajnega sodišča.

Izvršitelj sme v posamezni izvršilni zadevi opravljati izvršilna dejanja na celotnem območju Republike Slovenije.

Izvršitelji lahko opravljajo tudi druga dejanja, če tako določa zakon.

Pravna sredstva

Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače.

Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.

Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno.

Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba.

Pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno.

Odločba o pritožbi je pravnomočna.

Zoper odredbo ni pravnega sredstva.

Revizija in obnova postopka

Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija.

Obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.

Vrstni red poplačila več upnikov

Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ZIZ določa drugače.

Zastavne pravice upnikov na premičninah ali na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo ali pa je bila zemljiška knjiga, v katero je bila nepremičnina vpisana, uničena, pridobljene po ZIZ na podlagi predloga o izvršbi ali predloga za zavarovanje denarne terjatve, se zaradi evidentiranja vrstnega reda poplačila več upnikov vpišejo v register zastavnih pravic na premičninah oziroma v register zastavnih pravic na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo ali je bila zemljiška knjiga, v katero je bila nepremičnina vpisana, uničena.

Registra iz prejšnjega odstavka tega člena se vodita pri Notarski zbornici Slovenije. Registra sta javni knjigi.

Vpis zastavne pravice iz drugega odstavka tega člena predlaga upnik; stroški vpisa, so izvršilni stroški.

1

Page 2: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Akt o nastavitvi in vodenju registra zastavnih pravic iz drugega odstavka tega člena izda Notarska zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Izvršilni naslovi so:

1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;

2. izvršljiva odločba v upravnem postopku, poravnava v upravnem postopku, seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom oizvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ in izvršljiva odločba v postopku za prekrške, če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti;

3. izvršljiv notarski zapis;

4. druga listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.

Primernost izvršilnega naslova za izvršbo

Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.

Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.

Verodostojna listina

Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine.

Verodostojna listina je po ZIZ faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.

Kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, dovoli sodišče izvršbo, če je upnik predložil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, in navedel dan zapadlosti.

Izvršba na premoženje dolžnikovega dolžnika

Izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

Sredstva izvršbe

Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo: - prodajo premičnin, - prodajo nepremičnin, - prenos denarne terjatve, - vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in prenos sredstev,

ki so na računu pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet.

Seznam dolžnikovega premoženja

Če upnik verjetno izkaže, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.

Seznam mora vsebovati tudi:

a) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu razpolagal s svojim premoženjem oziroma opustil dejanja, zaradi katerih je izgubil kakšno materialno pravico ali s katerim je nastala zanj kakšna materialna obveznost v korist zakonca, krvnega sorodnika v ravni črti ali stranski črti do četrtega kolena, sorodnika v svaštvu do četrtega kolena;

b) neodplačna razpolaganja, razen običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih.

O obveznosti dolžnika po prvem odstavku odloči sodišče z odredbo.

Če dolžnik ne predloži seznama premoženja v roku, ki ga določi sodišče, razpiše sodišče narok, na katerem zasliši dolžnika. Sodišče opozori dolžnika na posledice krive izpovedbe.

2

Page 3: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Če dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo.

Ne glede na navedeno, lahko sodišče ponovno odredi, da je dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja, in če dolžnik tega ne stori, ravna sodišče po četrtem in petem odstavku tega člena.

Dolžniku, ki je že predložil ali na sodišču podal izjavo o svojem premoženju, lahko sodišče naloži, da ponovno predloži ali poda izjavo o svojem premoženju, če je upnik izkazal za verjetno, da je dolžnik pridobil novo premoženje.

Predmet izvršbe

Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.

Predmet izvršbe ne morejo biti:

1. stvari, ki niso v prometu;

2. rudno bogastvo in druga naravna bogastva;

3. objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog ter premične in nepremične stvari, namenjene za obrambo države;

4. objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe;

5. druge stvari in pravice, za katere tako določa zakon.

Predlog za izvršbo

Vsebina predloga

V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: - upnik in dolžnik,- izvršilni naslov ali verodostojna listina,- dolžnikova obveznost,- sredstvo in predmet izvršbe - ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.

Če zahteva upnik izvršbo na premičnine, mu jih v predlogu za izvršbo ni treba natančneje označiti.

Upravljalec podatkov je dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, posredovati, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, naslov prebivališča dolžnika, njegove rojstne podatke in podatke o obstoju in številki računa, na katerem ima dolžnik denarna sredstva. Upnik izkaže pravni interes s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom.

Če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.

Vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (23. člen) mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

Verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, mora upnik priložiti predlogu.

Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru.

V tem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.

Umik in omejitev predloga

Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo.

V primeru umika sodišče ustavi postopek.

Upnik lahko po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo.

3

Page 4: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Sklep o izvršbi

V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, morajo biti navedeni: - upnik in dolžnik, - izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, - dolžnikova obveznost, - sredstvo in predmet izvršbe ter- drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.

V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine naloži sodišče dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev.

Sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen.

Vročitev sklepa o izvršbi

Sklep o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo, vroči sodišče upniku in dolžniku, sklep o izvršbi, s katerim zavrne predlog za izvršbo, pa samo upniku.

Sklep o izvršbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku, sklep o izvršbi na sredstva na računu dolžnika pa tudi organizaciji za plačilni promet, banki ali hranilnici, pri kateri so ta sredstva.

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vroči sodišče dolžnikovemu dolžniku, organizaciji za plačilni promet, banki ali hranilnici šele, ko postane pravnomočen.

Sklep o izvršbi na premične stvari vroči sodišče dolžniku ob prvem izvršilnem dejanju, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Meje izvršbe

Izvršba se opravi v mejah, določenih v sklepu o izvršbi.

Čas izvršbe

Izvršilna dejanja se opravljajo ob delavnikih, in to podnevi.

Če bi bilo nevarno odlašati, se izvršilna dejanja opravljajo tudi druge dneve in ponoči.

Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi

Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških.

Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Pristojnost za odločanje o ugovoru

O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače.

Če sodišče ugotovi, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Razlogi za ugovor

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa:

1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno;

2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;

3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva;

4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;

5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena;

6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;

7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena;

8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave;

4

Page 5: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel;

10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo;

11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu;

12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.

Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. in 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, se lahko vloži tudi po izteku osmih dni (9. člen), če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Ugovor se lahko vloži vse do konca izvršilnega postopka.

Odgovor na ugovor

Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ.

Rok za odgovor na ugovor je osem dni.

Sklep o ugovoru

Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči o ugovoru.Pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.

Če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka.

Sodišče s sklepom ugovoru ugodi, ga zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega, ali ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Če sodišče ugodi ugovoru krajevne nepristojnosti, se izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču, ki odloči tudi o drugih ugovorih zoper sklep o izvršbi.

Če sodišče ali drug organ s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba ni dopustna, sodišče izvršbo ustavi in sklep o izvršbi razveljavi.

Napotitev na pravdo ali drug postopek

Če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, napoti sodišče dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.

Pravdo ali drug postopek lahko začne dolžnik tudi po preteku roka, ki mu ga je določilo sodišče, vse do konca izvršilnega postopka, mora pa v takšnem primeru plačati stroške, ki jih je povzročil s prekoračitvijo roka.

Zoper sklep o napotitvi na pravdo ni pritožbe.

Postopek, ki ga začne dolžnik po prvem odstavku tega člena, mora izvesti sodišče ali drug organ kot prednostno zadevo brez odlašanja.

V tožbi, oziroma vlogi, s katero začne drug postopek, ki jo vloži po prvem odstavku 59. člena, mora navesti dolžnik istočasno vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek. Nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.

Pravilo se smiselno uporablja za upnikov odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo, s katero odgovarja na dolžnikove navedbe v njegovi pripravljalni vlogi.

Navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbi zoper sodbo oziroma odločbo, izdano v drugem postopku, ni dovoljeno.

Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine

Za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine velja določba 53. člena ZIZ, s tem da znaša v meničnih in čekovnih sporih rok za ugovor tri dni.

Ugovor lahko dolžnik vloži tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.

Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne izjavi, v katerem delu izpodbija sklep, se šteje, da ga izpodbija v celoti.

5

Page 6: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču.Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in priložil predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.

Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

Če sodišče ugovoru ugodi, je del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik ponovno zahteva izvršbo.

Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu z 53. členom tega zakona, sodišče ne ravna po prejšnjih odstavkih tega člena, temveč ugovor pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Če izpodbija dolžnik sklep o izvršbi po prejšnjem odstavku samo zaradi krajevne nepristojnosti sodišča, se sodišče, če spozna, da ni krajevno pristojno, izreče za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču, da izvede postopek izvršbe.

Obnova postopka

Dolžnik lahko proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev, zahteva obnovo postopka po določbah zakona o pravdnem postopku.

Če sodišče, pri katerem je vložen predlog iz prejšnjega odstavka tega člena, ni pristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka, pošlje zadevo pristojnemu sodišču.

Ugovor tretjega

Pogoji in rok za ugovor

Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno.Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka.

Ugovor vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena ZIZ.

Rok za odgovor na ugovor je osem dni.Sklep o ugovoru

Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo.

Če upnik v danem roku izjavi da ugovoru nasprotuje, napoti sodišče vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

Vložnik ugovora lahko začne pravdo tudi po izteku roka, ki mu ga je določilo sodišče, vse do konca izvršilnega postopka, vendar mora v tem primeru plačati stroške, ki jih je povzročil s prekoračitvijo roka.

Dolžnik, ki izpodbija pravico tretji osebi, je lahko zajet s tožbo iz prvega odstavka tega člena za ugotovitev te pravice.

Če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.

Postopek, ki ga začne vložnik mora sodišče izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja.

Kdaj se ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno

Oseba, katere solastninski delež na premični stvari, ki je predmet izvršbe, ne presega polovice njene vrednosti, ne more zahtevati, da se izvršba glede njenega deleža izreče za nedopustno. Iz zneska, dobljenega s prodajo stvari, pa ima pravico zahtevati izplačilo svojega deleža sorazmerno ceni, doseženi s prodajo, vendar najmanj sorazmerno ocenjeni vrednosti, in sicer pred vsemi upniki in pred povrnitvijo stroškov izvršilnega postopka.

Nasprotna izvršba

Razlogi za nasprotno izvršbo

Ko je izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil:

1. če je med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev;

6

Page 7: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

2. če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega;

3. če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen;

4. če je sodišče izreklo za nedopustno izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovem računu pri organizacijah za plačilni promet, ali izvršbo z izplačilom v gotovini (146. člen).

Predlog za nasprotno izvršbo lahko vloži dolžnik v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek.

Pred iztekom tega roka dolžnik ne more uveljavljati svoje terjatve v pravdnem postopku.

Postopek s predlogom za nasprotno izvršbo

Predlog za nasprotno izvršbo vroči sodišče upniku in zahteva od njega, naj se v osmih dneh od vročitve o njem izjavi.

Če se upnik v predpisanem roku ne izjavi ali če izjavi, da predlogu ne nasprotuje, izda sodišče sklep, s katerim predlogu za nasprotno izvršbo ugodi.

Če upnik v predpisanem roku izjavi, da nasprotuje predlogu, odloči sodišče o njem po opravljenem naroku.

S sklepom, s katerim ugodi predlogu, naloži sodišče upniku, da mora v petnajstih dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil.

Proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne, je dovoljen predlog za obnovo postopka po določbah zakona o pravdnem postopku.

Sklep o nasprotni izvršbi

Na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa, s katerim je ugodilo predlogu za nasprotno izvršbo, dovoli sodišče na dolžnikov predlog s sklepom nasprotno izvršbo.

Glede nadaljnjega postopka se smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na izvršbo.

Če nasprotna izvršba ni mogoča

Sodišče ne ugodi predlogu za nasprotno izvršbo, če je zahtevana vrnitev predmeta, glede katerega so nastale take stvarne ali pravne spremembe, da vrnitev ni več mogoča.

V tem primeru lahko dolžnik uveljavlja svojo pravico v pravdnem postopku, še preden izteče rok iz drugega odstavka 67. člena ZIZ.

Odlog in ustavitev izvršbe

Odlog izvršbe

1. Na predlog dolžnika

Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, v naslednjih primerih:

1. če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil izredno pravno sredstvo;

2. če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe;

3. če je vložena tožba za razveljavitev arbitražne odločbe, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;

4. če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;

5. če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor;

6. če je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti;

7. če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni;

8. če je dolžnik ali udeleženec v postopku zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe.

Sodišče sme na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece.

Sodišče postavi glede na okoliščine primera za odlog izvršbe pogoj, da dolžnik položi varščino. Če dolžnik ne položi varščine v roku, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti daljši od 15 dni, se šteje, da je predlog za odlog umaknil.

7

Page 8: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

2. Na predlog upnika

Na predlog upnika sodišče popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela.

Če se je izvršba že začela, dolžnik pa se je v roku, ki mu ga je določilo sodišče, izjavil proti odlogu, sodišče zavrne predlog za odlog.

Če zakon določa, da je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku.

3. Na predlog tretjega

Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.

Sodišče lahko glede na okoliščine primera postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino.

Čas, za katerega se izvršba odlaga

Če je izvršba odložena zato, ker je dolžnik ali tretji vložil kakšno pravno sredstvo (71. in 73. člen, 11. člen zakona o državnem tožilstvu), traja odlog do konca postopka o pravnem sredstvu.

Če sodišče odloži izvršbo na dolžnikov predlog iz kakšnega drugega razloga, določi čas odloga glede na okoliščine primera.

Če je predlagal odlog izvršbe upnik, jo sodišče odloži za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal.

Če je upnik predlagal odlog izvršbe v primeru, v katerem je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, sodišče ne sme odložiti izvršbe za daljši čas.

Nadaljevanje odložene izvršbe

Odložena izvršba se po uradni dolžnosti nadaljuje, ko preteče čas, za katerega je bila odložena.

Na upnikov predlog lahko sodišče nadaljuje izvršbo tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odložena, če upnik izkaže za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali če položi varščino.

Ustavitev izvršbe

Poleg drugih primerov, ki so določeni v ZIZ, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.

Kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.

Oprostitve in omejitve izvršbe

Predmeti, izvzeti iz izvršbe

Predmet izvršbe niso:

1. obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;

2. hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;

3. delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;

4. predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;

5. gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;

6. redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;

7. pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.

8

Page 9: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče.Predmeti iz 1. do 4. točke niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.

Poštna pošiljka ali poštno denarno nakazilo, naslovljeno na dolžnika, ne more biti predmet izvršbe, dokler mu ni vročeno.

Omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku

Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku, ni mogoče dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo.

Ti predmeti niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.

Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče.

Sredstva zavarovanja

- zastavna pravica na nepremičnini, - zastavna pravica na premičnini, - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank, - predhodne odredbe in - začasne odredbe.

ZASTAVNA PRAVICA ZA ZAVAROVANJE DENARNE TERJATVE NA PODLAGI IZVRŠILNEGA NASLOVA

Ločiti moramo med zastavno pravico, ki nastane kot posledica rubeža ali kot posledica zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku na podlagi predloga za izvršbo in zastavno pravico, ki nastane v postopku zavarovanja denarne terjatve na podlagi predloga za zavarovanje.

V obeh primerih mora upnik imeti izvršilni naslov.Pravice, ki prisilno nastane v postopku izvršbe na podlagi zaznambe predloga za izvršbo na nepremičnino zakon sicer ne imenuje zastavna pravica, temveč uporabi izraz poplačilna pravica.

Z zastavno pravico pa poimenuje pravico, ki je rezultat predloga za zavarovanje, ki ga vloži upnik s popolnim izvršilnim naslovom.

Kljub različnemu poimenovanju po vsebini upravičenj med obema načeloma ni razlike.

Bistvena razlika je v trajanju. Poplačilna pravica, ki je vknjižena v zemljiški knjigi izgubi svojo veljavo, če je izvršba ustavljena. Zastavna pravica pa ostane, dokler terjatev ni plačana ali ne zastara.

Vendar v vseh primerih ustavitve izvršbe zastavna pravica ne ugasne.

Zavarovanje denarne terjatve z novo obliko, t. j. z zastavno pravico na premičninah, pride v poštev le na podlagi izvršilnega naslova, zastavna pravica pa se pridobi z rubežem, tako da zarubljeno stvar hrani izvršitelj (248.čl. ZIZ).

Upnik, ki ima izvršilni naslov, lahko predlaga kar izvršbo na premičnine, v okviru katere z rubežem pridobi zastavno pravico.

Če upnik s predlogom za izvršbo zahteva le rubež in cenitev, mora v treh mesecih predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo (2. odst. 81.čl. ZIZ).

Sodišče izvršbo ustavi tudi iz drugih razlogov, če je npr. prodaja neuspešna. V primeru, da se izvršba ustavi, preneha tudi zastavna pravica.

ZASTAVNA PRAVICA NA PODLAGI SPORAZUMA STRANK

Notar lahko na podlagi predpisov, ki so veljali že pred novim ZIZ sestavi izvršljiv notarski zapis tako za terjatev kot za njeno zavarovanje z ustanovitvijo zastavne pravice. Dolžnik mora pristati na neposredno izvršbo tudi na predmetu zavarovanja v primeru neplačila zavarovane terjatve po njeni dospelosti.

Sporazumna ustanovitev zastavne pravice po ZIZ

Sporazum o obstoju denarne terjatve in njenem zavarovanju z zastavno pravico se sklene pred notarjem v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

9

Page 10: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Zastavna pravica, ki je dogovorjena v notarskem zapisu nastane z vpisom hipoteke v zemljiško knjigo ali z rubežem premičnin, oz. nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiški knjigi.

Zavarovanje na stvareh in pravicah, ki so iz izvršbe izvzete, ni dovoljeno. Omejitve pa ne veljajo za stvari, ki so bile zastavljene. Tudi po novem lahko zarubljene stvari ostanejo v hrambi pri dolžniku, če sta se z upnikom tako sporazumela.

Zavarovaje pogojnih in bodočih terjatev

Novost ZIZ je še zavarovanje pogojne in bodoče terjatve na nepremičnini, ki se opravi s predznambo zastavne pravice.

Terjatev po ZIZ pomeni pravico do dajatve, storitve ali opustitve (16.čl. ZIZ).

Bodoče so terjatve, ki še niso nastale, vendar je mogoče z verjetnostjo pričakovati, da se bo to zgodilo.

Pogojne terjatve so terjatve, ki so sicer šele v nastajanju, toda njihov temelj je že določen, največkrat tudi vsebina, le dogodek, od katerega je nastanek odvisen se še ni izpolnil.

Od tega pa je treba ločiti še nezapadle terjatve, ki so zvezane z rokom ter se npr. posamični obroki kredita plačujejo ob nastopu termina.

Zastavna pravica se torej lahko ustanovi tako za bodoče in pogojne terjatve. V tem primeru torej zastavna pravica nastane pred nastankom terjatve. Z nastankom terjatve pa nastane tudi morebitna možnost poplačila iz zastavljene stvari. Zastavna pravica, ki je bila konstituirana za bodočo ali pogojno terjatev preneha, ko se ugotovi, da terjatev ne bo nastala.

Predhodne odredbe

Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. (1. odst. 257. člena ZIZ)

Šteje se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odločb:

1. na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice ali čeka, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor;

2. na sodbo, izdano v kazenskem postopku, s katero je bilo ugodeno premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca, proti njej pa je vložen predlog za obnovo kazenskega postopka;

3. na odločbo, na podlagi katere bi bilo treba izvršbo opraviti v tujini;

4. na sodbo na podlagi pripoznave, zoper katero je vložena pritožba;

5. na poravnavo, sklenjeno pred sodiščem ali upravnim organom, ki se izpodbija tako, kot določa zakon;

6. na notarski zapis, ki je izvršilni naslov, o denarni terjatvi, ki še ni zapadla.

V primerih iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena lahko sodišče na dolžnikov predlog določi za zavarovanje s predhodno odredbo pogoj, da upnik položi varščino za škodo, ki jo utegne zaradi predhodne odredbe utrpeti dolžnik.

Vrste predhodnih odredb

Sodišče odredi naslednje predhodne odredbe:

1. rubež premičnin;

2. rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari;

3. prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo;

4. rubež deleža družbenika v družbi;

5. predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.

Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno.

Sklep o predhodni odredbi

V sklepu, s katerim sodišče izda predhodno odredbo, morajo biti med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški ter odrejeno zavarovanje in čas, za katerega jo sodišče dovoljuje.

10

Page 11: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Predhodna odredba sme trajati največ še osem dni po nastopu pogojev za izvršbo.

Če čas iz prvega odstavka tega člena poteče, preden postane odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, izvršljiva, ga sodišče na upnikov predlog podaljša, pod pogojem da se niso spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana.

Prenehanje predhodne odredbe

Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja:

1. če dolžnik položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški;

2. če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana;

3. če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala.

Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo.

V primerih iz 2. in 3. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena mora upnik povrniti dolžniku stroške, ki mu jih je povzročil s tem, da je bila dovoljena in izvršena predhodna odredba.

V teh primerih ima dolžnik pravico od upnika zahtevati tudi povrnitev prizadejane škode.

Ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe

Če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji.

Začasne odredbe

Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega ali upravnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba.

Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi.

Nedopustnost začasne odredbe

Začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen (257. člen).

Začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve

Pogoji za začasno odredbo

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.

Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini.

Vrste začasnih odredb

Sodišče sme za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:

1. prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami, in hrambo teh stvari;

2. prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi;

3. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi;

11

Page 12: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

4. nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa.

Z začasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja.

Začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve

Pogoji za začasno odredbo

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:

- nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;

- da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;

- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

Tretji in četrti odstavek 270. člena tega zakona se uporabljata tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.

Vrste začasnih odredb

Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:

1. prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari;

2. prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev z vknjižbo prepovedi v zemljiški knjigi;

3. prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev;

4. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti dolžniku stvari, na katere meri terjatev;

5. plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati.

Upnik lahko v predlogu za začasno odredbo ali pozneje izjavi, da se je namesto z začasno odredbo pripravljen zadovoljiti s tem, da dolžnik položi določen znesek kot varščino.

Sodišče lahko dovoli položitev varščine namesto začasne odredbe tudi na predlog dolžnika.

Če dolžnik položi varščino, ustavi sodišče postopek in razveljavi že opravljena dejanja.Sodišče izda na upnikov predlog začasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, če upnik založi v danem roku znesek, ki ga sodišče določi kot varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe.

Sodišče lahko na dolžnikov predlog glede na okoliščine primera določi kot pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik položi varščino, tudi če je upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti.

Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera izda tudi več začasnih odredb, če je to potrebno.

V sklepu, s katerim izda začasno odredbo, sodišče odloči, koliko časa naj odredba traja.

Če izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči.

Sodišče določi upniku tudi rok, v katerem je to dolžan opraviti.Sodišče lahko na upnikov predlog začasno odredbo podaljša.

Če upnik v določenem roku ne vloži tožbe, oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe, ali če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.

Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.

12

Page 13: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Dolžnik ima pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena, ali je upnik ni opravičil.

Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim nepravdnim postopkom

Teorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom:

Teorija spora: v civilno pravo spadajo le tiste zadeve, ki so med strankama sporne, v nepravdnih postopkih pa sodišče rešuje nesporne zadeve.

Teorija prevencije in represije: namen nepravdnega sodstva je preprečevati kršitev pravnega reda (prevencija), namen pravdnega sodstva je sankcioniranje že nastalih kršitev (represija).

Teorija strank: v civilni pravdi nastopajo stranke kot nosilci nasprotujočih si interesov, v nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki nimajo nasprotujočih si interesov.

Teorija o različni naravi odločb v obeh postopkih: sodne odločbe v nepravdnem postopku običajno ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo obstoječa pravna razmerja (konstitutivna narava), odločbe sodišč v pravdnem postopku pa le avtoritativno ugotavljajo obstoj pravic in pravnih razmerij (deklaratoren značaj).

Teorija upravnega delovanja: delovanje sodišč v nepravdnem postopku je podobno upravnemu odločanju.

Nobena teorija ni dala popolne rešitve. Zato: ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo je odvisno od tega, ali je zakonodajalec predpisal za njeno reševanje pravdni ali nepravdni postopek.

Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim izvršilnim postopkom

Dilema:samostojnost – nesamostojnost izvršilnega postopka

Izvršilni postopek je (kot oblika varstva materialne pravice) le del procesa, ki zagotovi uveljavitev te pravice.Je pa normativno samostojno urejen.

Relativna samostojnost izvršilnega postopka.

Razmerje med civilnim pravdnim postopkom in kazenskim postopkom

1. Reševanje predhodnih vprašanj in medsebojna vezanost na pravnomočne odločbe

Kadar je odločba civilnega sodišča odvisna od predhodne rešitve kakšnega vprašanja, ki sicer spada pred kazensko sodišče, pa o njem kazensko sodišče še ni odločilo, lahko sodišče samo reši to vprašanje, lahko pa tudi sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (prekine postopek in počaka na odločitev kazenskega sodišča)

Odločba civilnega sodišča o predhodnem vprašanju ima učinek samo v konkretni zadevi.

Če je kazensko sodišče o predhodnem vprašanju že odločilo je civilno sodišče na tako odločitev vezano.

Kazensko sodišče ni vezano na pravnomočno odločbo civilnega sodišča glede tega ali je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje.

2. Identično dejansko stanje

Kadar sodišči (civilno in kazensko) obravnavata isti historični dogodek.

Civilno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča, vendar samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

Kazensko sodišče pa nikoli ni vezano na pravnomočno sodbo civilnega sodišča.

3. Adhezijski postopek

Kazensko sodišče obravnava premoženjskopravne zahtevke, ki so nastali zaradi izvršitve kaznivega dejanja.

PROCESNE PREDPOSTAVKE

So okoliščine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno.

1. Procesne predpostavke glede na sodišče:

- slovenska jurisdikcija (29. člen ZPP),- sodna pristojnost (18. člen ZPP),- stvarna in krajevna pristojnost,

2. Predpostavke glede na stranke:

- obstoj stranke in sposobnost biti stranka,- pravdna (procesna) sposobnost,- pravilno zastopanje,- obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde.

3. Procesne predpostavke, ki se nanašajo na sporni predmet:

13

Page 14: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

- visečnost pravde (litispendenca)- pravnomočno razsojena stvar- sodba na podlagi odpovedi- sodna poravnava- pravni interes pri ugotovitveni tožbi

4. Pozitivne in negativne predpostavke

- pozitivne predpostavke so tiste, ki morajo biti podane, da je pravda dopustna,- negativne predpostavke so tiste, ki ne smejo biti podane, da je

pravda dopustna.

5. Splošne in posebne predpostavke

- splošne morajo obstajati ves čas spora- posebne pa se nanašajo na posamezna dejanja oz. faze postopka.

6. Absolutne in relativne procesne predpostavke

- na absolutne mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka,- relativne upošteva le na ugovor stranke.

Nepravi (relativni) predpostavki sta npr. sklenjen arbitražni dogovor in tožniška varščina.

PRAVNA POMOČ

Sodišča si v določenih primerih dajejo med seboj pravno pomoč tako, da opravijo posamezna procesna dejanja sodišča, ki sicer v zadevi ne odločajo.

Običajno se nanaša na izvajanje dokazov.

Sodišča dajejo tudi tujim sodiščem pravno pomoč v primerih, ki jih določajo mednarodne pogodbe, in tedaj, če velja glede pravne pomoči vzajemnost. Če se dvomi o vzajemnosti, daje pojasnila ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču, če prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. V tem primeru pošlje sodišče, ki je pristojno za pravno pomoč, po uradni dolžnosti zadevo vrhovnemu sodišču v dokončno odločitev.

TEMELJNA NAČELA CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA

1. Načelo zakonitosti

v širšem pomenu: sodišča sodijo po ustavi in zakonih; v CPP: procesni subjekti lahko opravljajo le tista dejanja, ki jih

predvideva zakon in v obliki, ki jo predvideva zakon.

2. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti

postopek se začne, teče in zaključi po volji strank (n. dispozitivnosti); postopek se začne, teče in zaključi po uradni dolžnosti (n. oficialnosti);

Kje sta načeli uveljavljeni v ZPP?

Načelo dispozitivnosti:

- prosto razpolaganje z zahtevki (3. čl. ZPP),- določbe o umiku, odpovedi in spremembi zahtevka, pripoznavi in

poravnavi v postopku,

t.i. materialne procesne dispozicije

Ločimo še procesne dispozicije:

- to so tista dispozitivna dejanja, ki se nanašajo samo na procesualna vprašanja (npr. dogovor o mirovanju postopka).

Dispozitivnost strank pa je omejena:

A. Sodišče ne prizna razpolaganja strank (3. odst. 3. člen ZPP):1. ki nasprotuje prisilnim predpisom;

2. ki nasprotuje moralnim pravilom.

B. V statusnih sporih (zakonski spori).

3. Razpravno in preiskovalno načelo

Nanašata se na vprašanje. Kdo zbira procesno gradivo (trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, pravna pravila).

14

Page 15: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Stranke so tiste, ki priskrbijo procesno gradivo. Sodišče sme upoštevati samo gradivo, ki so ga predložile stranke (čisto razpravno načelo).

Sodišče samo zbira procesno gradivo, ki ga upošteva v sodni odločbi (čisto preiskovalno načelo).

ZPP uvaja kombinacijo obeh načel.

Sodišče upošteva samo dejstva, ki so jih stranke navajale.

Omilitev pravila omogoča t.i. materialno procesno vodstvo.

285. člen ZPP

Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.

Pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil in pravil logičnega mišljenja strankam ni treba dokazovati. Enako velja za pravna pravila (iura novit curia) – sodišče jih upošteva po uradni dolžnosti.

Preiskovalno (inkvizijsko načelo) pa je zlasti uveljavljeno v zakonskih sporih.

4. Načelo materialne resnice

Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev.

ZPP omejuje načelo materialne resnice z oženjem in koncentracijo pravice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze za prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ostale določbe ZPP zagotavljajo ugotovitev materialne resnice.

Stopnje materialne resnice:

1. gotovost (najmočnejša stopnja – popolna skladnost subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi)

2. prepričanje (o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek)

3. verjetnost (razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva so močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju)

4. dvom (ne govorimo več o materialni resnici. Razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi, ki govore proti njegovemu obstoju)

Za meritorno odločanje potrebujemo prepričanje o pravno relevantnih dejstvih.

Izjeme od načela materialne resnice:

pravnomočnost

pripoznava tožbenega zahtevka

zamudna sodba

pripoznava dejstev

5. Načelo proste presoje dokazov

Sodnik na podlagi ocenjevanja posamičnega dokaza, na podlagi ocenjevanja posamičnega dokaza v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa , katera dejstva so resnična in katera ne.

8. člen ZPP

Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Načelo kontradiktornosti

Sodišče da vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (audiatur et altera pars).

V ZPP je uveljavljeno: z določbami o vročitvi vlog pravili o poteku glavne obravnave

Omejitve načela kontradiktornosti: izdaja plačilnega naloga brez naroka

15

Page 16: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

vrnitev v prejšnje stanje

Kršitev načela kontradiktornosti je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 339. člena ZPP.

6. Načelo ustnosti in pisnosti

Sodišče sme za podlago odločbe vzeti le tisto procesno gradivo, ki ga stranke sodišču predložijo ustno na glavni obravnavi (n. ustnosti);

Sodišče sme za podlago odločbe vzeti le tisto procesno gradivo, ki ga stranke sodišču predložijo pisno (n. pisnosti).

ZPP poudarja načelo pisnosti.

Kršitev načela ustnosti je načeloma relativna bistvena kršitev določb postopka (sodišče jo upošteva na predlog stranke), absolutna bistvena kršitev je le tedaj, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo.

7. Načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka, načelo koncentracije

Sodišče mora čim hitreje in s čim manjšimi stroški izdati pravno in dejansko pravilno odločbo.

ZPP uvaja t.i. eventualno maksimo (stranka ima pravico navajati nova dejstva in nove dokaze na prvem naroku za glavno obravnavo).

8. Načelo pomoči prava nevešči stranki

Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. (12. čl. ZPP).

9. Načelo neposrednosti

10. Načelo javnosti

11. Načelo vesti in poštenja

Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (2. odst. 11. člena ZPP).

12. Načelo prirejenosti postopkov

Sodišča so, kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih med seboj v položaju prirejenosti. Vsak organ odloča v mejah svojih pristojnosti.

N. prirejenosti se kaže zlasti v vezanosti na pravnomočne odločbe drugih organov in v sistemu reševanja predhodnih vprašanj.

1. Reševanje predhodnih vprašanj

Predhodno vprašanje je tisto vprašanje, ki sicer samo ni predmet civilne pravde, od katerega rešitve pa je odvisna odločitev o glavni stvari.

1. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

2. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.

3. Sodišče lahko odloči, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Odredi prekinitev postopka in čaka na odločitev na matičnem področju.

Izjema: vmesni ugotovitveni postopek

2. Vezanost na pravnomočne akte drugih organov

Če je matični organ o predhodnem vprašanju že odločil, je civilno sodišče na tako odločitev vezano.

PROCESNI SUBJEKTI

So organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom določenih pravic in dolžnosti.

16

Page 17: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Glavni procesni subjekti: sodišče in stranke.

Pomožni procesni subjekti: priče, izvedenci, …

IZLOČITEV SODNIKA

- izključitveni razlogi (iudex inhabilis)- odklonitveni razlogi (iudex suspectus)

Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije (70. člen ZPP):

1. če je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec;

2. če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, ki je stranka v postopku;

3. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;

4. če je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;

5. če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom;

6. če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

1-5 izključitveni razlogi. 6 – generalna klavzula za odklonitvene razloge.

Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen razlog izločitve iz 1. do 5. točke 70. člena zakona, mora prenehati s kakršnim koli delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku ali predstojniku sodišča, ki mu določi namestnika. Če gre za izločitev predsednika ali predstojnika sodišča, si ta določi namestnika med sodniki tega sodišča, če to ni mogoče, pa ravna po 66. členu tega zakona.

Če sodnik ali sodnik porotnik misli, da so podane kakšne druge okoliščine, ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost (6. točka 70. člena), sporoči to predsedniku ali predstojniku

sodišča, ki odloči o izločitvi. Do odločitve predsednika ali predstojnika sodišča lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja.

Če je sodnik izločen iz razloga po 6. točki 70. člena tega zakona, pravdna dejanja, ki jih je opravil, odkar je zvedel, da je podan ta izločitveni razlog, nimajo pravnega učinka.

Izločitev lahko zahtevajo tudi stranke.

Stranka mora zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe.

Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.

Postopek izločitve:

O zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik ali predstojnik sodišča.

Če zahteva stranka izločitev predsednika ali predstojnika sodišča, odloči o izločitvi predsednik neposredno višjega sodišča.

O zahtevi strank za izločitev predsednika vrhovnega sodišča odloča občna seja tega sodišča.

Preden se izda sklep o izločitvi, je treba dobiti izjavo sodnika ali sodnika porotnika, čigar izločitev se zahteva; če je treba, se opravijo tudi druge poizvedbe.

Zoper sklep, s katerim se zahtevi za izločitev ugodi, ni pritožbe, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, pa ni posebne pritožbe. Kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika, je zoper sklep posebna pritožba.

Ko sodnik ali sodnik porotnik izve, da se zahteva njegova izločitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi; če gre za izločitev po 6. točki 70. člena tega zakona, lahko opravlja nadaljnja dejanja.

Če je sodnik izločen iz razloga po 6. točki 70. člena tega zakona, pravdna dejanja, ki jih je opravil, odkar je stranka vložila zahtevo za njegovo izločitev iz tega izločitvenega razloga, nimajo pravnega učinka.

17

Page 18: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Določbe o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce in zapisnikarje.

O izločitvi strokovnega sodelavca in zapisnikarja odloča sodnik.

PRISTOJNOST SODIŠČ

1. Sodna pristojnost (jurisdikcija)

Pravila, ki povedo ali spada reševanje zadeve v sodno ali pristojnost kakšnega drugega organa (npr. upravni organ).

2. Stvarna pristojnost

Pove katero sodišče je pristojno za reševanje spora glede na vrednost spora (competentio ratione valoris) in glede na pravni temelj (competentio ratione causae).

3. Funkcionalna pristojnost

Pove, katero sodišče odloča o pravnih sredstvih.

KRAJEVNA PRISTOJNOST

Pravila o krajevni pristojnosti nam povedo, katero izmed več stvarno pristojnih sodišč je pooblaščeno odločati v konkretnem sporu.

Sistem krajevnih pristojnosti:

1. splošna krajevna pristojnost (forum generale)2. posebne krajevne pristojnosti

- izbirne krajevne pristojnosti (forum electivum)- izključne krajevne pristojnosti (forum exclusive)- podrejene (subsidiarne) krajevne pristojnosti

Če v zakonu ni določena izključna krajevna pristojnost, je treba vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti.

Izbirna krajevna pristojnost daje tožniku možnost, da vloži tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti.

Izključna krajevna pristojnost izključuje splošno pristojnost (tožnik nima izbire).

1. Splošna krajevna pristojnost

Če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, je za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko.

V primerih, ki so določeni v ZPP, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo določeno sodišče.

Za fizične osebe:

Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.

Če je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji začasno prebivališče, je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka začasno prebivališče.

Če ima tožena stranka poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebivala daljši čas, je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke.

Za pravne osebe:

Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež. Če nastane dvom, velja za sedež kraj, kjer so njihovi organi upravljanja.

2. Izbirne krajevne pristojnosti

Pristojnost za sospornike

Če je z isto tožbo toženih več oseb pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev; če so med njimi glavni in stranski zavezanci, pa sodišče, ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca.

Pristojnost v sporih za zakonito preživljanje

Če je v sporih za zakonito preživljanje tožeča stranka oseba, kizahteva preživljanje, je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče.

Pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij

18

Page 19: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Če je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora.

Pristojnost v odškodninskih sporih

Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica.

Če je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, je pristojno poleg sodišča iz prvega odstavka tega člena tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče.

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi v sporih zoper zavarovalnico za povračilo škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice, določba prvega odstavka tega člena pa tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom.

Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajalčeve garancije

Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi pisne garancije proti proizvajalcu, ki je dal garancijo, je poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, pristojno tudi sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za prodajalca, ki je ob prodaji stvari izročil kupcu pisno garancijo proizvajalca.

Pristojnost v zakonskih sporih

Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče, na območju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivališče.Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva

V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva lahko vloži otrok tožbo tudi pri sodišču, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče.

Pristojnost po kraju, v katerem je podružnica pravne osebe

Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico.

Pristojnost za tuje osebe, ki poslujejo v Republiki Sloveniji

Za sojenje v sporih zoper tujo fizično ali pravno osebo, ki izvirajo iz njenega poslovanja v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je v Republiki Sloveniji njena podružnica ali prebivališče oziroma sedež osebe, ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov.

Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij

Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan, je za sojenjev sporih iz dednopravnih razmerij in v sporih o terjatvah upnika proti zapustniku poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi zapuščinski postopek.

Pristojnost po plačilnem kraju

Za sojenje v sporih imetnika menice ali čeka zoper podpisnika je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče plačilnega kraja.Izključne krajevne pristojnosti

Pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti

Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

Pristojnost v sporih o letalu in ladji

Če je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala pristojno sodišče Republike Slovenije, je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisana ladja oziroma letalo.

Pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku

Za sojenje v sporih, ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni ali stečajni postopek, oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek, oziroma sodišče, na območju katerega se opravlja upravna izvršba.

Pomožne krajevne pristojnosti

Pomožna krajevna pristojnost v zakonskih sporih

19

Page 20: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Če je v zakonskih sporih pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma zato, ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče, oziroma sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče.

Vzajemna pristojnost za tožbe zoper tuje državljane

Če je v tuji državi državljan Republike Slovenije lahko tožen pri sodišču, ki po določbah tega zakona ne bi bilo krajevno pristojnoza sojenje v tisti civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost tudi za sojenje državljanu te tuje države pred sodiščem Republike Slovenije.

Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču

Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču, višje sodišče pa vrhovnemu sodišču, ki odloči, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja (nujna delegacija).

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (delegacija iz razlogov smotrnosti).Določitev krajevno pristojnega sodišča

Če je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije, vendar se po tem zakonu ne da dognati, katero sodišče je krajevno pristojno, odloči vrhovno sodišče na predlog stranke, katero stvarno pristojno sodišče naj bo krajevno pristojno.

Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami – generalna delegacija).

Sporazum o krajevni pristojnosti (prorogatio fori)

Če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, toda le, če je to sodišče stvarno pristojno.

Če zakon določa, da je za sojenje v določenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali več sodišč, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče.

Sporazum strank velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja.

Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi.

Prorogatio expressa – kadar med strankama obstoji izrecen sporazum.

Prorogatio tacita- kadar je vložena tožba pri nepristojnem sodišču, sodišče se ex offo ne izreče za nepristojno, toženec pa ne ugovarja. T.i. tiha prorogacija.

Preizkus pristojnosti

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost.Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo.

Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ona pa je v to privolila.

Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost.

Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave.

Zoper sklep okrožnega sodišča, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni pritožbe.

Kadar senat med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank ugotovi, da gre za spor, ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodišča, se nadaljuje postopek po pravnomočnosti sklepa pred sodnikom posameznikom, in sicer, če je mogoče, pred predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. Sodnik posameznik je vezan na pravnomočno odločbo, s katero se mu zadeva odstopi.

20

Page 21: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Če je odločil senat o sporu, ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik, se taka odločba ne more izpodbijati zaradi tega, ker je ni izdal sodnik posameznik.

Če sodnik posameznik med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank spozna, da bi moral spor razsoditi senat tega sodišča, se postopek nadaljuje pred senatom. Zoper tak sklep sodnika posameznika ni pritožbe.

Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, ustavi s sklepom pravdni postopek, če še ni izdana odločba o glavni stvari. Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.

Dejanja, ki jih je opravilo pravdno sodišče, ter izdane odločbe niso brez veljave samo zaradi tega, ker so bila opravljena oziroma izdane v pravdnem postopku.

Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe.

Spor o pristojnosti

Po pravnomočnosti sklepa, s katerim je izreklo, da ni pristojno, odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču.

Preden odstopi zadevo pristojnemu sodišču, zahteva po potrebi izjavo tožeče stranke.

Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, nadaljuje postopek, kot da bi se bil začel pred njim.

Pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zaradi tega, ker jih je opravilo nepristojno sodišče.Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakšno drugo sodišče, pošlje zadevo sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti (negativni komepetenčni spor), razen če spozna, da mu je bila zadeva odstopljena očitno pomotoma, ker bi morala biti odstopljena kakšnemu drugemu sodišču; v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodišču in obvesti o tem sodišče, ki mu jo je odstopilo.

Če je na pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero je to izreklo, da ni krajevno pristojno, izdalo odločbo sodišče druge stopnje, je na to odločbo glede pristojnosti vezano

tudi sodišče, ki mu je zadeva odstopljena, če je bilo sodišče druge stopnje, ki je izdalo odločbo, pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema.

Odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema.

V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja odloča višje sodišče.

V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče.

V sporu o pristojnosti se sme odločiti tudi tedaj, ko se stranke pred tem niso izjavile o pristojnosti.

Dokler se ne odloči v sporu o pristojnosti, je sodišče, ki mu je zadeva odstopljena, dolžno opravljati tista pravdna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati.

Zoper sklep, s katerim se odloči v sporu o pristojnosti, ni pritožbe.Ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)

Pristojnost se določa po okoliščinah, ki obstojijo v času vložitve tožbe. Če se kasneje okoliščine, pomembne za določanje pristojnosti, spremenijo, te spremembe ne vplivajo na pristojnost.

To pravilo velja brez izjeme za krajevno pristojnost. Za stvarno pristojnost pa to pravilo načeloma ne velja.

Pojem stranke v civilni pravdi

Materialnopravna koncepcija:stranka je nosilec pravic in obveznosti materialnopravnem razmerju. – opuščena

Procesna koncepcija: Stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine ter tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo.

Za stranko so pomembne tri sposobnosti:- sposobnost biti stranka,- pravdna sposobnost,- postulacijska sposobnost.

21

Page 22: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Sposobnost biti strankaJe sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju.

Primerjamo s pravno sposobnostjo v materialnem pravu.

Ima jo vsaka fizična oseba. Ni pomembno ali je fizična oseba tudi poslovno sposobna. V pravdi je lahko stranka tudi nerojeni otrok (nasciturus). Tudi pravne osebe lahko nastopajo kot stranke v civilni pravdi.

Pravdno sodišče sme izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo.

Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti.

Kršitev določb o sposobnosti biti stranka pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (11. točka 339. člen ZPP).

Pravdna (procesna) sposobnost

Je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja.

Stranka lahko opravlja procesna dejanja sama ali preko svojega pooblaščenca.

Pravdna sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti.

Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost).

Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti.

Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost.

Tuj državljan, ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje države, pač pa je pravdno sposoben po zakonu Republike Slovenije, lahko sam opravlja pravdna dejanja. Zakoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko časa, dokler tuj državljan ne izjavi, da bo sam nastopal v pravdi.

Pravdno sposobne so tudi pravne osebe.

Postulacijska sposobnost

Je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko.

Obravnavamo jo po istih pravilih kot pravdno (procesno) sposobnost.

Pri nas se pojavlja samo pri osebah, ki so nesposobne za opravljanje procesnih dejanj,

Zastopanje v pravdi

SplošnoZastopnik v civilni pravdi je oseba, ki v imenu in na račun stranke opravlja procesna dejanja.Dejanja zastopnika v civilni pravdi imajo neposreden učinek za in proti sami stranki.

Ločimo zunanje in notranje razmerje:

Notranje razmerje lahko temelji na zakonu, aktu državnega organa ali na pogodbenem razmerju.

Zunanje razmerje se pri zakonitih in statutarnih zastopnikih prav tako oblikuje na podlagi zakona, akta državnega organa ali statuta.

Pri pooblaščencih pa se zunanje razmerje oblikuje na podlagi enostranske izjave volje – pooblastila.

Zakoniti zastopnik namesto zastopanega tudi oblikuje pravo voljo, medtem ko pooblaščenec včasih voljo zastopanega le izraža, oblikuje pa tako voljo le v skladu z navodili zastopanega.

Zakoniti zastopnikiPravdno nesposobne osebe morajo imeti zakonitega zastopnika. Mladoletne otroke po zakonu zastopajo starši (107. člen ZZZDR).

Starši zastopajo tudi polnoletnega otroka, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti zase, svoje koristi in pravice in je iz teh razlogov podaljšana roditeljska pravica.

Skrbnik zastopa otroka, ki nima staršev oz. Za katerega starši ne skrbijo. Skrbnik zastopa tudi osebo, ki ji je v celoti ali deloma odvzeta poslovna sposobnost.

Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam, ali če je tako določeno s tem zakonom, po pooblaščencu vsa pravdna dejanja; če je za vložitev ali umik tožbe, za

22

Page 23: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

pripoznanje tožbenegazahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku, za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih določeno, da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje, sme to storiti le tedaj, če ima tako dovoljenje.

Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik, mora na zahtevo sodišča dokazati, da je zakoniti zastopnik. Če se zahteva za določena pravdna dejanja posebno dovoljenje, mora zakoniti zastopnik dokazati, da ima tako dovoljenje.

Kadar sodišče ugotovi, da zakoniti zastopnik osebe, ki je pod skrbništvom, ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju, sporoči to organu, pristojnemu za socialne zadeve. Če bi zaradi opustitve zastopnika lahko nastala škoda za tistega, ki je pod skrbništvom, počaka sodišče s postopkom in predlaga, naj se določi drug zakoniti zastopnik.

Zakoniti in statutarni zastopniki pravnih oseb

Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali z aktom o ustanovitvi družbe (zastopnik).

Statut lahko omeji zastopnikova pooblastila na opravljanje določenih dejanj.

Pooblastila zastopnika in omejitve njegovih pooblastil se vpišejo v sodni register.

Začasni zastopniki

Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika.

Sodišče postavi toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih:

1. če tožena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika;

2. če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo;

3. če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika;

4. če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan, pa tožena stranka nima pooblaščenca;

5. če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev.

O postavitvi začasnega zastopnika obvesti sodišče brez odlašanja organ, pristojen za

socialne zadeve, če je to mogoče, pa tudi stranke.

Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami.

Stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka.

Če po vložitvi tožbe nastanejo zgoraj omenjene okoliščine na strani tožeče stranke, lahko sodišče na predlog in stroške tožene stranke postavi začasnega zastopnika tudi tožeči stranki.

Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.

Te pravice in dolžnosti ima začasni zastopnik od dneva postavitve in vse do takrat, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika.

Pomen zakonitega zastopanja v civilni pravdi

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec. Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.

Prav tako sodišče zahteva, kadar ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, če je to potrebno, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana.

Sodišče lahko da stranki rok za odpravo navedenih pomanjkljivosti.

Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti, se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice, če bi se odložila.

23

Page 24: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.

Zoper sklep, s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, ni pritožbe.

Kršitev pravil o zastopanju je tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Kršitev je lahko tudi razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in obnovo postopka.

Pooblaščenci

Pooblaščenec je oseba, ki v imenu in na račun stranke v mejah pooblastila opravlja procesna dejanja.

Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi.

Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca.

Zunanje razmerje se ustanovi z izdajo pooblastila.

V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben.

Če sodišče ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja.

V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba.

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

Položaj pooblaščenca v pravdi

Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka.

Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana.

Če je pooblaščenec priznal kakšno dejstvo na naroku, na katerem stranka ni bila navzoča, ali ga je priznal v vlogi, pa stranka to priznanje pozneje spremeni ali prekliče, presodi sodišče obe izjavi v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP.

Obseg pooblastila določi stranka.

Stranka lahko pooblasti pooblaščenca samo za določena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja.

Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico:

1. opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vložiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe;

2. zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku;

3. sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške;

4. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja.

Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo.

Odvetnika lahko nadomešča odvetniški kandidat, ki je pri njem zaposlen, pred okrajnim sodiščem in v gospodarskih sporih pred okrožnim sodiščem do vrednosti 2,000.000 tolarjev pa tudi odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni.Če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca, sme opravljati pooblaščenec, ki ni odvetnik, s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imetivselej izrecno pooblastilo za umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka ali za odpoved tožbenemu zahtevku, za sodno poravnavo, za odpoved ali umik pravnega sredstva, ter za

24

Page 25: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

prenospooblastila na drugega.

Stranka da pooblastilo pisno.

Stranka, ki ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. Če se da v takem primeru pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, morata biti navzoči dve priči, ki se na pooblastilu podpišeta.Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Zoper tak sklep ni pritožbe.

Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju.

Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja.

Dokler ne poteče rok za predložitev pooblastila, odloži sodišče izdajo odločbe; če pa preteče ta rok brez uspeha, nadaljuje postopek, ne da bi upoštevalo dejanja, ki jih je opravila oseba brez pooblastila.

Če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže.

Sodišče mora med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, ni upravičen za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen če jih je stranka pozneje odobrila.

Prenehanje pooblastila

Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko kadar koli odpove.

Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik.

Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka, ko se ji naznani.

Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času.

Če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka oziroma njen

zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben, ali če je zakoniti zastopnik razrešen, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo.

S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala.

Pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, preneha, ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

Stvarna in procesna legitimacija

Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nanša civilni spor. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Pravdno upravičenje, procesna legitimacija (legitimatio ad procesum) pa pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkretni spor.

Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. Če stranka nima procesne legitimacije sodišče tožbo zavrže.

Jezik v postopku

Stranke in drugi udeleženci v postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svojjezik. Če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeležencev v postopku, se jim na njihov predlog, ali če sodišče ugotovi, da ne razumejo slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku, v njihov jezik ter ustno prevajanje listin, ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje.

Stranke in drugi udeleženci morajo biti poučeni o tem, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo, če izjavijo, da znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik se zapiše, da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili.

Prevajajo tolmači.

Vabila, odločbe in druga sodna pisanja se pošiljajo strankam in drugim udeležencem v postopku v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodišču.

25

Page 26: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Stranke in drugi udeleženci v postopku vlagajo sodišču tožbe, pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi.

Če vloži stranka vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, ravna sodišče po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge.

Vloge, zapisniki in vročanje

Tožba, odgovor na tožbo, pravna sredstva in druge izjave, predlogi in sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave, se vlagajo pisno (vloge).

Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati:

- navedbo sodišča, - ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, - morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev,- sporni predmet, - vsebino izjave in - podpis vlagatelja.

Za vlogo, prejeto z uporabo telekomunikacijskih storitev, se šteje, da jo je podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik.

Če vsebuje izjava kakšno zahtevo, mora stranka v vlogi navesti dejstva, na katera jo opira, in dokaze, kadar je to potrebno.

Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. To velja tudi za priloge.

Če je na nasprotni strani več oseb, ki imajo skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se lahko izročijo vloge in priloge za vse skupaj v enem izvodu.

Listine, ki se priložijo vlogi, so lahko v izvirniku ali v prepisu.

Če priloži stranka listino v izvirniku, jo sodišče obdrži, nasprotni stranki pa dovoli, da jo pregleda. Ko sodišču listina ni več potrebna, jo na zahtevo vrne vložniku, vendar pa lahko zahteva, da priloži spisom njen prepis.

Če je listina priložena v prepisu, zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika, naj predloži listino v izvirniku, nasprotni stranki pa dovoli, da jo pregleda. Če je treba, določi sodišče rok, v katerem je treba listino izročiti oziroma pregledati.

Zoper te sklepe ni pritožbe.

Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti.

Kadar sodišče zahteva od vložnika, da vlogo popravi ali dopolni, določi rok za popravo ali dopolnitev.

Če je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izročena sodišču v roku, ki je bil določen za dopolnitev oziroma popravo, se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena.

Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.

Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže.

Zapisnik

Zapisnik se sestavi o dejanjih, ki so bila opravljena na naroku.

Zapisnik se sestavi tudi o pomembnejših izjavah ali sporočilih, ki jih dajo stranke ali drugi udeleženci zunaj naroka. O manj pomembnih izjavah ali sporočilih se ne sestavi zapisnik, temveč se naredi v spisu samo uradni zaznamek.Zapisnik piše zapisnikar.V zapisnik se vpišejo:

- naslov in sestava sodišča,

- kraj, dan in ura dejanja,

- sporni predmet in imena navzočih strank ali drugih oseb ter njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev.

Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. V zapisnik o glavni obravnavi se vpišejo zlasti: ali je bila obravnava javna ali pa je bila javnost izključena, izjave strank, njihovi predlogi, dokazi, ki so jih ponudile, dokazi, ki so bili izvedeni, z navedbo izpovedb prič in izvedencev ter odločbe sodišča na naroku.

Zapisnik se mora pisati v redu; ne sme se nič izbrisati, dodati ali spremeniti. Prečrtana mesta morajo ostati čitljiva.

Zapisnik se sestavlja tako, da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka

26

Page 27: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

ali njen pooblaščenec glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik.

Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se jim prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika.

To pravico imajo tudi druge osebe, katerih izjava je vpisana v zapisnik, vendar samo glede tistega dela zapisnika, v katerem je njihova izjava.

Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti, se zapiše na koncu zapisnika. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori, ki jim ni bilo ugodeno.

Predsednik senata lahko odredi, da se zapisnik vodi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev ali da se stenografira.Če zapisnik ni bil voden v pisni obliki, mora biti prepis zapisnika izdelan v treh dneh. Stranka ima v nadaljnjih treh dneh pravico do vpogleda v prepis zapisa in ugovarjati zoper morebitno nepravilnost prepisa.O ugovoru iz prejšnjega odstavka tega člena odloči predsednik senata brez naroka.

Zvočni zapis zapisnika se lahko izbriše po preteku roka za ugovor, če je stranka ugovarjala točnosti prepisa, pa po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari.

Zapisnik podpišejo predsednik senata, zapisnikar, stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci in pa tolmač.

Priča in izvedenec podpišeta svojo izpovedbo na zapisniku, kadar se zaslišita pred zaprošenim sodnikom ali predsednikom senata.

Kdor ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na zapisnik odtis kazalca, zapisnikar pa zapiše pod odtisom njegovo ime in priimek.

Če kakšna stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, priča ali izvedenec odide, preden podpiše zapisnik, ali če noče podpisati zapisnika, se to zapiše v zapisnik in navedejo razlogi,ki so jih za to navedli.

Posvetovalni zapisnik

O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik. Če je višje sodišče v postopku o pravnem sredstvu odločilo soglasno, se ne sestavi zapisnik, temveč se na izvirniku odločbe naredi zaznamek o posvetovanju in glasovanju.

Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto odločbo.

Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, če niso vpisana v sam zapisnik.

Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju podpišejo vsi člani senata in zapisnikar.

Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo višje sodišče, ko odloča o pravnem sredstvu; v tem primeru mora višje sodišče zapisnik spet zapreti v poseben ovitek in na ovitku označiti, da je zapisnik pregledalo.

Vročanje

Pomeni uveljavitev načela kontradiktornosti.

Način vročanja

Pisanja se vročajo po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom.

Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje. Stroške takšne vročitve založi predlagatelj take vročitve.Državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Tako se vročajo pisanja tudi, kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo, ki je njihov delavec.

Vojaškim osebam in policijskim uslužbencem se lahko vročajo vabila tudi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku; če je treba, se jim lahko vročajo na ta način tudi druga pisanja.

Kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu, ki uživa imunitetno pravico, se opravi vročitev po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu drugače določeno.

Če naj se pisanje vroči državljanu Republike Slovenije v tujini, se lahko opravi vročitev po pristojnem konzularnem predstavniku ali po diplomatskem predstavniku Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji državi. Taka vročitev je veljavna le tedaj, če je tisti, ki naj se mu pisanje vroči, pripravljen ga sprejeti.

Osebi, ki ji je odvzeta prostost, se vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda, v

27

Page 28: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti.

Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.

Vročitev odvetniku kot pooblaščencu se lahko opravi tudi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni.

Čas in kraj vročanja

Vroča se podnevi od 6. do 20. ure.

Vroča se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje, ali pa na sodišču, če je naslovnik tam.

Subjektu vpisa v sodni register, društvu ali drugi pravni osebi, ki se vpisuje v register, se vroča na naslovu, navedenem v registru.

Način vročanja

Če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če se tudi ti ne najdejo v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privoli.

Če se vroča na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči, pa tega ni najti tam, se lahko vroči pisanje osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti.

Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči.

Če vročitev po prejšnjem členu ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu prebivališča pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše.

Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.

O vročitvi, ki je bila opravljena na način, določen v tem členu, je treba obvestiti sodišče, ki je vročitev odredilo.

Če subjektu vpisa v sodni register, društvu ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, se vročitev opravi na način, določen v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, s tem da se obvestilo pusti na njegovem naslovu.Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in opomin za plačilo sodne takse za tožbo se vročajo osebno stranki.

Druga pisanja se vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost.

Če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, pod pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje.Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. členu oziroma 141. členu ZPP in velja, da je s tem vročitev opravljena.

Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.Odsotnost naslovnika

Če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten in da mu osebe, navedene v prvem in drugem odstavku 140. člena tega zakona, pisanja ne morejo pravočasno izročiti, se pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik.

Odklonitev sprejema

Kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, oziroma odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba ali delavec državnega organa in pravne osebe brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem poštnem nabiralniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

Sprememba naslova

Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču.

28

Page 29: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Če tega ne stori, odredi sodišče, da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko.

Vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko.

Če pooblaščenec oziroma pooblaščenec za sprejemanje pisanj do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoje stalno prebivališče ali stanovanje, pa tega ne sporoči sodišču, se šteje, kakor da pooblaščenec sploh ne bi bil postavljen, če tako ravna začasni zastopnik, upravičen za sprejem pisanj, pa imenuje sodišče novega začasnega zastopnika, ki se mu opravljajo vročitve.

Pooblaščenec za sprejemanje pisanj

Tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe, imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže. Sklep o zavrženju tožbe se vroči tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po začasnem zastopniku, upravičenem za sprejemanje pisanj, ki ga je imenovalo sodišče.

Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju.

Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko.

Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo, pa stranka ne imenuje novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku, ki ga določi sodišče, imenuje sodišče začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, na njene stroške ter po tako imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Dokler stranka ne imenuje pooblaščenca, se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku, ki ga je imenovalo sodišče.

Stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za tožečo stranko, se založijo iz sredstev sodišča, stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za toženo stranko, pa mora založiti tožeča stranka.

Če tožeča stranka ne založi stroškov, potrebnih za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, imenovanega za toženo stranko, sodišče tožbo zavrže.

Ugotovitev naslova

Upravljalec zbirke podatkov je dolžan stranki, ki izkaže pravni interes, sporočiti naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje. Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde.

Vročilnica

Potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema.

Če prejemnik ne zna pisati ali če se ne more podpisati, zapiše vročevalec njegovo ime in priimek in z besedo dan prejema, poleg tega pa opombo, zakaj se prejemnik ni podpisal.

Če prejemnik noče podpisati vročilnice, zapiše vročevalec to na vročilnici in navede z besedami dan vročitve; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

Če se opravi vročitev po drugem odstavku 142. člena tega zakona, se mora poleg potrdila o prejemu zapisati na vročilnici, da je bil naslovnik pred tem pisno obveščen.

Če je bilo po določbah tega zakona pisanje izročeno komu drugemu, ne pa tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje.

Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve, se šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno.

Če se vročilnica izgubi, se vročitev lahko dokazuje tudi drugače.

ROKI

Rok je časovno obdobje, ki ga omejujeta dve časovni točki – začetek in konec roka – ter v katerem je mogoče opraviti določeno procesno dejanje.

Poznamo:

29

Page 30: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

1. materialne in procesne roke,

2. zakonske in sodne,

3. podaljšljive in nepodaljšljive,

4. subjektivne in objektivne,

5. prekluzivne in instrukcijske roke.

Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih.

Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.

Roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu.

Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče.

Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Za osebe, ki so v obvezni vojaški službi, se šteje dan izročitve vloge pristojnemu vojaškemu poveljstvu za dan izročitve sodišču.Za osebo, ki ji je odvzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču.

Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena,če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

Naroki

Narok je časovno in krajevno opredeljen sestanek sodišča in strank, namenjen opravljanju procesnih dejanj.

Sodišče mora na narok pravočasno povabiti stranke in druge osebe,za katere misli, da je potrebna njihova navzočnost. Skupaj zvabilom pošlje stranki vlogo, ki je bila povod za določitev naroka, v vabilu pa navede kraj, prostor in čas naroka. Če se vloga ne pošlje skupaj z vabilom, se v vabilu navedejo stranke, sporni predmet in dejanje, ki se bo opravilo na naroku.

Sodišče opozori v vabilu posebej na zakonite posledice izostanka.

Narok se opravi praviloma v sodnem poslopju.

Sodišče lahko sklene, da se opravi narok zunaj sodnega poslopja,če spozna, da je to potrebno ali da se bo tako prihranilo pri času ali pri stroških postopka. Zoper tak sklep ni pritožbe.

Preložitev naroka

Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi.

Če sodišče narok preloži, takoj naznani kraj in čas novega naroka.

Iz upravičenih razlogov lahko sodišče narok preloži za nedoločen čas.

V zapisniku o glavni obravnavi mora sodnik navesti razloge za preložitev naroka za glavno obravnavo.

Zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe.

Posledice zamude roka

Prekluzija – najtežja posledica, stranka ne more več opraviti na rok vezanega dejanja.

Zamuda roka lahko včasih pomeni fikcijo, da je stranka opravila določeno procesno dejanje.

Vrnitev v prejšnje stanje

Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega

30

Page 31: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

vzroka.

Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude.

Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje:

zamuda roka ali naroka, prekluzija stranke, zamuda roka iz upravičenega razloga, predlog za vrnitev v prejšnje stanje je predlagan v predvidenem roku, stranka skupaj z vložitvijo predloga opravi zamujeno procesno dejanje.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje.

Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. (subjektivni rok).

Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. (objektivni rok).

Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.Vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu.

Če sodišče sklene, da se postopek prekine, pred višjim sodiščem pa teče postopek zaradi pritožbe, mora to sporočiti višjemu sodišču.

Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom.

Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.

Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s 118. členom tega zakona ali predlogu, ki ni bil pravočasno vložen.

Pojem tožbe

Tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo.

S tožbo tožnik zahteva od sodišča, naj mu nasproti tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine.

Z vložitvijo tožbe se vzpostavi procesno razmerje med tožnikom in sodiščem, z vročitvijo tožbe pa tudi med sodiščem in tožencem ter med tožnikom in tožencem.

Vrste tožb

1. Dajatvena (kondemnatorna) tožba

Pravni interes se predpostavlja. Izda se dajatvena sodba, kateri sledi IP.

2. Oblikovalna (konstitutivna) tožba

Pravni interes se predpostavlja.

3. Ugotovitvena (deklaratorna) tožba

Pravni interes je treba posebej dokazati, razen če lahko tožnik vloži tožbo na podlagi posebnega predpisa oz. če se zahteva ugotovitev pristnosti ali nepristnosti listine.

Vmesna ugotovitvena tožba.

Tožeča stranka lahko s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine.

Takšna tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.

Če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, lahko tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, če je sodišče, pred

31

Page 32: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka.

Vsebina tožbe

Tožba mora obsegati:

- določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, - dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva

ugotavljajo,- kompetenčno dejansko stanje, - in druge sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen).

Tožbi se mora priložiti potrdilo o plačilu dolžne sodne takse.

To so obligatorne sestavine tožbe.

Tožba lahko vsebuje še druge (fakultativne) sestavine:- pravno kvalifikacijo (sodišče ni vezano)- procesni predlogi (npr. za izdajo začasne odredbe)

Tožbeni zahtevek mora biti določen subjektivno in objektivno.

Subjektivno - Z natančno opredelitvijo strankObjektivno - Z natančno opredelitvijo pravnega varstva, ki ga tožnik želi.

Tožnik mora navesti tudi kompetenčno dejansko stanje = okoliščine, ki so pomembne za določitev stvarne in krajevne pristojnosti.

Učinki vložene tožbe

Procesni učinki so:

- z vložitvijo tožbe se izčrpa pravica tožnika izbrati krajevno pristojno sodišče,- perpetuatio fori (sprememba okoliščin po vložitvi tožbe ne vpliva na določitev

pristojnosti),- dopustnost tožbe se presoja praviloma glede na obstoj procesnih predpostavk v

času vložitve tožbe.

Materialnopravni učinki so:

- varovani so prekluzivni roki, zastaralni pa se pretrgajo.

Učinki vročene tožbeVzpostavi se trostrano razmerje (med sodiščem, tožnikom in tožencem).

Pravda se začne z vročitvijo tožbe tožencu – nastopi litispendenca (visečnost pravde).

Procesni učinki litispendence:

- v isti stvari se ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem). Sodišče pazi ex offo.- odtujitev stvari ali pravice o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istimi

strankami ne dokonča.- druge procesne posledice.

Materialne posledice vročene tožbe:

- dobroverni posestnik po vročitvi tožbe pride v položaj nedobrovernega,- če je več solidarnih upnikov, mora dolžnik izpolniti tistemu, ki prvi terja.

Združevanje ali kopičenje zahtevkov (objektivna kumulacija)

O objektivni kumulaciji govorimo, kadar tožnik v eni tožbi proti istemu tožencu uveljavlja več tožbenih zahtevkov.

Kumulacija je vedno dovoljena, če izvirajo zahtevki iz iste dejanske in pravne podlage.

Če pa zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi je kumulacija dovoljena le, če je isto sodišče stvarno pristojno za vse zahtevke in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka.

Če veljajo za enega od zahtevkov pravila o izključni krajevni pristojnosti, jih je mogoče uveljavljati z isto tožbo samo pri sodišču, ki je pristojno po pravilih o izključni krajevni pristojnosti.

Vrste objektivne kumulacije

Začetna

Tožnik že v tožbi uveljavlja proti istemu tožencu več zahtevkov.Naknadna

32

Page 33: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Tožnik šele med postopkom poleg prvotnega zahtevka, uveljavlja še novega = sprememba tožbe.

Eventualna

Dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen.

Kumulativno združevanje

Tožnik uveljavlja več zahtevkov in predlaga, da sodišče ugodi vsakemu zahtevku.

Alternativno združevanje

Temelj zahtevka je alternativna obligacija materialnega prava.

Procesno nadomestno upravičenje

Tožnik ponudi, da sprejme namesto izpolnitve tudi nadomestno izpolnitev.

Sprememba tožbe

Subjektivna:Sprememba strank

Objektivna:Sprememba tožbenega zahtevka

Objektivna sprememba tožbe

- če tožnik poveča obstoječi zahtevekče uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega

- če spremeni istovetnost zahtevkaNe gre za spremembo tožbe, če tožnik spremeni pravno kvalifikacijo, zmanjša tožbeni zahtevek, če popravi določene navedbe tako, da se tožbeni zahtevek ne spremeni.Predpostavke za dopustnost spremembeTožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo.Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni

tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.Privilegirana sprememba tožbePrivolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek.Subjektivna sprememba tožbeTožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega.Za takšno spremembo tožbe je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev.Kdor stopi v pravdo namesto tožene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.Umik tožbeTožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari.Tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik.Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep se vroči toženi stranki samo, če ji je bila predhodno vročena tožba.Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena, in se lahko znova vloži.Umik se predpostavlja: Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se šteje, da je tožba umaknjena.

- Če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje, da je tožbo umaknila.

Odpoved zahtevku - Sodba na podlagi odpovedi

Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero zavrne tožbeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi).

Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke.

Sodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena).

Odpoved tožbenemu zahtevku na naroku ali v pisni vlogi lahko tožeča stranka prekliče tudi brez privolitve tožene stranke do izdaje sodbe.

Procesna dejanja toženca

Materialni ugovori

33

Page 34: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

- ugovor nenastale pravice- ugovor ugasle pravice- samostojni ugovori

Procesni ugovori- pomanjkanje procesnih predpostavk,- ugovori tožnikovim predlogom

Pobotanje v pravdi

Pogoji:

- vzajemnost, - istovrstnost,- dospelost in - iztožljivost obeh terjatevPredpravdno pobotanje.Procesno

pobotanje.Posebnost: tričlenski izrek sodbe.Sodno priznanje – pripoznavaPosledica!Nasprotna tožbaTožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave nasprotno tožbo:1. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali2. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali3. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku.Nasprotna tožba se ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka.Nasprotna tožba se lahko vloži tudi, če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi.SOSPORNIŠTVO (SUBJEKTIVNA KUMULACIJA)Materialno Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki):če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali

1. če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago

2. ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti;

Formalno

1. če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago,

2. in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in za vsakega toženca;

3. če drug zakon tako določa.Navadno

Kadar se lahko izda za vsakega sospornika različna sodba.

Enotno

Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki), se štejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.

Formalno sosporništvo je vedno navadno, materialno pa je lahko navadno ali enotno. Enotno sosporništvo je podano vedno pri tistih materialnih sospornikih, ki so glede na sporni element v pravni skupnosti.

Nujno sosporništvo

Kadar morajo nastopiti na aktivni ali pasivni strani vsi sosporniki, ker sicer v procesu ne nastopa legitimirana stranka. Npr. spori v zvezi s skupnim premoženjem.

Zakonito sosporništvo

Kadar ZPP določa nastopanje več oseb na eni ali drugi strani.

Npr. Glavni dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena, če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu.

Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico, o kateri že teče pravda med drugimi, lahko toži pri sodišču, pri katerem teče pravda, obe stranki z eno tožbo vse do takrat, dokler postopek ni pravnomočno končan. – glavna intervencija

Podrejeno (eventualno) sosporništvo

Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim.

Predpostavke:če uveljavlja

- nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali - če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke, ki so v medsebojni

zvezi, in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek.

Začetno – naknadno sosporništvo

34

Page 35: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Do konca glavne obravnave se lahko pridruži tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca, če v to privoli.

Kdor se pridruži tožbi oziroma na kogar se tožba razširi, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.

UDELEŽBA DRUGIH OSEB V PRAVDI

Stranska intervencija

Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmagaena od strank, se lahko pridruži tej stranki.

Predpostavka: intervencijski interes.

Stranski intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.

Položaj intervenienta v pravdi

Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo.

Vloga intervenienta se vroči obema pravdnima strankama; če pa je dal intervenient izjavo na naroku, se vroči prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki, ki ni prišla na narok.

Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil.

Če je intervenient vstopil v pravdo do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku, ima pravico vložiti tudi izredno pravno sredstvo.

Če vloži intervenient pravno sredstvo, se izvod njegove vloge vroči tudi stranki, ki se ji je pridružil.

Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji.

S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke, ki se ji je pridružil.

Intevencijski efekt

Intervenient po zaključku pravde ne more očitati stranki, da se je slabo pravdala.

(seveda ob pogoju, če je bil pravočasno obveščen o pravdi in stranka ni opravljala procesnih dejanj v nasprotju z intervenientovimi).

Sosporniški intevenient

Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. člen).

Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient.

Obvestilo o pravdi (litis denuntiatio)

Če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi, da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek, lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo, v kateri navede razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda, vse do takrat, dokler se pravda pravnomočno ne konča.

Stranka, ki je drugega obvestila o pravdi, ne more zaradi tega zahtevati, da bi se prekinila začeta pravda, podaljšali roki ali preložil narok.

Imenovanje prednika (nominatio auctoris)

Kdor je tožen kot posestnik kakšne stvari ali imetnik kakšne pravice, pa trdi, da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu koga drugega, lahko po sodišču pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka.

Privolitev tožeče stranke, da vstopi v pravdo namesto tožene stranke prednik, je potrebna le, če uveljavlja tožeča stranka zoper toženo stranko tudi take zahtevke, ki niso odvisni od tega, ali ima tožena stranka stvar v posesti oziroma ali izvršuje pravico v prednikovem imenu.

Če prednik, ki je bil v redu povabljen, ne pride na narok ali noče vstopiti v pravdo, se tožena stranka ne more več upirati, da bi se spustila v pravdo.

Dokazovanje

Predmet dokazovanja:

35

Page 36: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

dejstva, pravila znanosti, pravna pravila.

Izvajanje dokazov

dokazni predlog dokazni sklep

Ocenjevanje dokazov

Načelo proste presoje dokazov. Izjema – javne listine.

Zavarovanje dokazov

Postopek na I. stopnji

1. vložitev tožbe

2. predhodni preizkus tožbe

3. vročitev tožencu v odgovor

4. razpis glavne obravnave

Načela glavne obravnave

- načelo javnosti,- načelo ustnosti,- načelo neposrednosti,- načelo kontradiktornosti,- načelo obligatornosti glavne obravnave- načelo koncentracije glavne obravnave- načelo enotnosti- načelo materialnega in formalnega procesnega vodstva

Zastoji v postopku

PREKINITEV POSTOPKA

Postopek se prekine (na podlagi zakona):

1. če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca;

2. če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, pa stranka nima pooblaščenca v pravdi;

3. če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje;

4. če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka;

5. če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati;

6. če drug zakon tako določa.

Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje.

Sodišče odredi prekinitev postopka:

1. če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja;

2. če živi stranka na območju, ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave ipd.) odrezano od sodišča.

Sodišče lahko odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bil storjen gospodarski prestopek ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren, zlasti še, kadar je podan sum, da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz, ponarejena.

207. člen

Posledice prekinitve postopka:

Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja.

Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. Če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo.

Pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. Njihov učinek se začne šele, ko se postopek nadaljuje.

36

Page 37: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Nadaljevanje postopka

Postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena ZPP, se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.

Če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena ZPP, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev.

Mirovanje postopka

Mirovanje postopka nastane, če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta ali če nobena od strank ne pride na narok za glavno obravnavo oziroma če se stranki, ki sta prišli na narok, nočeta spustiti v obravnavanje. Mirovanje postopka nastane tudi, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga mirovanje, razen če je stranka, ki ni prišla na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti.

Če se stranki sporazumeta, naj postopek miruje, se začne mirovanje postopka z dnem, ko stranki to naznanita sodišču.

Mirovanje postopka ne nastane, če nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali pred zaprošenim sodnikom. V takem primeru se narok opravi, če sta bili stranki nanj v redu povabljeni.

Če so v istem postopku ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka, se šteje, da je tožba umaknjena.

Posledice mirovanja postopka

Če postopek miruje, nastanejo iste pravne posledice, kakor če se postopek prekine, le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki.

Postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati.

Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se šteje, da je tožba umaknjena.

SODNA PORAVNAVA

Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem prve stopnje kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava).

Poravnava lahko obsega ves tožbeni zahtevek ali pa njegov del.

Sodišče opozori stranke med postopkom na možnost sodne poravnave in jim pomaga, da se poravnajo.

Pred sodiščem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena).

Sporazum strank o poravnavi se vpiše v zapisnik.

Sodna poravnava je sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik.

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti:- ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna

poravnava; - če ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna

poravnava, zavrže tožbo.

SODBA

S sodbo odloči sodišče o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve.

Če je več zahtevkov, se odloči praviloma o vseh zahtevkih z eno sodbo.

Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti.

Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni.Vrste sodb

Delna sodba

37

Page 38: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo, lahko sodišče glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka konča obravnavo in izda sodbo (delna sodba).

Delno sodbo sme izdati sodišče tudi takrat, ko je bila vložena nasprotna tožba, če je zrel za odločbo samo zahtevek tožbe ali samo zahtevek nasprotne tožbe.

Glede pravnih sredstev in izvršbe se šteje delna sodba za samostojno sodbo.

Vmesna sodba

Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda sodišče, če je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba).

Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka, dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna.

Sodba na podlagi pripoznave

Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave).Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena).

Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe.

Zamudna sodba

Če tožena stranka v postavljenem roku ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona);

3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki sonavedena v tožbi;

4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, tožeča stranka pa v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, tožbe ustrezno ne popravi, izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne (zavrnilna zamudna sodba).

PRAVOSODNI SISTEM RS

- SODSTVO- DRŽAVNO TOŽILSTVO- DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO- ODVETNIŠTVO- NOTARIAT

Sodstvo- samostojno- neodvisno

Zakon o sodiščih (ZS)

Uradni list RS, št. 19-779/1994, RS 45-2161/1995 (spremembe in dopolnitve), RS 26-1210/1999 razveljavitev točke 1 in 2/II 99. člena ter točke 1, 2 in 3/II 101. člena), RS 38-1874/1999 (sprememba in dopolnitev), RS 28-1254/2000 (spremembe in dopolnitve)

1. členSodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom.

Določbe prvega dela tega zakona veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče.

Organizacija sodišč

V Republiki Sloveniji so:

1. okrajna sodišča,

2. okrožna sodišča,

3. višja sodišča,

38

Page 39: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Specializirana sodišča, ustanovljena s posebnim zakonom, imajo, če zakon ne določa drugače:

1. položaj okrožnega sodišča tista sodišča prve stopnje, katerih pritožbena stopnja je specializirano višje sodišče;

2. položaj višjega sodišča tista sodišča druge stopnje, ki odločajo o pritožbah zoper odločbe specializiranih sodišč prve stopnje;

3. položaj višjega sodišča tista sodišča prve stopnje, katerih pritožbena stopnja je Vrhovno sodišče.

Okrajna sodišča so pristojna:V civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji:

1. v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku;2. v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah ter za vodenje zemljiške knjige;3. v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače;

Pri okrajnem sodišču vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posameznik.

Okrožna sodišča so pristojna:V civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji:

1. v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku;

2. o priznanju tujih sodnih odločb;

3. v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njimi;

4. v sporih o pravicah intelektualne lastnine;5. o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskihsporih, oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost;

6. v nepravdnih postopkih, v katerih so udeležene gospodarske družbe, družbeniki, oziroma delničarji in člani organov gospodarskih družb, za katere je treba uporabiti pravo družb;

Postopek vodi in sodi oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa, da sodi senat.

Kadar zakon določa, da odloča senat, le-tega sestavljajo sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, če zakon ne določa drugače.

Kadar zakon določa, da odloča petčlanski senat, le-tega sestavljajo en sodnik kot predsednik senata ter en sodnik in trije sodniki porotniki kot člani senata, če zakon ne določa drugače.

Višja sodišča so pristojna:

1. za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja;

2. za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja;

3. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

Višje sodišče sodi oziroma odloča v zadevah iz 1. in 2. točke prejšnjega člena v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot predsednik senata, sodnik - poročevalec in sodnik - član senata.

V zadevah iz 3. točke prejšnjega člena odloča sodnik posameznik. Če zakon določa, da zadeve opravlja senat, je ta sestavljen po določbi prejšnjega odstavka.

Vrhovno sodišče je pristojno:

1. za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega sodišča prve stopnje;

2. za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevah iz prejšnje točke ter o pritožbah zoper odločbe sodišč prve stopnje, za katere tako določa zakon;

3. za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje;4. za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen v primerih, ko je za odločanje o izrednem pravnem sredstvu pristojno drugo sodišče;

5. za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči, razen v primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo sodišče;

6. za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon;

7. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

39

Page 40: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Vrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov, v senatu petih sodnikov pa, kadar zakon tako določa.

O pravnem sredstvu zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, izdano v senatu petih sodnikov, odloča Vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov, sicer pa v senatu petih sodnikov.

Občna seja Vrhovnega sodišča:

1. sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov;

2. sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse;

3. odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona;

4. sprejema letni razpored sodnikov;

5. določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih;

6. opravlja druge zadeve iz pristojnosti Vrhovnega sodišča, če zakon tako določa.

Pravna mnenja iz prejšnjega odstavka so obvezna za senate Vrhovnega sodišča in se lahko spremenijo samo na novi občni seji.Odvetništvo

Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba.

Odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic.

Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov.

Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih.

Odvetnik je pri svojem delu samostojen in neodvisen.

Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je državljan Republike Slovenije,

2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,

4. da je opravil pravniški državni izpit,

5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri odvetniku,

6. da aktivno obvlada slovenski jezik,

7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica,

8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica.

Državno tožilstvo

V civilnih in drugih sodnih postopkih ter v upravnih postopkih državno tožilstvo vlaga procesne akte in druga pravna sredstva, za katera je pooblaščeno z zakonom.

Organizacija DT

V Republiki Sloveniji so:

1. Državno tožilstvo Republike Slovenije2. Višja državna tožilstva v Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru

Okrožna državna tožilstva vCelju, Kopru, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Slovenj Gradcu.

Sedež državnega tožilstva Republike Slovenije je v Ljubljani.

Višje državno tožilstvo deluje za območje višjega sodišča s splošno pristojnostjo.

Okrožno državno tožilstvo deluje za območje okrožnega sodišča s splošno pristojnostjo in okrajnih sodišč z območja tega okrožnega sodišča.

Svoje funkcije pred okrajnimi sodišči izvaja državno tožilstvo s sedeža državnega tožilstva ali z zunanjega oddelka.

Zunanji oddelek je organizacijska enota državnega tožilstva, ki opravlja funkcije okrožnega državnega tožilstva pred enim ali več okrajnimi sodišči.

40

Page 41: 30CPP8 - Zapiski s Predavanj - 5

CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAPISKI S PREDAVANJ

Zunanji oddelek ustanovi ali ukine minister za pravosodje na predlog generalnega državnega tožilca Republike Slovenije.

V upravnem in nadzornem pogledu je zunanji oddelek neposredno podrejen vodji okrožnega državnega tožilstva.

Notariat

Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon.

Notariat opravljajo notarji, imenovani po ZN, kot svoboden poklic.

Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah ZN:- javne listine o pravnih poslih,- izjavah volje oziroma dejstvih, - iz katerih izvirajo pravice;- prevzemajo listine v hrambo,- denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; - opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu.

Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila.

Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v ZN.

Notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.

Za notarja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je državljan Republike Slovenije,

2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,

4. da je opravil pravniški državni izpit,

5. da ima pet let praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj dve leti pri notarju in najmanj eno leto pri sodišču, odvetniku ali javnem pravobranilcu,

6. da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata,

7. da aktivno obvlada slovenski jezik,

8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata.

41


Recommended