PRAVNE OSEBE

1. PRAVNE OSEBE - subjekti

so eden izmed stebrov našega sistema. Pravni subjekt je ustvarjen s pravnim aktom (torej umetno) pravni subjekt.Pravnim osebam lahko pravimo tudi moralne (fizičnim: naravne-glej zgoraj).Pravna oseba je tista, ki ji pravni red priznava status pravne osebe – pravno osebo določa zakon.Pravna oseba nastopa v dveh oblikah: združenje oseb ali kot namensko premoženje.

2.Sestavni deli pravne osebeso sledeči:

personalni in/ali stvarni substrat: osebe in/ali premoženje – npr, pri d..d je potrebno oboje, pri društvu pa so dovolj že osebe;

namen pravne osebe:- dejavnost, ki jo bo opravljala;

organizacija in organi , ki jih mora imeti, kot pravna oseba.

3. Načini ustanovitve pravne osebe:

Pri ustanovitvi pri nas velja načelo numerus clausus – načelo zaprtega (omejenega) števila pravnih oseb, ki jih naš sistem določa. To načelo velja predvsem zaradi odgovornosti pravnih oseb zaradi pravnega varstva.To načelo velja predvsem za pravne osebe zasebnega prava, pri pravnih osebah javnega prava pa so možne izjeme.

Načini ustanovitve pravne osebe so sledeči:

a) Koncesijski,najstrožji sistem nastanka. Pravna oseba nastane šele, ko izda država posebno dovoljenje za nastanek pravne osebe (npr. Zakon za ustanove).

b) Normativni – registrski sistem,Nastane z vpisom pravne osebe v register (gospodarske prav.osebe, javni zavodi nastanejo z vpisom v Sodni register, Društva v Register društev na Upravni enoti..), kdaj se ustanovi in prične delovati pa se odloči sama.

Obstajajo oblike, ki so podobne pravnim osebam vendar niso pravne osebe družbe civilnega prava SOCIETETA. To je družba kjer več oseb združi delo in /ali premoženje za dosego nekega skupnega namena (primer: dva študenta najameta skupaj

Peter Žlof1

avto, da bosta razvažala stvari za neko podjetje – eden da denar za najetje avta, eden pa razvaža – odnos med njima je SOCIETETEN). Societeta je pomembna v zvezi z gospodarskimi družbami, saj Zakon o gospodarskih družbah določa, da se za gospodarske družbe, do pridobitve statusa pravne osebe uporabljajo pravila o družbi civilnega prava civilno družbeni pogodbi, le-to pa ureja ODZ – Obči državljanski zakonik iz l. 1811.

c)Svobodni sistem

Država se ne vmešava v nastanek pravne osebe. Pogoj za nastanek je samo podpis akta o nastanku. Pri nas ne poznamo takšnega sistema. Takšen sistem je poznan npr. v Švici družinske ustanove: premoženje je npr. namenjeno za šolanje.

3.1IZJAVA VOLJE IN USTANOVITVENI AKT

1. IZJAVA VOLJEpotrebna je nedvoumno izražena volja ustanoviteljev ustanoviti pravno osebo

2. OBLIKA IN VRSTA USTANOVITVENEGA AKTA

OBLIKA- določena stroga obličnost- v pisni obliki, zelo pogosto celo notarska oblika (ustanove, če je

ustanovitveni akt inter vivos)

VRSTE USTANOVITVENIH AKTOV

namemba- enostranski pravni posel za ustanove statut pogodba

OBVEZNE SESTAVINE USTANOVITVENEGA AKTA1. premoženje2. namen ali dejavnost3. organi4. identifikacijski elementi pravne osebe: ime, sedež

TEMELJNI OPREDELILNI ELEMENTI PRAVNE OSEBE V USTANOVITVENEM AKTU

1. personalni/stvarni substrat2. nemen/dejavnost3. organi

3.2NAČINI PRENEHANJA PRAVNE OSEBE

1. EX LEGE (po zakonu)- ni članov(društvo), ni premoženja (ustanova)

Peter Žlof2

2. SODNA ALI UPRAVNA ODLOČBA-stečaj, sodna odločba (društvo, ustanova nedovoljen namen )3. SAMOPRENEHANJE-na podlagi odločitve članov najvišjega organa(skupščine)

POSLEDICE PRENEHANJA-stečaj-likvidacija-prisilna poravnava

4. Vrste pravnih oseb

4.1 Glede na sistem prava- pravne osebe javnega prava

- pravne osebe zasebnega prava

Sistem temelji na rimskem pravu, temelji na razlikovanju javnega in zasebnega prava. V javnem pravu so država šole, občine, bolnišnice… (v državi ministrstva niso pravne osebe, pravna oseba je država).

1. Pravne osebe javnega prava

Značilnosti pravnih oseb javnega prava so:

- ustanovljene so z zakonom ali drugim oblastnim aktom (uredba, odlok…),- izvajajo javna pooblastila in /vsaj javne naloge,- lahko uporabljajo prisilna sredstva,- če gre za člansko obliko – le-ta je obvezna (zbornice – gospodarska,

notarska…). - delujejo v javnem interesu- država ima večji vpliv (nadzira premoženje..Računsko sodišče…)

2. Pravne osebe zasebnega prava

Značilnosti pravnih oseb zasebnega prava so:

- ustanovljene so z zasebno pravnimi akti (pogodbo, statutom),- izvajajo tudi/vsaj delno javne naloge (v širšem interesu) – gospodarske

družbe, zadruge, društva, ustanove.

Delitev med pravnimi osebami javnega in zasebnega prava se je izvedla šele z novo zakonodajo, saj po letu 1945 ni obstajala zasebna lastnina.

Razlike med pravnimi osebami javnega in zasebnega prava so:

- pravne osebe javnega prava praviloma ne plačujejo davkov,- pravne osebe javnega prava se praviloma financirajo iz javnih sredstev

(državni, občinski proračun),- organe imenuje in razrešuje država oz. ustanovitelj (lahko pa izda samo

soglasje), razen pri univerzi, ki je avtonomna,

Peter Žlof3

PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA

PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA

KORPORACIJEKORPORACIJEJAVNI ZAVODI

bolnišnica, univerza, gledališčeJAVNI ZAVODI

bolnišnica, univerza, gledališče

JAVNI SKLADIfilmski sklad RS

JAVNI SKLADIfilmski sklad RS

JAVNE AGENCIJE

agencija za trg VP, za zavarovalni nadzor

JAVNE AGENCIJE

agencija za trg VP, za zavarovalni nadzor

SUI GENERIS (BANKA SLOVENIJE)

SUI GENERIS (BANKA SLOVENIJE)

JAVNE OBMOČNE- države, občine, KS

JAVNE OBMOČNE- države, občine, KS

OSEBNE- zbornice, akademijeOSEBNE- zbornice, akademije

DRUGO- cerkveDRUGO- cerkve

javni finančni skladjavni finančni sklad

javni nepremičninski skladjavni nepremičninski sklad

javne ustanovejavne ustanove

- nadzor je strožji, nadzira jih tudi računsko sodišče (lahko nadzira tudi osebe zasebnega prava, če le-te pridobijo sredstva iz proračuna),

- zaposlovanje in plače je omejeno in enotno urejeno oz. primerljivo določeno; plače so omejene in so za celotni javni sektor usklajene, v zasebnem pravu pa jih določajo lastniki

Peter Žlof4

Peter Žlof5

PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA

KORPORACIJEPRAVNE OSEBE SOCIETETNEGA

TIPA USTANOVE

društvo

d.d.

d.o.o.

k.d.d.

d.v.z.

zadruga

GIZ

d.n.o.

k.d.

Peter Žlof6

4.2 . Glede na strukturo

- 1. korporacije (universitas personarum)- 2. pravne osebe societetnega tipa

- 3. ustanove/zavodi (universitas bonorum)

1. Korporacije – (universitas personarum)

je združenje oseb (fizičnih in/ali pravnih).

Značilnosti:

-članska struktura. Člani so lahko delničarji, zadružniki, člani društva ipd. -članske pravice ( korporacijske pravice)- člani imajo avtonomne pravice – lahko sprejemajo najpomembnejše odločitve o družbi (prenehanje, sprememba imena..) . - izstop/ sprememba člana ne vpliva na prenehanje- Najvišji avtonomni organ je ponavadi skupščina.

DRUŠTVO- temeljna korporacija

-zakon o društvih

USTANOVITEV:-minimalno trije (fizični, pravni subjekti)-ustanovi se na ustanovnem zboru, kjer ustanovitelji sprejmejo odločitev o ustanovitvi društva in temeljni akt društva( statut, pravila)- pravno sposobnost pridobi z vpisom v register na pristojni upravni enoti, kjer ima sedež

Peter Žlof7

ČLANSTVO IN ORGANI-članstvo (redni član, podporni član, častni član)-člani imajo članske pravice- najvišji organ-SKUPŠČINA-upravni organ določiti morajo tudi zastopnika ki predstavlja in zastopa družbo navzven

NAMEN/DEJAVNOST

namen je nepridobiten-ne profit (dohodek se ne sme deliti med člane)

Dejavnost mora biti povezana z namenom, je lahko pridobitna vendar se mora ves ustvarjen dobiček nameniti za neprofitni namen.

PRENEHANJE -po volji članov- po zakonu

2. pravne osebe societetnega tipa (k.d., d.n.o.)

-pri nas sta pravni osebi-družbeniki so osebno povezani- če družbenik umre, izstopi preneha tudi pravna oseba-družbo upravljajo družbeniki sami-poslovanje izvajajo skupaj in enakopravno- sami so organi

3. ustanove – (universitas bonorum) -skupnost premoženja

Ustanova je na namen vezano premoženje, t.j. personificirano premoženje – npr. če nekdo nameni sredstva za štipendije, raziskave ipd.

-Zakon o ustanovah

Elementi ustanove:

1. premoženje – je bistven element. Lahko je v različnih oblikah (nepremičnine, umetnine denar, knjižnica, avtorske pravice – vse kar ima premoženjsko vrednost). Premoženje mora biti praviloma tako veliko, da se namen ustanove lahko trajno ohrani, v premoženje se ne sme posegati

2. namen: mora biti splošno koristen ali dobrodelen. Korist mora biti splošno dostopna tistim, ki so jo potrebni, mora biti trajen – ustanove so trajne, razen, če se ustanovijo za določen kratkoročni cilj (npr. izgradnja pediatrične klinike)

3. organ ustanove – uprava – Naloga uprave je upravljanje s premoženjem s skrbnostjo dobrega gospodarja. Uprava nima avtonomnih pravic (ne more sklepati o ukinitvi ali preimenovanju).

Peter Žlof8

+ NEPREKLICNA IZJAVA VOLJE (ko daš. daš)

BENEFICIARJI- koristniki

Ustanove imajo strog državni nadzor nad namenom ustanovitve – sredstva morajo biti strogo namenjena namenu ustanovitve. V nadzornem svetu so praviloma največji donatorji.UPRAVA je organ, delo članov je častno , skrbnost dobrega gospodarja,.

USTANOVITVENI AKT:1.inter vivos (notarski zapis)2. mortis causa (oporoka)

KONCESIJSKI SISTEM-soglasje mora dati resorno ministrstvo, ki je pristojno za namen ( če se ne da ugotoviti- Ministrstvo za notranje zadeve)

Ima STATUT ali PRAVILA USTANOVE.

Prenehanje ustanove je le izjemoma:v primeru, da je izpolnjen kratkoročni cilj namena ustanovitve ustanove,če premoženje ne obstoji več (npr. inflacija),če postane namen nemogoč (npr. ustanova za vzpodbujanje bratstva in enotnosti)

Za ustanove pri nas velja Zakon o ustanovah iz leta 1995, prej je bil v veljavi Zakon o ustanovah iz leta 1930 (Dravska banovina). Ta zakon se ni uporabljal od leta 1945 (prenehanje zasebne lastnine).

Najstarejša slovenska ustanova izhaja iz leta 1676 in sicer Knafljeva ustanova – Luka Knafelj župnik, ki je podaril svoje premoženje za namen šolanja Slovencev na Dunaju. Sedež ustanove je na Dunaju.

Vrste ustanov:

1. Javne ustanove - za splošno koristne in dobrodelne namene2. Zasebne ustanove – za zasebne namene3. Denarne kapitalske ustanove – njihovo osnovno premoženje je v denarju 4. Izvajalske ustanove – Zavodi - Zavodi so predvsem na področju javnega

prava in so ustanovljeni za izvajanje javnih del (šole, knjižnice, zdravstvo ipd.)

Pri nas ustanovam največkrat pravimo Zavod, Sklad, Fundacija.V tujini (Avstrija) Stiftung (ustanova), Anstalt (Zavod), v anglo-ameriškem sistemu pa foundations.

Izraz fundacija - uporabljamo za vse, kar je neprofitno. Fundacija je lahko vsaka pravna oseba, ki opravlja splošno koristen namen.

4.3. Glede na pridobitnost- pridobitne

Peter Žlof9

- nepridobitne

Pridobitne pravne osebe

so tiste, ki jim je cilj pridobivanje dobička, le-tega pa si lastniki lahko prosto razporedijo (med lastnike, delničarje,…).

Nepridobitne pravne osebe

s presežkom prihodkov ne razpolagajo prosto, ampak ga morajo porabiti za točno določen namen, ki je v splošno dobro družbe.

6. Sposobnost pravnih oseb

A. Pravna sposobnost

Pravna oseba pridobi pravno sposobnost z ustanovitvijo (npr. z registracijo). Od takrat dalje pridobi vse pravice in prevzame vso odgovornost. Pravna oseba se razlikuje od fizične osebe zaradi umetnega nastanka – ustanovitve, tako nima npr.: - človekovih pravic (spol, sorodstvo in podobno), - pravic s področja družinskega prava (posvojitev, zakonska zveza ipd.), - pravic s področja dednega prava.

V drugih pravicah in dolžnostih pa je izenačena s fizičnimi osebami.

B. Poslovna sposobnost

nastopi z določitvijo organov pravne osebe (tisti, ki lahko sklepajo pogodbe ipd.)

Cerkev ima takšen status, kot ji ga podeli država. Status se določi z mednarodno pogodbo

5. Oblike ki so pravni osebi podobne

1. SOCIETETA- družbena pogodba2. POOL3. KONZORCIJ

1. SOCIETETA

Peter Žlof10

Dve ali več oseb se z družbeno pogodbo zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno s pogodbo.

OZ § 990-1002- ni pravna oseba- prispevek: denar, pravica, stvar, opustitev, dopustitev, storitev- prispevki enaki, če ni drugače določeno- premoženje se da v uporabo (quod usum) ali uživanje (quod sortem)- premoženje je solastnina- vsak družbenik ima en glas, odločajo soglasno- skrbnost kot v lastnih zadevah

PRENEHANJE:-poteče čas-dosežen namen-soglasno sklenejo-družbenik umrl, izgubil poslovno sposobnost, proti dr. kot s.p. začel postopek stečaja,prisilne poravnave-odpoved pogodbe družbenika

2. KONZORCIJ

bolj zahteven tip družbene pogodbe ( npr. na področju gradbeništva)

3. POOL

Peter Žlof11