PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

1. Gospodarski pomen VP:Bistvena lastnost VP = zagotovitev možnosti za učinkovit prenos premoženjskih pravic (omogoča hitro cirkulacijo pravic, ne da bi bila prizadeta varnost pravnega prometa); VP predstavljajo lastnino ali lastninsko pravico na blagu (menica, ček) VP imajo gospodarsko funkcijo (delnice, obveznice in drugi investicijski papirji)Pomembna je likvidnost, da jih lahko investitor hitro zamenja za denar – preko organiziranega trga VP oz. borze. Služijo tudi potrebam plačilnega prometa in zavarovanja.Funkcija plačila – čekFunkcija kreditiranja – menica (prednost: menični U lahko spusti menico v kroženje in pride do likvidnih sredstev že pred njeno zapadlostjo) Stvarnopravni VP olajšujejo pretok blaga ( skladiščnica in različne oblike

transportnih VP)

pravni viri: a/ ZOR (pojem in bistvene sestavine, način določanja upravičenca, nastanek obveznosti, način uveljavljanja pravic, prenos, spremembe, izpolnitev obveznosti iz VP, zamenjava in amortizacija, zastaranje terjatev iz VP)

b/ vrsta specialnih zakonov (Z o menici, Z o čeku, Z o VP(obveznica, blagajniški zapis in certifikat), ZGD)

c/ Z o nepravdnem postopku (postopek za amortizacijo VP) d/ Z o trgu VP (agencija za trg VP, primarni in sekundarni trg serijskih

VP

2. Opredelitev in bistvene sestavine VP: Izraz VP : ožji pomen – serijski VP, širši pomen – efekt(vsi pojavni tipi ne glede

na njihovo masovnost in pomembnost v gosp. Prometu Pojem : tipični razpoznavni znaki, ki veljajo za vse tipe:

1. LISTINA (brez nje VP sploh ne nastane)2. CIVILNOPR. PRAVICA (posebna povezava med pravico in papirjem)3. NAČIN UVELJAVLJANJA PRAVICE (samo, če je imetnik papirja)

- VP = listina, na kateri je zapisana civilnopravna pravica tako, da je ni mogoče uveljavljati brez listine; prinosniški in ordrski (prenos pravice iz papirja je vezan na prenos pravice do papirja), rekta (pravica do papirja sledi prenosu pravice iz papirja – cesija)

- VP = listine, ki vsebujejo kakšno obligacijsko, stvarno ali korporacijsko pravico, ki se da prenesti in uveljaviti samo z listino

Modificirana definicija VP:VP je vsaka listina, na kateri je zapisana civilnopravna pravica, tako da je ni mogoče prenesti brez listine, upravičenec ne more zahtevati njenega uveljavljanja, niti zavezanec brez predložitve ne more izpolniti z osvobajajočim učinkom, razen če je listina amortizirana.DELITEV: 1. enostavni – rekta papirji 2. papirji, ki uživajo javno zaupanje: prinosniški in ordrskiPri prinosniških za popolnost prenos zadošča že izročitev, pri ordrskih je potreben še indosament, pri rekta papirjih pa cesija zapisane terjatveDEF. = 234. ZOR + 239. in 240. ZOR

1

- VP = listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku

Terjatev je vezena na sam papir: inkorporacijska funkcija – terjatev je prešla v VP, se z njim povezala tako, da se odtlej ne more več samostojno uveljavljati1. POPOLNI VP – pravica nastane samo z zapisom na papir, njena nadaljna usoda

je odvisna od papirja (inkorporiranost + prenosnost(negocibilnost) pravice s papirjem)

2. NEPOPOLNI VP – ena od dveh funkcij odpade- VP = vsaka listina, ki ima vse sestavine, ki jih določa Z in na kateri je zapisana

civilnopravna pravica tako, da jo lahko uveljavlja samo zakoniti imetnik z listino oz. drugim potrdilom, ki nedvomno kaže, da ima listino vsaj v posredni posesti in da je 3. os onemogočeno uveljavljanje iste pravice

Bistvene sestavine VP : (235.ZOR)1. označba vrste VP (treba je navesti za kakšen tip papirja gre, če ne ni VP, če

nima zakonskega poimenovanja zadošča oznaka VP)2. firma, njen sedež oz. st. prebiv. izdajatelja (izdajatelj je tisti, ki more izpolniti

pravico iz papirja, varuje se interes kasnejših pridobiteljev)3. firma ali ime osebe, na katero se glasi oz, ki odreja, na koga se glasi ali

označba, da se glasi na prinosnika (imenski, ordrski, prinosniški VP)4. obveznost izdajatelja, ki izhaja iz VP (da lahko stranke razberejo vsebino

pravice)5. kraj in datum izdaje + serijska številka6. podpis izdajatelja oz. faksimile podpisa VP, izdanega v seriji

Bistvene značilnosti VP :1. DOKAZNA funkcija: se sklepa o obstoju obveznosti, pomembno pri pridobitvi

pravice in njenemu morebitnemu uveljavljanju v sodnem postopku2. PROMETNA funkcija: premoženjski pravici se z inkorporacijo v VP poveča

možnost prometnosti, nadomesti se cesija(položaj pridobitelja je močnejši od položaja cesionarja), pravila, ki omogočajo dobroverno pridobitev pravice iz VP(dobrovernemu pridobitelju ni treba skrbeti ali je njegov prednik res upavičenec)

3. LEGITIMACIJSKA funkcija: kaže na upravičeno osebo; imetnik papirja velja za osebo, ki ji je treba izpolniti obveznost iz papirja, upravičenost imetnika se domneva(zavezancu ni trebe preverjati ali je res upravičen ali ne, samo pri upavičenem in utemeljenem dvomu-prinosniški VP), zavezanec mora izpolniti imetniku in le izjemoma lahko odkloni(nosi dokazno breme), imetništvo papirja predstavlja domnevo o formalni upravičenosti, ne pa materialni

Numerus clausus VP : NOMINATNI VP – zakonsko urejeni tipiINOMINATNI VP – niso posebej zakonsko urejeni; mogoče pa jim je priznati

lastnosti VPKrog VP ni zaprt, za VP se štejejo tudi listine, ki imajo vse bistvene sestavine pod pogojem, da se zavezanec enostransko zaveže, da je uveljavljanje pravice vezano na sam papir

3. Vrste VP: stvarnopravni(S ), korporacijski(K) in obligacijski(O) (glede na vsebino pravice)K ali članski – vsebujejo članske pravice v družbi, imetnik papirja je član družbe, ki je papir izdala (delnice in začasnice)S – vsebujejo določeno stvarno pravico (hipotekarni, tradicijski – razpolaganje s papirjem pomeni tudi prenos LP na stvari) transportni papirji in skladiščnica

2

O – na njih je zapisana obligacijska pravica, denarni(obveznica, menica, ček) ali blagovni(transportni papirji in skladiščnica) prinosniški , imenski in ordrski VP: (glede na upravičenca)

1. prinosniški ali imetniški: glasijo se na prinosnika; so najlažje prenosljivi, prenašajo se z izročitvijo-tradicijo, pravico lahko uveljavlja kdddor ima papir v neposredni posesti tako, da ga predloži izdajatelju, ta mora zavrniti plačilo, če ve da predlagatelj ni zakoniti lastnik, izguba ali uničenje papirja praviloma povzroči izgubo pravice

2. imenski ali rekta: glasijo se na ime določene osebe; zavezanec mora izpolniti označeni osebi, če mu predloži listino, predlagatelj se mora izkazati kot upravičenec, se prenašajo po pravilih, ki veljajo za cesijo, vinkulacijska klavzula – na papir vpisana klavzula, ki prepoveduje ali bistveno omejuje prenos (menica z rekta klavzulo, imenska delnica – indosament)

3. ordrski ali papirji po nalogu: glasijo se po nalogu določene osebe, se prenašajo s posebnim pravnim poslom – indosamentom (menica in ček); izvirni ordrski papirji(ni nujno, da vsebujejo ordrsko klavzulo po nalogu), ustvarjeni ordrski papirji(morajo nujno vsebovati ordrsko klavzulo, drugače je rekta, menica, vsaka z indosamentom, tudi če ne piše po odredbi)

javni in zasebni VP: (glede na lastnosti izdajatelja)javne izdaja država, območne skupnosti in državne ustanove (manjše tveganje glede izpolnitve) posamični(P) in serijski(S) VP:P ali individualni – pravica iz papirja je individualno določena glede na konkreten pravni temelj (menica, ček, blagovni obligacijski papirji)S – izdajo se v velikem številu enako glasečih se izvodov, ki izhajajo iz istega pravnega temelja; štejejo za nadomestne, generične stvari; razlikujejo se po številki, vendar imajo enako vrednost, navadno prinašajo pravico do ponavljajočih se terjatev, ki se uveljavljajo s kuponi, pojav dematerializacije – inkorporacija pravice v listino se nadomešča z različnimi oblikami knjiženja glavni(G) in stranski(S): (predvsem pri serijskih)G – plašč (bistvene sestavine papirja)S – kuponi (sestavljajo kuponsko polo; za uveljavljanje periodično zapadlih pravic) taloni (opravičujejo zahtevo serijske številke za novo serijo kuponov)stranski so samostojno prenosljivi, če se ločijo od glavnega nominatni(N) in innominatni(I):N njihovo poimenovanje je določeno z zakonomI – izpolnjujejo vse pogoje za VP, izdajatelj pa jih je poimenoval z izrazom, ki ni z zakonom določen (certifikat, opcija, zakladnica, potrdilo…) abstraktni(A) in kavzalni(K): (glede na vpliv temeljnega razmerja)A – pravica iz papirja obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja, ki je podlaga za izdajo; so lažje prenosljivi (menica, ček)K – vez s temeljnim pravnim razmerjem je močnejša in pomanjkljivosti iz tega razmerja lahko vplivajo na uveljavljanje pravice iz papirja (delnica)Prednosti abstraktnosti: pravica iz papirja je neodvisna od temeljnega razmerja, pravica ostane v veljavi kljub morebitni neveljavnosti temeljnega razmerja, njena neodvisnost zmanjšuje krog ugovorov D, drugače tečejo zastaralni roki, večinoma A ni absolutna(upravičenec iz papirja je tudi upravičenec iz temeljnega razmerja mogoče uveljavljati tudi ugovore iz temeljnega razmerja) konstitutivni(K) in deklaratorni(D): (glede na nastanek pravice iz papirja)

3

K – pravica nastane z izdajo papirja, praviloma so abstraktniD – zapisana pravica že obstaja v temeljnem razmerju, z zapisom na papir se spremeni način prenosa že obstoječe pravice (delnica, blagovni papirji) dolgoročni(D) in kratkoročni(K): (glede na čas, ko upr. lahko uveljavlja pravice)D – upravičencu prinašajo periodično ponavljajoče se dajatve (obdobje daljše od enega leta)K – posamični štejejo vedno za kratkoročne VP blagovnega prometa(BP) , kreditnega in plačilnega prometa(KPP) ter trga

kapitala(TK) (ekonomska delitev)VP BP – zapisana pravica se nanaša na določeno blagoVP KPP – menica: kreditno sredstvo, ček: plačilni instrumentVP TK – efekti: serijski VP, ki prinašajo periodično zapadle zahtevke4. Teorije o VP: KREACIJSKA: za nastanek obveznosti iz VP zadostuje enostranska ustvaritev

(kreacija) papirja z njegovo izpolnitvijo, ko izdajatelj pravico nanj vpiše in papir podpiše; enostranski, samostojen in nepreklicen aktObveznost v korist nedoločenega upravičenca nastane še preden nastane terjatvena pravica (2 vmesni teoriji: t. lastnine in t. poštenja – kdor uveljavlja pravico iz papirja mora biti njegov lastnik, dobroverna pridobitev)

EMISIJSKA: za nastanek obveznosti iz VP se zahteva, da izdajatelj papir zavestno in prostovoljno da iz rok, obveznost nastane z izročitvijo, če pride iz rok izdajatelja brez njegove volje v roke poštenega pridobitelja, le-te pridobi pravico na papirju (po tej teoriji je ne bi)

POGODBENA: obveznost iz VP nastane, ko ga izdajatelj z veljavnim pravnim aktom preda 3. osebi; realna pogodba, ki začne veljati šele z izročitvijo papirja (potreben je sprejem), dvojen značaj pogodbe (ustvarja obveznost in omogoča razpolago); iz te teorije se je razvila t. pravne fikcije (obveznost nastane s pogodbo o izročitvi, če pa je papir pridobil dobroverni tretji pa tudi brez – za obveznost iz VP so relevantni zapisi na VP, ne pa vsebina pogodbe)

Nastanek obveznosti iz VP po našem pravu: po ZOR nastane obveznost v trenutku, ko izdajatelj izroči upravičencu (izhaja iz emisijske), tudi teorija poštenja:terjatev je vezana na sam papir in gre njegovemu zakonitemu imetniku; pošteni pridobitelj prinosniškega VP postane njegov zakoniti imetnik in pridobi pravico do terjatve, ki je zapisana na njem, tudi če je VP odšel iz rok izdajatelja oz. prejšnjega imetnika brez njegove volje kreacijska teorija5. Razpolaganje z VP:Vsaka razpolaga je sestavljena iz zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, razpolagalni pa je odvisen od vrste VP (prinosniški, ordrski, rekta), pri prenosu gre za spremembo upravičene osebe, največkrat s prodajno pogodbo, razmerje med tema dvema posloma je abstraktno, kar lahko vidimo v načinu uveljavljanja pravice iz papirja, ki je vezana na predložitev listine PRENOS VP : personalna sprememba upravičenca do pravice iz papirjaDvojni učinek prenosa: - primarna je njegova prometna funkcija (prehod v

premoženje pridobitelja), pridobi vse pravice, ki jih je imel njegov prednik- legitimacijska funkcija imetnik lahko izkaže s posestjo zavezancu in 3. Osebam, da je U pravice iz papirja; imetništvo listine je domneva o legitimaciji

prenos ima lahko tudi jamstveni učinek, če to določa Zali če je zapisano na samem VP (jamstvo prenosnika pridobitelju, da bo zavezanec izpolnil obveznost)

4

1. prenos prinosniških VP : pravica iz papirja se prenaša neposredno z listino, na kateri je zapisana; uporabljajo se pravila za prenos premičnin – sporazum o prenosu in izročitev (tradicija)

2. prenos ordrskih VP : poseben prenosni posel: indosamentupravičenec (indosant), po nalogu katerega se glasi VP, določi drugega upravičenca (indosatarja), po nalogu katerega naj zavezanec izpolni obveznost (243. – 249. ZOR); pridobitelj lahko uveljavlja pravico iz ordrskega papirja samo, če se izkaže kot upravičenec in če hkrati predloži listino; prenos je sestavljen iz dveh pravnoposlovnih dejanj: indosamenta in izročitve listine, šele po izročitvi lahko govorimo o popolnem prenosu

3. prenos imenskih VP : veljajo splošna pravila o prenosu premoženjskih pravic, ZOR določa, da se po posebnem Z lahko prenaša z indosamentom; razpolagalni pravni posel je cesija(=pogodba med starim U-cedentom in novim U-cesionarjem, da premoženjska pravica pride iz premoženja prvega v premoženje drugega), učinki za dolžnika nastopijo šele z obvestilom o prenosu – nevtralnost D položajaohrani večino ugovorov proti cedentu; z izjavo izdajatelja se lahko prepove vsakršen prenos; cesija je neobličen posel, pri prenosu VP pa določeni oblikovni pogoji (zapis firme, vpis v register-postane učinkovit tudi proti zavezancu); cedent ne odgovarja za neizpolnitev, razen če je to določeno z Z ali če izhaja iz zapisa na papirju (443. ZOR-omejitev jamstva-kogentno); pri VP je razširitev jamstva vezana na pisno obliko; izdajatelj lahko uveljavlja ugovore iz pravnega posla, na podlagi kterega je bil prenos opravljen, samo zoper imetnika, kateremu je VP izročil, ne pa tudi zoper kasnejšega imetnika; pridobitelj postane upravičenec samo, če je bil upravičenec njegov prednik in samo v obsegu njegove pravice; pravica do papirja sledi prenosu pravice iz papirja – cedent mora izročiti cesionarju vse listine in druga dokazila, ki so povezana z odstopljeno pravico

ZASTAVNA PRAVICA NA VP: pravni naslov za pridobitev je pogodba oz. Z(zakonita se ne pojavlja); zastavna pogodba je konsenzualna pogodba ZU in ZD; pri ročni zastavi-pignus sklenitev pogodbe ne zadostuje za nastanek ZP, potreben je ustrezen pridobitni način (izročitev listine, indosament s klavzulo v zastavo); primarno se ravnamo po pravilih za zastavo na pravicah, nato pa na stvareh; ZP na pravici se razteza tudi na njene akcesorije (kuponi); izguba posesti papirja ne pomeni izgube zastavne pravice

6. Spremembe pri VP:sprememba bistvenih značilnosti je zapisana na listini; Z dovoljuje spremembe, ki se nanašajo na določitev upravičenca: ordrski se lahko s posebno obliko indosamenta spremeni v prinosniški ali imenski, prinosniški se spremeni v ordrskega z indosamentom(ordrska klavzula + ime upravičenca) sprememba imenskega pri prenosu pa ni mogoča; sprememba apoenske strukture pri serijskih VP: imetnik velikega števila listin iste serije lahko od izdajatelja zahteva, naj jih nadomesti z eno samo in obratno7. Uveljavljanje pravice iz VP:Izpolnitev pravice iz papirja lahko zahteva samo njegov zakoniti imetnik oz. oseba, ki jo ta pooblasti. Zakoniti imetnik je pri prinosniških – prinosnik, pri ordrskih – tisti, na kogar je bil pravilno prenesen in pri imenskih – tisti, na kogar se VP glasi.Zavezanec mora prinosniku zavrniti izpolnitev, če ve oz. bi moral vedeti, da prinosnik ni zakoniti imetnik oz. da ne nastopa kot pooblaščenec, sicer odgovarja za škodo – pri prinosniških, pri ostalih se mora imetnik izkazati za upravičenca.

5

Z prepovedi izpolnitve: izpolnitev je prepovedal pristojen organ ali je glede papirja uveden amortizacijski postopek (izpolnitev je neveljavna, nima pravnih učinkov).Zoper zakonitega imetnika lahko zavezanec uveljavlja le nekatere ugovore: ugovori, ki se nanašajo na sam VP (obveznost sploh ni nastala, listina ni VP…) ugovori, ki se nanašajo na in modaliteto pravice (še ni zapadla, je zastarana…) ugovori, ki se nanašajo na zakonitega imetnika ko VP ni bil v prometu, pa se lahko uveljavljajo tudi ugovori iz razmerja, ki je podlaga za izdajo VPČe prvi zakoniti imetnik VP prenese samo zaradi izogibanja uveljavljanju ugovorov in pridobitelj za to ve oz. bi moral vedeti, lahko zavezanec uveljavlja ugovore tudi proti pridobitelju. Zastaranje: splošno pet let, za periodično zapadle pravice pa tri leta.8. Prenehanje obveznosti iz VP:Normalen način je izpolnitev. Izpolnitvene modalitete izhajajo iz zapisa pravice na papirju, nekateri posebni predpisi za izpolnitev obveznosti določajo posebne strožje pogoje (prezentacijski roki v meničnem in čekovnem prometu)Združitev U in D pomeni prenehanje obveznosti, če ni s posebnim Z določeno drugače.9. Nadomestitev VP:Če je VP poškodovan tako, da ni primeren za promet, iz listine pa je še mogoče razbrati njeno pristnost in vsebino, lahko imetnik od izdajatelja zahteva izdajo nove listine.Hujša poškodba listina pa zahteva amortizacijski postopek = posebna oblika nepravdnega postopka, v katerem se lahko izda sklep, s katerim se listina razveljavi, zavezanec pa je dolžan izpolniti v skladu z vsebino tega sklepa. Amortizacija prinosniškega VP je mogoča samo, če je to določeno s posebnim Z.Postopek amortizacije: začne se na predlog osebe, ki izkaže prani interes za razveljavitev, navesti mora podatke o vsebini listine ter podatke, ki kažejo na verjetnost izgube oz. uničenja.Razveljavitveni sklep sodišča ima kasatoričen in konstitutivni pomen in učinkuje od dneva, ki je določen s sklepom VP šteje za razveljavljenega.

6

POSEBNI DEL

: VP KREDITNEGA IN PLAČILNEGA PROMETA (nakazilo, menica, ček)

1. NAKAZILO – ASIGNACIJA:

POJEM: trikotniško pravno razmerje, ki nastane z dvojno pooblastitvijo (zloženi pravni posel); pooblastitev = enostranski pravni posel, s katerim pooblastitelj pooblasti pooblaščenca, da opravi določeno pravno ravnanje. Nakazovalec – asignant pooblasti nakazanca – asignata, da na njegov račun

nekaj izpolni prejemniku nakazila – asignatarju Nakazovalec pooblasti prejemnika, da v svojem imenu nakazilo sprejmeGospodarski pomen: možnost izpolnitve po tretji osebi KRITNO RAZMERJE: razmerje med asignantom in asignatom; razlog zarazi katerega pride do asignacije; lahko je kreditno in z izpolnitvijo postane asignantov kreditodajalec, lahko je darilno VALUTNO RAZMERJE: razmerje med asignantom in asignatarjem; navadno je asignant asignatarjev D in je že prejel določeno premoženjsko korist(valuto), lahko pa ga želi asignant kreditirati ali obdariti KAVZALNO RAZMERJE(izpolnitveno): razmerje med asignatom in asignatarjem; je cilj h kateremu je asignacija usmerjena ZNAČINLOSTI RAZMERIJ med posameznimi subjekti:

1. razmerje med asignantom in asignatom (KRITNO): gre za temeljno pooblastitev, ki je izvor asignacijske obveznosti, bistven element je sprejem ali akcept nakazila (asignat izjavi, da sprejema nakazilo, tudi s konkludentnim dejanjem(izpolnitvijo), velja prejemna teorija); sprejem nakazila je izjava, ki je ni mogoče preklicati – abstraktnost akcepta : asignat, ki je sprejel, ostane zavezan tudi, če postane kasneje D dolg, zaradi katerega je sprejel nakazilo, neveljaven; če je bilo nakazilo izdano na podlagi asignatovega dolga asignantu, ga mora asignat izpolniti do zneska dolga, če mu to ni težje od izpolnitve dolga – sprejem ne sme poslabšati njegovega pravnega položaja; skupaj z izpolnitvijo nakazila v enaki meri ugasne tudi dolg; asignant lahko prekliče pooblastilo, dokler ga asignat ne sprejme, označba o nepreklicnosti nima učinka

2. razmerje med asignantom in asignatarjem(VALUTNO): drugo pooblastitveno razmerje, namen te pooblastitve je vzpostavitev upravičenosti; tudi asignatar mora sprejeti izpolnitev, lahko tudi konkludentno , vendar je asignatarjev akcept preklicen – že sprejetemu nakazilu se lahko odpove v vsakem časa, razen če je sam asignantov U; asignantov preklic nakazila je mogoč, razen če je asignatar njegov U oz. če je izdano v asignatarjevem interesu;učinek sprejetega nakazila je v tem, da postane primarni zavezanec asignat, asignant pa šele, če asignat ne izpolni v roku; asignatar ni dolžan sprejeti, tudi, če je asignantov U, mora pa ga v tem primeru nemudoma obvestiti o nesprejemu , drugače odškodninsko odgovarja; dolg ugasne z asignatovo izpolnitvijo in ne s sprejemom nakazila, če ni drugače dogovorjeno; notifikacijska dolžnost: asignatar je dolžan obvestiti asignanta, če asignat nakazila ni akcepštiral ali ni izpolnil v roku

7

3. razmerje med asignatom in asignatarjem: značilna je izpolnitev obveznosti, ki je predmet nakazila, je abstraktna glede na pravna razmerja, ki so podlaga za izdajo nakazila; asignat ima proti asignatarju le ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema nakazila, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila; asignatar lahko svojo terjatev prosto prenaša (razen če ni drugače dogovorjeno), pri tem ohrani asignat vse ugovore, ki jih ima proti asignatarju (nevtralnost dolžniškega položaja)

2. MENICA:

POJEM: potrdilo, v katerem je zapisana ena ali več plačilnih obveznosti, VP – pravic, ki so na njej zapisane, brez papirja ni mogoče ustanoviti ali jih uveljaviti; obligacijski VP – vsebina je denarna terjatev; popoln ordrski VP – prenosljiva je z indosamentom, tudi če ne vsebuje ordrske klavzule, možno pa jo je prekvalificirati tako, da se prenaša le s cesijo prezentacijski VP – zavezančeva obveznost nastane šele s prezentacijo, predložitvijo, pravni temelj iz menice ni razviden (ne da se razbrati zaradi katerega posla je bila menica izdana) .- menična obveznost je abstraktna solidarna odgovornost – vseh podpisnikov menice in indosantov meničnemu U in prednikom za izplačilo menice izrazi: TRASANT (izdajatelj menice) – pri lastni menici obljubi plačati menično vsoto; TRATA ali trasirana menica – izdajatelj pozove 3. osebo naj plača menično vsoto; TRASAT (pozvanec) - oseba, ki jo trasant pozove, naj plača menično vsoto; AKCEPT, AKCEPTANT – trasat je v menični zavezi, ko s svojim podpisom menično obveznost akceptira in postane iz trasata akceptant; REMITENT – menični U, osbea, po naredbi katere je treba menico plačati; INDOSANT (žirant) – če remitent menico indosira; INDOSATAR (žiratar) – oseba, na katero je menica prenesena; INDOSAMENT (žiro) – zaznamek na hrbtu menice, s katerim indosant prenese menico na indosatarja prvi indosant je vedno remitent, pri menici na lastni ukaz pa trasant; AVAL – menično poroštvo za plačilo meničnega dolga; AVALIST – meični porok

MENIČNA NAČELA:1. menična strogost: imetnik menice mora upoštevati vse predpise meničnega

prava, če ne izgubi menične pravice; to se zlasti nanaša na imetnikovo dolžnost, da menico predloži v plačilo na točno določen dan – če tega ne upošteva izgubi pravico do protesta in regresno pravico; menična skrbnost – način ravnanja imetnika menice, da zaradi menične strogosti ne izgubi pravic, ki mu gredo

2. načelo inkorporacije: pravice iz menice so povezane s posestjo menice, razen v delu, ki se nanaša na amortizacijo

3. načelo fiksne menične obveznosti: menični D mora plačati tisto vsoto, ki je zapisana na menici

4. načelo solidarnosti: vsi menični D solidarno jamčijo za plačilo menične vsote5. načelo neposrednosti: menični U ima pravico neposredno terjati izplačilo

menične vsote od vseh meničnih D, vendar mora najprej zahtevati od glavnega, če ta ne plača pa menico protestirati

6. načelo samostojnosti: vsak podpisnik menice je prevzel menično obveznost samostojno, neodvisno od drugih podpisnikov

8

VRSTE MENIC:1. LASTNA MENICA: izdajatelj obljubi njenemu pridobitelju določeno denarno

vsoto, bolj za prevzem jamstvabistvene sestavine: 1. označba, da je menica; 2. nepogojna obljuba denarne vsote; 3. navedba kdaj je treba plačati; 4. kraj plačila; 5. ime tistega, kateremu in po naredbi katerega je treba plačati(remitent); 6. navedba kraja in dneva izdaje; 7. podpis izdajatelja

2. TRASIRANA MENICA (TRATA): najbolj razširjena menica; izdajatelj se ne zaveže plačati, temveč ukaže nekomu tretjemu naj plača; predvsem za zavarovanje plačil in terjetev se je uveljavila TRASIRANA LASTNA MENICA (trasant je hkrati trasat)bistvene sestavine: 1. označba, da je menica; 2. nepogojno nakazilo; 3. ime trasata(tistega, ki naj plača); 4. navedba dospelosti; 5. kraj plačila; 6. ime tistega, kateremu in po naredbi katerega je treba plačati; 7. kraj in dan izdaje; 8. podpis trasanta

3. BIANCO MENICA: ob izdaji ji manjka ena ali več sestavin, vendar ob izdaji obstaja namen izdajatelja, da manjkajoče sestavine kasneje vnese remitent ali oseba, ki jo remitent za to pooblasti; za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v času izdaje še nista določena

TRISTRANSKO RAZMERJE – nakazilo CP in trasirana menica:Pri trasirani menici so praviloma udeležene tri osebe (z njo trasant pozove trasata naj plača remitentu- ob določenem času, kraju določeno denarno vsoto). Trasant ustreza asignantu, trasat asaignatu in remitent asignatarju – za menično obveznost trasat odgovarja le, če jo je sprejel s podpisom.Poglavitne razlike: Prenos: nakazilo je rekta papir (nakazanec ne pridobi boljšega položaja, kot ga

je imel prejemnik nakazila); menica pa ordrski papir (indosatar pridobi vse pravice, ki izhajajo iz menice in ki jih je imel indosant ter ga ne zadenejo ugovori, ki bi jih imel menični D proti trasantu ali prejšnjim imetnikom pravice

Jamčevanje: nakazilo: če asignat zavrne sprejem, asignatar lahko uveljavlja zahtevke le iz temeljnega posla, ne pa iz nakazila samega (tudi če ne plača); menica: če trasat ne sprejme menice ali je ne plača lahko imetnik menice uveljavlja regres pri trasantu (poleg trasanta jamči tudi vsak indosant, ki je menico prenesel z indosamentom, menica je toliko bolj varna kolikor indosantov se je podpisalo na njen hrbet)

Uveljavljanje pravic: stroga pravila meničnega postopka (kratki roki)

TEORIJE O MENICI:1. t. konsenzualne pogodbe: izhajala je iz pogodbe med trasantom in remitentom,

pravna narava menice se je presojala po naravi temeljnega posla, zaveza je bila kavzalna t.j. samo strogo konsenzualna pogodba zapisana v obliki menice

2. t. pisne pogodbe: menica je razlog nastanka menične obveze3. t. papirnatega denarja oz. t. enostranskega pisnega akta: menica kot papirnat

denar, s katerim se plačuje med trgovci4. t. formalnega akta: odločilna je formalnost menične obveze, menična obveznost

je posledica menične oblike5. t. obljube določene vsote: menična zaveza nastane iz menice in iz pogodbe o

izdaji menice

9

GOSPODARSKE FUNKCIJE MENICE:Začetno plačilno funkcijo menice sta sčasoma zamenjala ček in nakazilo prek ŽR. Danes nima več le denarno-menjalne in plačilne vloge, temveč vedno bolj funkcijo pridobitve kredita in financiranja ter zavarovanja.1. BLAGOVNA MENICA: navadno vsebuje klavzulo »vrednost, prejeta v blagu«omogoča kreditiranje in diskontiranje v povezavi z blagomiz menice izročene banki v diskontiranje (diskontna rimesa) lahko prodajalec pridobi kredit (diskontni), likvidna sredstva ali poravna svoje dolgovelikvidni denar lahko pridobi tudi tako, da menico prenese na banko z indosamentom (skupni stroški so poleg diskontnih obresti tudi bančni stroški)rediskont = prodaja menice, ki jo ima banka, osrednji bankipo gospodarski funkciji in pravni naravi je diskontiranje kreditni posel2. FINANČNA ALI KREDITNA MENICA: klavzula »vrednost, prejeta v denarju«kredit se pridobi brez podlage v blagu z bančnim akceptom ali z akceptom iz ustrežljivosti (menične zlorabe )imetnik take menice, ki jo akceptira banka, lahko računa z večjo gotovostjo, da bo dobil izplačan menični dolgklient uporabi menico za poravnavo dolgov ali da pride do gotovine s pomočjo diskontiranja akcept iz ustrežljivosti je tehnično podoben bančnemu akceptu, vendar je pri tem akceptant subjekt, ki ni finančna ustanova (niso pravi plačilni akcepti, ampak prispevajo k plačilni boniteti D – menični D bo na dan plačila akceptantu sam priskrbel sredstva, s katerimi bo plačal)do denarja je moč priti tudi tako, da namesto blagovne menice akceptant predloži banki menico v diskontiranje, prodajalec pa prejme plačilo z nakazilom ali čekom od kupca3. KAVCIJSKA, DEPOZITNA, ZAKLADNA MENICA, RIMESA: glede na temeljni posel, na podlagi katerega se menica izda Kavcijska (varnostna) menica: zavarovalna funkcija; položi se za varnost

kasnejših morebiti nastalih terjatev, papir bo spravil v promet le če pride do kavcijskega primera

Depozitna menica: namenjena kritju kreditnega razmerja, ponavadi nastalega iz kontokorentnega kredita (deponira se zaradi izterjave morebitnega prihodnjega dolga iz kontokorentnega salda)

Rimesa: namenjena plačilu dolga Bianco akcept: za zavarovanje obročnih terjatev (D se za plačilo obrokov na

prazen blanket podpiše pod besedo »sprejemam« Zakladna (državna) menica: izda jo država za pokritje svojih finančnih potreb4. menične prevare: kletna menica: menica, na kateri so podpisane fingirane osebe ali osebe brez premoženja, menica se trasira na tako osebo, nato prebnese in diskontira jezdenje na menici: pri njenem goljufivem prodajanju udeleženi subjekti izdajajo menice, ki niso krite s temeljnim poslom in jih potem diskontirajo finančne ustanove (pred dospelostjo se izda nova menica na višji znesek, iz izkupička diskonta se plača stara menica – kasnejše menice »jezdijo« na prejšnjih

10

IZDAJA IN OBLIKA MENICE:1. MENIČNA SPOSOBNOST: sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti iz menicea) aktivna menično-pravna sposobnost: sposobnost biti nosilec oz. subjekt

meničnih pravicb) pasivna menično-pravna sposobnost: sposobnost prevzeti menično-pravne

obveznosti2. MENIČNE IZJAVE POOBLAŠČENCA:zastopnik, ki se podpiše le s svojim imenom je sam zavezan ali upravičen iz papirja, za utemeljitev zastopanja mora razkriti tudi ime zastopanca, zadostuje podpis z imenom zastopanca; od CP odstopa glede falsus procurator-ja – kdor se podpiše na menico, čeprav za to ni bil pooblaščen, odgovarja kot dozdevni zastopanec, enako zastopnik, ki je presegel pooblastilo3. SAMOSTOJNOST MENIČNIH ZAVEZ: če so na menici neveljavni podpisi , to na zavezo drugih podpisnikov ne vpliva (neveljavnost enega podpisa ne pomeni neveljavnosti drugih) MENIČNI BLANKET: posebne tiskovine, na katerih so natisnjeni tisti deli

vsebine, ki so nespremenljivi, v prazne dele pa vpišejo vsebino Obrestna klavzula: dovoljena le pri menici vpoglednici, pri drugih šteje za

nezapisano Distančna menica: kraj plačila in izdaje sta različna, trasat lahko menico tudi

domicilira: domicilat – oseba, pri kateri naj bo menica plačana (ni D, posrednik), domicilant – oseba, ki zapiše na menici, da je kraj plačila pri 3. osebi, domicil – kraj plačila pri 3. osebi

Bianco menica: nima nekaterih bistvenih sestavin, ima pa podpis akceptanta, do polne izpolnitve velja kot menični blanket, potem pa postane prava menica; izdajatelj izroči pridobitelju pooblastilo, da pridobitelj izpolni blanket in zaveže izdajatelja (pooblastilo mora biti pridobitelju znano); proti imetniku bianco menice ni dovoljen ugovor kršitve sporazuma, razen če je menico pridobil nepošteno ali če je ob pridobitvi ravnal z veliko malomarnostjo; pooblastilo za izpolnitev je v dvomu prenosljivo; najbolj uveljavljena oblika je bianco akcept

Menične klavzule: nebistvene sestavine, menične zaznambe – obrestna k., oprostitev trasantove odgovornosti za akcept, rekta k., domicilna k., k. o plačilnem mestu, pogoji in prepovedi akceptiranja, k. v zvezi s protestom, prima, sekunda, sola menica, k. o efektivi; v Z niso omenjene: pokritvena k.(obvešča trasata kako naj zagotovi kritje za poplačilo menice od trasanta ali 3. osebe), valutna k.(navaja v kakšni obliki je prvi prejel svojo dajatev od drugega) in aviso k. »po obvestilu«(obvešča trasata, da mora počakati na obvestilo trasanta, ki mu bo šele sporočil ali naj akceptira oz. plača menico) ter »brez obvestila«

PRENOS MENICE:najpogosteje z indosiranjem: sestavljen iz dveh elementov (enostransko pisno izjavljen indosament in neoblična pogodba o izročitviindosament ureja ZOR in menični ZINDOSAMENT = za ordrske papirje specifična izjava, ki mora biti zapisana v

določeni obliki in s katero so povezani posebni učinki; pisna izjava na hrbtu menice ali na alonži o izročitvi, da se menice ne plača indosantu, temveč indosatarju (tudi na licu); s samim indosamentom se menica še ne prenese, potrebna je pogodba o izročitvi; z indosamentom postane odgovoren za plačilo menice tisti, ki jo s svojim podpisom indosira; z njim je mogoče nadzorovati ali je tisti, ki ima menico v rokah, tudi upravičeni lastnik, pri bianko indosamentu ta

11

nadzor ni mogoč; med D in novim U nastane samostojno razmerje, ki je neodvisno nasproti staremu U (ni ugovorov iz osebnega razmerja med D in prejšnjim U, izjema je dolozno ravnanje sedanjega imetnika menice); pri večkratnem indosiranju nastane veriga indosamentov

CESIJA = klasični civilnopravni način prenosa, povezan z izročitvijo meniceRAZLIKE med cesijo in indosamentom:- pri indosamentu je mogoča dobroverna pridobitev, pri cesiji ne- cesionar ni samostojen menični U, D lahko uveljavlja ugovore, ki bi jih imel proti

cedentu, pri indosamentu menična strogost- odplačna cesija ne omogoča odgovornosti v višini menične vsote, temveč le v

višini nasprotne dajatve, neodplačna cesija ne omogoča nikakršne odgovornosti VRSTE INDOSAMENTOV:

1. polni: indosament na ime; sestavljen iz formule prenosa, imena indosatorja in trasantovega podpisa oz. imena indosatorja in indosantovega podpisa

2. na prinosnika: enak polnemu, namesto indosatarja pa je navedena beseda »prinosniku«; velja za indosament in bianko

3. bianko indosament: indosatar ni naveden; imetnik pravice s takim indosamentom ima štiri možnosti: izpolni z lastnim imenom in vnovči menično terjatev, izpolni z imenom tretjega in mu izroči menico, vpiše običajni indosament na ime in da menico naprej, menico lahko da naprej brez zapisov (bianko tradicija)

4. odprti prokurni indosament (inkaso indosament): indosatarja določi kot pooblaščenca; s tem ko navaja namen indosamenta pokaže, da pooblaščenec ni lastnik menice, temveč le indosatarjev mandatar za inkaso (procura, izterjanje); prokurni indosatar sme menico indosirati naprej samo kot prenos pooblastilaskriti prokurni indosament: iz indosamneta nerazvidno pooblastitveno razmerje; če indosira naprej, postane dobroverni tretji lastnik menice

5. zastavni indosament: menica se indosira zaradi njene zastavitve (menični lombard), v zapisu označi indosatarja kot ZUodprti: razkriva namen zastavitve; imetnik lahko iz nje izvaja vse pravice, naprej pa jo lahko indosira le kot prenos pooblastila (ni ugovorov iz osebnih razmerij, razen v primeru doloznega ravnanja)zaprti: namen ni razviden; ZU ni lastnik menice, popolne prenos ni mogoč, vendar, če je tretji dobroveren, postane lastnik

6. povratni indosament: menica se indosira na osebo, ki je že udeležena v meničnem razmerju, indosira se lahko do protesta oz. poteka roka zanj kasnejši: indosament, zapisan po dospelosti – ima le učinek cesije, pridobi le pravico od prednika ne pa originalnega upravičenja

UČINKI INDOSAMENTA: 1. prenosna funkcija: indosament z zapisom prenaša vse pravice iz menice na indosatarja, ne glede na pravice izdajatelja; f. mogoče izključiti z rekta klavzulo, prokurnim indosamentom in indosamentom v zastavo; izkazuje se v dobroverni pridobitvi in izključitvi ugovorov2. garancijska funkcija: z indosamentom indosant prevzame jamstvo, da bo redno izplačana celotna menična vsota; s klavzulo zaradi strahu izključi svojo odgovornost proti naslednikom; z rekta klavzulo omeji menično-pravno odgovornost s tem, da indosatarju prepove nadaljne indosiranje (nadaljni indosamenti veljajo, le rekta indosant njim ne odgovarja), s tem spremeni

12

papir v rekta – se prenaša le s cesijo; ta f. je izključno pri prokurnem in indosamentu v zastavo3. legitimacijska funkcija: imetnik menice se šteje za zakonitega imetnika, če se izkaže z nepretrgano verigo indosamnetov, dokazati je treba le formalno zaprtost verige, ne pristnost podpisov, razen če gre za bianko indosament; kaže se v treh vidikih: le legitimirani imetnik lahko uveljavlja zahtevke iz menice, kdor plača legitimiranemu imetniku je prost svoje zaveze (razen krivda),

AKCEPT MENICE:Trasirana menica – trasantovo nakazilo trasatu naj plača upravičencu ali po njegovem ukazu ob dospeosti; šele z akceptom se trasat zaveže menico ob dospelosti res plačati – postane glavni menični zavezanecObveznost akceptirati izhaja iz razmerja med trasantom in trasatom.Z akcptom se trasat zaveže, da bo plačal:1. menično vsoto oz. njen del2. obresti3. stroške, ki bi jih utegnil imeti imetnik menice zaradi neplačilaDrugi podpisniki so regresni zavezanci (trasant, avalist, indosant, konosant) predložitev v akcept: v roku

pravica do predložitve: upravičenec za akcept je imenik trasirane menice in tisti, ki jo ima le v rokah, kraj je trasatovo prebivališče, lahko pa se določi drug kraj, čas do dospelosti menicedolžnost predložitve: v dveh primerih, če imetnik noče izgubiti protestov: pri povpoglednici, pri trasntovi ali indosantovi odredbi, da se menica mora predložiti zaradi akceptiranjaprepoved predložitve: trasant lahko prepove predložitev menice v akcept, razen če to ni trasirana menica plačljiva po 3. osebi ali v drugem kraju, kakor tudi v kraju trasantovega prebivališča, ali če to ni trasirana menica na določen čas po vpogledu; če jo imetnik kljub prepovedi predloži in jo trasat akceptira, je akcept veljaven

trasat lahko ob predložitvi menice izbira med akceptom, zavrnitvijo akcepta ali pa zahteva deliberacijski rok (čas za razmislek, tempus deliberationis, min. 24h) izjava o akceptu se zapiše na menico z besedo »sprejeta«, »priznam«, podpiše pa jo trasat; tudi sam trasatov podpis velja kot akcept, običajno je zapisan na levi strani lica menice datiranje akcepta se zahteva, če obstaja obveznost predložitve (če se ne datira mora imetnik emnice protestirati, če hoče ohraniti regresne pravice proti indosantom in trasantu akcept mora biti nepogojen, vendar ga sme trasat omejiti na del menične vsote, ostanek lahko imetnik zahteva od regresnih zavezancev rekta akcept (»sprejeto, a ne po ukazu«) izključi odgovornost akceptanta nasproti indosatarju, vendar ne povzroči neveljavnosti indosamentov odklonitev akcepta: trasat ga lahko odkloni, če ga pred vrnitvijo imetniku prečrta, tudi podpis učinki akcepta: z akceptiranjem postane trasat glavni menični D in mora menico plačati ob dospelosti , če ne plača, odgovarja vsakemu imetniku menice za vse kar sme od njega zahtevati z neposredno tožbo

13

AVAL IN INTERVENCIJA:1. AVAL: napisan je kjerkoli na menici ali alonži, podpisan je avalist; podpis osbe,

ki ni trasat ali trasant na sprednji strani je avaliranje; razvidno more biti za koga je dan, sicer velja, da je dan za trasanta;; avalist odgovarja kot oseba, za katero je dal poroštvo (solidarno); njegova zaveza velja, tudi če je zaveza za katero je dal poroštvo nična iz kateregakoli razloga, razen zaradi formalne pomanjkljivosti; po plačilu menice dobi avalist regresno pravico; prikrito poroštvo(žiro): odpravlja nezaupanje in zagotavlja zavarovanje menice, vsak podpisnik je menično zavezan in vsi solidarno odgovarjajo imetniku menice; žirant se na menico le podpiše, obveznost žirantov je samostojna, prvemu žirantu odgovarja le akceptant, naslednjemu pa tudi vsi tisti, ki so se podpisali pred njim

2. INTERVENCIJA: namenjena izognitvi regresu; posredovanje v korist kateregakoli meničnega D, tako da nekdo prostovoljno ali po pozivu akceptira ali plača menico; pogoj: bila je protestirana + menica v sili(=trasat ne akceptira menice ali odkloni plačilo, nad trasatovim premoženjem uveden stečaj ali prisilna likvidacija, trasat je prenehal biti pravni subjekt); trasant, indosant ali avalist v menici lahko navede intervenienta (=osebo, ki naj po potrebi akceptira ali plača); doseg je odvisen od osebe v katere korist je izvedena (najširši je v korist izdajatelja), spontana intervencija (za čast) – ob grožnji regresa se pojavi oseba (konosat), ki brez poziva zavezanca akceptira ali plača menico; intervencija na poziv - trasant, indosant ali avalist v menici naznači osebo, ki naj po poterbi akcetira ali izplača

DOSPELOST IN PLAČILO MENICE:Plačilo menice sledi njeni zapadlosti, plača trasat (če akceptira postane glavni menični zavezanec, če pa ne, izhaja njegovo plačilo iz trasantovega nakazila1. DOSPELOST: (zapadlost) ali čas plačila, dan, ko mora biti menica plačana;

določitev dneva plačila je strogo formalna obveznost po ZM, imetnik menice ima na voljo rok za predložitev v plačilo, saj mora dospelo menico predložiti na sam plačilni dan ali v enem od naslednjih dveh delovnih dni; dopustno je podaljšanje menice na drug plačilni dan:1. izda se nova menica (prolongacijska menica) z novim plačilnim dnevom, po

njej so zavezanci le tisti, ki so jo podpisali2. rok plačila se podaljša ali odloži na stari menici (prolongirana menica), na

katero se napiše nov plačilni dan3. imetnik menice in njen zavezanec se dogovorita, da se plačilni dan odloži,

ne da bi se uporabila prolongacijska ali prolongirana menicapo Z nastane zaradi spremembe roka dospelosti, podaljšanja roka za prezentacijo in protesta v korist zavezaca Z prolongacijaplačilo menice predpostavlja njeno prezentacijodenarni dolgovi so praviloma prinosnine, menični dolg pa je iskovinapredložitev v plačilo: predložitev menice na določen dan, da jo menični D plača proti njeni izročitvi in kvitiranju; imetnik mora menico predložiti v pravem času, pravi osebi in v pravemu kraju, sicer razen zahtevka proti akceptantu izgubi regresne zahtevke (prejudicirana menica)

2. PLAČILO: in prejem menične vsote se ponavadi potrdi pod zadnjim indosamnetom; tako potrjena menica je kvitirana; imetnik delnega plačila ne more zavrniti, trasat pa sme ob delnem plačilu zahtevati, da se ga zaznamuje ne

14

menici in da se mu izda pobotnica, če menico plača trasat ali zanj plačilno mesto ali domicilat ali pri neakceptiranju trasant obveznost ugasne; če menico plača regresni zavezanec pa ne ugasne: prosti so le plačnik in njegovi nasledniki, sam pa lahko uveljavlja zahtevke proti prednikomTrasat, ki plača pred dospelostjo, česar ni dolžan, to stori na lastno nevarnost, prost bo, če plača materialno upravičenemu.Odklonitev plačila je treba ugotoviti s protestom zaradi neplačila, brez katerega ni regresa proti regresnim zavezancem. Ostane le regresni zahtevek proti akceptantu.

REGRES IN PROTEST:Trasant, indosant in menični poroki odgovarjajo imetniku menice, da jo bo trasat akceptiral in plačal, če kateri od regresnih zavezancev plača, stopi na mesto imetnika menice, menična obveznost se prevali na druge regresne zavezance, menica pa ne ugasne, dokler je ne plača trasat(akceptant)1. materialni pogoji za regres:

a – regres zaradi neplačila – ko trasat ne plača ob dospelostib – regres zaradi neakceptiranja – trasat popolnoma ali deloma odkloni akceptc – regres zaradi nevarnosti – ko je na trasatovem ali trasantovem premoženju nemogoča izterjava zaradi stečaja, prisilne likvidacije ali če trasat ustavi plačila

2. formalen pogoj za regres: protestiranje menice (dvig protesta): regres zaradi neakceptiranja ali neplačila pogojuje dvig protesta; menični protest: javna listina, ki izkazuje določena dejstva pomembna za regres; potrjuje, da menični zavezanec ni izpolnil ene ali več meničnih obveznosti

protesti: 1. zaradi neakceptiranja ali neplačila (najpomembnejša) 2. zaradi nedatiranja povpoglednice 3. perkvizicijski protest (zaradi odklonitve izročitve izvirne menice

zakonitemu imetniku prepisa menice) 4. protest v odsotnosti (meničnega zavezanca ni mogoče najti) 5. amortizacijski protest (zaradi izgube menice) 6. intervencijski protest…Protest se napravi pri notarju.Protestni rok: protest omogoča regres le, če je pravočasen; če pride do izgube regresa govorimo o prejudiciranju menice (zahtevek proti akceptantu ni mogoč)Izvedba in vsebina regresa: notifikacija: obvestilo imetnika menice predniku (indosantu) in trasantu o grozečemu regresu, gre po verigi indosamentov nazaj, njena opustitev ne pripelje do izgube regresa, vendar povzroči odgovornosti za škodo do višine menične vsotesolidarna odgovornost: regresni zavezanci solidarno odgovarjajo imetniku menice in ta lahko postopa proti kateremukoli od njih posamezno, proti vsem skupaj ali proti več a ne vsem; ni se dolžan držati vrstnega reda, po katerem so se zavezali (regres per saltum) ; tudi če je uveljavljal regres proti enemu, mu to ne jemlje pravice, da ne bi poskusil tudi proti drugim; reimbursni regres – regres tistega, ki je menico izkupilregresna vsota: plačilo denarnega zneska, pri regresu imetnika proti tistem, kateremu se izvaja regres, regresna vsota zajema menično vsoto, stroške protesta in druge stroške ter obresti; pri reimbursnem regresu gredo tistemu, ki je menico izkupil, znesek, ki ga je plačal, obresti in stroškiakceptantova odgovornost: akceptant je glavni menični zavezanec; tudi če je menica prejudicirana, ga lahko imetnik vedno pozove k izpolnitvi; ko pride do

15

regresa ne odgovarja le imetniku in indosatorju, remveč tudi trasantu (za celotno regreno vsoto)

MOTNJE V KROŽENJU MENICE:Pred dospelostjo menice je proti trasatu uveden stečaj ali prisilna poravnava, menično terjatev je treba prijaviti v tem postopkuČe gre za motnje po dospelosti, se uvede menični postopek (protest, notifikacija, regres), morebitna menična tožba ali pa se menico prolongira

PREDRUGAČENJE IN RAZMNOŽEVANJE MENICE:Podpisniki pred predrugačenjem odgovarjajo po prvotnem besedilu, poznejši podpisniki pa po vsebini predrugačene menice.Razmnoževanje je mogoče z izdajanjem v več izvodih (menični duplikati) in z meničnimi prepisi (menične kopije); na ?golici je prazno mesto v katero se vpiše, ali je menica edina ali je morda izdana v več izvodih; plačilo enega izvoda oprosti zaveze tudi glede drugih izvodov, toda trasat ostane zavezan po vsakemu akceptiranemu izvodu, ki se mu ne vrne, zato lahko ob plačilu zahteva, da se mu izročijo vsi akceptirani izvodi.

ZASTARANJE MENICE:Z o menici ne določa enotnih in enakih zastaralnih rokov.Tri zastaralne dobe:1. tri leta od dospelosti – zahtevek imetnika proti akceptantu2. eno leto od pravočasnega protesta

eno leto od dospelosti – zahtevek imetnika proti indosantu in trasantu3. šest mesecev odkar je indosant menico izkupil (odkar se je uvedel postopek pri

sodišču) – zahtevek indosantov proti trasantu in proti drugim indosantomZastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe pri sodišču in z uveljavitvijo menično-pravnega zahtevka med pravdo.

NEUPRAVIČENA OBOGATITEV:Trasant, akceptant in indosant, katerih zaveze so ugasnile zaradi zastaranja ali ker so se opustila dejanja, predpisana za ohranitev meničnih pravic, v triletnem zastaralnem roku odgovarjajo imetniku menice, če so na njegovo škodo neupravičeno obogateli, pasivno legitimiran je tisti, ki je obogaten, aktivno pa imetnik.

ZASTAVNA IN RETENCIJSKA PRAVICA ter AMORTIZACIJA MENICE:zastavna pravica: ugodnješa od zastave po CP: lahko pride do poplačila brez tožbe, pri CP mora najprej tožiti; imetnik lahko zastavljene terjatve obdrži tudi zase do višine svoje menične terjatveretencijska pravica: učnki enaki učinkom zastavne pravice po meničnemu Z, predmet so D premičnine dane Uamortizacija menice: na podlagi amortizirane menice se ne morejo več uveljaviti nobene menične pravice; samo na podlagi amortizacijske listine

16

ZAHTEVKI IN SODNI POSTOPKI:1. glavna menična terjatev: terjatev imetnika menice proti glavnemu meničnemu

zavezancu za plačilo menične vsote, obresti in stroškov2. regresna menična terjatev: terjatev imetnika menice proti regresnim zavezancem

a – pri terjatvi imetnika nasproti meničnemu zavezancu (trasantu, indosantu, avalistu) na plačilo zneska, za katerega menica ni bila akceptirana ali plačana, pa tudi obresti ter stroškeb – pri terjatvi meničnega zavezanca, ki je menico izkupil nasproti meničnim zavezancem, ki so mu odgovorni ( glavni menični zavezanec, indosanti pred njim, avalist) se zahteva plačilo celotnega zneska, ki ga je plačal ob izkupitvi, obresti in stroške

3. terjatev zaradi neupravičene obogatitve: terjatev imetnika menice proti kateremu so se na njegovo škodo obogatili trasant, akceptant, indosant katerih menične zaveze so ugasnile zaradi zastaranja ali zaradi opustitve določenih dejanj

4. terjatev zaradi zamudnih obresti iz temeljnega razmerja: terjatev imetnika menice nasproti indosantu, ki je menico indosiral nanj zaradi zavarovanja denarne obveznosti iz pravnega posla med indosantom in imetnikom menice, na plačilo zamudnih obresti ob dospelosti denarne terjatveterjatve se uveljavi s: tožbo v pravdnem postopku ali gospodarskemu sporu(vse), tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga (1,2,4), predlogom za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (1,2,4)

POSEBNOSTI LASTNE MENICE:Uporabljajo se pravila o trasirani menici, če ne nasprotujejo njeni naravi.Sestavine lastne menice ustrezajo sestavinam trasirane, ni pa med njimi navedbe trasata, katerega vlogo opravlja sam izdajatelj.Izdajatelj lastne menice odgovarja enako kot akceptant, kot glavni menični zavezanec.Predložitve v akcept pri lastni menici ni, zato ni tudi protesta in regresa zaradi neakceptiranja.Duplikati lastne menice so nedopustni, ker izdajatelj ostane zavezan po vsakem izvodu – sola menice (edine menice); kopije lastne menice so dopustneLastna menica brez navedbe dospelosti velja kot vpoglednica: v plačilo se predloži izdajatelju in je s tem dospelaMenični zahtevki proti izdajatelju zastarajo v treh letih po dospelosti.

3. ČEK:

POJEM: ciljem plačanega prirejeno nakazilo izdajatelja (trasant), ki je klient banke, ta banka (trasat) naj iz njegovega dobroimetja na določenem računu plača prejemniku plačila (remitent) določeno denarno vsotoNjegova izdaja je pogojena s tem, da ima trasant pri trasatu kritje, s katerim lahko razpolaga na podlagi sporazuma.Na podlagi pogodbe o čeku se banka zaveže, da bo izročila komitentu čekovno knjižico s tiskanimi čekovnimi blanketi in da bo trasirane čeke plačala remitentu, če bo imel komitent pri njej kritje(tudi če kritja ni ček velja).

17

GOSPODARSKI POMEN ČEKA: naraščaPoudarjena je plačilna funkcija.Kreditna funkcija ni pomembna (v nasprotju z menico); Z jo skuša preprečiti (davčni razlogi)Čekovni in gotovinski promet: pozitivno (preprostejše in cenejše pošiljanje, večja varnost, obrestovanje neuporabljenega kritja, zmanjševanje gotovinskega prometa, racionalizacija poslovanja…), negativno (rizičen plačilni instrument – odvisen od solventnosti kupca)Glede na temeljni posel je ček abstrakten, na morebitno prejšnje razmerje in posle med prodajalcem in banko pa konkreten.ZNAČILNOSTI ČEKA:Akcept: izključuje možnost akceptiranja čekaPredložitev v plačilo: ZČ zapoveduje hitro predložitev; če je plačljiv ob vpogledu in listina, ki bi dospelost določala drugače – ni ček, prezentacijski roki so po Z kratki, rok začne teči z datumom izdaje čeka (možno postdatiranje čeka)Preklic čeka: nanaša se na potek roka določenega za plačilo in na preklic pred potekom prezentacijskega roka, če ček in preklican, ga mora trasat plačati tudi po poteku prezentacijskega roka; imetnik čeka ima v primeru neplačila pravočasno predloženega čeka regres proti indosantom, trasantom in avalistomTrasirana menica in ček: temeljna razlika je v gospodarski funkciji: kdor izda menico, denar potrebuje, kdor izda ček ga ima; podobnosti: ustvarjata pravice, sta VP javnega zaupanja, amortizacija, legitimacija papirja, abstraktna in fiksna obveznost, omejeni ugovori, načelo strogosti ( glej tabelo)VRSTE ČEKOV: glede na remitenta:

1.ordrski (ček na ime): glasi se na prejemnika plačila z dodatkom ali brez dodatka »po odredbi«(ordrska klavzula), mogoče prenesti z indosamnetom in izročitvijo

2. rekta ček: glasi se na določenega prejemnika plačila s klavzulo »ne po ukazu«(rekta oz. negativna ordrska klavzula), prenos s cesijo in tradicijo

3.ček na prinosnika: glasi se na prinosnika ali na drugega prejemnika plačila po načinu izdaje:

1.alternativni ček: poleg imena remitenta vsebuje še klavzulo »ali prinosniku)2. lastni trasirani ček: trasat in trasant je ista oseba (ZČ ne dovoljuje)

glede na izplačilo: 1.plačilni ček(gotovinski, kasa ček): trasat izplača določeno denarno vsoto

dobavitelju2.obračunski ček (virmanski): zavarovalna funkcija, njegova vsota se lahko le

obračuna v korist čekovnega imetnika, ne sme pa se izplačati, (klavzula »samo za obračun)

3.barirani ček(ček s prečrtanjem): tudi namenjen zavarovanju, a pri njem gotovinsko plačilo ni prepovedano, (dve diagonalni črti); unovči ga lahko le bankaa – splošni prečrtaj – brez vpisanega besedilab – posebni prečrtaj – vpisano ime banke, prek katere se ček plača(dovoljena je sprememba splošnega v posebnega, obratno pa ne)

druge vrste čekov: 1. izplačilni ček: trasant izda nalog trasatu, naj iz njegovega dobroimetja izplača

določeno denarno vsoto

18

2.blagajniški (inkaso) ček: v izplačilo se predloži pri tistem sedežu banke, kjer ima trasant svoj čekovni račun

3.certificiran ček: banka vedno preverja ali ima kupec kritje in blokira kritja do nekega zneska z žigom »certificirano do«

4.cirkularni ček: banka ga izda določenemu uporabniku na podlagi vnaprej položenega kritja, z njim pozove vse svoje enote, pravne osebe ali podružnice, naj plačajo koristniku čekovno vsoto

5.potovalni ček (mednarodni cirkularni): listina, ki se glasi na okrogle vsote v tuji valuti, izplačljive pri banki ali turistični agenciji, ki listino izda (korispondent)

6. limitirani ček: banka vnaprej določi višino čekovne vsote in odgovarja le do te višine

7.poštni ček8.komijsijski ček: trasant je komisionar9.dokumentirani ček: izplačilo vezano na prezentiranje blagovnih listin10.ček za kredit11.efektni, nakupovalni ček12.deplasirani, kuponski, akreditivni ček

Navedbe dospelosti, kraja plačila in kraja izdaje – presumpcijaPresumpcija dospelosti odpade, ker se ček vedno plača ob vpogledu.Če ni določeno drugače, velja kot kraj plačila tisti kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena, ček v katerem kraj izdaje ni naveden, šteje za izdanega v kraju navedenim poleg trasantovega imena.PRENOS ČEKA: vsi čeki na ime ali po odredbi, razen čeka na prinosnika se prenašajo z nepogojnim indosamentom; indosament na ordrskem čeku ima kot pri menici legitimacijsko, transportno in garancijsko funkcijo; delni in trasatov indosament sta nična, čeki na prinosnika se prenašajo z navadno izročitvijoAVAL: zavarovanje plačila čeka za vso čekovno vsoto ali njen del, da ga lahko podpisnik čeka ali 3. Oseba razen trasata(=predviden plačnik)REGRES IN PROTEST: zaradi neobstoja čekovnega akcepta ni protesta zaradi neakceptiranja, zato je čekovni regres le zaradi neplačila (čekovni protest)POGODBA O ČEKU: nanaša se na kritno razmerje med trasantom in trasatom; formularna bančna pogodba – za odplačni nalog, za pogodbo o opravi posla, ki ga skleneta banka in imetnik kritja pri njej; banka se zaveže izplačevati čeke na vnaprej natisnjenih blanketih, ki imajo kritje; obveznost banke nasproti imetniku računa, ne čeka; preklic nakazila je po čekovnem prometu mogoč po preteku prezentacijskega roka

: VP TRGA KAPITALA (EFEKTI) (obveznica, blagajniški zapis, komercialni zapis, delnica, investicijski kuponi)

1. OBVEZNICA:

POJEM: VP, s katerim se izdajatelj zavezuje, da bo upravičencu določenega dne izplačal v obveznici ali njenem kuponu naveden znesekPravica iz obveznice je obligacijske narave (terjatev)GOSPODARSKI POMEN: kreditni, izdajatelj išče likvidna sredstva, pogosto je ekonomsko močnejši kot kreditodajalci; izdajatelj je pogosto država – pomembno sredstvo javnega zadolževanja, trgovanje prek borze

19

IZDAJA OBVEZNIC: izdajatelj samo pravna oseba; za izdajo obveznic kot serijskega papirja veljajo določila ZTVP, izdajatelj mora izpolniti vse predpisane pogoje (javna prodaja, prospekt), RS in BS za javno ponudbo ne potrebujeta posebnega dovoljenja; Postopek izdaje se začne z aktom izdajatelja (Z ali sklep pristojnega organa pravne osebe), emisija za katero jamči banka ali druga pravna oseba ne sme presegati enkratnega zneska v sodni register vpisanega osnovnega kapitala, rezerv in nerazdeljenega dobička(zadnjega leta poslovanja)Izdajatelj mora oblikovati prospekt za javno ponudbo, na podlagi le-tega pridobi dovoljenje za javno ponudbo, če to zahteva Z.Obveznice se lahko ponudijo po nominalni vrednosti, nad ali pod njo, vpisujejo se pri borzno-posredniških družbah in bankah največ tri mesece od dne, ki je določen za začetek javne ponudbe.Javna ponudba se šteje za uspešno, če je v času trajanja vpisanih in vplačanih 80% ponujenih obveznic.BISTVENE SESTAVINE: največkrat iz dveh delov: PLAŠČ(vsebovati mora vse obvezne sestavine) in KUPONSKA POLA(lahko tudi brez, če se glavnica in obresti plačujejo po preteku časa, za katerega je obveznica izdana)OBVEZNE SESTAVINE: 1. oznaka obveznica 2. firma in sedež izdajatelja 3. firma kupca ali oznaka »na prinosnika« 4. denarni znesek na katerega se glasi in višina OM 5. rok za odplačilo glavnice in obresti 6. kraj in datum izdaje, serijsko in kontrolno številko 7. faksimile podpisa pooblaščenih oz. izdajateljaKuponska pola je namenjena uveljavljanju periodično zapadlih pravic (obresti, anuitete).ZVP ne določa obveznih sestavin kupona, zadošča, če povzame nekatere obligatorne sestavine plašča; kupon pri obveznici je stranski VP in je lahko osamosvojen od plaščaCelotna izdaja obveznic se glasi na določeno vsoto – nominalna vsota emisije; ta je razdeljena na obveznice, ki imajo enak ali različen nominalni znesek, višjega ali nižjega; OM je lahko fiksna ali variabilna (vezana na določen indeks OM)Natančnejši podatki o glavnici, njenem vračilu, obrestih in njihovi zapadlosti so razvidni iz amortizacijskega načrta (na hrbtni strani plašča)Obveznice so nominirane v domači ali tuji valuti (se vplačujejo in izplačujejo v domači valuti glede na tečaj ob zapadlosti plačila)Obveznice lahko vsebujejo tudi druge podatke – fakultativne sestavine: namen zaradi katerega je izdana, popusti…Obveznica se glasi na ime ali na prinosnika, imenske se prenašajo s polnim indosamentom (možen tudi prinosniški indosament) VRSTE OBVEZNIC: 1. z vidika vsebine: GARANTIRANE (za plačilo vseh ali nekaterih obveznosti jamči

druga oseba) in NEGARANTIRANE2. glede na osebo izdajatelja: DRŽAVNE (izda država ali kateri od njenih organov)

in NEDRŽAVNE, ZASEBNE3. glede na način vrnitve glavnice: NAVADNO OBRESTOVANE (kupon za

določeno dobo-eno leto prinašajo imetniku obresti v % od glavnice, po končani dobi pa izdajatelj izplača zadnji obrestni kupon in vrne glavnico) in ANUITETNE (glavnica se vrača že v času trajanja posojila, kuponi prinašajo obresti in del

20

glavnice – obresti tečejo samo od dela glavnice, ki še ni bil vrnjen) OBVEZNICE Z ODLOGOM ali MORATORIJEM (donos začne prinašati šele z določenim zamikom po izdaji)

POSEBNE OBLIKE OBVEZNIC: (izpeljanke in mešane oblike)1. ZAMENLJIVE in OBVEZNICE z nakupno opcijo2. HIPOTEKARNE(zavarovanje s hipoteko na določeno stavbo ali imetje) in

KOMUNALNE(na določene območne ali državne skupnosti), OBVEZNICE z začasno odstopljenimi VP(zavarovana z VP), OBVEZNICE o začasnem lastništvu opreme(posojilodajalec je lastnik opreme, dokler se ta ne odplača)

3. OBVEZNICE pri katerih so obresti povezane s poslovnim uspehom izdajatelja(pogojno obrestovane, udeležbene) in OBVEZNICE pri katerih so obresti povezane z dejavniki zunaj podjetja(OM vezana na tržno OM, indeksirane o.) in OBVEZNICE pri katerih je OM nižja od tržne(brezkuponske)

4. OBVEZNICE izdane zunaj države v drugi valuti od valute države5. Visoko tvegane OBVEZNICE z nadpovprečno visoko OMHIPOTEKARNE – v njih niso zapisane stvarne pravice zavarovanja temveč obveznosti denarnih izplačil, kar jih razlikuje od klasične hipoteke, so obveznice krite z dolgoročnim, v zemljiško knjigo vpisanim posojilom (hipotekarno posojilo); praviloma so prinosniške in se izdajajo v obliki amortizacijskih obveznic, ki dospevajo v plačilo v naprej določenih obdobjih in zneskih, imetnik jo lahko kadarkoli proda, če ne kupca na trgu, tudi izdajateljuKOMUNALNE – njihova izdaja je tudi bančni hipotekarni posel, pri obrestovanju in varnosti so enake hipotekarnim, zavarovane so s premoženjem osebe javnega prava hipotekarne o. komunalne o.Glede na posojilojemalca Podjetja za investicije v dejavnost,

fizične osebe za investicije v stanovanja in zemljišča

Država, zvezna država, občina

Glede na zavarovanje Na podlagi hipotek na nepremičninah

Na podlagi hipotek na nepremičninah in jamstva javnopravnih oseb

Glede na namen posojila Za potrebe gospodarskih subjektov, fizičnih oseb

Za potrebe države, dežele, občine

2. BLAGAJNIŠKI ZAPIS:

VP, ki se gladi na določen denarni znesek z določenim rokom dospelosti (do 1 leta) – kratkoročni VPNamenjeni so pridobivanju kratkoročnih finančnih sredstev. Vsebina pravice iz blagajniškega zapisa je obveznost plačila določene denarne vsote – dolžniški VP (podoben je obveznici le da je doba vračila glavnice krajša).Navadno se vrača glavnica skupaj z obrestmi, ko preteče doba, za katero je zapis izdan. Izdajajo jih lahko samo določene pooblaščene osebe:1. osrednja banka2. banke3. druge finančne organizacije4. državaSo lahko pomemben rezultat monetarne politike in trga denarja.Izda se na podlagi sklepa izdajatelja (določi vrednost celotne izdaje, apoensko sestavo emisije, določi OM in način vračanja glavnice ter plačila obresti)Če je izdan kot serijski papir se uporabljajo pravila ZTVP.

21

Če se odloči za javno ponudbo, mora pripraviti prospekt in dobiti dovoljenje agencije za trg VP.Se glasi na ime ali na prinosnika.

3. KOMERCIALNI ZAPIS:

ZVP ga je uvedel, ZTVP pa derogiral.Ker pa v našem pravu ne velja načelo numerus clausus, ni ovire zanj.Po vsebini je enak blagajniškemu zapisu, le da ga izda subjekt, ki ni pooblaščen za izdajo blagajniškega zapisa.= dolžniški VP, s katerim se izdajatelj upravičencu zaveže, da mu bo izplačal določeno denarno vsotoO njem lahko govorimo samo, če je izdan v seriji.Postopek izdaje se začne s sklepom (nominalna vsota izdaje, apoenska struktura in OM oz. prodajna cena pod nominalno vrednstjo)Obvezne sestavine se ravnajo po splošnih pravilih ZOR

4. DELNICA:

GOSPODARSKI POMEN IN UVODNI POJMI:Poleg obveznice je najpomembnejši VP kapitalskega trga.Ekskluzivni izdajatelj je delniška družba – način zagotovitve trajnih sredstev (gre za lastna sredstva, ki jih ni treba vrniti in za katere ni treba plačevati cene K – lastniški VPDonos delnice je negotov (v nasprotju z obveznico) kakor tudi prometna vrednost (borzni tečaj), je bolj labilna kot obveznicaNakup delnice pomeni direktno investicijo, ki daje variabilno rento,nakup obveznice pa indirektno investicijo, ki pomeni fiksno rento.Pri uspešnem poslovanju družbe obveznica zagotavlja le izplačilo kapitalizirane nominalne vrednosti, vrednost delnice pa lahko zelo zrase. (delničar ima proti imetniku obveznice tudi vrsto članskih pravic, s katerimi posega v poslovanje družbe)Delnica je potrdilo, v katerem je zapisana udeležbe v osnovnem kapitalu delniške družbe in s tem na njenem premoženju ter pravica do udeležbe do dobička družbe (dividende – dividendni VP).Delničarji niso lastniki osnovnega kapitala družbe, lastnica je družba. Pravice delničarjev niso obligacijske, saj gre za celoto pravic, ki predstavljajo članstvo v družbi KORPORACIJSKE PRAVICE:

1. premoženjske: pravica do dividende, do prednostnega nakupa novih delnic pri novi izdaji

2. članske pravice v ožjem pomenu: aktivna in pasivna volilna pravica v organih družbe, pravica nadzorstva nad poslovanjem, pravica do izpodbijanja sklepov…)

VRSTE DELNIC: 1.glede na določenost v statutu: (predvsem po merilih prenosa)

a – prinosniške, imetniške: pravi prinosniški papirjib – imenske: prenašajo se z indosamentm, lahko pa tudi s cesijo; indosanent na delnici ima prenosno in legitimacijsko funkcijo, garancijske pa nePri obeh delnicah je mogoč še legitimacijski prenos; pridobitelj in lastnik VP, navzven pa je legitimiran za uveljavljanje pravic v lastnem imenu.

22

Učinek prostega prenosa imenske delnice je mogoče na podlagi statuta omejiti z vinkuliranjem (=pogojevanje prenosa s soglasjem družbe); vinkulirana delnica je praviloma podrejena pravilom za ordrske papirje; če se taka delnica prenese brez soglasja, prenos do družbe nima pravnega učinka, vendar je soglasje lahko dano kasneje in učinkuje za nazaj

2.glede na zapisano pravico: a – navadne: dajejo imetniku pravico do udeležbe pri upravljanju, pravico do dividende in pravico do sorazmernega dela likvidacijske oz. stečajne maseb – prednostne: poleg pravic navadne delnice še dodatne pravice npr. prednost pri izplačilu vnaprej določenih nominalnih zneskov ali % od nominalne vrednosti delnic ali dobička, prednost pri izplačilih ob likvidaciji ali druge statutarno določene prednosti

kumulativna (zbirna) prednostna delnica: imetniku daje pravico do izplačila vseh še neizplačanih dividend, preden se imetnikom navadnih delnic izplačajo kakršnekoli dividende

participativna (udeležbena) prednostna delnica: imetniku daje poleg prednostne dividende pravico do izplačila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic, v skladu s sklepom o razdelitvi dobička

Delnice z enako pravico tvorijo en razred.DELI, STRANSKE LISTINE IN SESTAVINE DELNICE:Delnica je sestavljena iz treh delov:

1. plašč: navedene so vse sestavine delnice2. kuponska pola: s kuponi, upravičuje do dviga dividend; vsak kupon je

samostojen VP; kupon je prenosljiv in imetnika upravičuje, da sme od družbe na pooblaščenem plačilnem mestu zahtevati proti njegovi izročitvi usterzen znesek dividende; vsak kupon mora vsebovati: 1. zaporedno številko, 2. številko delnice, 3. ime izdajatelja, 4. leto v katerem se dividende izplačujejo, 5. faksimile podpisov pooblaščenih oseb

3. talon: z njim imetnik uveljavlja pravico do nove kuponske pole za izplačilo dividend; le legitimacijski papir

Stranski listini sta 2. in 3.IZDAJA DRUGIH LISTIN:1. Potrdilo o izdanih delnicah: izkazuje, da ima delinčar določeno število delnic in

se uporablja kot izkazni znak za uveljavitev pravice do udeležbe in glasovanja na skupščini; ni VP, je le izkazni znak (legitimacijski papir)

2. Imenske delnice brez navedba imena delničarja in enosmerni certifikat: s tem skušajo povečati prenosnost; dokler delničar ne zahteva zapis njegovega imena; enosmerni certifikat je drugi instrument za večjo prenosnost, pri odsvojitvi se vrne v d.d., ta pa pridobitelju izda novega

3. Začasnice: začasna potrdila o udeležbi (da je neka oseba delničar), ni je mogoče izdati pred vpisom družbe v register; nadomestitev delnice je popolna (vsebina in obseg pravic sta isti); glasijo se le na ime, njihova zamenjava za delnico se opravi šele po celotnem vplačilu delnic; veljajo pravila za prenos imenskih delnic; razveljavitev in zamenjava poškodovane začasnice po predpisih o amortizaciji VP

4. Užitnice: ZGD jih ne ureja, vendar pa dopušča, da d.d. zagotavlja posebne pravice do udeležbe na dobičku; izdajo se osebam, ki je na določen način povezana z d.d. in osebam, ki so bile prej z njo povezane (nekdanjim delinčerjem, ustanoviteljem, delojemalcem, upnikom…); lahko se izdajo tudi posameznim delničarjem, če delnice odtujujejo oz. da se jim poveča udeležbe

23

pri dobičku(bonusi); na njeni podlagi imajo zahtevke do udeležbe v bilančnem dobičku ali likvidacijski masi ali do novih delnic; užitnica ne vsebuje članskih pravic v ožjem smislu, temveč le tri premoženjske pravice, ki jih je mogoče tudi kumulirati; so samostojni, ponavadi prinosniški VP, čeprav imenske užitnice niso izključene (družbe lahko izda tudi nezapisane užitnice – pravice opredeli statut, v dvomu pa se prenašajo s cesijo); razlika med užitnico in participativno delnico je praktična, užitnico dobi prejemnik brez lastnega kapitalskega vložka, participativno pa proti kapitalskemu vložku v družbo

EVRODELNICA:Zbirni pojem za izdajo delnic na evropskem trgu VP. Enake lastnosti kot običajne delnice, vendar so nominalni zneski izraženi v evropski valuti in se izadajo z vpisom prek sestavljenih konzorcijev bank na mednarodnem trgu kapitala.

5. INVESTICIJSKI KUPONI: Opredeljujejo udeleženost oz. družbeništvo v investicijskem skladu (sestavljen iz izdajateljev, ki oblikujejo delniški sklad, iz rentnih papirjev različnih izdajateljev pa se oblikujejo rentni skladi) V skladu se pomeša veliko VP različnih izdajateljev. Tveganje je zmanjšano in pridobitev investicijskega certifikata velja za razmeroma varno obliko varčevanja. Pravni problem pri investicijski konstrukciji je, da kaže investitorjem udeleleženost v investicijskem skladu omogočiti tako, da jo je mogoče zapisati v prinosniške ali ordrske papirje javnega zaupanja, s katerimi je mogoče trgovati na borzi. Pravno najlažja konstrukcija je, da ustanovi in upravlja investicijski sklad d.d. Investicijske družbe pa ubirajo drugo pot – ZAUPNIŠKI MODEL. VP in druge premoženjske pravice (portfelj) pridobijo v lastnem imenu, sklad pa upravlja kot posebno premoženje, katerega pravni subjekt je investicijska družba kot zaupnica imetnikov sklada ali imetniki deležev kot solastniki (SOLASTNIŠKI MODEL). INVESTICIJSKI KUPON: potrdilo o udeležbi, niso časovno omejeni, nima nominalne vrednosti, na njegovem plašču je zapisano le kolikšen delež predstavlja; vrednost se izračuna v nacionalni valuti; investicijski certifikati ne upravičujejo do določenih obresti, temveč kuponsko polo večinoma sestavljajo potrdila o donosih. VRSTE INVESTICIJSKIH SKLADOV: 1. glede na način oblikovanja portfelja:

skladi VP – posebno premoženje je iz VP nepremičninski skladi – posebno premoženje je iz nepremičnin pokritveni skladi – premoženje sestavljajo deleži na drugih skladih

2. glede na model: solastninski skladi – pogodbeni tip gospodarska družba – družbeni tip

3. glede na vrste VP: rentni skladi – rentni papirji delniški skladi – iz delnic mešani skladi – oboje

4. glede na število kuponov: odprti – število kuponov ni omejeno in je mogoče nove izdajati glede na

povpraševanje zaprti – ob ustanovitvi se določi višina skladovnega premoženja in število

kuponov5. glede na investicijsko politiko:

24

dohodkovni rastoči dohodkovni in rastoči

6. glede na emisijo7. glede na vezanost naložb:

fiksni gibljivi polgibljivi

8. glede na vrsto papirjev, ki jih izda družba za upravljanje: certifikati delnice

POZITIVNO PRAVO: Pogoje za ustanovitev in način poslovanja investicijskih skladov in družb za upravljanje določa Z o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.Investicijski sklad kot:

vzajemni sklad – premoženje v lasti investitorjev; iz naložb v prenosljive VP; ne kotirajo, sredstva nastanejo s prodajo investicijskih kuponov

investicijska družba – za javno zbiranje denarnih sredstev in njihovo investiranje v prenosljive VP po načelih omejevanja in razpršitve tveganja; kotirajo na borzi

Investicijske sklade upravlja izključno za ta namen ustanovljena družba za upravljanje (d.d.); izda lahko samo imenske delnice istega razreda, ustanovitveni kapital mora biti vplačan samo v denarju, v celoti pred vpisom v register. Vzajemni sklad je premoženje in ne pravna oseba, ki se oblikuje in upravlja izključno v korist lastnikov vzajemnega sklada; sestavljajo ga izključno naložbe v prenosljive VP, financirane z denarjem fizičnih oz. pravnih oseb; investitor ima lahko v lasti največ 5% premoženja vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote; investicijski kupon se glasi na eno ali več enot njegovega premoženja, ne da se ga prenašati. Investicijska družba: za javno zbiranje denarnih sredstev in investiranje zbranih sredstev v prenosljive VP; zaprta oblika investicijskega sklada – delnic investicijske družbe ni mogoče prodati nazaj sami investicijski družbi, najnižji znesek osnovnega kapitala je 200 milijonov tolarjev. Investicijske družbe morajo poskrbeti za uvrstitev svojih delnic v kotizacijo na borzi VP – vplačanih samo v denarju in obvezno ter v celoti vplačanih pred vpisom v register; ne sme izdati prednostnih delnic ali delnic, ki bi posameznim delničarjem zagotavljale ugodnejši položaj ali nesorazmerna lastniška upravičenja. Za upravljanje mora pooblastiti družbo za upravljanje; naložiti sme v VP, naložbe morajo biti razpršene.

6. Mešanje korporacijskih in premoženjskih upravičenj v zamenljivih dividendnih obveznicah in delniških opcijah

izvedeni, hibridni, sintetični in mešani VPViri za zamenljive obveznice so: nerazveljavljena določila ZVP, ZOR (obveznica kot enostranski pravni posel) in ZGD (zamenljive obveznice, dividendne obveznice, delniške nakupne opcije, posebne pravice do udeležbe pri dobičku).

1. Zamenljive obveznice in zamenljive delnice:

25

zamenljive obveznice: ki jih izdajajo d.d.; VP, ki poleg zahtevka do določenih obresti in poplačila glavnice upravičujejo do tega, da imetnik zahteva zamenjavo za delnico te d.d.konvertibilne (obveznice z menjalno pravico): dajejo imetniku pravico, da izbere med plačilom zneska, na katerega se glasi obveznica in pravico, da namesto obveznice dobi delnicozamenljive: pravico do prednostnega nakupa delnic novih izdajlahko so zamenljive tudi za drugo vrsto ali drugo serijo obveznic

zamenljive delnice: mogoče jih je zamenjati v druge delnice ali v obveznice

2. Obveznice z opcijo: obveznice, ki upniku iz njih poleg njegovih pravic za določeno ceno (opcijska cena) v določenem roku, ki ponavadi ustreza veljavnosti obveznic, priznajo pravico do pridobitve določenih VP, predvsem delnic, investicijskih kuponov, užitnic ali drugih finančnih instrumentovDolžniški kapital družbe ostane pri tem nespremenjen, spremenita pa se aktiva in lastniški kapital.Sestava: plašč, obrestna kuponska pola in opcijska listina s potrdilom o upravičenjuOPCIJSKA LISTINA: neobrestovan VP brez pravice do dividende, ki zagotavlja pričakovanje delnic proti plačilu določene opcijske cene; vsebuje ime delnice (finančnega instrumenta), ki jo je mogoče pridobiti ob predložitvi opcijske listine; zamenljiva obveznica in obveznica z opcijo sta obe mešani obliki (pri zamenljivi obveznici njeno obrestovanje preneha z zamenjavo, pri obveznici z opcijo pa s poplačilom)

3. Dividendne (participativne) in dohodkovne obveznice: Obveznice s pravico do dobička – imetnikom dajejo zahtevke do

vrnitve glavnice, do določenih obresti in do določenega dela dobička; nosilna je pravica do vrnitve glavnice in do obresti; gre za kombinacijo užitnice in obveznice; kupnina iz prodaje dividendnih obveznic na poveča kapitala družbe

Dohodkovne obveznice – upravičujejo do obresti le, če je izdajatelj imel dobiček; tvegan finančni instrument, ker imetniki nimajo nobenega na dohodke izdajatelja ali na njegovem premoženju

: BLAGOVNI VP (skladiščnica, nakladnica, prenosni tovorni listi)

1. SKLADIŠČNICA:

POJEM: tradicijski VP, na katerem je zapisana obveznost skladiščnika, da upravičencu iz skladiščnice izroči blago, ki mu je bilo dano v skladiščenjeRazpolaganje s papirjem pomeni tudi razpolaganje z blagom; lahko se glasi na prinosnika, na ime ali po odredbi – prenos LP z izročitvijo papirja.Posebnost naše ureditve – skladiščnica kot dvodelni VP (pobotnica in zastavnica –lahko se samostojno prenašata) Zastavnico lahko imetnik prenese na banko-dajalca kredita, ki mu na podlagi zavarovanja z ZP na uskladiščenem blagu odobri kredit. Imetnik zastavnice je upravičen zahtevati prodajo uskladiščenega blaga in poplačilo iz njegove vrednosti.

26

Z določa, da se za razmerja, ki nastanejo s prenosom zastavnice, uporabljajo pravila meničnega prava – imetniku skladiščnice regresno odgovarjajo vsi njegovi predniki za morebitni primanjkljaj, ki nastane s prodajo blaga; ni neposredne posesti na zastavljenem predmetu. Tudi pobotnica je lahko samostojna v pravnem prometu. Imetnik pridobi pravico, da zahteva od izdajatelja izročitev uskladiščenega blaga, vendar samo če je zavarovana terjatev plačana oz, je interes zastavnega U zavarovan na drug primeren način.Pravica iz skladiščnice je obligacijska pravica deponenta iz skladiščne pogodbe, nedvomno pa ima tudi stvarnopravne učinke, saj omogoča prenos LP na blagu s splošnimi pravili, vključno s pridobitvijo LP od nelastnika.

1. Izdaja skladiščnice in njene bistvene sestavine: ureja jo ZOR, izda jo lahko samo skladiščnik, ki je za izdajo upravičen po Z (gospodarski subjekti registrirani za opravljanje skladiščne dejavnosti), izdaja skladiščnice predpostavlja sklenjeno skladiščno pogodbo; dolžnost izdaje nalaga ZOR samo na zahtevo deponenta sestava: pobotnica (priznanica, recepis) in zastavnica; sklicevati se morata ena na drugo; brezpogojno se lahko zahteva izročitev blaga samo s predložitvijo obeh sestavnih delovobvezne sestavine:

ime in poklic deponenta sedež oz. stalno prebivališče deponenta naziv in sedež skladiščnika datum in številka skladiščnice kraj skladišča navedba o morebitnem zavarovanju blaga (+označba, da gre za

skladiščnico, označbo upravičene osebe, kraj in datum izdaje in podpis izdajatelja)

posebnosti: navedba številke, čeprav je posamični VP; obseg blaga za katerega se izda določi deponent; imenski VP, ki se prenaša z indosamentom, ni ovir za vpis klavzule po naredbi ali prinosniške klavzule

2. odgovornost izdajatelja skladiščnice: za kakovost blaga, ki ga izroči upravičeni osebi, po splošnih pravilih skladiščne pogodbe; odgovarja za škodo na blagu razen če dokaže, da je nastala zaradi višje sile ali po krivdi deponenta; skladiščnik mora opozoriti na pomanjkljivosti ali naravne lastnosti blaga oz. slabo embalažo, brž ko to opazi ali bi moral opaziti; o kvarjenju blaga mora obvestiti tistega, ki je po podatkih iz registra naveden kot upravičenec; odgovornost skladiščnika je strožja samo, če se skladiščnica izda kot ordrski ali prinosniški papir (odgovornost za izročitev blaga kot je navedeno v skladiščnici)

3. prenos skladiščnice: prenos pobotnice in zastavnice skupaj: skladiščnica z rekta klavzulo se prenaša s cesijo, skladiščnica s prinosniško klavzulo z izročitvijo, ordrska po z indosamentom; zadošča en indosament za prenos skladiščnice kot celote; upravičenec iz papirja pridobi na blagu pravico, ki je po vsebini in kakovosti odvisna od pravice deponenta iz posla; s prenosom se prenese tudi LP na uskladiščenem blagusamostojen prenos zastavnice: pride do cepitve skladiščnice; ZP se ustvarja s prvim samostojnim indosamentom zastavnice; prvi indosant je glavni D na plačilo zavarovane terjatve (samo v obliki polnega indosamenta); njegov položaj lahko primerjamo s položajem lastne menice ali akceptanta trasirane menice

27

prvi prejemnik zastavnice mora nemudoma naznaniti skladiščniku, da je bila zastavnica samostojno prenesena (le-ta mora vsebino prenosa zapisati v svoj register); takšne zastavnice po ZOR ni mogoče prenašati naprej z indosamentom; imetniku pobotnice in njenemu potencialnemu pridobitelju kaže na obseg ZP ZP zastavnemu U zagotavlja prednostno poplačilno pravico in v tem obsegu drugi upniki nimajo pravice zahtevati izvršbe na zastavljenem blagu Za imetnika pobotnice je lahko pomemben podatek o imenu upravičenca iz zastavnice – le skupaj z zastavnico lahko zahteva brezpogojno izročitev blaga (od njega lahko odkupi zastavnico); ZOR postavlja domnevo: če v zastavnici ni označeno vrednost terjatve, je z ZP obremenjeno celotno uskladiščeno blago. Način prenosa zastavnice je odvisen od njenega tipa.Prvi indosant zastavnice je primarno odgovoren za plačilo zavarovane terjatve; če ne izpolni svoje obveznosti ob dospelosti, mora imetnik zastavnice vložiti protest po pravilih meničnega prava; po ZOR je posledica opustitve protesta tudi izguba poplačilne pravice, ne samo regresne; protest je treba opraviti pri notarju v prvih dveh delavnikih po dnevu dospelosti; Po opravljenem protestu, lahko imetnik zastavnice zahteva, da se poplača iz vrednosti uskladiščenega blaga; zahteva za prodajo se lahko vloži po osmih dneh od dneva zapadlosti zavarovane terjatve; prodaja z namenom poplačila se opravi z javno dražbo ali po tržni ali borzni ceni Način poplačila: primarno se od izkupička odbijejo stroški prodaje, iz ostanka skladiščnik poplača svoje terjatve (poplačilo njegove glavne terjatve v obsegu, ki je naveden na zastavnici, z obrestmi in stroški); ostanek izkupička gre imetniku pobotnice Imetnik zastavnice, ki ni prvi indosator ima še dodatno možnost: ZOR določa možnost regresnega zahtevka proti pravnim prednikom (prejšnjim indosantom) Pogoji za uveljavljanje regresnega zahtevka:

opravljen protest v roku enega meseca po protestu, mora zahtevati prodajo uskladiščenega

blagaizkupiček iz prodaje ne zadošča za poplačilo zavarovane terjatve – regres se nanaša na neplačani del zavarovane terjatvepo meničnem pravu regresni zahtevki zastarajo v enem letu od dneva protestaupoštevati je trebe pravila meničnega prava, ki se nanašajo na notifikacijovsi indosanti v regresnem razmerju odgovarjajo solidarno

samostojen prenos pobotnice: prvi imetnik samostojne pobotnice je tisti upravičenec, ki je razcepil skladiščnico; pridobitelj mora računati, da je dobil obremenjeno blago in da ga bo lahko dvignil samo skupaj z zastavnico; zato je v poslu, ki je temelj za pridobitev pobotnice navadno določeno, da se pridobitelj zavezuje plačati terjatev, ki je zavarovana z zastavnico, pridobitelj pobotnice po plačilu zavarovane terjatve zahteva izročitev zastavnice in tako pridobi brezpogojni zahtevek iz skladiščnice; zavarovano terjatev je treba izpolniti imetniku zastavnice Slabost naše zakonodaje: iz pobotnice ni mogoče neposredno razbrati vsebine zavarovane terjatve (le z vpogledom v register), bolje bi bilo, če bi se ob cepitvi podatki o zavarovani terjatvi vpisali na oba dela skladiščnice Imetnik pobotnice brez zastavnice lahko zahteva izročitev blaga, če hkrati položi pri skladiščniku znesek, ki je potreben za plačilo zavarovane terjatve ob zapadlosti, polog lahko nadomesti tudi predčasno plačilo neposrednemu imetniku zastavnice; njegovo ravnanje ne sme posegati v interes imetnika zastavnice

28

Imetnik pobotnice lahko zahteva, da skladiščnik proda uskladiščeno blago in zadrži tisti del izkupička, ki je potreben za poplačilo zavarovane terjatve, presežek se izroči njemu. Skladiščnik imetniku pobotnice izroči le del uskladiščenih nadomestnih stvari; zahtevku mora skladiščnik ugoditi le, če imetnik pobotnice plača sorazmerni del zavarovane terjatve.

2. NAKLADNICA (KONOSAMENT):VP, s katerim ladjar potrjuje, da je prejel v prevoz določeno vrsto in količino blaga določene kakovosti in se obvezuje, da bo to blago na koncu potovanja izročil upravičencu.Podlaga je pogodba o prevozu stvari.Izdaja nakladnice omogoča razpolago z blagom v času prevoza (prenos, ustanovitev ZP)IZDAJA: ladjar ali druga oseba, ki je v zvezi z ladjarjem (poveljnik ladje, pooblaščeni agent); izda se na zahtevo vkrcevalca (temu se ne more izogniti)OBVEZNE SESTAVINE: ime ladjarja, podatke o identiteti ladje, ime vkrcevalca, ime prejemnika ali označbo »po naredbi« ali »na prinosnika«, namembno pristanišče, količino tovora, vrsto tovora, stanje tovora, določilo o voznini, kraj in datum izdajeJe posamičen VP (faksimile ne pride v poštev)Poleg teh lahko tudi fakultativne sestavine: klavzule, ki zajemajo vsebino prevozne pogodbe – havarije, obveščanje, reševanje sporov…Glede na naravo vkrcanega tovora lahko pride do različnega števila izdanih nakladnic, za ves tovor se lahko izda samo ena nakladnica.Lahko se izda v več izvodih, na vsakem je treba označiti število izvodov. V namembnem kraju se izroči blagi tistemu imetniku nakladnice, ki se prvi oglasi.Lahko se glasi na ime, po odredbi ali na prinosnika.VRSTE: navadna nakladnica – se izda ob vkrcanju nakladnica pred vkrcanjem – ko prejme blago za vkrcanjeskupinska nakladnica – izda se špediterju za vkrcano blago več lastnikovJe abstraktni VP – upravičenec ima pravico zahtevati izročitev, čeprav ima ladjar morebitne ugovore iz prevozne pogodbe. Ima učinke kavzalnega papirja samo, če je izdana na ime proti vkrcevalcu ali nedobroverni osebi.Ladjar mora izročiti blago v količini in stanju, kot je navedeno na nakladnici – čista nakladnica (če zapiše svoje pripombe – nečista nakladnica)

3.PRENOSNI TOVORNI LISTI:je VP, s katerim se prevoznik zavezuje, da bo upravičencu iz VP izročil blago, ki ga je prejel v prevoz.Enak pomen kot nakladnica (za druge oblike prevoza).Prevoznik ob prejemu blaga izda tovorni list, ki potrjuje prevzem blaga v prevoz. Takšna listina ima naravo potrdila in dokazuje obstoj in vsebino prevozne pogodbe. Pod določenimi pogoji se lahko spremeni v VP in s tem doseže cirkulacijski učinek.Ni ga mogoče izdati kot imenski VP.Posebnost je, da ga podpišeta pošiljatelj in prevoznik.

29

: DRUGI VP (hranilna knjižica, certifikat o sredstvih deponiranih pri banki, legitimacijski papirji, izkazni znaki)

1. HRANILNA KNJIŽICA:Njena pravna narava ni povsem jasno definirana.Izdajo spremlja pogodbeno razmerje med banko oz. drugo finančno organizacijo, ki je pooblaščena za zbiranje hranilnih vlog, in fizično oz. pravno osebo. Depozitna pogodba po pravilih nepravega depozita (depozitum irregulare)Meje avtonomije strank so bistveno manjše kot pri drugih poslih.Za izplačilo hranilnih vlog jamči država (vsaj za del).V hranilni knjižici je vsebovana pravica zahtevati izplačilo deponirane vsote denarja.Odsotnost cirkularnega interesa – redko prenaša.IZDAJA: viri ZBH in ZOR; Hranilne vloge – vloge, za katere se izda HK, ki se lahko glasi na ime, geslo ali prinositelja, pravne osebe ne smejo odpreti HK; izdajajo jih lahko samo banke in hranilnice, ki imajo dovoljenje BSDokazna funkcija – s pečatom in podpisom potrjeni vpisi v HK se štejejo kot dokaz o vplačilih oz. dvigih (podobno dokazno moč kot jo ustvarja javna listina)Zakonske določbe molčijo o pravni naravi HK in morebitnem statusu VP.Splošna določila o VP (ni numerus clausus); volja izdajatelja (lahko jih izda po svoji volji) in inkorporacija pravice (samo če je uveljavljanje pravice vezano na predložitev papirja)V praksi velja, da je HK na prinosnika VP, HK na ime pa ima le učinke legitimacijskega papirja.

2. CERTIFIKAT O SREDSTVIH DEPONIRANIH PRI BANKI:Je VP o sredstvih deponiranih pri banki ali drugi finančni organizaciji, z vračilnim rokom, daljšim od enega leta. (lahko tudi krajši, ker ni numerus clausus)Podlaga za izdajo certifikata je deponiranje denarnih sredstev oz. sklenjena pogodba o bančnem depozitu.Je posamičen VP, katerega izdaja ni vezana na postopke po ZTVP.ZVP določa, da je to dolžniški VP (obvezne sestavine kot pri obveznici), posebnost pa je, da zadošča faksimile podpisa odgovorne osebe ali izdajatelja.Nominalna vrednost certifikata se prilagodi višini položenega denarnega depozita, ki se obrestuje po dogovorjeni OM.Certifikat se glasi na prinosnika ali na ime (ni nujno, da je deponentovo), lahko je v korist 3. osebe.

LEGITIMACIJSKI PAPIRJI:Listine, ki vsebujejo določeno obveznost za izdajatelja, na njih pa ni označen U in tudi ne izhaja iz njih ali okoliščin, v katerih so bile izdane, da jih ni mogoče odstopiti (ZOR)Smiselno se uporabljajo pravila o VP.Na listini je zapisana obveznost izdajatelja, ki lahko izhaja iz različnih pravnih temeljev (U ni označen na njem, iz listine ali okoliščin ne izhaja, da pravice ni mogoče odstopiti drugemu).

30

Bistvena razlika med VP in izkaznimi papirji: pri zadnjih uveljavljanje pravice ni nujno povezano s papirjem – ni inkorporacije pravice s papirjem; U obveznosti iz izkaznega papirja lahko uveljavi svojo pravico, če dokaže svojo upravičenost.Razlika je tudi v namenu: izkazni papirji so izdani z manemon identifikacije in ne cirkularnosti.Pravico iz izkaznega papirja je mogoče prenašati s cesijo.Velja, da je pošteni izdajatelj izkaznega papirja z izpolnitvijo prinosniku prost tudi, ko ta ni njegov zakoniti imetnik.

4. IZKAZNI ZNAKI:Imajo predvsem dokazno funkcijo in so namenjeni za lažjo identifikacijo U v konkretnem razmerju.Navadno ne vsebujejo nič določenega o izdajateljevi obveznosti.Bistvena razlika z VP: ni cirkulacijske funkcije, pravico lahko U prenese s cesijo (ni inkorporacije pravice)Izguba izkaznega znaka ne povzroči izgube pravic iz osnovnega razmerja, svojo upravičenost lahko dokaže drugače.Pravica povezana z izkaznim znakom je vsebinsko določena s pravnim razmerjem med izdajateljem in prejemnikom znaka, največkrat gre za pravico zahtevati obligacijskopravno izročitev določene stvari.Od izkaznih papirjev se razlikujejo v legitimacijskem učinku (pri papirjih se domneva prinosnikova upravičenost, pri znakih pa mora v dvomu svojo upravičenost dokazati)

31