Zup Zapiski

SPLOŠNI UPRAVNI POSTOPEK (ZUP)

1. KAJ JE UPRAVNI POSTOPEK? - Postopek, v katerem organ javne uprave neposredno uporabljajoč predpis

odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe v konkretni upravni zadevi.

- Upravno procesno pravo je pravna podlaga, ki ureja upravni postopek.- Upravno pravo je del javnega prava- Poznamo tri upravne prave: materialno, procesno in organizacijsko.

2. SPLOŠNI UPRAVNI POSTOPEK IN POSEBNI UPRAVNI POSTOPEK

Splošni upravni postopek:- Prva kodifikacija v Avstriji 1925- ZUP 1999- Novela 2000-črtanje 306. Člena- Novela 2002-obveznost izmenjave podatkov- Novela 2004-elektronsko poslovanje- Novela 2005-vročanje pooblaščencu, enotne vstopne točke- Novela 2007-vročanje, manjši popravki na drugih področjih- Novela 2008-ukinitev strokovnega izpita za enostavne postopke

[Vnesite besedilo] Stran 1

Modernizacija upravnega postopka!!! (elektronsko poslovanje, storitvena naravnanost uprave, odprava administrativnih ovir).

Posebni upravni postopki:- Možnost drugačnega urejanja v področjih zakonih- Lex specialis derogat legi generali (subsidiarna uporaba ZUP)- Od malenkostnih odstopanj do skoraj celovite ureditve (davčni postopek).

3. KDO IN KDAJ UPORABLJA UPRAVNI POSTOPEK?

- KDO? Upravni postopek uporabljajo organi javne uprave.


- KDAJ?

Upravni postopek uporabljamo:1. Kadar neposredno uporabljajoč predpise odločajo o pravicah,

obveznostih in pravnih koristih v upravnih zadevah; 2. Neposredna uporaba predpisov s področja upravnega prava v

konkretnem primeru; 3. Odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi in 4. Upravna zadeva-je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi

fizične ali pravne osebe ali druge stranke na področju upravnega prava. Izrecna odločba v zakonu: »Organ vodi upravni postopek«, »izda upravno odločbo«, Elementi upravne zadeve so: konkretna zadeva in varstvo javnega interesa. Niso elementi upravne zadeva pa so: kazenska zadeva, prekrški, civilne zadeve, akti poslovanja, interni akti, materialna dejanja.

4. UPRAVNI POSTOPEK KOT »STORITEV«-JAVNA UPRAVA KOT »SERVIS« ZA DRŽAVLJANE IN PODJETJA

Usmerjenost javne uprave k uporabniku – kaj pomeni to načelo in kje so njegove meje?

Dejavniki zadovoljstva uporabnikov:- Informacije o upravnih storitvah- Krajevna in časovna dostopnost- Enostavnost, racionalnost- Odzivnost- Kakovost osebnega stika- Urejenost poslovnih prostorov


5. NAČELA UPRAVNEGA POSTOPKA.

1. ZAKONITOST – je temeljno načelo delovanja javne uprave.

Zakonitost v upravnem postopku:- Skladnost ravnanja in odločanja z zakonom in s podzakonskimi predpisi- Zakon, podzakonski predpisi (uredbe, pravilniki, odloki) in splošni akti

nosilcev javnih pooblastil;uredbe EU- Materialna in formalna (pristojnost, oblika, postopek) zakonitost- Prosti preudarek-odločanje v skladu z namenom, zaradi katerega je

podeljena diskrecijska pravica- Uporablja se predpis, ki velja ob izdaji odločbe (ob spremembi predpisa

lahko predhodne odločbe določijo drugače)- Neskladnost med podzakonskih predpisom in zakonom-kako ravnati?- Interni akt z ekstremnimi učinki (navodila, okrožnice, pravna mnenja)-

Kakšna je njihova pravna narava?So zavezujoči?- Varstvo zakonitosti in nadzor nad javno upravo- Zakonitost in pravnomočnost (res iudicata)


2. PRAVNOMOČNOST-izhaja iz zahteve po pravni varnosti, ki je element pravne države.

Stopnje pravne varnosti, ki jo zagotavlja posamični upravni akt:- Dokončnost- Izvršljivost (praviloma sovpada z dokončnostjo)- Pravnomočnost

→Formalni vidik: odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi (pritožba, upravnim sporom)→Materialni vidik:

Možna so izredna pravna sredstva (v izjemni primerih)Novo dejansko stanje, novo pravno stanje-ne gre več za isto zadevo.

3. VARSTVO PRAVIC STRANK IN VARSTVO JAVNE KORISTI

a) Omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice *Informacije o upravnih postopkih (Uredba o upravnem poslovanju)*krajevna in časovna dostopnost*ne zapletajmo postopka po nepotrebnem (odprava administrativnih ovir)*pomoč prava neuki stranki, opozorilo stranki, da lahko uveljavlja določeno pravico*uporaba za stranko ugodnejšega ukrepa, načelo sorazmernosti

b) Varstvo pravic drugih-stranka ne sme uveljavljati svojih interesov v škodo pravic drugih

c) Varstvo javne koristi-stranka ne sme uveljavljati svojih interesov v nasprotju z javno koristjo

4. MATERIALNA RESNICA

V celoti in pravilno ugotoviti resnično dejansko stanje!Pravno relevantna dejstvaPreiskovalno načeloSankcija: zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje-razlog za pritožbo ali upravni sporStopnja materialne resnice: verjetnost, prepričanje (brez razumnega dvoma), gotovostIzjeme: odločanje na podlagi verjetnosti (nujni ukrepi v javnem interesu, procesne odločitve), pravne domneve, pravne fikcije


5. ZASLIŠANJE STRANKE

Stranki je treba dati možnost, da je udeležena pri dejanjih postopka (pravilno vabljene!), da se izjavi o relevantnih dejstvih in okoliščinah in da izpodbija ugotovitve in navedbe.Izjeme so: skrajšani ugotovitveni postopek, nujni ukrepi v javnem interesu in prekluzija.Sankcija: bistvena kršitev postopka, pritožbeni razlog za upravni spor.

6. PROSTA PRESOJA DOKAZOV

Organ sam oceni, katera dejstva bo štel za dokazana-ni dokazanih pravil.Izjeme so: - dokazna pravila, določena z zakonom , npr. določena izvedenska mnenja -izpodbojna domneva (javna listina) -neizpodbojna domneva (pravnomočna odločba) - pravna fikcija (rok vložitve vloge, oddane priporočeno po pošti)

7. SAMOSTOJNOST PRI ODLOČANJU

- Samostojnost organa - samostojnost uradne osebe Samostojnost in hierarhija: vezanost na splošna navodila, okrožnica ipd. Vezanost na navodila in stališča organa druge stopnje, ki odloči o pritožbi, vezanost na stališča upravnega sodišča, ki razsodi v upravnem sporu.

8. DOLŽNOST GOVORITI RESNICO IN POŠTENA UPORABA PRAVIC

Sankcije: →obnova postopka zaradi neresničnih navedb stranke→ničnost zaradi zlorabe procesnih pravic z zavajanjem→možnost odškodninske odgovornosti→ni kazenske odgovornosti za krivo izpovedano

9. PRAVICA DO PRITOŽBE

→25. ČLEN Ustave : pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva→13. Člen EKČP: učinkovito pravno sredstvo v primeru kršitev pravic in svoboščin→obrazložitev kot obvezna sestavina odločbe (razen v nujnih primerih, ko se izda ustna odločba, in v primeru, ko gre za enostavne zadeve in se stranki ugodi)→pravica do pritožbe ima vsaka stranka ali druga oseba, katere pravice so kršene→izključitev pravice do pritožbe: na prvi stopnji odloči predstavniški organ, vlada ali ministrstvo in odločitev samostojnih regulatorjev→upravni postopek je samo dvostopenjsko→pritožba zaradi molka


→pritožba zoper sklepa (procesno odločitev)→pritožba je devolutivno in praviloma suspenzivno pravno sredstvo

10.EKONOMIČNOST

A) Čim manjši stroškiB) Čim manjša zamuda za strankeC) Poenostavljanje postopkov, odpravljanje administrativnih ovirD) Odpravljanje zaostankovE) Preprečevanje in obvladovanje čakalni vrst

6. PRISTOJNOST

Pravica in dolžnost organa, da opravi neko nalogo.

Vrste pristojnosti:

a) Stvarna (po vrsti zadeve) Določajo jo organizacijski in materialni predpisi. Deli se na dve pristojnosti država/občina. Pristojnost na državni ravni: na prvi stopnji praviloma upravna enota; Ministrstva in organi v sestavi; nosilci javnih pooblastil. Na drugi stopnji pa praviloma ministrstvo; izključitev možnosti pritožbe; pritožba v okviru istega nosilca javnega pooblastila. Pristojnost na ravni občine pa je : na prvi stopnji občinska uprava; na drugi stopnji pa župan.

b)Krajevna (glede na krajevne navezne okoliščine)-pride v poštev samo pri teritorialno organiziranih organih; navezne okoliščine; prostorska omejitev pristojnosti in pravna pomoč; ukinjanje krajevne pristojnosti (vladna uredba-npr. izdaja listin, prijava prebivališča, podpora kandidaturi na volitvah,..).

Spremembe pristojnosti med postopkom

Določbe o pristojnosti so kogentne, ni dogovora o pristojnostiKompentenčni spor-pozitivni in negativni (odloča prvi skupni hierarhično narejeni organ oziroma organ, pristojen za nadzor nad obema)

7. URADNA OSEBA

1. Uradna oseba, pooblaščena za odločanje je: predstojnik; oseba, ki jo predstojnik pooblasti in inšpektor.

2. Uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka je lahko: predstojnik (če izpolnjuje pogoje); oseba, pooblaščena za odločanje; oseba, ki jo predstojnik pooblati za vodenje ali za posamezno dejanje postopka in inšpektor.

3. Pogoji za vodenje in odločanje: Izobrazbeni pogoji (uredba) in strokovni izpit (razen za enostavne postopke).

4. Kršitev pravil o pooblastilu za vodenje postopka in odločanje je postokovna kršitev. Če je odločbo izdala oseba, ki je ni imela pravice izdati, je to celo obnovitveni razlog.


5. Izločitev-zagotovitev nepristranskosti, preprečitev konflikta interesov. Izločiti je treba uradno osebo, ki je v kakršnekoli osebnem oziroma interesnem razmerju do strank ali do postopka. Izločitveni razlogi so lahko naslednji: A) Absolutni: udeleženec v postopku, sorodstvo s stranko, sodelovanje v postopku na prvi stopnji; B) Relativni (okoliščine zbujajo dvom o nepristranskosti). Izločitev predlaga uradna oseba sama ali stranka (Kdo odloča o izločitvi?).

8. UDELEŽENCI V POSTOPKU

Poznamo dva tima udeležencev v postopku in sicer:a) Nujni udeleženci: organ in strankab) Eventualni udeleženci: stranski udeleženec, zastopnik, pooblaščenec,

priča, izvedenec in tolmač.

9. STRANKE POSTOPKA

1. Vrste strank:

a)aktivnab) pasivnac) (stranski udeleženec-ima enake pravice kot stranka)-uradna oseba mora po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo pravni interes-vročitev poziva ali poziv na oglasni deski in na portalu e-uprave. Stranski udeleženec je oseba s pravnim interesom, ki lahko zahteva udeležbo v postopku; Zahteva za izdajo odločbe (v 30 dneh od dneva, ko je stranka izvedela za odločbo); neudeležba osebe s pravnim interesom:absolutna bistvena kršitev postopka (če se stranka kljub pozivu ne udeleži postopka, je prekludirana); obnovitveni razlogi, če stranka ni vedela za postopek.

2. Več strank v postopku:

a) sosporništvo (materialno ali formalno)b)Stranka z interesi v kolizijic) stranka s kontrarnimi interesi

3. Sposobnost biti stranka

a) fizične osebeb) pravne osebec) skupina oseb, če je lahko nosilec pravice ali obveznosti

4. Procesna sposobnost strank- je vezana na poslovno sposobnost. Stranke brez procesne sposobnosti morajo imeti v postopku zakonitega zastopnika. Procesno nesposobna stranka brez zakonitega zastopnika-pritožbeni razlogi, razlog za obnovo postopka.


5. Pravno nasledstvo- je smrt oziroma prenehanje stranke: postopek se nadaljuje ali ustavi (odvisno od tega, ali se pravica ali obveznost prenaša na pravne naslednike).

6. ZASTOPANJE

→Zakoniti zastopnik procesno nesposobne stranke: starši, skrbnik in pravne osebe:zakonitega zastopnika določa zakon+interni akt (statut,..)→Začasni zastopnik: nujnost zadeve, neodložljivo dejanje, stranke pa ni mogoče povabiti ali pa procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika; kolizijski skrbnik.

7. POOBLAŠČENEC

a) Pooblastilo se da pisno ali ustno na zapisnikb) Pooblaščenec:edini pogoj je poslovna sposobnostc) Pooblastilo odvetniški ali drugi družbid) Obseg pooblastilae) Preklic pooblastilaf) Položaj pooblaščenca v postopkug) Strokovni pomočnik

8. STVARNA LEGITIMACIJA - je uveljavljanje pravic stranke- Če stranka ne uveljavlja svoje pravice (nima aktivne legitimacije), se zahteva zavrže.

9. KOMUNIKACIJA MED ORGANOM IN STRANKO

1. Vloge se lahko oddajo komunikacijki stranki-organ (zahteva, prijava, predlog, pritožba,..) Vloge se lahko vlagajo: a) pisno v fizični obliki, v elektronski obliki ali vloga na obrazcu (v fizični ali e-obliki)!!! b) ustno na zapisnik

2. E-UPRAVA- pojem e-uprave, G2G in G2C/G2B poslovanje in informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. (UUP) Vloge v elektronski obliki morajo biti varno elektronsko podpisane in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom v naslednjih primerih:

a) Če z njimi stranke sporočajo podatke, na podlagi katerih bo temeljila odločitev organa;

b) Če z njimi stranke prevzemajo določene obveznosti ali se odpovedujejo svojim pravicam;

c) Če z njimi zahtevajo posredovanje osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti ali drugače varovanih podatkov na svojih elektronski naslov ali na poštni naslov, ki se razlikuje od uradno evidentiranega stalnega ali začasnega prebivališča.


3. SESTAVINE VLOGE

A) OrganB) ZadevaC) Zahtevek oziroma predlogD) Podatki o vlagatelju (če je nujno, tudi ID številka)E) Druge sestavine, ki jih določa predpisF) Podpis (lastnoročno, elektronsko)G) Ni pa potrebno dokazilo o podatkih iz uradnih evidenc.

Vloga, za katero organ ni pristojen: enotne vstopne točke.Nepopolna vlogaPravočasna in prepozna vloga

4. VABILA (koga se vabi, kam se vabi, kdaj se vabi in vsebina vabila (opozorilo na posledice izostanka!)

5. ZAPISNIK (O čem se vodi zapisnik, kako se vodi zapisnik in kaj vsebuje, pravni pomen zapisnika in uradni zaznamek)

6. KDO LAHKO VPOGLEDA V DOKUMENTE O UPRAVNI ZADEVI? Vpogled imajo: stranke, zastopniki, pooblaščenci; vsakdo, ki izkaže pravni interes in dostop do informacij javnega značaja (če ni podana izjema).

7. VROČANJE Komunikacija organ-stranka



-v varni elektronski predal, odprt pri Pošti Slovenije ali pri drugem ponudniku- obvestilo o vročitvi na e- naslov- prevzem z digitalnim potrdilom, elektronski podpis vročilnice-po petnajstih dneh se šteje, da je dokument vročen

-v stanovanju, na naslovu sedeža-obvezna osebna vročitevVročanje zakonitemu zastopniku in pooblaščencu-pooblaščenec za vročitev-odklonitev sprejema- sprememba naslova-vročilnica-vročanje z javnim naznanilom

10.ROKI- je časovno obdobje ali časovna točka

Poznamo: a) Absolutni in relativni rokib) Procesni in materialni rokic) Zakoniti roki in roki, ki jih določi uradna osebad) Prekluzivni in instrukcijski rokie) Podaljšljivi in nepodaljšljivi rokif) Objektivni in subjektivni roki

Štetje rokovVrnitev v prejšnje stanje

11.STROŠKI POSTOPKA

Stroški nastanejo stranki in organu. Stroški organa: splošni (nosi jih vedno organ) in posebni.

a) Kdo krije stroške? Stranka, na katere zahtevo se je začel postopek. Postopek po uradni dolžnosti-odvisno od izida oziroma razloga za postopek.

b) Kdo akontativno krije stroške? Stranka, ki je zahtevala uvedbo postopka; organ, če se je postopek začel po uradni dolžnosti; zainteresirana za izvedbo dokaza

c) Odločitev o stroških -odločba ali poseben sklepd) Oprostitev ali odlog plačila stroškov e) Upravne takse: plačilo za upravno storitev-plačujejo se za dejanja in

dokumente v upravnem postopku.

Obveznost nastane ob vložitvi vloge, razen če še niso znani vsi podatki. Plačujejo se z gotovino, kreditnimi in plačilnimi karticami, nakazilom,.. Vrednost točke = 0,0709 EUR

12.UVEDBA POSTOPKA IN ZAHTEVKI STRANK

Uvedba upravnega postopka: a) Po uradni dolžnostib) Na zahtevo strankec) Preizkus zahteved) Združitev zahteve v en postopeke) Sprememba zahtevkaf) Umik zahteve-ustavitev postopka, če ne obstaja javni interes ali interes

druge strankeg) Poravnavah) Ugotovitveni postopek: na čelo materialne resnice; na čelo zaslišanja

stranke; preiskovalno načelo; načelo neposrednosti in posrednosti; načelo javnosti in načelo varstva pravic strank in varstva javne koristi. Poznamo dva ugotovitvenega postopka in sicer: a) Posebni ugotovitveni postopek-opraviti je treba določeno dejanje v postopku


i) Skrajšani ugotovitveni postopek-takojšnja odločitev brez posebnih dejanj v postopku. Ko upravni organ v celoti ugodi stranki, in če lahko podatke pridobi preko registra (skrajšana odločba), če gre za ukrepe v javnem interesu-takrat je potrebno izdati skrajšano odločbo-nujni ukrep-če obstaja možnost za ogroženost življenja, zdravja, nevarnost ljudi (npr. štrajki-stavka). Javni interes je tisto dobro, pravilno, ki ga organizira družbena skupnost, šteje kot pravilno. RS je sprejela plan izgradnje avtoceste-sprejel državni zbor (je družbena skupnost) in povedal, da je za Slovenijo to spremenljivo.

Odločba na predpisanem obrazcu.

13.POSTOPEK DO IZDAJE ODLOČBE

Predhodno vprašanje- Organ ga reši sam ali- Prekine postopek in prepusti reševanje pristojnemu organu

Ustna obravnava- Obvezna: stranke z nasprotujočimi interesi in priče, izvedenci, ogled- Potek ustne obravnave- Izostanek stranke

Dokazna sredstva- Kaj je dokaz?; Kaj se dokazuje? ; Česa ni treba dokazovati?- Dokazna sredstva: a) Listine (javna in zasebna listina ter potrdila)

b) Priče (sposobnost biti priča, dolžnost izpovedbe in kriva izpovedba je kaznivo dejanje)c) Izvedenci (sposobnost biti izvedenec in izločitev)d) Oglede) Izjava stranke-le izjemoma dokazno sredstvo

14.UPRAVNA ODLOČBA

Je konkretni upravni akt. Z njim organ odloči o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi (posameznika ali pravne osebe). Je rezultat uporabe materialnega predpisa v konkretnem primeru in je pravni, avtoritativen,enostranski, oblasten, posamični akt.

15.VRSTE UPRAVNIH ODLOČB

Poznamo:a) Pisne odločbe –v fizični in v elektronski oblikib) Ustne odločbe-izjemoma le če gre za nujne ukrepe v javnem interesuc) Pozitivna in negativna odločbad) Konstitutivna , deklaratorna odločbae) Delna odločba, dopolnilna odločba, začasna odločbaf) Dokončna/izvršljiva, pravnomočna odločba


16.SESTAVNI DELI ODLOČBE

Odločba je končni produkt upravne stvari, kreira pravico, korist, izražanje upravne stvari mnogih upravnih postopkov, je končanje pravice, prizadevanje, zavračanju akta oblastnega organa.

So: a) Uvod odločbe obsega: ime organa, ki odločbo izdaja (gre za uradno ime

organa, ki je pristojen za odločanje v konkretni upravni stvari); predpis o pristojnosti organa; ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca (ime, priimek ter prebivališče); na kratko označeno zadevo, za katero gre v postopku; navedbo, da je odločbo izdalo dvoje ali več organov.

b) Izrek (dispozitiv)-odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe. Z njim se odloči o predmetu postopka in o veh zahtevkih strank, o katerih ni bilo posebej odločeno med postopkom.Izrek mora biti kratek in določen, pa tudi popoln, jasen, natančen,..

c) Obrazložitev-iz obrazložitve posamezne odločbe je mogoče ugotoviti, kako je organ zaključil konkretno zadevo, ko je razvidna iz izreka. Zajema celotno procesno dogajanje v času ugotovitvenega postopka, ki rabi za pravilno uporabo materialnega predpisa in konkretno odločitev v konkretni zadevi

d) Pouk o pravnem poslu-stranki je treba sporočiti, kakšno pravno sredstvo lahko vloži zoper prejeto odločbo (pritožba ali upravni spor ali kakšen drug postopek pred sodiščem). Kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, je treba navesti: kam se stranka lahko pritoži-polni naslov organa, pri kom se lahko pritoži-polni naslov organa.

e) Podpis uradne osebef) Pečat organa

PRIMER ODLOČBE-PRILEPI

17.SKLEP

Je posebna vrsta v upravnem postopku izdanega posamičnega pravnega akta. S sklepom se odloča o: - Vprašanjih, ki se tičejo upravnega postopka (npr. sklep o združitvi stvari v

en postopek; sklep, s katerim se zavrže pritožbo kot prepozno)- Postranskih vprašanjih v zvezi z izvedbo postopka, pa se o njih ne odloča z

odločbo (npr. sklep o izločitvi uradne osebe)

Sklep se prizadetim osebam naznani praviloma ustno, pisno pa se mora izdati, če ima stranka zoper sklep pravico pritožbe.


18.DOKONČNOST, PRAVNOMOČNOST IN IZVRŠLJIVOST ODLOČBE

Pravna varnost zahteva nespremenljivost pravnega razmerja, ki izhaja iz izdane odločbe. Da bi se lahko dosegla takšna nespremenljivost, je treba dati odločbi, s katero je bilo ustvarjeno določeno pravno razmerje, takšno lastnost, ki izključuje možnost za njeno odpravo, razveljavitev ali spremembo. Temu sta namenjena instituta dokončnost in pravnomočnost odločbe.

Dokončnost odločbe je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati s pritožbo, ker je bilo o njenem zahtevku dokončno odločeno. V dokončno odločbo je mogoče poseči le z uporabo izredne pravne storitve ter upravnega spora. Z dokončnostjo postane odločba tudi izvršljiva. Kdaj postane odločba dokončna? – Če je pritožba dovoljena, stranka pa je ni uporabila ali pa jo je uporabila prepozno, postane odločba dokončna s potekom pritožbenega roka. Odločba o pritožbi postane dokončna z vročitvijo te odločbe stranki.

Pravnomočna odločba je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati v upravnem sporu, seveda pa tudi ne s pritožbo. Kdaj postane odločba pravnomočna? – če je upravni spor dovoljen, pa ni bil sprožen ali je bil sprožen prepozno, postane (dokončna) odločba pravnomočna s potekom roka za sprožitev upravnega spora. Če je upravni spor dovoljen in je bil sprožen pravočasno, tožnik pa v njem ni uspel, postane dokončna odločba pravnomočna z dnem, ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je bilo odločeno o njeni zakonitosti. V pravnomočno odločbo je mogoče poseči le z uporabo izredne pravne storitve. Pravni red ne more dati absolutne in trajne nespremenljivosti razmerjem, ki vsebujejo težjo nezakonitost ali nepravilnost.Izvršljivost odločbe je lastnost odločbe, ki zavezuje tistega, na katerega se nanaša, k izpolnitvi naložene obveznosti in ki hkrati dovoljuje, da se uporabi prisilno sredstvo zaradi izsiljenja izpolnitve. Odločbi daje pravni red lastnost izvršljivosti že pred njeno pravnomočnostjo – nastop izvršljivosti je praviloma povezan z nastopom njene dokončnosti.

19.PRAVNA SREDSTVA

Pravna sredstvo je z ustavo (pritožba) oziroma z zakonom (izredna pravna sredstva) določen institut, s katero se sproži postopek za presojo in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta (odločbe, sklep) z abstraktno pravno normo. Nezakonit konkretni upravni akt praviloma ne more obstajati, ker je v nasprotju s pravnim redom. Popraviti in uskladiti s pravnim redom ga je treba že zaradi javnega interesa, zlasti pa zaradi varstva pravic strank.

Pravna sredstva razvrščamo:a) Redna pravna sredstva: pritožba-so tista pravna sredstva s katerimi je

mogoče izpodbijati zakonitost konkretnega upravnega akta 1. stopnje, ko akt še ni postal dokončen v upravnem postopku.

b) Izredna pravna sredstva: obnova postopka, sprememba in odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava in razveljavitev dokončne


odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev odločbe in izrek odločbe za nično.

20.PRITOŽBA

Je ustavna pravica. Postopek s pritožbo se prične na pobudo tistega, ki ima pravico do pritožbe (stranka), uradoma pa ne. Predmet pritožbe je lahko samo odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku na prvi stopnji. V upravnem postopku ni treh stopenj, zato ni dovoljena pritožba zoper odločbo, ki je bila izdana na drugi stopnji.

Osebe upravičene do pritožbe so:a) Ne more se pritožiti kdorkoli, le tisti, na katerega se nanašab) Stranka v postopku (aktivna, pasivna ali stranski udeleženec)c) Vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi

(na primer oseba, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, pa ni vedela, da postopek poteka).

Vsebina in oblika pritožbe

Odločba, ki se izpodbija; organ, ki jo je izdal, številka odločbe in datum. Razložiti, zakaj se odločba izpodbija (razlogi za pritožbo). Ni treba navesti zahtevka stranke, to je predlog, kako naj pritožbeni organ reši stvar. Glede oblike veljajo enaka pravila kot za vloge na splošno (pisna ali ustna, dana na zapisnik).

Razlogi za pritožbo

S pritožbo je mogoče izpodbijati vse vidike nezakonitosti izdane odločbe, to je materialna nezakonitost, procesno nezakonitost ter nepopolno ali napačno ugotovljeno dejansko stanje.

Odločba se torej lahko izpodbija s pritožbo: a) Če je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen oziroma

sploh ni bil uporabljenb) Če je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno (in je bilo

zato materialno pravo napačno uporabljeno)c) Če so podane kršitve pravil upravnega postopka. Te so lahko nebistvene

(to so tiste, katerih kršitev ni mogla vplivati na pravilnost odločitve o stvari), bistvene kršitve pa so tiste, ki bi lahko vplivale na zakonitost izdane odločbe.

d) Bistvene kršitve se delijo na relativne ali absolutne, pri čemer so slednje tiste, za katere se vedno domneva, da je njihova kršitev vplivala na pravilno/zakonito odločitev (pri relativnih kršitev pa je to treba preizkusiti v vsakem primeru posebej). Absolutne bistvene kršitve ZUP našteva taksativno: če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ;če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena,…


Prvi učinek vložene pritožbe

a) Odločilni (suspenzivni) učinek: pravilo je , da se odločba prve stopnje ne more izvršiti, dokler teče rok za pritožbo (obstajajo izjeme: na primer v posebnih upravnih postopkih-odločba o odmeri davka).

b) Devolutivni učinek: odločanje o pritožbi se prevali na organa druge stopnje, ki vzame predmet v reševanje. Ta organ lahko pritožbo zavrže, zavrne ali pritožbi ugodi, s tem da odločbo v celoti ali deloma odpravi ali jo spremeni ali jo celo izreče za nično. Tudi to pravilo ima izjemoma:organ prve stopnje je upravičen sam rešiti pritožbo, ki mu je bila izročena, in sicer tako, da jo zavrže, če ni dovoljeno ali ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, ali pa tako, da izdano odločbo nadomesti z novo odločbo, če spozna, da je pritožba utemeljena in je treba stvar drugače rešiti.

Delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo

Preizkus ali je pritožba dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pravočasna. Nadomestitev odločbe, ki se s pritožbo spodbija z novo odločbo. Pošiljatelj pritožbe pritožbenemu organu (če ne nadomesti izpodbijanje odločbe z novo odločbo).

Odločanje pritožbenega organa- Kdo je instantni čaln?

Organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi: zoper odločbe UE (gradbeno dovoljenje)-stvarno pristojno ministrstvo za okolje in prostor; zoper odločb organa v sestavi ministrstva (npr. ARSO)-ministrstvo; zoper odločb občinske uprave-župan. Postopek v zvezi s pritožbo je sestavljen iz dveh delov: iz prehodnega postopka (preizkus, ali so izpolnjeni formalni pogoji-če niso pritožbo zavrže) in reševanja zadeve.DURS je samostojen davčni organ in je v sestavi Min. za finance, zato je potrebno pritožno vedno podati na Min. za finance.

Reševanje zadeve

Organ je pri reševanju vezan na pritožbo glede obsega izpodbijanja zadeve.

Organ lahko:a) Pritožbo zavrne (če je neutemeljena)b) Odločbo prve stopnje izreče za ničnoc) Spremeni odločbo prve stopnje, tako da odločbo odpravi in zadevo

drugače reši (v korist ali škodo pritožnika)-praviloma!d) Odločbo prve stopnje odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v

ponovni postopek-izjemoma!e) Odločbo prve stopnje odpravi in zadevo pošlje v rešitev pristojnemu

organuf) Odprava deluje retroaktivno : nazaj od dneva, s katerim je delovala

odločba, ki je odpravljena, zato se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale.


Pritožba se vedno poda na prvi stopnji, ki je odločbo izdal. Organ prve stopnje pregleda, če je pravočasna, če je zrela za obravnavo, če je razumljiva, popolna,.. V kolikor so izpopolnjene procesne stopnje mora pregledati ali lahko v celoti ugodi (mora izdati novo odločbo, staro uniči), če pa ne pa se posreduje naprej na drugo stopnjo (npr. min., župan). Druga stopnja mora odločiti profesionalno, časa imajo dva meseca.

21. IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

a) Odločbe, ki je postala dokončna ali celo pravnomočna v upravnem postopku, ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom (pritožbo), razveljavitev, odpravo ali spremembo takšne odločbe je mogoče doseči le z izrednim pravnim sredstvom.

b) Obnova postopkac) Sprememba in odprava dokončne odločbe v zvezi z upravnim sporomd) Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravicie) Izredna razveljavitev odločbef) Izrek odločbe za nično

22.OBNOVA POSTOPKA

V praksi je obnova postopka najpogostejša. Upravni postopek se ponovno izvede.

Dva temeljna pogoja za obnovo:a) Da je bil upravni postopek končan z dokončno (ali pravnomočno) odločbob) Da je podan razlog za obnovo postopka (obnovitveni razlogi): če se zve za

novo dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do drugačne odločbe; če se najde nov dokaz (npr. stranka ni vedela za pričo); če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče (o tem mora obstojati pravnomočna sodba kazenskega sodišča); če je pri izdaji odločbe sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena; če oseba, ki bi morala biti udeležena v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe, …

Začetek obnove postopka

Pobuda za začetek obnove: na predlog stranke; na predlog državnega tožilca ali državnega pravobranilca; po uradni dolžnosti (v pobudi mora biti verjetno izkazan obnovitveni razlog, biti mora pravočasna). Rok za obnovo postopka: veljata dva roka, subjektivni rok (1 mesec) in objektivni rok (3 leta).Odločanje o obnovi postopka

Organ, ki je pristojen za odločanje o obnovi: organ, ki je odločbo izdal (obnova je nedevolutivno pravno sredstvo). Predhodni postopek: preizkus ali predlog izpolnjuje formalne pogoje za meritorno odločanje (ali je predlog dovoljen; ali je popoln; ali je pravočasen, ali je predlog podala upravičena oseba, ali je okoliščina (obnovitveni razlog), na katero se opira predlog, verjetno izkazana.


Preizkus ali je okoliščina, ki se navaja kot razlog za obnovo, takšna, da bi lahko pripeljala do drugačne odločbe-gre za presojo kvalificiranosti te okoliščine: ali bi v predlogu navedena okoliščina, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh pripeljala do drugačne odločbe v zadevi. Če organ ugotovi , da ni kvalificirana, z odločbo zavrne predlog za obnovo.

Meritorno odločanje

Če organ ne zavrže oziroma ne zavrne predlog za obnovo postopka, izda sklep, da se obnova dovoljuje. V obnovi se prejšnji postopek obnovi. Sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je dovoljena obnova. Z meritorno odločbo v zadevi, ki je predmet obnove lahko organ:a) Pusti prejšnjo odločbo v veljavib) Nadomesti prejšnjo odločbo (to opravi ali razveljavi) z novo odločbo.

23. IZVRŠBA

Izvršba je pravni institut , ki omogoča prisilno realizacijo pravnega razmerja, ki je izraženo v dispozitivu konkretnega upravnega akta. Do takšne realizacije pride, kadar stranka, ki je dolžna ravnati po dispozitivu upravnega akta (zavezanec) prostovoljno ne ravna prav po njem. V številnih primerih do izvršbe sploh ne pride, ker stranka sama prostovoljno ravna po konkretnem upravnem aktu, ali pa je pravni učinek dosežen že s samo izdajo upravnega akta. Pri zavrnilnih upravnih aktih pa že po naravi stvari sploh ni treba ničesar realizirati. V primerih, ko so bile strankam priznane kakšne pravice, predpisi niti ne terjajo izvršitve upravnega akta (npr. pri gradbenem dovoljenju) Dolžni pa so posamezniki izpolniti obveznosti, ki so jim bile naložene s konkretnim upravnim aktom. Če jih ne izpolnijo prostovoljno, daj pravni red možnost, da se s posebnimi sredstvi prisilijo k izpolnitvi teh obveznosti v izvršilnem postopku.

Vrsta izvršbe:a) Glede na cilj izvršbe: izvršba v ožjem pomenu (cilj:izpolnitev obveznosti, o

kateri je že bilo odločeno z izvršljivim upravnim aktom), izvršba v zavarovanje (zavarovati bodočo izpolnitev obveznosti, o kateri je bilo sicer že odločeno, vendar izdani upravni akt še ni izvršljiv)

b) Glede na predmet izvršbe: izvršba na zavezančevem premoženju (se lahko opravi za izterjavo denarnih obveznosti ali izpolnitev nedenarnih obveznosti/storitev,dopustitev) in izvršba na zavezančevi osebi (z denarnimi kaznimi ali neposredno prisilitvijo se zavezanca prisili na izpolnitev obveznosti

c) Glede na organa, ki opravlja izvršbo:upravna in sodna izvršba

24.UPRAVNI SPOR

Da bi prišlo v upravnem postopku načelo zakonitosti in s tem načelo enakosti do polne veljave, mora obstajati še poseben zunanji nadzor nad delovanjem uprave, ki ga morajo opravljati od organov javne uprave organizacijsko ločeni


in neodvisni ter v zadevi neprizadeti in nepristranski organi, ki niso v nobenem hierarhičnem razmerju do stranke niti do organa javne uprave, ki je s svojim delovanjem segel v pravno varovani položaj posameznika (izdal konkretni upravni akt). Za nadzor je v našem pravnem sistemu zaupan neodvisnim sodnikom, ki so vezani zgolj na ustavo in zakon. Upravni spor ni izredno pravno sredstvo v okviru upravnega postopka, temveč sodni spor (sodni proces).

Upravni spor je (sodni) spor o zakonitosti dokončnih posamičnih upravnih aktov (upravnih odločb) in drugih v zakonu predvidenih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika pred pristojnim upravnim sodiščem, v zakonsko predpisanih primerih pa tudi pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije.Opredelitev upravnega spora po ZUS

Upravni akt, ki posega v pravni položaj tožnika:

a) Formalni kriteriji: akti, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil

b) Materialni kriteriji: akt, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe (akt, ki vsebuje meritorno odločitev, ne pa kat, ki pomeni procesno odločitev)

c) Dokončnost upravnega akta

Vrste upravnega spora glede na pooblastila sodišča (glede na možnost odločitve sodišča):

a) Spor o zakonitosti – ko sodišče presoja zakonitost dokončnih posamičnih upravnih aktov (če ugotovi, da je upravni akt nezakonit, ga odpravi), ne odloči pa meritorno o sami upravni zadevi

b) Spor polne jurisdikcije – ko sodišče, če ugotovi, da je upravni akt nezakonit, tega odpravi in samo meritorno odloči o zadevi.

V upravnem sporu odloča

1. Na prvi stopnji – Upravno sodišče-na sedežu v LJ in zunanjih oddelkih v CE, NG in MB.

2. Na drugi stopnji-Vrhovno sodišče RS

Po ZUS (9. Člen) odloča v upravnem sporu na prvi stopnji Upravno sodišče RS, razen v primerih, ko je z zakonom določeno drugače (npr. o zakonitostih aktov volilnih organov za volitve v DZ, DS in volitve predsednika države; sporih, ki se nanašajo na zakonitost kandidiranja,..

Stranke v upravnem sporu

a) Tožnik: posameznik ali pravna oseba, ki misli, da mu je bila kršena kakšna njegova pravica (stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akata); državni pravobranilec (izjemoma), če sodi, da je bil z


upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa-npr. če je upravni organ nekomu nezakonito priznal kakšno pravico

b) Toženec: tisti oblastveni subjekt, katerega organi so izdali izpodbijanje upravni akt, torej država, lokalna skupnost, nosilec javnega pooblastila-npr. javna agencija

c) Prizadeta oseba s položajem stranke, če tako določa zakon:tisti, ki bi mu bila odprava oz. sprememba dokončnega upravnega akta v neposredno škodo (npr. upravni akt, ki je bil izdan v postopku z nasprotujočimi si zahtevki dveh ali več strank).

Postopek v upravnih sporih

a) Podrejena uporaba Zakona o pravdnem postopkub) Posebnost: poudarjeno preiskovalno načelo in druge posebnosti (npr. v

postopku z izrednimi pravnimi sredstvi za pooblaščenca ni treba postaviti odvetnika)

Temeljni elementi postopka v upravnem sporu

a) Tožba : vezanost sodišča na tožbeni zahtevek; rok-tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta (državni pravobranilec lahko vloži tožbo, ko ni bil stranka v postopku za izdajo upravnega akta, v dveh mesecih od vročitve upravnega akta stranki); vsebina tožbe; vpliv tožbe na izvršitev upravnega akta: ne ovira izvršitev upravnega akta, lahko pa sodišče odloži izvršbo, če bi z izvršbo nastala nepopravljiva škoda.

b) Predhodni postopek po tožbi-formalni preizkus (ali je vložena v roku, ali je akt, ki se izpodbija upravni akt,…)

c) Postopek s tožbo: pošiljanje prepisa tožbe toženi stranki in prizadeti osebi;odgovor na tožbo

d) Odločanje o upravnem sporu: glavna obravnava (ko je spor dejansko stanje) in seja (ko so sporna zgolj pravna vprašanja in odločba.

Sodišče odloči o sporu sodbe, o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom, pa s sklepom, kolikor ni z zakonom drugače določeno. Sodišče sprejme sodbo ali sklep z večina glasov. Sodišče odloča po sistemu spora o zakonitosti ali po sistemu spora polne jurisidikcije.

Sodišče lahko s sodbo:

a) Tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt ter vrne zadevo organu, ki upravni akt izdal v ponovni postopek

b) Tožbo kot neutemeljeno zavrnec) Upravni akt odpravi in samo v okviru tožbenega zahtevka meritorno odloči

o stvari

Pravna sredstva v upravnem sporu so:

a) Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnjeb) Revizijac) Obnova postopka



Documents

Zup Zapiski