Zapiski MRD Blazic 1

METODE RAZISKOVALNEGA DELA 1zapiski predavanj prof. dr. Marjana Blažiča

Znanost – dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih dejanj - SSKJ

STATIČNI POGLED (sistematizacija, znanstveniki kot zbiralci odkritij) DINAMIČEN POGLED (aktivno, odkrivanje novih informacij)

Paradigma – pogled na svet, vzorec, primer

Koncept – zamisel

Značilnosti znanstvenega dela: empirizem ekonomičnost posploševanje

Teorija skupek povezanih konceptov, definicij, ki so predstavljene na sistematičen način z

določeno povezavo in namenom razlage in napovedi zbira izolirane empirične podatke v koherentno enoto povezuje dejstva, koncepte, zakone je vir novih hipotez, informacij in podatkov identificira kritična področja za kasnejše raziskave

TEORIJA EPIRIJA EVALVACIJA TEORIJA'

Kriteriji za vrednotenje teorije mora omogočati način za njeno preverjanje, potrditev ali zavrnitev mora biti kompatibilna v preprosti obliki

Metode empirične značilen zanje je postopek, ki kaže ne le zaključke, ampak tudi kako je prišlo do

zaključka omogočajo preverjanje ali ponovitev rezultata

Raziskovanje enotnost dveh postopkov

1. reševanje problema2. komunikacija, ki vključuje 4 različne komunikacijske vloge:

raziskovalce – znanstvenike opazovalce uporabnike raziskave opazovance

Faze preparacije:problemska situacijateorija problemovosvetlitev problemainkubacijarazsvetlitev (iluminacija)evalvacija (preverjanje)

Raziskava je sistematično, kritično in samokritično poizvedovanje s ciljem prispevati k napredku znanja


Cilji raziskovanja opisovanje razlaganje vrednotenje (evalvacija) napovedovanje

Taksonomija za kognitivno področje

Etičnost raziskovanja1. Spoštovanje osebnosti

a. spoštovanje lastništva podatkovb. spoštovanje zasebnostic. pridobiti je potrebno dovoljenjad. brez škode

2. Spoštovanje resnicea. poštenost pri zbiranju podatkov, beleženju, obdelavi, analizi, poročanju o

rezultatu3. Spoštovanje demokratičnih vrednot

Etična načela prosi in zagotovi si dovoljenja razlagaj in prepričuj vse, ki so neposredno vključeni bodi pripravljen na ugovore bodi sprejemljiv za popravke poročaj o napredku prevzemi odgovornost za varovanje zaupnosti in skrivnosti pridrži si pravico do objave svojega dela prilagodi poročilo različnim uporabnikom

Odgovornost sodelavci in "financerji" niso edini, ki jim je raziskovalec odgovoren raziskovalec je odgovoren tudi do raziskovalnega procesa in drugim raziskovalcem

ANALIZA SINTEZA

EVALVACIJA

UPORABA

RAZUMEVANJE

ZNANJE


Etičnost vsake raziskovalne stopnje načrtovanje iskanje literature načrtovanje zbiranja podatkov zbiranje podatkov analiza podatkov pisanje poročanje

Kdo so sodelavci ? raziskovalni tim prispevek članov tima (vedno kot skupinski prispevek) kako predstaviti pomembnost sodelovanja in dela v timu

Timsko raziskovanje (značilnosti tima, vodenje tima)

PREDNOSTI OVIRE- več idej - medsebojni odnosi- prepletanje znanja - več porabljenega časa- multidisciplinarnost - nemotiviranost članov (so bili izbrani)

Pomen poznavanja vrste raziskav pri razmišljanju o vrsti raziskav pri opredelitvi raziskav pri analizi rezultatov

Raziskave lahko razvrstimo glede na: vključene osebe institucije okoliščine vsebino čas poteka vrsto znanstvenih spoznanj vključene informacije metodologijo (paradigma, izhodišča raziskave)

Glede na merske postopke raziskave KVALITATIVNE KVANTITATIVNE


KVALITATIVNA RAZISKAVAje raziskava pri kateri sestavljajo osnovno izkustveno gradivo zbrano o raziskovalnem procesu besedni opisi ali pripovedi in v kateri je to gradivo tudi obdelano in analizirano na besedni način brez uporabe merskih postopkov, ki dajo števila in brez operacij med števili.

Značilnosti kvalitativnih raziskav zadostno število informacij (formalne, neformalne), podatki proces raziskovanja (načrtovanje procesa vnaprej, miselno delo) pristop do problema tehnike zbiranja podatkov obdelava – analiza podatkov

Proces ali stopnje kvalitativnih raziskav opredelitev problema pojasnitev teoretičnega okvira – predrazumevanje izbor enot raziskovanja in "vstop v polje ter definiranje vlog" zbiranje podatkov urejanje gradiva in kvalitativna analiza oblikovanje "teorije" ( ~ sklep) in pisanje poročila

definicija: algoritem je predpis s katerim pridemo do rezultata v končno mnogo korakih

1. stopnja: OPREDELITEV PROBLEMA

IZHODIŠČE: osebna refleksija (miselno spremljanje notranjih dejanj) osebni interes vključenost v določen kontekst1

možnost (ali imamo možnost priti zraven) ipd.

OPREDELITEV – provizorična, lahko se še dopolni, razen če raziskava ni naročena.

Raziskovalna vprašanjaPROBLEM se pogosto postavlja kot raziskovalno vprašanje, ki usmerja raziskavo.R.V. naj bodo:

možna jasna pomembna etična

Ponuditi moramo odgovore NE esejistični tip vprašanj!

odprta ( možnih je več odgovorov), dihotomična (da/ne), zaprta (določeni odgovori) usmerjena k opisu usmerjena k procesu

Upoštevanje omejitev:

1 kontekst: opis situacije, zbirka besed, npr. kulturni kontekst


časa sredstev znanja sodelavcev

2. stopnja: POJASNITEV TEORETIČNEGA OKVIRA (PREDRAZUMEVANJE) induktiven pristop: od posameznega problema, primera, skupine, dejavnosti

splošno nato teorijo odmislimo in se usmerimo v raziskovanje

IŠČEMO SKUPNO ZAKONITOST.

Študij literature iskanje virov (www.cobiss.si) in dokumentov (podjetja, internet[datum, ura, print],

arhivi) branje izpisovanje navajanje (povzemanje) xxxxxxx (Priimek, leto, stran n). citiranje (dobesedno – čimkrajše!) "xxxxxxxx."(Priimek, leto, stran n)

primer: … pri pregledu literature smo ugotovili, da Ivanjko (1999, str. 15) meni ….

BRANJE da idejo o pristopu, metodah, predstavitvi rezultatov, obdelavi podatkov.Spremljamo:

katere metode avtorji uporabljajo kako navajajo zaključke kako povezujemo ipd.

KRITIČN BRANJEOcenjevalno branje, presojanje besedila

ne zaupamo slepo iščemo tudi druge vire

AKTIVNO BRANJEProces iskanja in odkrivanja novega

novo povezujemo s starim znanjem iščemo informacije tudi drugje analiziranje, sintetiziranje,

vrednotenje

Priporočila glede literature UPORABIMO: novejše vire (tudi tuje) literaturo različnih avtorjev poročila različnih raziskav označimo vire! od teorije k praksi končamo z neposredno naslonitvijo na svoje empirično delo

http://www.cobiss.si/


Navajanje virov in literature med besedilom in v posebnem poglavju

KNJIGA(Možina, 1993, str. 281)(Možina in Tavčar, 1990, str. 15)(Kavčič in sod., 1992, str. 111)(Kavčič at al., 1992, str. 111)(Jurina, 1990a, str. 8)

povzemamo: (Ivanko, 1993)KNJIGA V POSEBNEM POGLAVJU

LITERATURA (razvrsti po abecedi!)

Miller, A. (1992). Gospodarske teme.Ljubljana: Fungus.

prispevki iz zbornika:Gričar, J. (1994). Informacijska tehnologija.V: Možina, S (ur.).Management. Radovljica: Didakta, str. 706-741.

članek iz revije:Špoljar, K. (1993). Novi pristopi.Podjetnik, 3, št. 1-2, str. 13-20.

poslovno poročilo družbe XY za leto 1993,Firma, Kraj, letnica

xxxxxx (Poslovno poročilo2, 1993, str. 15)xxxxxxx (Letopis, leto, str. nnn).

Priprava teoretičnega dela ni pregled (povzetek) prebranega! je primerjava, analiziranje, sintetiziranje, vrednotenje ipd.

KAŽE: razgledanost in poznavanje teme kritično razumevanje teorije priznanje drugih informira raziskovalce se navezuje na empirični del

3. stopnja: Izbor enot raziskovanja ter "vstop v raziskovalno polje in definiranje vlog"

Izbor enot raziskovanja enota (kaj je raziskovalna enota) število enot ( > 100 velik vzorec, < 100 majhen, študij primera) izbor enot (naključni vzorci)

2 uporabimo največ dve besedi !


Vstop v polje in definiranje vlog vzpostavljanje kontakta z institucijo, posameznikom(ki), področjem, … kako zagotoviti pripravljenost za sodelovanje kako zagotoviti izražanje kako … ?

VLOGE – anketar ima glavno vlogo

4. stopnja: ZBIRANJE PODATKOV

Metode empiričnega družboslovnega raziskovanja splošen način organiziranega raziskovanja nekega problema glede na raven spoznavanja raziskovalne stvarnosti:

o deskriptivna metoda (kakšno?, kolikšno ?)o eksplikativna metoda (zakaj?)o kavzalna metoda (vzročna – zanima nas vzrok)

deskriptivno – empirična metoda

Tehnike poseben postopek, ki se uporablja v določeni stopnji raziskave primer. tehnike zbiranja podatkov

Tehnike – delitev: spraševanje (tudi Sokratova metoda) [postavljamo jasna, kratka, konvergentna

vprašanja, da dobimo enoznačne odgovore] opazovanje izdelki in dokumenti

NEKATERE KVALITATIVNE TEHNIKE ZBIRANJA PODATKOV

Intervju standardizirani (npr. test CPP) nestandardizirani

o nedirektivni (ne vemo natančno ali je problem)o osredotočeni (globalna problematika + oseba)o polstrukturiranio globinski (poglobljen, interpersonalni)o intervjuanje elit (politična, gospodarska)o skupinski

Faze intervjuja uvodni del (predstavitev, stik, atmosfera) poizvedovalni del (pridobivanje informacij) zaključek (zahvala, dodatna vprašanja, ali je še kaj za dodati)

Strategije intervjuja rekurzivni model (nekdo se obrne na nekoga po pomoč) strategija lijaka (najprej široko, nato k bistvu; splošno posamezno) pripovedi, zgodbe (ne prekinajamo, pustimo da teče)


naslonitev na osebne dokumente ter na pisna poročila ali zapis, ki ga pripravi intervjuvanec

Osebne značilnosti in lastnosti intervjuista poštenost, moralnost zainteresiranost natančnost prilagodljivost temperament (umirjenost) izobraženost verbalne sposobnosti

Opazovanje (gledanje + mišljenje) Razvrščanje zaznav v sistem. daje bolj kakovostne podatke kategorije opazovanja niso vnaprej določene protokol opazovanja s pripombami o uspešnosti in neuspešnosti

Vloga opazovalca nesodelujoče opazovanje sodelujoče opazovanje ali opazovanje z udeležbo (prikrito ali javno)

Dejavnosti opazovalca: gleda, posluša, deluje interakcijskoVPRAŠANJA:

KDO je v skupini? KAJ se dogaja ? KJE je skupina ? KAKO se skupina srečuje ? KAKO je skupina indentificirana in povezana? KAKO deluje? ZAKAJ deluje ?

Pripomočki pri opazovanju anekdotski zapis delovni zapis terenski zapis sheme zvočni zapis video zapis fotografije in diapozitivi

Vrednotenje opazovanja z udeležbo možnost dostopa intenzivost opazovanja – čas opazovanja vrsta informacij in podatkov uporaba različnih pripomočkov usmerjenost opazovanja

PROBLEMI etičnost opazovanje spreminja pojav, ki se opazuje


emocionalna vključenost opazovalca težave pri beleženju impresionističnost (močan vtis, ki pokvari sliko)

Glavne stopnje pri opazovanju z udeležbo1. opredelitev problema 2. izbiranje področja opazovanja3. začetni kontekst4. opazovanje – vključitev različnih instrumentov5. izbiranje (selekcioniranje) informacij6. obdelava informacij7. vrednotenje8. zaključki

Uporabnost vpogled od "znotraj" "naravno" okolje neverbalna komunikacija medsebojni odnosi ipd.

TRIANGULACIJA kombinirana tehnika (opazovanje in intervju) podatki o isti situaciji iz treh različnih vidikov, perspektiv

npr. prodajalec, kupec, opazovalec (nevtralni) izhodišče: vsak vidi in razlaga isto dogajanje drugače (nasprotno) cilj:

o soočanje vidikovo poglobitev razumevanjao učinkovitejše delo

Vrste triangulacije podatkovna (vsaj 3 viri) raziskovalna (vsaj 3 razl. raziskave) teoretična (vsaj 3 razl. teorije) metodološka (vsaj 3 razl. metode)

Pisno zbiranje informacij posredne, nestrukturirane tehnike besedilo (esej) ? objektivnosti !!! vprašalnik (npr. anketa odprtega tipa)

Esej (spis ali besedilo) nestrukturirana, posredna oblika zbiranja podatkov

NAVODILO: pojasnimo kaj nas zanima in čemu prosimo, da respondenti o tem napišejo besedilo, prosto pripoved ali razmišljanje poudarek je na vsebini, pristnosti, odkritosti in resnicoljubnosti, ne pa na slogu ali

pisni in pravopisni ustreznosti zapisa


Uporaba eseja je vprašljiva, iščemo skupno zakonitost v zapisih.

Vprašalnik – poizvedujemo o ljudeh in stvareh.Tipi anketnih vprašanj:

odprtega tipa zaprtega tipa ! - primernejši

POSTAVLJANJE VPRAŠANJ najprej neodvisne spremenljivke nato odvisne spremenljivke

Vprašanja in odgovore vedno označimo, da jih lahko nato prenesemo v obliko primerno za računalniško obdelavo. Primer:

ustrezno

1. SPOLa. moškib. ženski

neustrezno

SPOL: moški ženski

1. Prvo vprašanje (pri zbiranju podatkov o osebah) naj bo vedno SPOL.2. Starost:

do 25 26 do 30 31 do 4546 in več

3. izobrazba4. delovna doba (npr do 5 let, 6 do 20, 21 do …)5. stan (poročen, samski)6. delovno mesto7. velikost delovne organizacije (mala [<= 50], srednja [>100], velika [>200] )

Trditev xxxxxxxxxxx: 1 2 3 4 5 kategorije so vedno v nadaljevanju trditve (ne pod trd.)

Odvisne spremenljivke ….

največje število kategorij naj bo 5.


Oblikovanje anketnih vprašanj jasnost vprašanj izogibamo se sugestivnim vprašanjem izogibamo se nesmiselnim vprašanjem stilizacija vprašanj in natančnost odgovorov izogibamo se presplošnim vprašanjem izogibamo se nedoločenim izrazom

Vrste anketnih vprašanj dihotomna (DA/NE) vprašanja z večstransko izbiro število izbranih odgovorov zagotovimo si strokovno presojo vprašalnika vprašalnik lahko preizkusimo pred dejansko uporabo načrtovanje vsebine vprašalnika

Dokumentje vsak snoven predmet, ki prinaša (posreduje) neko informacijo.

"Kaj je dokument, ki je relevanten za raziskavo, je odvisno od problema in namena raziskave, a v splošnem velja, da je bolje upoštevati več kot manj."


5. stopnja: UREJANJE GRADIVA IN KVALITATIVNA ANALIZA

Najprej uredimo podatke v frekvenčno distribucijo.

Urejanje gradiva če je potrebno najprej prepišemo ubesedimo (transkripcija) – slike, intervjuje urejanje

o kronološkoo sistematskoo tematsko

KVALITATIVNA ANALIZA1. Je proces odločanja o podatkih na osnovi njihovih sestavnih delov.2. NAMEN: odkriti značilne elemente, strukture, obrazce, pravilnosti, …3. vključuje: opis podatkov in njihovo analizo (razčlemba, klasifikacija, povezovanje)

Kvalitativna analiza kot krožni proces opisovanje klasificiranje povezovanje

Kvalitativna analiza je interaktivnaPODATKI

opis klasifikacija (razčlenitev na enote, pripišemo in definiramo pojme, oblikujemo

kategorije) povezovanje (pojmov, zakonitosti) TEORIJA (poročilo)

Spirala rezultatov in interpretacije rezultatov. Zakaj se je nekaj zgodilo ! RAZLOG.

Načela kvalitativne analize analizirati pomeni interpretirati ! ni enega samega, splošno veljavnega postopka analize ključno je stalno postavljanje vprašanj


6. stopnja: OBLIKOVANJE TEORIJE IN PISANJE POROČILA

TEORIJAskupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga (npr. teorija osebnosti).

nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah neke dejavnosti (npr. likovna teorija) SSKJ.

pri kvalitativnem raziskovanju moramo delo vedno končati s formuliranjem teorije. ni treba, da bi bila teorija zapleten sistem razlag in pojasnitev, zadovoljni smo lahko

že, če smo dobili kako pravilnost, obrazec, pojem itd. bolj kot univerzalne teorije potrebujemo konsenzualno vezane teorije, ki so dobre za

vsakdanjo rabo, čeprav sta njihova trajnosti in doseg skromna.

Posploševanje NI CILJ kvalitativnih raziskav! Edina posplošitev je, da ni nobene posplošitve.

Odvisno je tudi od: povezanosti s kontekstom vzorca sistematično zbranega gradiva.

Konsenzualna validacija s poročilom se morajo vsi strinjati (enakovredno sodelovanje raziskovalca in

praktikov). v poročilu morajo biti razvidna mnenja sodelujočih.

Poročilo naj vsebuje: izjave opise navedbe iz beležk (citate) navedbe intervjujev povzetke poročil o podatkih (mreže, tabele) razlagalne komentarje, ki spremljajo splošne opise


Oblika pisnega poročila

NASLOV (naslovna stran)

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE ( pol strani in pol strani angleški)

KAZALO (še ni oštevilčena stran)

UVOD (št. strani 1, je problematika, ki jo proučujem)

TEORETIČNI DEL ali TEORETIČNO IZHODIŠČE (pregled literature)

OPREDELITEV PROBLEMA in CILJ RAZISKAVE (ali raziskovalno vprašanje)

METODOLOGIJA RAZISKOVANJA (metoda, vključeni sodelujoči, tehnika, obdelava podatkov)

REZULTATI IN INTERPRETACIJA

SKLEP ali ZAKLJUČEK ( in predlogi)

LITERATURA

PRILOGE

IMRAD SHEMA


Pisna raziskovalna poročila

MONOGRAFIJA znanstveno, strokovno, magistrsko delo, doktorska disertacija, specialistično delo, …

ČLANKI IN SESTAVKI izvirni (IMRAD) znanstveni (do 30000 znakov = 1 avtorska pola ~ 16 tipkanih strani),

pregledno znanstveni, strokovni, poljudni

COBISS.SI (šifra raziskovalca)

Stil pisanja – strokovni znanstveni jezik nepristranski, neodvisen razumljiv vrednostno nevtralen strokovni izrazi (po potrebi razloženi, bolje pa slovenski) ne predolge pripovedi pogosto uporabljen trpnik ne uporabljamo ! (npr. "Rezultati kažejo …." pravilno:

"Avtor poroča o tem in tem (v 3. osebi) ALI Ugotovili smo xxx (1. oseba množine)) pregleden, koherenten, kratki povzetki

Pregledovanje struktura uvod navajanje literature sklicevanje med besedilom jasne in ustrezno označene tabele * primeren zaključek ustrezna oblika

* označevanje tabel: Tabela 2: Rezultati xxxx

sklicevanje v tekstu: bla bla bla (gl. tabelo 1) bla bla bla

Nekatere napake raziskovalcev kvalitativnih raziskav premalo časa vnaprejšnje ideje in pričakovanja vplivajo na raziskovalni proces povzemanje na osnovi ene tehnike, namesto da bi uporabili različne tehnike in različne

vire uporaba kvantitativnih tehnik in izrazov ostanejo na nivoju opisa rezultatov, ne oblikujejo pa teorije

Povezovanje paradigem Paradigma je splošno priznan, od obstoječega bistveno drugačen sistem, smer ali

vzorec znanstvenega razmišljanja, razumevanja in vrednotenja. kvalitativni in kvantitativni podatki naj bodo v nekem dinamičnem ravnotežju

(beseda = število)

Nekatere vrste pretežno kvalitativnih raziskav


akcijske študij primera interpretatitivne etnografske

AKCIJSKE raziskave namen je izboljšati prakso uvesti in ovrednotiti novosti (inovacije) izboljšanje razumevanja prakse s strani praktikov praktiki naj bi postali raziskovalci svojega dela praktiki naj bi več razmišljali o svoji praksi in jo poizkušali izboljšati ("postati

kritični")

Načela akcijskih raziskav izboljšanje prakse z neko intervencijo – akcijo aktivno vključevanje raziskovalcev in praktikov timska raziskava so-raziskovalcev praksa kot osnova za oblikovanje teorije stalno vrednotenje vseh sodelujočih

Dejavniki akcijskega raziskovanja Načrt (predvidi akcije) Ukrepanje (premišljene in nadzorovane akcije) Zbiranje podatkov (pogoj za refleksijo) Refleksija (na osnovi podatkov spoznavamo in vrednotimo)

Razgovor, debata med udeleženci (t. 1 in 4)Praksa v okolju (t. 2 in 3)

ŠTUDIJ PRIMERA

S študijem primera sistematično analiziramo in predstavimo posamičen primer.

Variante preučevanja (proučujemo): organizacijo skupino pojav problem, dejavnost (situacijska analiza – konkreten čas in kraj) posameznik

VRSTE PRIMERA en sam (singularna) več primerov (pluralna)

ZNAČILNOSTI: pluralizem zbiranja podatkov ( triangularna) multipla perspektiva (divergentni zaključki) celostno življenje spremembe v časovnem obdobju


STOPNJE: oblikovanje izhodiščne ideje izbira primera in zagotavljanje dostopa terensko delo – zbiranje podatkov urejanje in analiziranje izdelava poročila

INTERPRETATIVNE RAZISKAVE

IZHODIŠČE:Ljudje sprejemajo dogajanje "realnost" okoli sebe na podoben a ne na enak način sprejemanje stvarnosti se razlikuje od osebe do osebe.

CILJ:Spoznati različne vidike iste stvarnosti.

Vsi vključeni interpretirajo stvarnost.

Etnografske raziskaveanalitični opis v globino nekega okolja, "kulturne scene".

CILJ:Dobiti sliko celotne situacije.

Življenjska zgodovina (Life history)- biografije, avtobiografije, življenjske zgodbe, ..

NAMEN: refleksija posameznika glede obsega in/ali profesionalnega razvoja ugotoviti dobro prakso (profesionalno) ugotoviti določene slabosti

POTEK RAZISKAVE:izhodiščna idejaizbira osebezbiranje podatkovanalizapisanje poročila

Documents

Zapiski MRD Blazic 1