ZDRAVSTVENA NEGA OSREDOTOČENA NA OSEBO Z …

ZDRAVSTVENA NEGA OSREDOTOČENA NA

OSEBO Z DEMENCO

(Diplomsko delo)

Maribor, 2018 Tjaša Kitak

ZDRAVSTVENA NEGA OSREDOTOČENA NA

OSEBO Z DEMENCO

(Diplomsko delo)

Maribor, 2018 Tjaša Kitak

Mentor: viš. predav. Nataša Mlinar Reljić

Somentor: asist. Sergej Kmetec

ZAHVALA

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila mentorici viš. predav. Nataši Mlinar Reljić,

mag. zdr. soc. in somentorju asist. Sergeju Kmetecu, mag. zdr. nege za vso pomoč,

predano znanje, napotke in usmeritev pri pisanju diplomskega dela.

Rada bi se tudi zahvalila svoji družini, ki mi je omogočila študij, mi stala ob strani in

me vse skozi spodbujala.

Posebno bi se rada zahvalila fantu Roku in prijateljici Maši za razumevanje, podporo

in zaupanje, ki sta mi ga nudila v času študija.

»V nas so skrite moči. Če jih odkrijemo in uporabimo, bodo iz nas naredile vse, o

čemer smo kdaj sanjali ali si predstavljali, da lahko postanemo.«(neznan avtor)

I

ZDRAVSTVENA NEGA OSREDOTOČENA NA OSEBO Z

DEMENCO

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Število ljudi z demenco tako v svetu kot v Sloveniji strmo

narašča, zato je zelo pomembno, da zgodaj prepoznamo in odkrijemo prve znake

demence. Pri zdravstveni negi osredotočeni na osebo z demenco je pomembno, da si

medicinske sestre pridobijo potrebna znanja in veščine. Na osebo osredotočena

zdravstvena nega je holistični pristop, ki obravnava osebo kot individualno živo bitje

ter upošteva njene potrebe in vrednote in je mednarodno najbolj priznan pristop za

kakovostno obravnavo osebe z demenco.

Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo z

metodo opazovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo ocenjevalnega lista s 13

trditvami.

Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da negovalno osebje izvaja zdravstveno nego

osredotočeno na osebo z demenco. Ugotovili smo, da negovalno osebje pri svojem

delu uporablja pristop na osebo osredotočene zdravstvene nege.

Diskusija in zaključek: Pri zdravstveni negi osredotočeni na osebo z demenco je

pomembna holistična obravnava osebe z demenco. Za ta pristop je potrebno

kontinuirano izobraževanje medicinskih sester.

Ključne besede: dementna oseba, medicinska sestra, na osebo osredotočena

zdravstvena nega.

II

PERSON-CENTRED CARE FOR INDIVIDUALS WITH

DEMENTIA

ABSTRACT

Theoretical background: The number of people with dementia in Slovenia is

steadily rising, which is why it is very important, we recognize early and discover the

first signs of dementia. In nursing focused on person-centred care is important that

nurses acquire knowledge and skills. A person-centered care is a holistic approach

that treats a person as an individual living entity and takes into account its needs and

values and is internationally the most recognized approach to the quality treatment of

a person with dementia.

Methodology: In the final work we used the qualitative methodological design with

observing as a method. We collected the data using a 13-assists evaluation tool.

Results: In the study, we found that nursing staff provide person-centered nursing

care in people living with dementia. We also found that the nursing staff, uses a

person-centered health care approach in their work.

Conclusion: A person centered care in nursing person living with dementia is a

holistic approach. For this is necessary that nurses are constantly educated.

Keywords: demented person, nurse, person-centred nursing care

III

KAZALO VSEBINE

1 Uvod in opis problema ....................................................................................... 1

1.1 Demenca ........................................................................................................... 1

1.1.1 Vrste demence .......................................................................................... 3

1.1.2 Potek demence ......................................................................................... 4

1.2 Zdravstvena nega osredotočena na osebo z demenco ...................................... 6

1.3 Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi osredotočeni na osebo z

demenco. .................................................................................................................. 9

2 Namen in cilji zaključnega dela ...................................................................... 10

3 Raziskovalna vprašanja ................................................................................... 11

4 Raziskovalna metodologija .............................................................................. 12

4.1 Raziskovalne metode ..................................................................................... 12

4.2 Raziskovalno okolje ....................................................................................... 13

4.3 Raziskovalni vzorec ....................................................................................... 13

4.4 Etični vidik ..................................................................................................... 13

4.5 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................... 13

5 Rezultati ............................................................................................................ 14

6 Interpretacija in razprava ............................................................................... 20

7 Sklep .................................................................................................................. 23

Literatura .................................................................................................................. 24

Priloge.......................................................................................................................... 1

IV

KAZALO GRAFIKONOV

Graf 1: Mimika obraza ............................................................................................... 14

Graf 2: Fizični kontakt ............................................................................................... 15

Graf 3: Pristop s sprednje strani ................................................................................. 15

Graf 4: Položaj, nivo ob komunikaciji ....................................................................... 16

Graf 5: Miren pristop do starostnika .......................................................................... 16

Graf 6: Vprašati in se pogovarjati o občutkih ............................................................ 17

Graf 7: Med izvajanjem aktivnosti se s starostnikom pogovarjate ............................ 17

Graf 8: Pojasniti ali razložiti aktivnost....................................................................... 18

Graf 9: Vključiti starostnika v aktivnost .................................................................... 18

Graf 10: Življenje stanovalca, njegovi spomini ......................................................... 19

Graf 11: Poskrbeti za udobje stanovalca .................................................................... 19

1

1 Uvod in opis problema

Demenca se začne počasi kazati z zgodnjo pozabljivostjo, na primer: ključi ostanejo

nekje pozabljeni, štedilnik ostane prižgan, bistvo pogovora se izgubi. Pridejo dnevi,

ko niso izraženi znaki pozabljivosti, nato pridejo dnevi, ko je naenkrat svet drugačen,

pojavijo se obtožbe, časovna neorientiranost, spremeni se ritem med dnevom in

nočjo. Nato znova pridejo dnevi, ko svojci, medicinske sestre in drugi ne opazijo

sprememb. Spremembe se kasneje stopnjujejo do te mere, da oseba z demenco ne

prepozna več znanih ljudi, preteklost pa lahko postane sedanjost (Hülsen, 2010).

V letu 2015 je na svetu živelo približno 47 milijonov oseb z demenco, od tega jih je

v Evropi živelo okoli 10 milijonov (Alzheimer's Disease International, 2015).

Statistični podatki iz leta 2013 pravijo, da je v Sloveniji živelo približno 32,035 oseb

z demenco (Alzheimer Europe Office, 2013). World Health Organization [WHO]

napoveduje, da bo do leta 2030 živelo približno 75 milijonov oseb z demenco ter do

leta 2050 približno 132 milijonov na svetovni ravni (WHO, 2017).

1.1 Demenca

Beseda demenca izhaja iz latinske besede demens (de – iz, mens – pamet), kar

pomeni, da je oseba z demenco pojmovana kot oseba brez pameti, oseba, ki je ob

pamet (Mali, et al., 2011). Takšno mnenje je še danes prisotno med ljudmi, kljub

temu da je demenca poznana že dve tisočletji (Kogoj, 2007). Demenca je sindrom, ki

poteka v kronični obliki, kjer gre za motnjo več kortikalnih funkcij, ki vključujejo

motnjo v razmišljanju, spominu, orientaciji, v razumevanju učnih sposobnosti ter

govornega izražanja in presojo (Kogoj & Ličina, 2013). Osebe z demenco imajo

motnje v spoznavnih sposobnostih. Te motnje lahko razdelimo v:

Motnja spomina, ki formira spomin in priklic informacij iz spomina, kar se

kaže kot nesposobnost pacienta, da se nauči nekaj novega ali da ponovi že

pridobljeno znanje;

Motnja govora (afazija) se kaže, ko oseba ni v stanju povedati, kar želi;

Prizadetost izvajanja določenih motoričnih aktivnosti (apraksija), čeprav je

motorična funkcija ohranjena (nezmožnost izvajanja hotenih gibov, opravil,

na primer oblačenja, umivanja);

2

Nezmožnost prepoznavanja in poimenovanja predmetov (agnozija), čeprav

ima ohranjene senzorne funkcije, na primer vid;

Motnje se kažejo v izvršitvi načrtovanja, organiziranja in abstraktnega

mišljenja (Petkovič, 2014).

Vedenjske in psihične spremembe pogosto predstavljajo večje težave kot sam upad

kognitivnih funkcij. Možnih opisov vedenjskih in psihičnih sprememb ter njihovih

razvrstitev je več in so naslednje:

Vedenjski simptomi (običajno določeni s pomočjo opazovanja) so: nasilno

obnašanje, kričanje, preklinjanje, vznemirjenost, nemir, jokanje, tavanje,

socialno neustrezno vedenje, spolno dezinhibirano vedenje, zbiranje zalog,

ponavljajoča vprašanja, spremljanje svojcev. Tem lahko dodamo še motnje

hranjenja, vsiljivost in odklonilno vedenje.

Psihični simptomi (običajno opredeljeni po pogovoru z bolnikom ali svojci)

so: apatija, nespečnost, tesnoba, depresija, blodnje, napačno prepoznavanje in

halucinacije (Kogoj, 2011).

Posledice zgoraj naštetih simptomov so različne, običajno pa poslabšajo kvaliteto

življenja pacienta in svojcev, povečajo stroške oskrbe, dodatno poslabšajo

sposobnosti pacienta, prispevajo k zgodnejši namestitvi v zavod in povečujejo stres

svojcev in zaposlenih v zavodih (Kogoj, 2011).

Demenca je težka življenjska preizkušnja za vse vpletene, ne samo za osebo z

demenco, ampak tudi za svojce, prijatelje, sosede in medicinske sestre. Predstavlja

resno oviro pri medsebojnem razumevanju med ljudmi (Horvat, 2009). O njej se

danes že veliko govori, saj povzroči hude spremembe v obnašanju starostnika.

Negovanje osebe z demenco je za svojce in medicinske sestre težka naloga.

Napredujoča motnja v možganih osebam z demenco povzroča težave v starosti,

zaradi tega težko obdržijo jasne misli in se nečesa spomnijo. Težave se pojavijo tudi

pri navezovanju stikov z drugimi in le s težavo ustrezno poskrbijo zase. Demenca je

seštevek večjih razpoloženjskih nihanj, ki lahko v trenutku spremenijo človekovo

vedenje in osebnost (Gašparovič, 2009).

3

1.1.1 Vrste demence

Glede na vzrok delimo demence na primarne in sekundarne. Pri primarnih demencah

postanejo možgani neposredno prizadeti. Pri tem nastanejo ireverzibilni oziroma

neozdravljivi bolezenski procesi.

Primarne oblike demence se delijo v:

50 % degenerativne oblike demence (Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova

bolezen, Pickova bolezen, Huntigtonova horea, spinocerebralna degeneracija,

sindrom frontalnega režnja);

20 % vaskularne oblike demence, med katere spadajo vaskulitisi,

mikroangiopatija – Binswangerjeva bolezen, levkoencefalopatija, krvavitve,

hiperperfuzija;

15 % mešane oblike demence, v višji starosti so pogosto mešane oblike

degenerativne in vaskularne demence (Hülsen, 2010).

Sekundarne oblike demence so posledice drugih bolezni, kot na primer presnovne

bolezni, endokrine motnje, bolezni kardiovaskularnega sistema, obolenja pljuč,

pomanjkanje vitaminov, motnje v metabolizmu, depresija in druge. Sekundarne

demence predstavljajo 15 % vseh demenc (Hülsen, 2010).

Poznanih je več oblik demence, kot na primer:

Alzheimerjeva demenca [AD];

Demenca z Lewyjevimi telesci [DLT];

Vaskularna demenca [VD];

Frontotemporalna demenca [FTD];

Kombinacije demence (AD z DLT ali AD z VD in DLT ali v manjši obliki

VD z DLT);

Obolenja, ki povzročajo demenco, kot je Parkinsonova bolezen, Creutzfeldt-

Jakobova bolezen [CJB] in hidrocefalus (Alzheimer’s Association, 2017).

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Več kot 60 % vseh oseb z

demenco ima Alzheimerjevo bolezen (Hülsen, 2010). Druga najpogostejša demenca

je demenca z Lewyjevimi telesci, prisotna je pri 20 % pacientov z demenco. Je

klinični sindrom, za katerega so značilni predvsem napredujoča demenca, psihični

4

simptomi (vidne halucinacije, blodnje, razpoloženjska nihanja) in parkinsonizem

(Žmuc Veranič, 2011). Sledi ji vaskularna demenca, ki je vzrok za 15 % vseh

primerov, in kot že samo ime pove, je posledica infarktov v možganih zaradi

vaskularnih bolezni. Infarkti so po navadi majhni, se v svojem učinku komulirajo

(Kogoj, 2011). Zadnja izmed pogostejših demenc je frontotemporalna demenca ali

Pickova demenca. Pri tej demenci gre za propadanje čelnega in senčnega režnja,

simptomi se pokažejo približno 10 let prej kot pri Alzheimerjevi bolezni in

predstavljajo 5-7 % vseh demenc (Spominčica – Alzheimer Slovenija, 2018a).

1.1.2 Potek demence

Potek demence je pogosto odvisen od vrste bolezni. Začetni znaki so velikokrat

spregledani in prikriti, zato je zelo pomembno, da smo pozorni na vsako spremembo.

Pomembno je, da osebo z demenco obravnava interdisciplinarni tim, kar zagotavlja

diagnostiko, zdravljenje, zdravstveno nego in oskrbo za ohranjanje samostojnosti pri

vsakodnevnih opravilih, načrtovanje življenjskega sloga, svetovanje in pomoč tako

osebi z demenco kot tudi njihovim svojcem (Gregorčič Kramberger & Pirtošek,

2010).

V vseh stadijih demence je zelo pomembno, kakšen odnos vzpostavijo medicinske

sestre z osebo obolelo z demenco. Če so te prezahtevne do njih, se pogosto zgodi, da

pacienti postanejo jezni, potlačeni ali depresivni. Obstaja veliko oblik, metod in

terapevtskih načinov, kako ravnati z osebo obolelo z demenco (Gamse, 2009).

Začetne spremembe pri osebah z razvijajočo se demenco se lahko pokažejo z izgubo

volje do dela ali drugih dejavnosti, ki so bile prej zanje zanimive. Ne kažejo več

toliko zanimanja za dogajanja v okolici ali za družabna srečanja. Prej zadržani ali

resni lahko zdaj postanejo šegavi z oslabljenim občutkom za oliko, oblačenje ali

osebno higieno (Spominčica – Alzheimer Slovenija, 2018b).

Prva simptoma, ki se pojavita pri različnih tipih demenc, sta težava s spominom in

mišljenjem. Oseba z demenco se lahko dobro spominja dogodkov, ki so se zgodili na

primer v otroštvu, ne more pa se spomniti dogodkov, ki so se zgodili pred kratkim.

Demenca se pogosto začne neopazno. Celo svojci pogosto ne vedo natančno

povedati, kdaj so se pojavili prvi simptomi. Včasih se izrazite težave oziroma

simptomatika pokaže šele ob spremembi okolja (Graham & Warner, 2013).

5

Demenca lahko napreduje različno hitro. Njen potek običajno delimo na več faz.

Zgodnja faza demence

Pogosto ostane neopažena. Kadar osebi z demenco pomagamo obuditi spomine na

pretekle dogodke, se pogosto spomni posameznih dogodkov, katerih pomena ne

prepozna ali pa jih pripiše procesu staranja in pozabljivosti. V tej fazi bolezni lahko

oseba z demenco postane pozabljiva, posebno za dogodke, ki so se zgodili pred

kratkim, občutek za čas se izgubi, je brez volje, upade ji koncentracija in motivacija,

zaradi nihanja v razpoloženju se lahko pojavi depresivno razpoloženje in

razdražljivost, se zapre vase. Pojavijo se lahko tudi težave z govorom, odločanjem,

sprejemanjem odgovornosti (Graham & Warner, 2013).

Vmesna faza demence

V vmesni fazi demence je že jasno, da je oseba obolela za demenco, bolezen pa še

omogoča samostojno življenje in funkcioniranje. V tej fazi se pogosto spremeni

vedenje, običajno zaradi nemoči in zavedanja sprememb. Spremembe postanejo

očitne tudi svojcem in okolici. Oseba z demenco lahko v tej fazi pozablja imena

svojcev in prijateljev ter dogodkov, ki so se zgodili pred kratkim. Zato ponavljajo

ista vprašanja, lahko postanejo begavi, se celo izgubijo, ne znajo ločiti, kdaj je dan in

kdaj noč, zato tudi ponoči ne morejo spati. Pojavijo se težave z razumevanjem

povedanega in motnje v govoru, tako pri izbiri besed kot pri izgovorjavi. Oseba sama

ne zmore več gospodinjskih opravil, na primer kuhanja in pospravljanja. Včasih

pozabijo, kam odložijo kakšno stvar, nato pa krivijo druge, da so jih vzeli, pri tem

lahko postane celo agresivna in nanašalna. Taka oseba potrebuje pomoč pri osebni

higieni in urejanju, večkrat na dan jo je potrebno spomniti na telesne potrebe

(Graham & Warner, 2013).

Pozna faza demence

V tej fazi osebi z demenco hudo peša spomin, zato postane popolnoma odvisna od

drugih. Težko se sporazumeva z drugimi in redko kdaj, ali pa nikoli, ne prepozna

svojih svojcev. Dogajanja okoli sebe ne prepozna več, pri hranjenju potrebuje

6

pomoč, pojavi se inkontinenca in težka hoja. Ta faza lahko traja mesece ali leta,

odvisno, kakšno je fizično stanje osebe in kakovost oskrbe (Graham & Warner

2013).

Zaključna faza demence

Brus Hladen & Šlebinger (2011) ugotavljata, da v zadnji, zaključni fazi, oseba z

demenco ne prepozna več same sebe in svojih svojcev. Prespi skoraj celi dan,

postane inkontinentna, pojavijo se težave pri požiranju. Pojavi se vsestranska

ranljivost in potreba po celostni oskrbi. V tej fazi se oseba z demenco ni sposobna

sporazumevati ali se gibati, zato potrebuje celostno oskrbo v vseh življenjskih

aktivnostih. Do kakšne mere je v tej fazi zmožna dojeti in razumeti, kaj se dogaja

okoli nje, še ne vemo (Graham & Warner, 2013).

1.2 Zdravstvena nega osredotočena na osebo z demenco

Na osebo osredotočena zdravstvena nega je holistični pristop, ki obravnava osebo kot

individualno živo bitje, ki upošteva njene potrebe in vrednote (McCormack &

McCance, 2010). Ta obravnava je mednarodno najbolj priznan pristop za kakovostno

obravnavo osebe z demenco. Pri tem se obravnava osebo celostno, glede na fizične,

psihične, duhovne in socialne potrebe ter prilagaja zdravstveno obravnavo glede na

trenutne potrebe, ki jih ima oseba z demenco ter vključi svojce (Kontos & Naglie,

2007; Bolster & Manias, 2010; McCormack & McCance, 2010).

Na osebo osredotočena zdravstvena nega pomaga zagotoviti osebam z demenco, da

se lahko vključijo v aktivnosti, ki jih veselijo. To je lahko učinkovit način

zmanjševanja in obvladovanja vedenjskih in psiholoških simptomov demence.

Ključne točke na osebo osredotočene zdravstvene nege so:

Obravnava osebe z demenco z dostojanstvom in spoštovanjem;

Razumevanje njihove zgodovine, načina življenja, kulture in želja, vključno z

njihovo nezmožnostjo, hobijem in interesi;

Videti situacijo z vidika osebe z demenco – empatičnost osebja;

Zagotavljanje možnosti za osebo, da ima pogovore in odnose z drugimi

ljudmi;

7

Zagotoviti, da ima oseba možnost, da preizkusi nove stvari, ali sodeluje pri

dejavnostih, v katerih uživa (Alzheimer's Society, 2018).

V središču obravnave je pristop, usmerjen na osebo z demenco, ki vključuje

empatijo, poslušanje, brezpogojno pozitivno razmerje, skladnost v avtentičnosti. Gre

za prepoznavanje sebe in drugih v enakem obsegu, sodelovanje strokovnega znanja

med medicinsko sestro ter osebo z demenco. Na osebo osredotočena zdravstvena

nega se ne nanaša na to, kaj delamo, temveč na to, kako smo »z drugimi« v trenutkih,

ki jih delimo z njimi, v katerem koli kontekstu in kako dobro jih poznamo

(Alzheimers WA, 2018). Družino, medicinske sestre in osebo z demenco (kjer je to

mogoče) je vedno treba vključiti v razvoj načrta na osebo osredotočene zdravstvene

nege, ki temelji na osebni skrbi. Njihovo znanje in razumevanje osebe z demenco je

izjemno pomembno, da se zagotovi, da je načrt oskrbe zanje pravilen (Alzheimer's

Society, 2018).

Kogan, et al. (2016) so izvedli obsežen pregled literature za opredelitve na osebo

osredotočene zdravstvene nege. Identificirali so 15 opredelitev in poudarili 6

najpomembnejših področij:

Celovita ali na osebo usmerjena oskrba;

Spoštovanje in vrednost;

Izbira;

Dostojanstvo;

Samoodločanje;

Smiselno življenje (Kogan, et al., 2016).

Zgodnje raziskave na področju zdravstvene nege osredotočene na osebo so pokazale

merljive rezultate. Epp (2003) je poudaril več študij, ki so pokazale pozitivne

rezultate pri izvajanju praks, usmerjenih na zdravstveno nego osredotočeno na osebo,

vključno z izboljšano kakovostjo življenja, manjšo vznemirjenostjo, izboljšanimi

vzorci spanja in vzdrževanjem samozavesti. Na splošno so raziskave pri uporabi

načel, usmerjenih na zdravstveno nego osredotočeno na osebo in načela o spremembi

8

kulture, pokazale, kako lahko izboljšajo življenje oseb obolelih z demenco in

izboljšajo delovne pogoje za medicinske sestre (Koren, 2010). Relativno enostavni

posegi so prinesli izmerljive rezultate, na primer ohranjanje toplih kopalnic omogoča

bolj prijetne izkušnje za stanovalce, zmanjšanje stresa medicinskih sester in

prihranek časa (Koren, 2010). Na osebo osredotočena zdravstvena nega poskuša

zmanjšati občutek stigme in predpostavke. Pristop, usmerjen v osebo, poudarja, kako

lahko spremenimo naše dojemanje osebe, ki je obolela z demenco in s tem naše

razumevanje ter pristop. Te spremembe so posledica nadaljnjih izboljšav in

sprememb trenutnih praks v zdravstveni negi in kulture na delovnem mestu, ki

temeljijo na starih ter odvečnih paradigmah (Alzheimers WA, 2018).

Na slab zdravstveni izid in posledično slabšo kakovost življenja oseb z demenco

vplivajo predvsem:

Neprimerno fizično okolje, ki ne ponuja varnega prostora ter prostora za

prosto gibanje oseb z demenco (Nolan, 2007; Heath, et al., 2010; Royal

College of Psychiatrists, 2011);

Neučinkovita organizacija in odnos osebja do osebe z demenco (National

Audit Office, 2010; Webster, 2011) ter premalo znanja in označevanje teh

oseb kot »težavni pacienti« (Cowdell, 2010);

Stigmatizacija in negativni odnos medicinskih sester do oseb z demenco ter

njihovo mnenje, da zahtevajo preveč njihovega časa za oskrbo in preveč

motijo njihovo rutinsko delo (Moyle, et al., 2011);

Nezadostno in neustrezno znanje iz zdravstvene nege in oskrbe dementne

osebe (Thompson & Heath, 2011) z nespoštovanjem njihovega dostojanstva

ter osebnosti (Care Quality Commission, 2011).

S celostno obravnavo, pri kateri upoštevamo osebne značilnosti osebe z demenco in

dejavnike okolja, lahko omogočimo, da čim dlje ohrani svojo identiteto. To je še

posebej pomembno v domovih za ostarele, kjer se tudi zdrav človek kaj hitro izgubi

v množici, če medicinske sestre ne upoštevajo njegovih posebnosti in osebnih potreb.

Ta obravnava se opira na strokovna spoznanja in že preizkušene koncepte socialnega

dela. Upošteva tudi, da zmanjšana posameznikova sposobnost v veliki meri izhaja iz

9

neustreznega odnosa okolja, ki praviloma upošteva le tiste ljudi, ki so »brez napak«

in samostojno funkcionirajo (Miloševič-Arnold, 2006).

1.3 Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi osredotočeni na

osebo z demenco

Pri zdravstveni negi osredotočeni na osebo z demenco mora medicinska sestra imeti

znanje in spretnosti o poteku demence (Hare, et al., 2008; Moyle, et al., 2008),

učinkoviti komunikaciji (Moyle, et al., 2008), prehrani, hidraciji, ustrezni pomoči pri

prehranjevanju in pitju (Alzheimer’s Society, 2009; Thompson & Heath, 2011)

vzpodbujanju socialne interakcije ter vključevanju osebe z demenco in njihovih

svojcev v odločevanje (Alzheimer’s Society, 2009). Študije (Nilsson, et al., 2012;

Hanson, 2014; Dewing & Dijk, 2014) kažejo, da na nekakovostno obravnavo osebo z

demenco vpliva negativni odnos medicinskih sester do njih in pomanjkanje znanja. Z

nepravilno in neustrezno zdravstveno nego se slabša kakovost življenja osebe z

demenco in prihaja do socialne izolacije, podhranjenosti, dehidracije ter stresne

obremenitve. Zato je pomembno, da si medicinske sestre pridobijo znanje in veščine

iz zdravstvene nege osredotočene na osebo z demenco ter uporabljajo učinkovite

tehnike komunikacije (Habjanič, 2013).

10

2 Namen in cilji zaključnega dela

Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali medicinske sestre uporabljajo pristop na

osebo osredotočene zdravstvene nege pri osebi z demenco.

V zaključnem delu smo si postavili naslednje cilje:

Pregledati znanstveno in strokovno literaturo z raziskovalno tematiko;

Predstaviti demenco in vrste demence ter njen potek;

Opisati zdravstveno nego in vlogo medicinske sestre na osebo z demenco

osredotočene zdravstvene nege;

Prikazati trenutne rezultate na osebo osredotočene zdravstvene nege pri osebi

z demenco z vidika medicinskih sester;

Raziskati morebitne ovire pri nudenju osredotočene zdravstvene nege pri

osebi z demenco s strani medicinskih sester.

11

3 Raziskovalna vprašanja

V raziskavi smo si zastavili naslednje vprašanje:

RV: Ali negovalno osebje pri obravnavi osebe z demenco uporablja pristop na osebo

osredotočene zdravstvene nege?

12

4 Raziskovalna metodologija

V nadaljevanju je predstavljena metodologija raziskovanja, ki je uporabljena v

zaključnem delu.

4.1 Raziskovalne metode

Za izdelavo zaključnega dela smo naredili pregled razpoložljive strokovne literature

v slovenskem ter angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah: Google, Cobiss,

UM:NIK, PubMed, CHINAL in Web of Science. Pri tem smo uporabili ključne

besede v slovenskem jeziku: »dementna oseba«, »medicinska sestra«, »na osebo

osredotočena zdravstvena nega«, ter ključne besede v angleškem jeziku: »demented

person«, »nurse«, »person-centred nursing care«. Kot vključitvene kriterije smo

upoštevali: literatura objavljena med leti 2008-2018, polno dostopni viri v

slovenskem in angleškem jeziku, ki se nanašajo na obravnavano tematiko raziskave.

V raziskavi zaključnega dela smo uporabili opazovalno metodo dela. S to metodo

raziskovalec neposredno izvaja opazovanje v domačem okolju udeleženca, pri tem pa

ne vpliva na njegovo obnašanje. V tej raziskavi zbiramo podatke, da bi prikazali ali

potrdili vpliv med posameznimi spremenljivkami (Carlson & Morrison, 2009). Zanjo

je značilno opazovanje skozi udeležbo, da ne bi opazovani spremenili njihovo

vedenje v raziskovani situaciji, prav zato je tak pristop primeren za raziskovanje

našega problema. Za zbiranje podatkov smo uporabili ocenjevalni list s 13 trditvami,

ki so vrednotene v treh sklopih, in sicer: medicinska sestra izvaja dejavnost vedno,

pogosto izvaja ali pa je ne izvaja. Ocenjevalni list smo delno povzeli in priredili po

CARES Observational Tool (Health Care Interactive, 2018). Namen ocenjevalnega

lista je ugotoviti, kakšen je pristop medicinske sestre k zdravstveni negi pri osebah z

demenco. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Office Excel

2016 in jih predstavili z grafikoni.

13

4.2 Raziskovalno okolje

Raziskavo smo izvedli v enem izmed domov starejših občanov v podravski statistični

regiji, ki zagotavlja zdravstveno nego in oskrbo starejšim osebam z demenco.

4.3 Raziskovalni vzorec

Dovoljenje za opravljanje raziskave smo pridobili s soglasjem vodstva doma

starejših občanov. Raziskovalni vzorec je bil namenski. V raziskavo so bili vključeni

zaposleni člani tima zdravstvene nege in oskrbe doma za starejše, in sicer tehniki

zdravstvene nege in bolničarji. Vzorec je zajemal 8 bolničarjev in 4 tehnike

zdravstvene nege.

4.4 Etični vidik

Pri izvajanju raziskave smo dosledno upoštevali etična načela Kodeksa etike v

zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, Helsinško deklaracijo (WHO, 2001) ter določila

Oviedske konvencije (Council of Europe, 1997). Pred izvedbo raziskave smo

pridobili pisno soglasje vodstva ustanove za izvedbo raziskave.

4.5 Predpostavke in omejitve raziskave

Omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so ti podatki pridobljeni na omejenem

vzorcu samo v enem izmed domov starejših občanov v podravski statistični regiji,

zato podatkov ne moremo posploševati.

14

5 Rezultati

Raziskava je potekala v mesecu maju 2018 s pomočjo ocenjevalnega lista CARES

Observational Tool (Health Care Interactive, 2018), na katerem je bilo 13 vprašanj,

ki so bila vrednotena v treh sklopih, in sicer: medicinska sestra izvaja dejavnost

vedno, pogosto izvaja ali pa je ne izvaja. V raziskavi je sodelovalo 12 oseb (100 %),

od tega je bilo 66 % (n = 8) bolničarjev in 34 % (n = 4) tehnikov zdravstvene nege

[ZN]. Vse osebe so bile ženskega spola. Zbrane podatke, ki se nanašajo na

raziskovalno vprašanje, smo prikazali s pomočjo grafov.

Ugotovili smo, da vse opazovane osebe (n = 12) skozi cel dan pozdravljajo osebe z

demenco.

Prav tako vse opazovane osebe (n = 12) vedno pokličejo osebo z demenco po imenu.

Graf 1: Mimika obraza

V Grafu 1 smo prikazali, ali opazovani uporabljajo mimiko obraza v smislu

nasmeha, očesnega kontakta. Izkazalo se je, da 62 % (n = 5) bolničarjev uporablja

mimiko obraza vedno in 38 % (n = 3) pogosto, 75 % (n = 3) tehnikov ZN jo

uporabljajo vedno in le 25 % (n = 1) tehnikov ZN jo uporablja pogosto.

0

1

2

3

4

5

6

Vedno izvajajo Pogosto izvajajo Nikoli ne izvajajo

Bolničarji Tehniki ZN

15

Graf 2: Fizični kontakt

V grafu 2 smo prikazali, ali opazovane osebe uporabljajo fizični kontakt ob

pogovoru, delu z osebo z demenco. Kar 88 % (n = 7) bolničarjev uporablja fizični

kontakt vedno in 12 % (n = 1) pogosto, prav tako tudi kar 75 % (n = 3) tehnikov ZN

izvajajo fizični kontakt vedno in le 25 % (n = 1) tehnikov ZN izvaja fizični kontakt

pogosto.

Graf 3: Pristop s sprednje strani

Pri naslednjem opazovalnem vzorcu se je izkazalo, da vse opazovane osebe

uporabljajo pristop s sprednje strani.

0

1

2

3

4

5

6

7

8



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9



16

Graf 4: Položaj, nivo ob komunikaciji

Graf 4 prikazuje položaj, nivo ob komunikaciji. Izkazalo se je, da 25 % (n = 2)

bolničarjev vedno uporablja ustrezen položaj, nivo ob komunikaciji, kar 62 % (n = 5)

jih le pogosto in 13 % (n = 1) nikoli. Le 25 % (n = 1) tehnikov ZN ga vedno

uporablja in 75 % (n = 3) pogosto.

Graf 5: Miren pristop do starostnika

Ena izmed opazovalnih metod je bila tudi miren pristop do starostnika. 50 % (n = 4)

bolničarjev vedno pristopi mirno in 50 % (n = 4) pogosto, prav tako 50 % (n = 2)

tehnikov ZN vedno pristopi mirno in 50 % (n = 2) pogosto.

0

1

2

3

4

5

6



0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5



17

Graf 6: Vprašati in se pogovarjati o občutkih

Graf 6 prikazuje, ali opazovalne osebe vprašajo in se pogovarjajo o občutkih z osebo

z demenco. Izkazalo se je, da 75 % (n = 6) bolničarjev to vedno izvaja in 25 % (n =

2) pogosto, med tem ko pri tehnikih ZN to vedno izvaja le 25 % (n = 1), vsi ostali 75

% (n = 3) pa pogosto.

Graf 7: Med izvajanjem aktivnosti se s starostnikom pogovarjati

Zanimalo nas je, ali se med izvajanjem aktivnosti s starostnikom osebje pogovarja.

Rezultati kažejo, da to aktivnost vedno izvajajo vsi bolničarji 100 % (n = 8) kot tudi

tehniki ZN 100 % (n = 4).

0

1

2

3

4

5

6

7



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9



18

Graf 8: Pojasniti ali razložiti aktivnost

Prav tako se je izkazalo, da tako bolničarji (n = 8) kot tudi tehniki ZN (n = 4)

aktivnost pojasnjevanja in razlaganja ob izvedbi ZN izvedejo vedno ob vsakem stiku.

Graf 9: Vključiti starostnika v aktivnost

Rezultati kažejo, da 88 % (n = 7) bolničarjev vedno vključi osebo z demenco v

izvajanje aktivnost in 12 % (n = 1) pogosto, med tem ko vsi (n = 4) tehniki ZN vedno

vključijo osebo z demenco v aktivnost.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9



0

1

2

3

4

5

6

7

8



19

Graf 10: Življenje stanovalca, njegovi spomini

Graf 10 prikazuje, ali opazovane osebe v aktivnosti vključujejo življenje stanovalca,

njegove spomine. Kar 62 % (n = 5) bolničarjev in 75 % (n = 3) tehnikov ZN to

vedno izvajajo, 38 % (n = 3) bolničarjev ter 25 % (n = 1) tehnikov ZN pa pogosto.

Graf 11: Poskrbeti za udobje stanovalca

Analiza podatkov kaže, da 75 % (n= 6) bolničarjev vedno poskrbi za udobje

stanovalca in 25 % (n = 2) bolničarjev pogosto, med tem ko tehniki ZN 100 % (n =

4) poskrbijo za udobje stanovalca.

0

1

2

3

4

5

6



0

1

2

3

4

5

6

7



20

6 Interpretacija in razprava

V interpretaciji bomo poskušali odgovoriti na zastavljeno raziskovalno vprašanje in

poskušali primerjati pridobljene rezultate z rezultati drugih podobnih raziskav. Ker

nas je zanimalo, ali medicinska sestra pri svojem delu uporablja osredotočeno

zdravstveno nego, smo si zastavili naslednje raziskovalno vprašanje: »Ali negovalno

osebje pri obravnavi osebe z demenco uporablja pristop na osebo osredotočene

zdravstvene nege?« Na podlagi analize ocenjevalnega lista smo oblikovali tri

podkategorije, ki so: pristop do starostnika, komunikacija in okolje negovanja, kot

glavno kategorijo pa smo izbrali pristop na osebo osredotočena oskrba pri osebi z

demenco.

Pristop do starostnika

»Pomagaj mi, da naredim sam« je eden najbolj znanih citatov Marie Montessori, ki

je glavni in vodilni motiv pedagogike, filozofije in metode Montessori (Focus, 2011).

Pri delu z osebo z demenco je potrebno, da oseba pridobi občutek čustvene

sprejetosti in topline. Osnova za bivanje je, da se oseba z demenco v prostorih, kjer

biva, dobro počuti, da čuti ugodje. Le-to ji omogočimo s postopnim prilagajanjem in

spoznavanjem okolja, s spontanim izražanjem, z gibi obraza in celotnega telesa.

Pozorni moramo biti, da uporabljamo pozitivno in pomirjajoče izražanje z gibi

obraza in telesa (Habjanič, 2013). Da je pristop k osebi z demenco zelo pomemben,

smo ugotovili tudi v naši raziskavi, kajti vsi bolničarji in tehniki zdravstvene nege

pristopajo k osebi s sprednje strani, tako da pri tem oseba z demenco lahko uporabi

vse svoje čute (vidne, slišne) in se počuti varno. Le polovica pristopa k osebi

pomirjajoče, ker obratno lahko s takim pristopom velikokrat prestrašimo dementno

osebo, jo vznemirimo in se zapre vase.

Komunikacija

Dobro jutro g./ga. in prijazen nasmeh bi moral biti običajno tisti prvi pozdrav, ki ga

je pri jutranji negi deležna oseba z demenco, vendar pa velikokrat ni tako. Učinkovita

beseda in nebesedna komunikacija med osebami z demenco in medicinsko sestro

predstavljata osnovo za dobre medsebojne odnose, na katere vplivajo osebne

21

značilnosti obeh (Pajnkihar & Lahe, 2006). V raziskavi smo ugotovili, da prav tako

vsi bolničarji kot tudi tehniki zdravstvene nege se zavedajo, da je za dobre

medsebojne odnose potrebna dobra komunikacija, kajti oboji osebe z demenco

nazivajo po imenih, jih zjutraj in čez dan pozdravijo.

Vsak od nas je svet zase, vendar se s pomočjo komunikacijskih veščin naši svetovi

združujejo. Ves čas komuniciramo z očesnim kontaktom. Že z očesnim stikom

pokažemo prvo pripravljenost na sodelovanje. Komuniciramo z izrazom na obrazu, z

nasmehom, ki kaže odobravanje ali veselje in z grimaso, ki jasno kaže, da nečesa ne

želimo. S celim spektrom izrazov mimike, gestike lahko prepoznamo sogovornikov

odnos do povedanega ali slišanega. Komuniciramo s celim telesom, z držo, z

gibanjem telesa. Komuniciramo tudi z dotikom (Kramberger, 2017). Pri delu z osebo

obolelo z demenco je pomembno, kakšno mimiko obraza in kakšen fizični kontakt

ima oseba, ki jo obravnava. Ali je nasmejana, pozitivna ali pa žalostna, ali se rokuje z

osebo, jo poboža. Več kot polovica bolničarjev in tehnikov zdravstvene nege so pri

svojem delu nasmejani, uporabljajo očesni kontakt, prikimavanje, podarijo nežen

dotik in stisk roke, s tem pa toplino osebi z demenco. Nekaj več težav je tako

bolničarjem kot tudi tehnikom zdravstvene nege povzročal položaj oziroma nivo ob

komunikaciji. Več kot polovica položaja, kjer so oči v istem nivoju, ne uporablja.

Če oseba z demenco čuti, da druga oseba kaže zanimanje zanj in za njegovo usodo,

to ustvarja zaupanje. Ko je zaupanje vzpostavljeno, je dementnega človeka manj

strah morebitnega neuspeha, počuti se varnega in s tem močnega (Hülsen, 2010).

Zato tudi večina bolničarjev in tehnikov zdravstvene nege ve, kako pomembno je

zaupanje, saj osebo z demenco vpraša in se pogovarja o občutkih, jih spodbujajo h

govorjenju, v aktivnost vključi njemu ljube dogodke in spomine, bodisi preko

fotografij, filmov, družinskih dogodkov, glasbe, razstav ter srečanj, saj s tem

podoživljajo preteklost ter sprostijo notranje napetosti. Sporazumevanja z osebami

obolelimi z demenco se je moč naučiti, saj se nihče ne rodi z znanjem

sporazumevanja s takšno osebo (Gašparovič, 2007).

22

Okolje negovanja

Pri osebah z demenco je zato pomembno, da imajo dnevne aktivnosti. Tako oseba z

demenco v njih sodeluje. Vsakič, ko naredimo nekaj namesto njih, jim s tem tudi

nekaj vzamemo, pravijo zagovorniki Montessorijevega pristopa do oseb z demenco

(Focus, 2011).

Z vsakodnevnim ponavljanjem aktivnosti dosežemo rutino in pri osebi z demenco

povečamo občutek varnosti (Darovec, et al., 2013). V naši raziskavi jih vsakdanje

aktivnosti aktivno vključujejo tudi bolničarji in tehniki zdravstvene nege. Med

izvajanjem aktivnosti se z njimi pogovarjajo, aktivnost jim razložijo, pojasnijo, če

bodo zamenjale posteljnino, oblačila, jim to predhodno povejo, pri tem pa jim osebe

po svojih najboljših močeh lahko pomagajo. Osebe z demenco tudi aktivno

vključujejo v razne aktivnosti, seveda glede na njihove sposobnosti, tako da ti sami

pripravijo mizo za obroke, rišejo, se igrajo z žogo. Skozi aktivnosti jih zaposleni

diskretno opazujejo, če bi slučajno potrebovali pomoč, jih vprašajo, drugače pa jim

pustijo, da čim več postorijo sami, kajti s tem ohranjajo zaupanje vase, da so za nekaj

koristni.

S pomočjo raziskave smo ugotovili, da negovalno osebje dobro upošteva in uporablja

na osebo osredotočeno zdravstveno nego pri osebi z demenco. Zato je pomembno, da

si pridobijo še dodatno znanje in veščine iz zdravstvene nege osredotočene na osebo

z demenco ter uporabljajo učinkovite tehnike komunikacije (Habjanič, 2013).

23

7 Sklep

Demenca je sodobna bolezen, ki povzroča motnjo v razmišljanju, spominu,

orientaciji, sporazumevanju, učnih sposobnosti in izražanju. Populacija starejših oseb

se veča in s tem tudi strmo narašča odstotek oseb z demenco. Pri prepoznavanju

demence je zelo pomembno, da ko opazimo prve znake, ne odlašamo z odhodom k

zdravniku, kajti s pravočasnim odkritjem omogočimo upočasnitev bolezni in

pravočasno zdravljenje. Pri zdravstveni negi osredotočeni na osebo z demenco ima

veliko vlogo medicinska sestra. Pri obravnavi je pomembno, da vsakega

posameznika obravnava celostno glede na fizične, psihične in socialne potrebe ter

prilagaja zdravstveno oskrbo glede na trenutne potrebe. Rezultati so pokazali, da

negovalno osebje pri svojem delu zelo dobro uporablja in upošteva na osebo

osredotočeno zdravstveno nego, s tem pa pripomore k bolj kakovostnemu življenju

osebam z demenco. V prihodnje bi bilo zelo dobro, če bi tudi v Sloveniji uvedli in

poučili medicinske sestre o uporabi metode Montessori, ki je osredotočena na osebo

in jo je možno odlično kombinirati z zdravstveno nego osredotočeno na osebo z

demenco. Kajti v tujini je metoda zelo uspešna in jo že več desetletij uporabljajo pri

delu s starostniki in osebami z demenco. Glede na pozitivne rezultate uporabe

metode, bi povečala kakovost življenja oseb z demenco. To pa je lahko priložnost za

prihodnje v Sloveniji.

24

Literatura

Alzheimer’s Association, 2017. Alzheimer’s disease facts and figures. Washington:

Alzheimer’s Association.

Alzheimer's Disease International, 2015. World Alzheimer report 2015: the global

impact of dementia. London: Alzheimer's Disease International.

Alzheimer Europe Office, 2013. Dementia. [Online] Available at:

http://www.alzheimer-europe.org/Dementia/A-Z-of-dementias [Accessed 2. 2. 2018].

Alzheimer’s Society, 2009. Alzheimer’s disease facts and figures. Alzheimer’s &

Dementia, 5(3), pp. 234-270.

Alzheimer’s Society, 2018. Person-centred care. [Online] Available at:

https://www.alzheimers.org.uk/about-dementia/treatments/person-centred-care

[Accessed 29.7. 2018].

Alzheimer's WA, 2018. Person-centred approach. [Online] Available at:

https://www.alzheimerswa.org.au/about-dementia/understanding-dementia-care/pers

on-centered-approach/ [Accessed 29.7. 2018].

Bolster, D. & Manias, E., 2010. Person-centred interactions between nurses and

patients during medication activities in an acute hospital setting: qualitative

observation and interview study. International Journal of Nursing Studies, 47(2), pp.

154–165.

Brus Hladen, Z. & Šlebinger, R., 2011. Demenca in KPSS kot pomemben podatek

pri delu s stanovalci na varovanem oddelku v sklopu demence. In: E. Kavaš.

Medicinske setre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost zdravstvene oskrbe

pacientov. Murska Sobota: Slovensko strokovno društvo medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Pomurje, p. 43.

Care Quality Commission, 2011. Dignity and nutrition inspection programme.

Gallow gate: Care Quality Commission.

Carlson, M. D. A. & Morrison, R. S., 2009. Study design, precision and validity in

observational studies. Journal of Palliative Medicine, 12(1), pp. 77–82.

Council of Europe, 1997. Convention for the protection of human rights and dignity

of the human being with regard to the application of biology and medicine

(European tratyseries-no. 164). Oviedo: Council of Europe.

25

Cowdell, F., 2010. The care of older people with dementia in acute hospitals.

Internationa Journal of Older People Nursing, 5(2), pp. 83–92.

Darovec, J. et al., 2013. Smernice za obravnavo pacientov z demenco. [pdf]

Available at: chrome-

extension://cbnaodkpfinfiipjblikofhlhlcickei/src/pdfviewer/web/viewer.ht

ml?file=http://www.zpsih.si/media/documents/VVdemenca_r.pdf [Accessed 28. 7.

2018].

Dewing, J. & Dijk, S., 2014. What is the current state of care for older people with

dementia in general hospitals? A literature review. Dementia, 15(1), pp. 106-124.

Epp, T. D., 2003. Person-centred dementia care: a vision to be refined. The Canadian

Alzheimer Disease Review , pp. 14–18.

Focus, 2011. Alternative Pädagogik, Montessori: „Hilf mir, es selbst zu tun“

[Online] Available at: https://www.focus.de/familie/schule/schulserie/wie-viel-

freiheit-braucht-mein-kind-alternative-paedagogik_id_2037072.html [Accessed 16.

8. 2018].

Gamse, J., 2009. Bolnik z demenco v družini. In: M. Mencej, ed. Bolezni in sindromi

v starosti. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije, pp. 57-64.

Gašparovič, M., 2007. Priročnik za družinske negovalce. Grosuplje: Dom starejših

občanov Grosuplje.

Gašparovič, M., 2009. Najpogostejši problemi v zdravstveni negi. In: M. Mencej, ed.

Bolezni in sindromi v starosti. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije, pp. 51-56.

Graham, N. & Warner, J., 2013. Demence in alzheimerjeva bolezen: vzroki, terapije

in preventiva: izkušnje in nasveti zdravnikov specialistov. 1st ed. Ljubljana: eBesede.

Gregorčič Kramberger, M. & Pirtošek, Z., 2010. Klinična slika najpogostejših

demenc. Ljubljana: Center za ekstrapiramidne bolezni in Center za kognitivne motnje

Univerzitetni klinični center Ljubljana.

Habjanič, A., 2013. Zdravstvena nega starostnika z geriatrijo. Maribor: Univerza v

Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.

Hanson, R. M., 2014. Is elderly care affected by nurse attitudes? A systematic

review. British Journal of Nursing, 23(4), pp. 225–229.

Hare, M. et al., 2008. Nurses’ descriptions of changes in cognitive function in the a

cute care setting. Australian Journal of Advanced Nursing, 26(1), pp. 21–25.

26

Health Care Interactive, 2018. CARES Observational Tool. [Online] Available at:

http://www.hcinteractive.com/caresobservationaltool [Accessed 3. 2. 2018].

Heath, H., Sturdy, D. & Wilcock, G., 2010. Improving quality of care for people with

dementia in general hospitals. Harrow: RCN Publishing Company.

Horvat, M., 2009. Skrb za starostnika v domačem okolju. In: L. Leskovic & J. Tršek,

eds. Starost - izziv ali problem sodobne družbe: zbornik predavanj 1. kongresa

gerontološke zdravstvene nege. Portorož 10. - 12. junij 2009. Ljubljana: Zbornica

zdravstvene in babiške nege Slovenije, pp. 75 – 85.

Hülsen, A. van, 2010. Zid molka: oblike dela z osebami z demenco na primeru

validacije in drugih novih teorij. Logatec: Firis Imperl & Co.

Kogan, A. C., Wilber, K., & Mosqueda, L., 2016. Person-centered care for older

adults with chronic conditions and functional impairment: a systematic literature

review. Journal of the American Geriatrics Society, 64(1), pp. 1–7.

Kogoj, A., 2007. Značilnosti in razumevanje demence. In: J. Mali & V. Miloševič –

Arnold, eds. Demenca – izziv za socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo,

pp. 15-22.

Kogoj, A., 2011. Vedenjske in psihične spremembe pri demenci: s študijskimi

primeri. [pdf] Available at:

http://www.vzsce.si/si/files/default/pdf/spletna_gradiva/Vedenjske

_in_psihicne_spremembe_demenci_77441.pdf [Accessed 23. 5. 2018].

Kogoj, A. & Ličina, M., 2013. Organske duševne motnje. Ljubljana: Medicinska

fakulteta univerze v Ljubljani in Psihiatrična klinika Ljubljana.

Kontos, P. C. & Naglie, G., 2007. Bridging theory and practice: imagination, the

body and person centred dementia care. Dementia, 6(4), pp. 549–569.

Koren, M. J., 2010. Person-centered care for nursing home residents: the culture-

change movement. Health Affairs 29(2), pp. 312–317.

Kramberger, M. G., 2017. 7. tema: komunikacija z osebami z demenco in stres pri

skrbnikih. [pdf] Available at: chrome-extension://cbnaodkpfinfiipjblikofhlhlcickei

/src/pdfviewer/web/viewer.html?file=http://demenca.eu/wp-content/uploads/2017/06

/7.predavanje.pdf [Accessed 2. 2. 2018].

Mali, J., Mešl, N. & Rihter, L., 2011. Socialno delo z osebami z demenco:

raziskovanje potreb oseb z demenco in odgovor nanje. Ljubljana: Fakulteta za

socialno delo.

27

McCormack, B. & McCance, T., 2010. Person-centred nursing: the ory and

practice. Oxford: Wiley-Black well.

Miloševič-Arnold, V., 2006. Celostna obravnava oseb z demenco v domu za stare.

Socialno delo, 45(3/5), pp. 119-126.

Moyle, W. et al., 2011. Acutecare management of older people with dementia: a

qualitative perspective. Journal of Clinical Nursing, 20(3-4), pp. 420–428.

Moyle, W., Olorenshaw, R., Wallis, M. & Borbasi, S., 2008. Best practice for the

management of older people with dementia in the acute care setting: a review of the

literature. International Journal of Older People Nursing, 3(2), pp. 121–130.

National Audit Office, 2010. Improving dementia services in England – an interim

report. London: National Audit Office.

Nilsson, A., Lindkvist, M., Rasmussen, B.H. & Edvardsson, D., 2012. Staff attitudes

to wards older patients with cognitive impairment: needs for improvements in acute

care. Journal of Nursing Management, 20(5), pp. 640–647.

Nolan, L., 2007. Caring for people with dementia in the acute setting: a study of

nurses’ views. British Journal of Nursing, 16(7), pp. 419–422.

Pajnkihar, M., & Lahe, M., 2006. Spoštovanje pacientovega dostojanstva in

avtonomnst v medsebojnem partnerskem odnosu med medicinsko sestro in

pacientom. In: B. Filej, B. M. Kaučič, M. lahe & M. Pajnkihar, eds. Kakovostna

komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege: zbornik

predavanj in posterjev 1. simpozija zdravstvene in babiške nege z mednarodno

udeležbo. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Petkovič, T., 2014. Demenca. [pdf] Available at: http://www.drmed.org/wp-

content/uploads/2014/06/VI-49.pdf [Accessed 23. 5. 2018].

Royal College of Psychiatrists, 2011. Report of the national audit of dementia care in

general hospitals. [pdf] Available at: chrome-extension://cbnaodkpfinfiipjblikofhl

hlcickei/src/pdfviewer/web/viewer.html?file=https://www.rcpsych.ac.uk/pdf/NATIO

NAL%20REPORT%20-%20Full%20Report%201201122.pdf [Accessed 8. 2. 2018].

Spominčica – Alzheimer Slovenija, 2018a. Frontotemporalne demence. [Online]

Available at: https://www.spomincica.si/o-demenci/vrste-demence/frontotemporalne-

demence/ [Accessed 29.7. 2018].

Spominčica – Alzheimer Slovenija, 2018b. Potek demence. [Online] Available at:

https://www.spomincica.si/kaj-je-demenca/potek-demence/ [Accessed 2. 2. 2018].

28

Thompson, R. & Heath, H., 2011. Dignity in dementia: transforming general

hospital care: summary of findings from a survey of carers and people living with

dementia. London: Royal College of Nursing.

Webster, J., 2011. Improving care for people with dementia in acute hospital: the role

of person-centred assessment. Quality in Ageing and Older Adults, 12(2), pp. 86–94.

World Health Organization, 2001. World Medical Association Declaration of

Helsinki. Bulletion of the World Health Organization, 79(4), pp. 373–374.

World Health Organization, 2017. Dementia. [Online] Available at:

http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs362/en/ [Accessed 2. 2. 2018].

Žmuc Veranič, L., 2011. Zdravljenje demence z Lewyjevimi telesci. In: A. Kogoj &

M. Strbad, eds. Gerontopsihiatrija: zbornik prispevkov. 7. psihogeriatričnega

srečanja, 2011 maj 12. - 13. Rogaška Slatina. Ljubljana: Spominčica - Združenje za

pomoč pri demenci, Psihiatrična klinika Ljubljana, pp. 26-33.

1

Priloge

Priloga 1: Ocenjevalni list od CARES Observational Tool (Health Care

Interactive, 2018)

Demografski podatki Datum in kraj

Ime in priimek izvajalca

ZN* / oznaka:

Ime in priimek osebe z

demenco / oznaka:

Spol izvajalca ZN: Starost osebe z

demenco:

Izobrazba izvajalca ZN: Vrsta / stopnja

demence:

Začetek opazovanj: Konec opazovanja:

Postavke Vedno izvaja Pogosto izvaja Ne izvaja

Pozdrav (dobro jutro, dober dan…)

Nazivanje po imenu

Mimika obraza (nasmeh in očesni kontakt, vsaj za 2 sekundi)

Fizični kontakt (rokovanje s starostnikom, dotik…)

Pristop s sprednje strani

Položaj, nivo ob komunikaciji (oči so na istem nivoju)

Miren pristop do starostnika (pomirjajoče delovanje)

Vprašati in se pogovarjati o občutkih

Med izvajanjem aktivnosti se s starostnikom pogovarjati

Pojasniti ali razložiti aktivnost (želim vam zamenjati posteljnino, prinesel sem vam zajtrk…)

Vključiti starostnika v aktivnost (glede na sposobnost…)

Življenje stanovalca, njegovi spomini (v aktivnost vključite njemu ljube dogodke, spomine…)

Poskrbeti za udobje stanovalca (vprašati če kaj potrebuje, če mu kaj prinesemo, naredimo…)

Povzet po: CARES Observational Tool (Health Care Interactive, 2018). *ZN - Zdravstvena nega

Documents

ZDRAVSTVENA NEGA OSREDOTOČENA NA OSEBO Z …