W DOLENJSKI LIST G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

J ^ . —

22. JULIJ — DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA

Borbene tradicije naših narodov Zgodovina naših narodov je od nj i ­

hovega prihoda na Balkanski pol­otok in v Srednjo Evropo skozi ves srednji in novi vek izpolnjena z ne­prestanimi boji za obstanek in svo­bodo. V njej najdemo le malo mir -°ih obdobij, kakršna so poznali mno-61 evropski in drugi narodi. V vseh t*h bojih so si naši narodi iz stoletja J stoletje pridobivali nove vojaške iz ­kušnje in ustvarili bogate borbene 'Edici je.

Značilno za vse naše obrambne, ^svobodilne in socialne boje in vojne Je predvsem dejstvo, da smo j ih vo-dili vselej v zelo neugodnih pogojih Slede medsebojnega odnosa sil. Boje­vali srno se vselej s številčno In tehnično neprimerno močnejšim na ­sprotnikom. Tak odnos velja ne le *a kmečke upore in vstaje, temveč tudi za vse obrambne boje pred Tur -

za boje Srbije in Crne gore v pre­teklem stoletju in v prvi svetovni y*jni, velja pa tudi za osvobodilni °oj in revolucijo v drugi svetovni v ° jni . s hrabrostjo in množičnim lie-roizmom so naši narodi v vojnah in °°i»h nadomeščali pomanjkanje oro-

druge opreme ter neugodni ste­kleni odnos s sovražnikom. Po šte-v , ' u šibki, v ekonomskem in s tem »Udi v tehničnem pogledu v podre­jenem položaju, niso mogli nikoli ra­čunati s činitelji kot so število in vo-*aška tehnika. Nasprotno pa je so­vražnik gradil svoje vojaške načrte V s c l e j prav na njih.

^ak odnos sil je, kar je popolnoma funiljivo odločilno vplival udi na

ku« ? a f i n b°ievanja s. Na lastnih iz-usnjah smo se učili, kako sc je tre-

vojskovati, da bi sovražniku od-2*t Prednosti, k i j ih je imel. Na J™1, 'skušnjah, W so iz vojne v voj­no m iz vstaje v vstajo postajale vse

*J bogate, smo razvili svojo stra­

tegijo in taktiko. Nasprotno od na-padavcev, k i so svoje vojne načrte snovali vselej na ideji bliskovitega naleta in hitrega zloma branivca, so v obrambnih in osvobodilnih vojnah naši narodi razvili strategijo mane­vrske in izčrpavajoče vojne, računa­joč vselej na moralno moč, vzdržlji­vost in upornost lastnih enot In ljud­stva. Vešče so prepletali napade z obrambo, pohode z raznimi oblikami manevra, znali pa so se bojevati tudi v tesno strnjenih sovražnih obročih in se tudi prebijati iz njih. Tak na­čin vojskovanja je vselej privedel do drobitve zavojevavca, do slabljenja njegove udarne moči in do tega, da je bil prisiljen bojevati se v pogojih, ki so bili zanj največkrat neugodni.

V pripravah na oborožen boj in re­volucijo leta 1941 je Komunistična partija Jugoslavije ocenila te naše borbene tradicije in izkušnje iz pre­teklosti kot pomemben činitelj bo­disi za dvig borbenega duha naših narodov ali glede načina bojevanja samega. Zato je nanje opozorila tudi v proglasu z dne 12. julija, s katerim je C K K P J pozval jugoslovanske na­rode na splošno vstajo. V njem se med drugim pravi: »-Sovražnik vas je premagal v vojni, toda s tem vas ni pokoril. Slavne tradicije naših dedov v boju za pravico in svobodo ne sme­jo biti pozabljene. Sedaj je čas, da pokažete, da ste dostojni potomci svojih prednikov.-«

Odločno stališče K P J glede oboro­žene vstaje in povezovanje naših bor­benih tradicij z željo ogromne večine ljudstva proti fašističnim zavojevav-cem ter za pravičnejšo socialno ure­ditev po vojni, sta odločilno vplivala na krepitev zaupanja naših narodov v lastne sile in na razbijanje malo dušja, ki so ga v tistih usodnih in težkih dneh načrtno širili izdajavska

jugoslovanska buržoazija in vodilni vrhovi bivše jugoslovanske vojske. Izkušnje Iz preteklosti pa smo vešče uporabili tudi v procesu boja same­ga, j ih prilagodili sodobnim pogojem in jih tako obogatili in oplemenitili. 2e v času boja smo morali ponovno ugotoviti, da pri uveljavljanju zahtev glede naših nacionalnih pravic ne moremo računati na nesebično pomoč od zunaj, pa celo ne od naših zavez­nic v boju proti skupnemu sovraž­niku. V takih pogojih je bilo edino pravimo stališče, ki ga je zavzela K P J , da se bodo narodi Jugoslavije osvobodili sami in da je v procesu boja potrebno ustanoviti in razviti sodobno armado, ki bo po vojni spo­sobna zaščititi nacionalne in socialne pridobitve našega boja. Tako smo ta prvi skupni boj vseh jugoslovanskih narodov načrtno širili in tudi raz­vi l i na celotnem njihovem etničnem ozemlju, skovali v njem trdno enot­nost in brastvo med njimi ter ustva­rili pogoje za pripojitev znatnega dela našega nacionalnega ozemlja, k i je bilo dotlej izven meja Jugoslavije. V praksi vojne pa smo prišli tudi do dratfjeenega spoznanja, da je pr i ­pravljenost ljudstva na boj za pra­vično stvar tudi v sodobnih pogojih tisti odločilni činitelj, k i zagotavlja uspeh celo proti tehnično najmoder-neje oboroženemu zavojevavcu.

V narodnoosvobodilnem boju so v naših narodih torej ponovno oživele tradicije in izkušnje iz preteklosti ter spomini na težke dni v njihovi zgo­dovini, ko so morali z lastnimi moč­mi in napori reševati vprašanje svo­jega obstoja in prihodnosti. Ob pra­vilnem vrednotenju in razvijanju teh izkušenj pa so v tem boju končno tudi ostvarili tiste velike ideale, za katere so se v preteklosti bojevali njihovi predniki in največji ljudje naše zgodovine.

. . K a m bodo naši delovni iJuaje pohiteli na 22. julij? v imenu organizacij Zveze °°rcev iz N O V in vseh <*tauh družbenih organi-rr jU. vas vabimo na nekaj jecjih svečanosti, k i bodo 22 našem področju za dan vstaje.

Praznovali bomo dan vstaje N A G O R J A N C I H PRI M I K L A V Ž U

Delovni kolektivi Indu­strije motornih vozil,

»Krke« Novolesa in trgov­skih podjetij »Dolenjska« in »Zeleznina« bodo praz­novali na Gorjancih p r i

Božidar Jakac: PARTIZANI PRI DELU (Na Rogu 1943)

jejo godba na pihala iz Novega mesta, kulturne skupine iz sindikalnih po­družnic in plesni orkester Doma JLA. Za prigrizek in veselo razpoloženje je pre­skrbljeno. Prevoz s kami-

mesta, pevski zbor D P D Svobode »Dušan Jereb« ter šolski otroci iz šole v škocjanu in Zameškem. Po svečanosti se bo razvi­lo ljudsko veselje v gozdu na Dobravi.

V *o ler in ' 1 3 " J u H j * ' J * Žužemberk praznoval krajevni praznik, hkrati z njim pa so praznovali 'odelov"! a v t o m e n a n l k l v Sloveniji dan šoferjev. 13. julija 1943 so v napadu na Žužemberk '•asti n » ? r V e m o t ° r i z i rane enote NOV. Promet je zelo pomembna panoga gospodarstva, prenja?*. * Pomemben danes, ko s sodobnimi prevoznimi sredstvi človek vse hitreje DokUcfc * J ? 1 0 * 1 ^ . k i so nekdaj predstavljale veliko oviro pri zbliževanju ljudi. Vozniški opravij*5- m "aporen, vozniki naših transportnih podjetij pa ga kljub temu častno 8 0 claitiT- V preteklem tednu so se v našem okraju zvrstile mnoge svečanosti, v katerih katerem . r u ž e n J a šoferjev bi avtomehanikov dostojno počastil spomin na obdobje, v Oranifp . . ^ nastala prva motorizirana enota NOV ter v kolonah okrašenih vozli hkrati Zlasti D 1 t U d i r a z v 0 J našega prometa ter razvoj domače Industrije motornih vozil, na 2už> ^hva l i t i skrb združenja šoferjev in avtomehanikov, ki nikdar ne pozabijo P°Kled C m - r k ' S a ^ ** njihovi predstavniki vsakič udeleže krajevnega slavja. Na sliki: tudi nr^H ^ a w o svečanost na Cviblju, kjer so razen borčevskih organizacij položili vence

predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Ljubljane, Celja, Tržiča in Novega mesta.

Miklavžu. Slavnostni pro­gram se bo pričel ob 10. uri dopoldne, v njem bodo sodelovali godba na piha­la iz Šentjerneja, združeni mešani pevski zbor tovar­ne zdravil »Krka« i n D P D Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta, za ples in razvedrilo pa bo po slav­nostnem programu igral plesni orkester Tovarne »Krka« . Ko lek ti vi-prlredi-telji so preskrbeli dovolj prigrizka. Prevoz s kamio­ni kolektivov za člane in svojce ter tudi z rednimi avtobusi.

V P O L J U PRI D O L E N J S K I H T O P L I C A H

Vabijo vas vse krajevne organizacije Z B in ZROP iz Straže, Novoles Straža, Gorjanci Straža in K Z Dol. Toplice. Pričetek spo­reda ob 14. u r i popoldne. Sodelujejo pevski zbor K U D Straža, godba na pi­hala iz Straže in plesni orkester. Za prigrizek je preskrbljeno. Prevoz za člane kolektivov in svojce s kamioni in rednimi avto­busi.

N A H M E L J N I K U

Proslavo prirejajo ko­lektivi SGP Pionir, Kmeti j ­sko gozdarskega predelo­valnega kombinata, K Z Novo mesto, trgov, podjet­ja Standard Novo mesto in Pekarije. Pričetek ob 10. u r i dopoldne. Sodelu-

HRAST NAD METLIKO Krajevna organizacija ZB Hrast in vse

množične organizacije metliške občine va­bijo na proslavo in odkritje spominskega kamna na Hrastu, ki bo v nedeljo, 22. julija, na dan vstaje ob 10. uri. Ha svečanost so vabljeni vsi prebivalci Bele krajine. Do­lenjske in Spod. Posavja, zlasti pa tovariši in tovarišice, ki so se med vojno borili na področju Bele krajine ali delali tu kot akti­visti. Domačini vas gostoljubno pričakujejo.

Poveselimo se ob spominih na preho­jeno pot, na naše zmage in na napore, ki jih vlagamo v izgradnjo socialistične do­movine!

OH!

oni kolektivov za člane i n svojce in z rednimi avto­busi do odcepa pr i Kar ­tel j evem.

N A O T O K U PRI D O B R A V I

Krajevna organizacija Z B Škocjan bo na Otoku pri Dobravi odkrila spo­menik 27 padlim, talcem in žrtvam fašističnega te­rorja. K svečanemu od­krit ju spomenika vabi vse svojce padlih, borce i n aktiviste ter vse prebival­stvo. Svečanost se bo pri ­čela ob 14. uri . Sodelujejo godba na pihala iz Novega

Vsem naročnikom in bravcem čestitata za 22. julij - dan vstaj« Uredništvo in uprava

Dolenjskega lista

VREME OD 19. DO 29. JULIJA

Prevladovalo bo lepo vreine in po 25. juliju se pričakuje nekaj izredno vročih dni. Po­membnejše padavine z ohladi-tvi.io se pričakujejo okrog 23. julija, krajevne nevihte pa okrog 20. julija. Dr. V. M .

Zdravstveni zavodi sklepajo pogodbe

O težavah, k i so se po ­j a v i l e p r i s k l e p a n j u pogodb m e d O k r a j n i m z a v o d o m za soc i a lno z a v a r o v a n j e i n z d r a v s t v e n i m i z a v o d i n a našem področju s m o že po ­ročali. Z a v o d z a soc i a lno z a v a r o v a n j e j e določil 20. j u n i j ko t s k r a j n i r o k z a do ­s tavo p r o g r a m o v i n f i ­nančnih načrtov, k i j i h po­t r ebu j e z a sk l en i t e v po­godbe z z d r a v s t v e n i m i do ­m o v i , a m b u l a n t a m i , bolniš­n i c a m i , l e k a r n a m i , z d r a v i ­lišči i n o s t a l i m i zd ravs t v e ­n i m i zavod i . D o tega d n e je predložilo z ah t e vano do ­k u m e n t a c i j o l e m a l o z d r a v ­s t v e n i h zavodov , šele n a p o n o v n o z ah t e vo i n mnoge u rgence je z a v o d končVio l e l a h k o pričel pogodbe s k l e ­pa t i . V r a z d o b j u o d 20. j u ­n i j a d o 10. j u l i j a so b i l e podp i sane us t r e zne pogod­be m e d z a v o d o m in sed­m i m i l e k a r n a m i , t r e m i zdravilišči, z z d r a v s t v e n i ­m i d o m o v i v M e t l i k i , v K r m e l j u , i n S e v n i c i t e r še z n e k a t e r i m i d r u g i m i z d r a v ­s t v e n i m i z a vod i . K a k o r vse kaže, bos ta p r a v k m a l u s k l e n j e n i t u d i pogodb i z brežiško i n novomeško b o l ­nišnico, pogodbe z o s t a l i m i z d r a v s t v e n i m i d o m o v i i n a m b u l a n t a m i p a bodo kot j e v i d e t i p odp i sane z d o -kajšnjo z a m u d o , d o konec j u l i j a .

N a zaokroženih področ­j i h , k j e r j e z d r a v s t v e n a služba enov i ta , bodo v k r a t k e m posve t i s p r e d ­s t a v n i k i z d rav s t v ene služ­be, n a k a t e r i h bodo o c en i ­l i , v kakšnem s t a n j u je zd ravs t vo , podrobne j e r a z ­p r a v l j a l i o h i b a h i n po ­m a n j k l j i v o s t i h i n se pogo­v o r i l i t u d i o t e m k a j je t r e b a podvze t i , d a b i s l e d ­n j e o d p r a v i l i - Posve t i na j b i h k r a t i n a k a z a l i tud i s m e r v kakršno naj se raz ­v i j a z d r a v s t v o po posamez ­n i h k o m u n a h p r e d v s e m v z v e z i z izboljšavo o r g a n i ­zac i j e d e l a i n povečanjem

k v a l i t e t e z d r a v s t v e n i h u -s l u g . K o že g o v o r i m o o teh p o s v e t i h n e m o r e m o molče m i m o de j s t va , d a n i p r a v n o b e n a i z m e d s e d m i h k o ­m u n i z p o l n i l a s k l e p a po ­sve t a v D o l e n j s k i h T o p l i ­c a h , k j e r je b i l o naloženo v s e m k o m u n a m , n a j čim­p r e j skličejo posve tovan ja o z d r a v s t v u i n na j n a n j i h še e n k r a t r a z p r a v l j a j o o g r a d i v u i z D o l e n j s k i h T o p ­l i c t e r g a p r i l a g o d e s vo j e ­m u o k o l j u i n pogo jem. M o r d a je t r e b a p r a v t u i s k a t i precejšen d e l v z r o ­k o v i n prece j k r i v d e z a to, d a se je podp i sovan j e po ­godb z z d r a v s t v e n i m i zavo ­d i v našem o k r a j u t ako z a ­v l e k l o .

N a posve t ih , k i bodo s k l i ­c a n i v bližnji p r i hodnos t i b o t r e b a reči r esno besedo t u d i o trošenju sredstev, k i j i h bodo z d r a v s t v e n i z a vod i d o b i v a l i n a osnov i pogodb. G o s p o d a r s k a moč našega področja n a m ne dopušča ra zs ipnos t i , zato bo t r eba tud i v z d r a v s t v u resno p r e ­t eh ta t i v s a k d i n a r i n o p u ­s t i t i a d m i n i s t r a t i v n o nače­l o i z p r e t e k l o s t i : t o l i k o s m o d o b i l i , zda j p a po t r o ­šimo k a k o r v e m o i n znamo . L a n i i n le tos s m o l a h k o ugo tov i l i posamezne precej kričeče p r ime r e , d a v ne ­k a t e r i h z d r a v s t v e n i h zavo­d i h n i so p o j m o v a l i novega načina f i n a n s i r a n j a z d r a v ­s tva v d u h u p r edp i sov i n dob r ega gospodar j en ja , z l a ­s t i p a v e l j a to za de l i t e v o s e b n i h dohodkov . D a b i zago tov i l i n o r m a l n i razvo j z d r a v s t v a i n kvalitetnejše zd ravs t v ene us luge , bo po ­t r ebno res b u d n o s p r e m l j a ­t i vse po jave i n sp ro t i ocen jeva t i dosežke. T o n a -loeo b o m o uresničili mnogo laže, če bodo n a razpo lago ana l i z e d e l o v a n j a z d r a v ­s t v ene službe, zato b o Z a ­v o d z a soc i a lno z a v a r o v a ­n j e še letos pričel i zde lo ­v a t i te ana l i ze . I. Z-

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

V ponedeljek se jč nadaljevala prekinjena ženevska konferenca o razorožitvi s 57. sejo. Nadaljevala se je po enomesečni prekinitvi z novi ­mi upi, da bo to pot vendarle dose­žen napredek glede prepovedi atom­skih poskusov. Toda delegati na kon . ferenci so zelo previdni z izjavami glede uspeha prihodnjih razgovorov, ker iz izkustva vedo, da je optimi­zem pri teh rečeh po navadi neute­meljen.

In vendar je treba poudariti, da razvoj ni miroval in da se je v tem kratkem času po prekinitvi konfe­rence zgodilo marsikaj, kar bo ver­jetno vplivalo na njen potek. Zna ­no je, da je bila dOslej glavna ovi ­ra za sklenitev sporazuma med Vzhodom in Zahodom vprašanje i n ­spekcije. Zahod je vztrajno trdil, da ni mogoče odkriti vseh umetnih podzemskih eksplozij ali z drugimi besedami, da ni mogoče zmeraj raz­likovati med sunki, k i j ih povzro­čajo potresi, in sunki, ki j ih povzro­čajo podzemske atomske eksplozije.

Tik pred obnovitvijo ženevske kon­ference pa so nekateri uradni ame­riški zastopniki — med njimi tudi zunanji minister Dean Rusk — izja­vil i , da so ameriški znanstveniki med nedavnimi poskusi izredno izpopol­nil i metode odkrivanja podzemskih poskusov. Ni bilo rečeno, da so od­kril i metode za odkrivanje v s e h poskusov, toda že dejstvo, da so se pojavile take izjave tik pred kon­ferenco, kaže na določeno spremembo v miselnosti zahodnih politikov. Hkrati s temi novicami so se raz­širili glasovi, da bi bil Zahod voljan

popustiti tudi pri številu kontrolnih

postaj na tujih ozemljih, k i naj b i nadzoravale izvajanje sporazuma o prepovedi atomskih poskusov. Doslej je Zahod zahteval 140 takšnih po­staj, zdaj pa naj bi se zadovoljil sa­mo s štiridesetimi. Znano je tudi, da Sovjetska zveza zavrača tujo inspek­cijo na svojem ozemlju, češ, da bi ta »služila samo spijonaži«.

Vodja britanske delegacije Godber je pred odhodom v Ženevo sicer i z -

\ se, kar si lahko človeštvo trenutno privošči in nič več.

Kar zadeva samo razorožitev P a

bi bilo tudi tako upanje pretirano in neumestno iz dveh razlogov: prvi razlog je ta, da b i šele uspešen spo­razum o prepovedi atomskih posku­sov ustvaril ugodno vzdušje za reše­vanje tega vprašanja, in drugi raz­log je ta, da je vprašanje razorožitve neprimerno bolj zapleteno in trnovo

Nadaljevanje v Ž e n e v i javil, da se stališče Zahoda do vpra­šanja nadzorstva n i nič spremenilo, toda to je bilo pričakovati. Značilno je, da je Godber pripomnil — za zdaj, kar naj bi menda pomenilo, da je Zahod pripravljen ha kompromis. Kar pa zadeva Sovjetsko zvezo je težko kaj dopovedovati, ker sovjetski delegat Valerijan Zorin n i hotel dati pred konferenco nobene izjave. Na splošno lahko rečemo, da je zdaj več upanja za sklenitev sporazuma o prepovedi atomskih poskusov, če­prav bodo zdaj po seriji ameriških poskusov skoraj gotovo izvedli te poskuse tudi v Sovjetski zvezi. Ne­kateri opazovalci trdijo, da Zahod vztraja pri kontrolnih postajah sa­mo še na videz, da bi dobil od ZSSR čim večje koncesije, toda to mne­nje je gotovo preveč optimistično. Naj bo tako ali drugače, znamenja za prepoved poskusov v dogledni prihodnosti so dovolj ugodna, da upravičujejo zmerno upanje. Zaradi bridkih izkušenj iz preteklosti je to

od prepovedi atomskih poskusov. In vendar ni mogoče trditi, da je seda­nje delo konference odveč- Vsak nov korak naprej pomeni odstranjevanje ovir na poti do tega davnega cilja človeštva.

Zahodni načrt razorožitve, ki g » ZSSR v celoti zavrača, določa tri obdobja v procesu razorožitve, učin­kovito nadzorstvo in ustvanovitev mednarodnih sil v okviru O Z N . So­vjetski načrt, k i ga pa Zahod zavra­ča, določa popolno razorožitev na svetu v štirih letih s tem, da bi atomsko orožje odstranili v petnaj­stih mesecih. Sovjetski načrt zavra­ča mednarodne sile in določa, da bi vsaka država imela majhno armado pod nacionalnim vodstvom.

Za zdaj je seveda tukaj malo stič­nih točk, toda te bi bilo mogoče naj­ti, brž ko bi se povečalo zaupanj« med Vzhodom in Zahodom in bi bil đosežcir sporazum o prepovedi atom­skih poskusov-

Kako naraščamo V novomeški občini, k i je

po površini i n prebivalstvu največja v okra ju , se je v prv ih šestih mesecih letos ro­d i lo 467 otrok, od tega 237 dečkov i n 230 dekl ic , medtem ko je b i l o 6 mrtvoro jen ih. Največ rojstev je b i l o v No­vem mestu: 432 (220 dečkov in 212 dekl ic ) , med kraje, kjer je b i l o več rojenih, pa spadajo še: Šentjernej z 8 rojstv i , Skoc jan i n Žužem­

berk s po 6, H in je s 5 ro js tv i i td .

V is tem obdobju je bi lo 121 porok, od tega v samem No­vem mestu 55, Šentjerneju 22, v Do len jsk ih Top l i cah i n Žu­žemberku pa po 9. V s i novo-poročenci so prejel i knj igo »Vajino skupno življenje«.

Po številu smr t i je novome­ška občina z oz i rom na veli­kost m e d zadnj imi v okra ju, saj je v letošnjem prvem pol­

let ju u m r l o le 123 oseb. o d tega 37 moških i n 19 žensk. N a p r vem mestu je spet Novo mesto, k jer je u m r l o 56 l j u d i (37 moških i n 19 žensk). Več­j i k ra j i , k jer je v tem obdob­j u u m r l o več ko t 10 l jud i , s ta Gotna vas s 13 i n Šentjernej z 11 u m r l i m i .

V p r imer jav i rojstev i n s m r t i v id imo, da je naravn i pr i rastek novomeške občine v prvem po l le t ju tega leta 344 l jud i . Potemtakem se število prebivalstva zelo h i t ro pove­čuje.

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

V juniju smo v Sloveniji dosegli proiz­vodnjo, k i je za 13 odstotkov večja od pro­izvodnje v istem času lani. T u d i vrednost izvoza se je juna j a povzpela na številko, kakršne še nismo zabeležili. T o pa pomeni, da je zastoj, k i smo ga ugotavljali v marcu in aprilu, končno le premagan. Prav rezul­tati prejšnjega meseca dokazujejo, da je mogoče v celoti izpolniti letni proizvodni plan, če bomo tudi prihodnje mesece vzdr­žali raven proizvodnje in izvoza, kakršno smo dosegli junija. T o hkrati dokazuje po­membnost akcije subjektivnih sil, če so te dejavne in če so vse njihove sile usmerjene na izrabljanje vseh rezerv in vseh možnosti za večjo proizvodnjo in za večji izvoz.

Rezultati, k i smo j ih sicer veseli, nas ne smejo uspavati. Se bolj moramo napeti vse sile, da b i ne le vzdržali, ampak celo pove­čali dinamiko proizvodnje i n izvoza. T u d i prihodnjih mesecev — na pr imer avgusta — ne b i smeli spremeniti v manj uspele a l i celo počitniške. Podjetja naj b i v last­nem interesu razporedila dopuste tako, da proizvodnja ne bo trpela, a l i še bolje tako, da b i v teh mesecih, k i so bi l i običajno do-pustniški, nadomestili padec proizvodnje v marcu i n aprilu.

Druga možnost, k i jo je treba tudi kar najbolj izrabiti, p a je ta: ne povečevati de­lovne sile. Za povečanje proizvodnje in iz­voza si je treba prizadevati z boljšo orga­nizacijo proizvodnje i n večjo produktiv­nostjo zaposlenega, oziroma z izrabo vseh rezerv, k i j ih gotovo še nismo vseh izčrpali. Le tako bomo lahko premagali težave, dvig­nil i dohodek in se po konkurenčni sposob­nosti približali visoko razvitim deželam.

• V Beogradu so pred dnevi pričeli z delom skupščinski odbori Zvezne ljudske skupščine. Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo je obravnaval aktualne probleme, k i so nastali ob uveljavljanju no- . vega gospodraskega sistema. Odbor za orga­nizacijo oblasti in uprave je razpravljal o predlaganih spremembah v zakonu o druž­benem knjigovodstvu. Gospodarska odbora

obeh zborov Zvezne ljudske skupščine sta razpravljala o ureditvi poslovnih običajev, o predlagani resoluciji o trgovini i n o pred­laganem zakonu o družbeni kontroli nad cenami. Na seji odbora za prosveto so go­voril i o osnutku zakona o zaščiti domačega filma.

• Te dni so zasedali tudi odbori Ljud­ske skupščine L R S : odbor za zdravstvo i n socialno politiko republiškega zbora, odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja zbora proizvajavcev in gospodarska odbora obeh zborov. Na skupni seji vseh štirih od­borov so poslušali obrazložitev v zvezi z iz­datki socialnega zavarovanja, nato pa so odbori zasedali ločeno. V ospredju razprave je bila ugotovitev, da izdatki socialnega za­varovanja presegajo materialne možnosti.

DOKAZ, DA JE MOGOČE

• Borc i sedanjega Tomšičevega bataljo­na so svečano proslavili 20-letnico ustanovi­tve L udarne brigade Toneta Tomšiča. Slo­vesnosti se je udeležil tudi nekdanji koman­dant Glavnega štaba Franc Leskošek-Luka. Pripadniki enote so prejeli pozdravno brzo­javko, v kateri tovariš Tito izraža prepri­čanje, da bodo vojaki, oficirji i n podoficirji tudi v prihodnje storili vse za nadaljnjo graditev naše armade,- v interesa mirnega razvoja naše socialistične domovine.

• V nedeljo so pred gradom nad Pod-sredo odkri l i spominski obelisk dvema pa­dl ima komisarjema enot kozjanskega bata­ljona. V grobnici v Podsredi, nad katero se dviga nekaj metrov visok obelisk iz gra­nita, pa so položili posmrtne ostanke 12 bor­cev iz 3. čete I. kozjanskega bataljana, k i je izkrvavela v boju na Preski.

• V nedeljo je neurje zajelo malodane vso Slovenijo. Tako je v nekaterih področ­j ih mariborskega okraja toča povzročila ogromno škodo. Zaradi hudega naliva je

voda ponekod vdrla v stanovanjska poslopja in lokale. Neurje je zajelo tudi ljutomersko občino. Toča je bila tako gosta i n debela, da je s sadnega drevja oklestila vse listje in plodove. T u d i trte so brez listja. Samo v ljutomerski občini je za poldrugo milijardo dinarjev škode.

# V tovarni celuloze in papirja v V idmu-Krškem so pred kratk im spravili pod streho veliko dvorano za drugi papirni stroj. Le-ta bo omogočil povečanje proizvodnje rotacij­skega časopisnega papirja od 28.000 na 56.000 ton letno. Stroj bo pripravljen za obratovanje, če bo šlo vse v redu, sredi pr i ­hodnjega leta.

# N a Hrvatskem so sprejeli orientacijski plan za novo teritorialno razdelitev na okra­je in komune. Namesto sedanjih 26 okrajev predvideva orientacijski plan ustanovitev 9 novih okrajev, vtem ko b i se število občin skrčilo skoraj na polovico sedanjih.

# V zadnji številki Uradnega lista F L R J je bila objavljena uredba, k i bo veljala od 1. julija letos i n s katero so določeni zajam­čeni osebni dohodki. Zajamčeni bruto oseb­ni dohodki bodo znašali: 15.900 din v lažjih panogah, 17.600 d in v elektrogospodarstvu, predelavi nafte, industriji za predelavo ko­vin in še v nekaterih panogah, 19.000 din v tretji skupini gospodarske dejavnosti (pro­izvodnji nafte, rudnikih železne rude itd.) in 20.600 din v premogovnikih, rudnikih in topilnicah živega srebra, v časopisni i n za­ložniški dejavnosti itd.

# Gospodarske organizacije morajo po odloku, objavljenem v zadnji številki Urad­nega lista F L R J , opraviti revalorizacijo osnovnih sredstev do 15. septembra To se pravi, da morajo dvigniti veljavo osnovnih sredstev na dejansko vrednost.

# Celotni pridelek pšenice bo letos ver­jetno večji kot pa so ocenjevali pred začet­k o m žetve. Kmeti jski strokovnjaki predvi­devajo to glede na prve cenitve pšenice, k i so jo poželi na okrog 20.000 ha v Vojvodini in drugih žitorodnih krajih.

• Generalni Štab alžirske na­rodnoosvobodilne armade je ob­javil v Tlemcenu uradno spo­ročilo, v katerem opozarja vse tuje vlade, naj se vzdržijo »ka­kršnegakoli neposrednega alt posrednega vmešavanja v no­tranje zadeve Alžirije««, v spo-

'ročilu Je tudi rečeno, da se ima generalni štab A L N za edinega varuha alžirske suverenosti in da je bilo že prej sklenjeno razpustiti Benhedovo vlado.

• Predsednik britanske vlade MacmiUan je izvedel temeljite spremembe v britanski vladi. Odpustil a l i zamenjal Je sedem ministrov, med njimi tudi biv­šega zunanjega ministra i n do­sedanjega ministra za gospo­darske zadeve Selwyna Llovda. Te spremembe spravljajo tudi v zvezo z nameravanim pristo­pom Velike Britanije k Skup­nemu trgu. Opozicija — laburi­stična in liberalna — pa trdi, da so sedanje spremembe v vladi izraz njenih neuspehov.

• Kanadski znanstvenik K c n -neth Whitham Je izjavil, da Jo ameriška jedrska eksplozija V veliki višini povzročila vihar v zemeljskem magnetnem polju, k i Je trajal dobri dve minuti. Magnetni vihar Je bil po obse­gu in po času podoben onim, k i Jih izzovejo sončne eksplozije.

• Ameriški predsednik K e n -nedy je za novega veleposlani­ka Z D A v Moskvi imenoval Fo» y a Kohlerja, dosedanjega po­močnika za zunanje zadeve.

• Na sedežu O Z N so sporo­čili, da so se obnovili tajni predhodni razgovori med Indo­nezijo in Nizozemsko o Zahod­nem Irijanu v navzočnosti ame­riškega diplomata Bunkerja, k i na pogajanjih zastopa vršilca dolžnosti generalnega sekretar­ja OZN .

• Ameriški tisk ocenjuje kot zmago predsednika Kennedvja dejstvo, da je predstavniški dom ameriškega kongresa z 277 proti 4 glasovom izglasoval za­konski predlog o ameriški po­moči tujini v znesku 4 milijar­de 68S.50fl.000 dolarjev in dal predsedniku Z D A diskrecijsko pravico, da odobri pomoč J u ­goslaviji in Poljski po svoji oceni.

• Francoski raziskovalec Ge -orges Houot se je z batiskaforo »Arhlmed- spustu 9500 m glo­boko pod gladino Tihega ocea­na blizu Japonskega otočja. »Arhimed« se je spustu do naj­globlje točke, do katere Je do­slej prodrl človek, okrog pol ­noči, dvignil pa se Je nasled­nje jutro ob šestih. Na mor­skem dnu »500 m globoko Je . ostal tr i ure.

D O L E N J S K I L I S T Stev. 29 (643)

P L E N U M O K R A J N E G A S I N D I K A L N E G A S V E T A

Skupnost zavarovancev toi nov samoupravni oroan

Vlado Lamut : N O V O M E S T C

Plenum Okrajnega sindikalne­ga sveta je pretekli torek po­leg drugega razpravljal tudi o uveljavljanju novih predpisov v socialnem in zdravstvenem za­varovanju. Brez dvoma je obo­je tesr.o povezano. Dosedanji način, ko smo imeli Okrajni zavod ,za socialino zavarovanje, zdravstveno varstvo pa urejeno po komunal*, je prav zato tre­ba organizacijsko prilagoditi ta­ko, da se bo oboje laže vrašča-lo v komunalni sistem. Pri za­vodu za socialr.o zavarovanje se zbirajo sredstva, k i jih u-stvarjajo zavarovanci. Ta sred­stva so namenjena kratkoroč­nim dajatvam iz zdravstvenega varstva in dolgoročnim dajat­vam (otroški dodatek, pokoj­nine in invalidnine).

Izdatki so večji od dohodkov

V letu 1961 60 bili izdatki za zdravstveno varstvo v našem okraju za 88 milijonov 337 tisoč dinarjev večji od dohodkov. — Presežek dohodkov je bil u -stvarjen le v novomeški komu­ni (okoli 400 tisoč din) in v me­tliški (2 milijona 800 tisoč din). V okraju je 77.494 taiko aH dru-

Tudi lovec naj bo gospodaren N a n e d e l j s k i skupščini

lovske zveze v N o v e m m e ­

stu so u g o t a v l j a l i , d a l o v c i Premalo upoštevajo p r a v i l a ' n splošna določila svo j e organizac i j e . Nenačrtnost v •ovu i n s l a b a k o n t r o l a n a d lovišči p a ze lo n e p o h v a l n o govor i ta o v l o g i n e k a t e r i h tovskih družin črnomalj­skega, novomeškega i n t r e ­ban jskega področja. N e b i bilo kih

prav , d a b i spričo t a -p o m a n j k l j i v o s t i i n n e ­

ga t i vn ih po javov l ovs t vo Po jmova l i k o t m a n j važno gospodarsko de javnos t . 7a-*° b 0 o s n o v n a na l o ga v sake l°vskc družine, d a s i i z d e l a S v « j g o spoda r sk i načrt, p a Jjaj gre z a s r eds t va a l i k a r ­k o l i d rugega . P a z i t i bo t re -b a » da bo č immanj posa ­mezn ih i n čim več s k u p i n ­s k i h lovov, n a p r i m e r b r a -h a <J i n p o d o b n i h . G o s p o d a ­ren lovec p a d i v j a d i ne. bo samo i z t r e b l j a l , a m p a k bo s k r b e l t u d i z a n j en n a r a ­šča'. Za to bo m o r a l v sak "Poštevati n a v o d i l a go j i t ve ­nega ods eka p r i l o v s k i o r ­gan i zac i j i .

L o v s k a z v e z a i m a zda j že 3 3 l o v s k i h družin z 803 čla­n i i n s 140.566 h e k t a r i l o ­višč. N a tej površini je b i l o ' »ni o k r o g 22.500 d i v j a d i , ^ tega s a m o za jcev i n s r -°iadi 13300. L a n s k o l e t n i odstre l je znašal približno 5°00 d i v j a d i , m e d t e m k o je

Razveselite znance in svojce v tujini z

DOLENJSKIM LISTOM!

n a d 900 živali pog in i l o . M e d d r u g i m so l o v c i i z t r e b i l i t u ­d i n a d 7000 škodljivcev i n r opa r i c . V s e t o ; kaže, d a i m a l ovs tvo v gospodars t vu ze lo važno v logo , k i pa b i se s p r a v i l n o gospodarno ­st jo družin i n p o s a m e z n i ­kov l a h k o še povečala.

I z redne važnosti j e t u d i vzgo ja l ovcev o z i r o m a čla­nov l o v s k i h družin. V s a k dober l ovec ve, k d a j je čas" za lov i n bo o ods t r e lu t u d i r edno poročal. D a b i se l o v i n ods t r e l v p r i h o d n j e p r a ­v i l n o i z v a j a l a , je l o v s k a z veza že l a n i o r g a n i z i r a l a d v a s e m i n a r j a z a čuvaje i n k ino l oge o z i r o m a lovce , k i posebej sk rb i j o z a naraščaj d i v j ad i . N a s e m i n a r j i h , k j e r so o b r a v n a v a l i t u d i z a k o n o l o v s t vu , je b i l o navzočih 30 članov. Za to upravičeno pričakujemo, d a bodo n o ­s i l c i n a p r e d k a v l o v s t v u p r edvsem t i .

Važno pomaga lo v sake l ovske družine so l o v s k i ps i . N a r e d n e m preg l edu psov so ugo tov i l i , d a druži­ne p r e m a l o sk rb i j o , d a b i ime l e res p r a v e l o v ske p a ­sme. Z a pse b i m o r a l e vo­d i t i r odovn ike - V s e druži­ne ima j o z d a j že 388 psov, m e d k a t e r i m i j e že p r e c e j d r e s i r a n i h . V p r i h o d n j e bo-bo m o r a l e i m e t i d r e s i r a n i h psov čim več z a goniče i n d r u g e na loge .

Skupščina j e sp r e j e l a n e k a j sk l epov , po k a t e r i h bo l o v s k a z ve za v p r i h o d n j e d e l a l a . P r e d l a g a l i so, na j b i se us t anov i l e posebne k o ­

mis i j e , k i b i nadzo rova l e i z ­va jan je na l o g o rgan i zac i j e i n p o s a m e z n i h l o v s k i h d r u ­žin. P o u d a r i l i so t u d i , n a j b i t e r enske družine tesne­je sode lova le m e d seboj.

gače zavarovanih oseb. od tega 31.118 aktivnih zavarovancev ir. 33.916 njihovih svojcev ter 7788 upokojencev in invalidov in 4672 njihovih svojcev.

Potrošnja sredstev je zlasti pri kratkoročnih dajatvah, na­menjenih zdravstver.emu var­stvu, v mnogočem odvisna od zavarovancev. Iz malo prej na­vedenih številk smo lahko ugo­tovili, da porabimo več kot pri­spevamo. Letos na primer so dohodki socialnega zavarova­nja za 29 odst. višji kot lani, toda izdatki so se povečali kar za 39 odst. Na posvetu o zdrav­stvu v Dolenjskih Toplicah je bilo močno poudarjeno načelo, da je treba zdravstveno službo prilagoditi gospodarski moči področja, na katerem se ray.vi-Ja, To načelo moramo upo­števati toliko bolj zdaj, ko po novih zakonitih predpisih more­bitnih primanjkljajev ne bo več pokrival republiški zavod, am­pak jih bo moralo najprej po­kriti področje, kjer so nastali, iz rezervnega sklada, če ta ne bi zadoščal, pa s povečanim prispevkom zavarovancev In gospodarskih organizacij. Vse­kakor pa je boljše izgubo z u-krepi preprečevati, kot pa na malo prej opisani način pokri-

Skupnosti zavarovancev, skupščine in sveti

Da ne bo izgub, morajo ne­dvomno prvi skrbeti zavaro­vanci sami. Prav ti pa doslej niso imeli posebnega vpliva na trošenje sredstev socialnega za­varovanja. Novi zakon zato do­loča, da se zavarovanci v obči­ni, v republiki in v zvezi zdru­žujejo v skupnosti. Za nas je

RAZPRAVE SO BILE KORISTNE N a s k u p n i s e j i občinske- '

ga o d b o r a Socialistične zveze i n občinskega s i n d i ­k a l n e g a s ve ta v Črnomlju je p r e d s e d n i k občinskega o d b o r a S Z D L F r a n c Štaj-d o h a r p r e b r a l poroči lo o t e m e l j i t i h r a z p r a v a h n a z b o r i h članov S Z D L , s i n d i ­k a l n i h s e s t a n k i h i n ses tan­k i h d r u g i h družbenih or­gan i z a c i j t e r o r g a n o v sa­m o u p r a v l j a n j a .

V u v o d u j e poroči lo s p r e g o v o r i l o o d e l u k o m i ­s i j e z a i z va j an j e p r e d p i s o v I o d e l i t v i čistega d o h o d k a i n o s e b n i h d o h o d k o v . L e - t a je p o splošni o c e n i uspeš­n o zaključila svo j e d e l o i n m e d d r u g i m u g o t o v i l a , d a s o p o d j e t j a o d v e d l a v s k l a d e s k u p a j 30 m i l i j o ­nov d i n a r j e v . R a z l i k e m e d najnižjimi i n najvišj imi o s e b n i m i d o h o d k i so se občutno zmanjšale, v e n d a r o s e b n i d o h o d e k d e l a v c a ne b o s m e l b i t i manjši k o t so n j e go v i življenjski stroški.

P o v s o d so se s t r i n j a l i , d a j e v o k r a j u s a m o en z a v o d z a s o c i a l n o za ravo -van je . K a r z a d e v a obole­n j a , p a j e t a k o , d a so se v s e z o n i kmečkega d e l a i z o s t a n k i povečali o d 5 n a

17 o d s t o t k o v , k a r že pre­več b r e m e n i s o c i a l n o za­v a r o v a n j e i n p o d j e t j a . V B e l t u so za t o n a m e s t i l i k o n t r o l o r j e , k i ugo tav l j a ­jo , a l i se d e l a v c i za res z d r a v i j o a l i p a i z o s ta j a j o o d d e l a za to , d a d o m a po­m a g a j o p r i košnji, žetvi i n o r a n j u .

N u j n a j e večja p o v e z a v a m e d d e l o v n i m i k o l e k t i v i i n z b o r o m p r o i z v a j a l c e v O b L O . Z b o r p r o i z v a j a l c e v na j b i r a z p r a v l j a l o zade­vah , k i z a n i m a j o d e l o vne k o l e k t i v e , s a m e gospodar ­ske o r g a n i z a c i j e p a na j tesne je s ode lu j e j o m e d se­b o j . G r e d p r e d v s e m za to , d a b i se združila v s a pod ­j e t j a i s t e s t r o k e v k o m u n i , sa j g re t u d i z a s k u p n o go­s p o d a r j e n j e v o k v i r u ob­čine. Spr ičo tega n a j b i b i l e t u d i cene enake , ne p a drugačne v v s a k i pos l o ­v a l n i c i p o d j e t j a .

K m e t o v a l c i so p r e d l a g a ­l i , na j b i se p r e k l a s i f i c i -r a l a zemljišča, k e r j e n a t e r e n u že v r s t o let p o v s e m drugače k o t i z k a z u j e k a ­tas t e r . Pr i toževal i so se tu ­d i , d a j i m v e l i k o p r i d e l k o v p o b e r o c i g a n i .

Jože škof

najzanimivejša občinska skup-nust zavarovancev, k i združuje zavarovance iz ene ali večin komim. — Skupnost je samo­upravni organ, s čigar pomočjo zavarovanci posredno gospoda­rijo s sredstvi, k i so j ih pri -spovali v sklad za zdravstveno varstvo, hkrati pa skrbe tudi zato, da bi se ta sredstva čim bolj gospodarno uporabljala. — Skupnost zavarovancev se snu­je posebej za zavarovance iz delovnega razmerja in posebej za dne iz kmečkega zavarova­nja. Najvišji organ skupnosti je skupščina, k i jo volijo zava­rovanci. Slednja mora omogo­čiti redno in nemoteno uveljav­ljanje njihovih pravic lz zdrav­stvenega varstva. Skupščina po potrebi ustanovi na področju komune svoje svete ali odbore. Sveti in odbori skupščine v ko­muni spremljajo razvoj social­nega zavarovanja v komuni, ski*be za oblikovanje dohodkov ter razčlenjujejo vzroke za vjsir.o stroškov lz zdravstvene­ga varstva. Skupščini predla­gajo tudi ukrepe za boljši raz­voj socialnega in zdravstvenega zavarovanja v svoji komuni. — Sveti sikrbe še za povezavo med zavarovanci, ljudskim odborom in ostalimi organizacijami v ko­muni. Komunalna skupnost bo z naštetimi pristojnostmi posta­la avtonomna organizacija za­varovancev določenega pod­ročja.

Usklajeni program zdravstvenega zavaro­

vanja in varstva Zdravstveno zavarovanje ir.

varstvo se bosta lahko razvija­la nemoteno, upoštevajoč go­spodarsko moč področja, le ob neposrednem sodelovanju zava­rovancev v novih samouprav­nih organih: v skupnosti zava­rovancev, v skupščini ter v svetih in odborih pri posamez­nih občinah. Skupnost zavaro­vancev bo zato morala Imeti trd.no zastavljen program zdrav­stvenega zavarovanja in varst­va, k i bo usklajen s programi gospodarskega razvoja po ko­munah. Le tako bomo zagoto­vili ztdoster. dotok sredstev v sklade zdravstvenega zavarova­nja. Takšno resno načrtovanje je tolikanj bolj pomemlbno tudi zato, ker bo morala v primeru preširokih programov prispe­vati manjkajoča sredstva priza­deta komuna.

Prispevek, ki zagotavlja varčevanje in gospo­

darnost Višino prispevka zavarovan­

cev za sklad zdra.vstver.ega za­varovanja določa Skupž-člna skupnosti v soglasju z ljudskim odborom komune. Ce so izdatki za zdravstveno varstvo v pod­jetju višji od povprečnih v ko­muni, lahko skupščina predpi­še podjetju dodatni prispevek, lahko pa tak prispevek predpi­še tudi za vso komuno. Vendar z dodatnim prispevkom skupšči­na ne more reševati primanj­kljaja, ki je bdi predviden, saj prt nas prav zaradi deficitarno­sti združujemo v skupnost po več komun.

Pristojnost skupščine za do­ločanje prispevkov bo nepo­sredno čutiti tudi v zdravstvu.

. T r i četrtine sredstev Iz sklada zdravstvenega zavarovanja se namreč stekajo v zdravstvene zavode kot plačilo za usluge, ki j ih le-ti nudijo zavarovan­cem. Od tega, kakšen bo odnos komune in zavarovancev do

zdravstva, od tega. če bodo za­gotovili kvalitetno poslovanje in poceni usluge v zdravstvenih zavodih ln če bodo skrbeli, da se bo zdravstvo razvijalo sklad­no z gospodarsko močjo po­dročja, bo odvisna višina pri-spevkov, ki jih bodo plačevali. Prav o tem pa bodo morali najbolj r e r o razpravljati sveti v komunah, iskati vzroke težav in predlagati ukrepe.

En zavod in dve skupnosti

Na plenumu so se zedinlli v stališču, naj bi na področju na ­šega okraja bil še naprej en sam zavod za socialno zavaro­vanje, ustanovili pa naj bi dva skupnosti zavarovancev. Iz šte­vilk, k i smo jih navedli v uvo­du, je razvidno, da sta samo dve komuni aktivni, zato je povsem umestno, da sredstva združujemo. Ker je gospodar­jenje s sredstvi odvisno pred­vsem od zainteresiranosti i n neposrednega sodelovanja zava­rovancev, k i lahko preko skup­nosti, skupščine ln svetov v ko­munah močno vplivajo na po­rabo sredstev, je treba skupno­sti zavarovancem in njihovim potrebam čimbolj približaU. Prav zato je plenum smatral, naj bi ustanovili za zdaj dve skupnosti. S tem bo zagotov­ljeno neposrednejše sodelovanje zavarovancev, hkrati pa je še vedno omogočeno širše gospo­darjenje, tveganost zavarovanja ni prevelika, omogočeno pa« je medobčinsko prelivanje sred­stev. V kolikor b i bili za to pogoji, lahko v bodočnosti ?e vedno ustanovimo za vsako skupnost poseben zavod, pa tu ­di število skupnosti lahko po­večamo.

Kdo nas bo zastopal v novih organih?

To vprašanje je nadvse teht­no, saj traja mandat članov skupščine 4 leta, vsako drugo leto pa se izvoli polovica novih članov. Skupščina skupnosti od­loča o sredstvih, k i se bodo stekla v zdravstveni skl»d. o organizaciji službe na svojem področju ter je hkrati dolžna s sredistvi gospodariti tako, da omogoča zavarovancem uve­ljavljanje pravic iz zdravstve­nega varstva. Od tega, kakšni ljudje bodo zavarovance zasto­pali v skupščini, pa tudi v dru­gih organih zdravstvenega zava­rovanja. Je v mnogočem odvis­na kvaliteta tega, kar zavaro­vanci od zdravstvenega var­stva pričakujejo. V razpravi so zato izrazili misel, da je rok, določen za ustanovitev skupno­sti, sorazmerno kratek in da bi bilo boljše prepustiti kadrov­sko izbiro delegatov za skup­nost celotnim kolektivom, ne pa zgolj delavskim svetom. Naj ­manj, kar moramo doseči, je to, da bo delovni kolekUv ši­roko razpravljal o u m , kdo ga bo zastopal v skupnosti, šele nato pa naj v predloge kolekti­va privoli delavski svet. Sindi ­kalne podružnice naj poskrbe, da bodo v vseh kolektivih za­varovanci pravočasno seznanje­ni z novimi samoupravnimi ob­likami v zdravstvenem zavaro­vanju ter s svojimi dolžnostmi, saj bo o varčevanju v zdrav­stvu moral resno razmišljati tu­di vsak zavarovar.ee. Zato naj posveti o skupnosti in o novih predpisih, ki imajo doljnosežne posledice, seznanijo s temi no­vostmi najbolj prizadete v ko ­lektivih ln komunah: neposred­ne proizvajalce, k i so hkraU tudi zavarovanci.

Rom predpisi s poiročia socialnega zavarovanja Zakon o organizaci j i i "

"anc i ran ju socialnega zava­rovanja i n zakon o zdrav­stvenem zavarovanju, k i s ta b » a sprejeta 23. maja letos n£- zasedanju zvezne l juaske skupščine, prinašata z a za­varovance kakovostne spre­membe glede samoupravn ih Pravic i n prav ic p r i uživanju zdravstvenega varstva.

Povečanje izdatkov social­nega zavarovanja i n neraclo-n a l n o trošenje sredstev zdravstvenega zavarovanja n i ­sta sk ladna s splošnim i n go­spodarsk im

razvojem. Zato vsebuje nov i zakon o finan­c iranju težnjo, naj po teka r a ? -vo j odnosov v tej službi skladno z gospodarsko druž­benim razvojem. T u gre z a aktivnejše sodelovanje zava­rovancev, k i bodo v d u h u n °vega zakona v mnogo več­

j i mer i skupaj z gospodarski­m i organizac i jami i n komu­n a m i skrbe l i za uspešen raz­voj socialnega zavarovanja, za boljšo organizaci jo zdrav­stvene službe, za kval i tetnej­še zdravstvene usluge, za boljšo varnost p r i de lu i n boljše delovne pogoje. Vse to p a bo vpl iva lo n a racionalno trošenje nemajhnih družbe­n i h sredstev, namenjenih za zdravstveno varstvo zavaro­vancev.

V novomeškem okra ju je bi lo porabl jeno za zdravstve­no varstvo zavarovanih oseb iz delavskega i n uslužbenske-ga zavarovanja (brez pokoj­n in i n otroških dodatkov) 1958. 1. 634,715.000, v 1. 1959 914,051.000, 1960. leta 1.101,100.000 i n 1961. leta 1.685.624.000 d i n . P r iman j ­k l ja j , k i je nastal v le tu 1961

v znesku 88,000.000 d i n je b i l k r i t iz rezervnega sk lada okrajnega zavoda v znesku 14,000.000 d in , ostal i znesek pa je p o k r i l republiški poza­varovalni sk lad socialnega za­varovanja.

N o v i zakon o f inanciranju socialnega zavarovanja, k i se bo pričel izvajati s 1. januar­jem 1963, določa: če bodo izdatk i zdravstvenega zavaro­vanja presegl i dohodke po zaključnem računu za leto 1962, bo treba pok r i t i raz l i ­ko i z rezervnega sklada. Ce ta ne bo zadostoval, se bodo mora la zbrat i potrebna sred­stva z i z redn im pr ispevKom zavarovancev oz i roma z izre­d n i m pr i spevkom gospodar­s k i h organizaci j . Stopnjo iz­rednega pr ispevka, k i ga DO-do m o r a l i plačati zavarovan­c i i n organizacije, bo določi­

la skupščina skupnost i zava­rovancev v sporazumu z ob­činskim l j udsk im odborom ter v okv i ru najvišje mere, k i jo bo določila republiška l judska skupščina.

V pr ihodnje bodo mora l i organi politično — ter i tor ia l­n i h enot bolj kot doslej skr­beti, kako se uporabl jajo sredstva socialnega zavarova­nja i n s tor i t i bodo mora l i tu­d i določene ukrepe za zniže­vanje nekater ih vrst izdatkov, k i stalno naraščajo, predvsem zaradi slabe kakovost i us lug i n organizacije dela nekate­r i h zdravstvenih zavodov.

N o v i zakon o zdravstvenem zavarovanju, k i se je pričel izvajati s 1. ju l i j em (letos, razen V I I . poglavja i n 32. čl., k i bosta uveljavl jeni s 1. janu­ar jem 1963, je že sprožil p r i zavarovancih vrsto poz i t i vn ih

razprav, v de lovnih kolekt i ­v ih . P r i tem pa nastaja več nepojasnjenih vprašanj, za katera se zavarovanci zani­majo. Tud i lz vrst upokojen­cev i n n j ihov ih družinskih članov ter nove kategorije zavarovancev — obrtn ikov kar dežujejo vprašanja s te­ga področja, novega zakona. Zato Je namen tega sestavka, seznanit i zavarovance z glav­n i m i novostmi i n spremem­bami , k i j i h prinaša novi za­kon o zdravstvenem zavaro­vanju.

T a zakon je vključil v de­lavsko zdravstveno zavarova­nje tud i zas. obrtnike. Obvez­no zdravstveno zavarovanje teh oseb i n n j ihov ih dru­žinskih članov se prične iz­vajati s 1. ju l i j em 1962 za vse tiste obrtnike, k i so b i l i tega dne vp isani v register ob r tn ih 'de lavn ic o z i roma v evidenco delavnic, za katere se vod i register. Za vse t i ­ste osebe, k i opravl jajo po vaseh i n manjših k ra j i h kak­

šno obrt, poleg tega pa se ukvarjajo tud i s kmet i js tvom, zavarovanje n i obvezno, lan-ko se po lastn i i z b i r i oprede­l i jo za delavsko zdravstveno zavarovanje, vendar najmanj za obdobje enega leta. T a kategori ja zavarovancev uživa iste pravice iz zdrav­stvenega zavarovanja kot de­lavc i , z izjemo, da j i m bo p r i ­padalo nadomesti lo osebnega dohodka ob bolezni a l i po­škodbi šele z 61. dnem začas­ne nezmožnosti za delo.

O b r t n i k i bodo razvrščeni od V . do I. zavarovalnega raz­reda s povprečnimi osnovami iz zakona o poko jn inskem zavarovanju po davčni osno­v i , ugotovl jeni od dohodkov 1961.

Tako bo na p r imer razvr­ščen t is t i obr tn ik , k i i m a davčno osnovo do 50.000 d i n letno, v V . zavarovalni raz­red, od katerega znaša osno­va 22.900 d in i n bo plačal p r i -

(Nadaljevanje na 4. s trani )

SEJA ObLO ČRNOMELJ

V prvem polletju 40 odstotkov plana Na seji 14. julija sta oba

zbora občinskega ljudskega odbora Črnomelj razprav­ljala predvsem o izpolnitvi plana v prvi polovici leta in poročilu komisije za usklajevanje meril pr i de­l itvi dohodka v gospodar­skih organizacijah.

Čeprav so številne težave, vendar 40 odstotna izpolni­tev plana v prvem polletju n i zadovoljiva. Letni pro­gram je predvidel poveča­nje od lani za 16 odstotkov, v p rv i polovici pa je bilo doseženo povečanje le za devet odstotkov. Večjih raz­lik pri izpolnjevanju plana med podjetji v občini n i bilo- Rudnik rjavega pre­

moga Kanižarica je v prvi polovici leta izpolnil 38 odstotkov letnega plana, kar je enako kot lani v istem obdobju, vendar z 12 odstotkov manjšem števi­lom zaposlenih. To pomeni, da so za toliko zvišali sto­rilnost. V Beltu so dosegij v prvi polovici leta 45 od­stotkov letnega plana, v L I C prav tako 45 odstotkov, v Iskri v Semiču 47 odstot­kov, v Bclokranjki le 28 od­stotkov, kmetijska zadruga je dosegla 38 odstotkov, kar je za 20 odstotkov več kot lani v istem času. Trgovina in gostinstvo sta dosegla 42 odnosno 43 odstotkov letne­ga plana. Sorazmerno do-

Brigade v juliju Šolska vrata so se zapr la .

I n k o se niso še povsod za­pr l a , se je mlad ina že odlo­čila: en i za počitnice, d rug i z a brigade, za lokalne delov­ne akci je.

P r va , srednješolska M D B »Dragotin Kette«, v k a t e r i je 30 novomeških gimnazi j­cev — letošnjih maturantov, je takoj po oprav l jeni ma­t u r i odpotovalo n a Rog, kjer bo od 28. j un i j a do 28. j u l i ­j a pomagala p r i p ros io rn in -s k i i zmer i dreves. N a Rogu bo od 23. j u l i j a do 25. av­gusta de la la tud i br igada ekonomske srednje šole v Novem mestu, v kater i bo okrog 40 mladincev i n mla­d ink . Obe br igad i bosta de­la l i za K m e t i j s k i gozdarski predelovalni komb ina t v No­vem mestu, k i je hk ra t i tud i investitor.

O d 1. ju l i j a do 1. avgusta se bo na Otočcu p r i Novem mestu mud i l a IV . M D B K l u ­ba do lenjsk ih študentov, k i bo dogradi la cesto Otočec-Gumberk . B r i gada šteje 44 študentov, dela pa invest i ra O b L O Novo mesto.

19 ju l i j a ob 15. u r i se bo pred gradom v M e t l i k i zbra­lo 70 brigadir jev I I I . sred­

nješolske M D B »Belokranj­s k i heroji«, k i bodo v času od 20. ju l i j a do 20. avgusta opravl ja l i razna loka lna dela v M e t l i k i . Br igado bo vzdr­ževal tamkajšnji O b L O , med­tem ko bodo njen dohodek nameni l i za ureditev gorjan-ske ceste.

V po le tn ih mesecih bo še več -manjših občasnih delov­n i h akc i j , tako v V i d m u - K r -škem, Črnomlju, Sevnic i i n drugje.

Po sk lepu okrajnega ko­mite ja L M S v Novem mestu bo dob i la najboljša loka lna M D B letos posebno prizna­nje s t r a k o m 20-letnice m la ­d insk ih de lovnih br igad.

bro izpolnjuje letni plan obrt.

Bolj kot proizvodnja pa so se povečali osebni do­hodki, čeprav so ti v črno­maljski občini še znatno pod republiškim povpreč­jem. Osebne, dohodke v go­spodarstvu sedaj usklajuje­jo s proizvodnjo odnosno storilnostjo. Komisija za usklajevanje meril pri de­litvi dohodka je dosedaj v vseh kolektivih našla razu­mevanje. Po temeljitem razgovoru in tolmačenju člani kolektivov sprejemajo ukrepe, da bodo osebni do­hodki vsakega rezultat nje­govega dela.

Problem za črnomeljsko komuno je podjetje Belo-krajnka, kjer so nastale te­žave zaradi neprodane pro­izvodnje. Zato je znaten del kolektiva na neplačanem dopustu. Ljudski odbor je sklenil pod vzeti potrebne ukrepe za asanacijo tega podjetju predvsem v slabi prej razpravljali s celotnim kolektivom. Kot so nagla­sili v razpravi, so težave v podjetju predvsem v slabi komercialni službi.

Na tej seji sta oba zbora sprejela še več sklepov in rešila številne tekoče zade­ve. Tako sta med drugim sklenila, da se prometni da­vek v maloprodaji zniža od šest na pet odstotkov, za motorna vozila pa od šest na tri odstotke. Posebni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se zniža do 15 na 12 odstotkov. Skle­

nila sla tudi da se občinska komunalna banka vključi v medobčinsko komunalno banko- Načelno je bi l spre­jet sklep o ustanovitvi ob­činskega zavoda za pravno pomoč državljanom.

Posebej sta oba zbora naglasila potrebo »po večji delovni disciplini. Se vedno se dogaja, da so izostanki z dela med večjimi poljski­mi deli zelo številni. V rud ­niku Kanižarica so znašali izostanki z dela v prete­klih mesecih celo 25 od­stotkov. Res odpade nekaj naresnične bolezni, še vel i ­ko več pa na samovoljne izostanke. Zato je treba jasno postaviti vprašanje, kdo je voljan res delati v podjetju in kdo naj ostane doma in dela na posestvu-Polovičarstvo ni možno. Podjetja so uvedla kontro­lo »bolnikov« na domovih in pri tem že ugotovila vrsto zlorab, katerih nobena go­spodarska organizacija ne bo mogla več dopuščati. Vlado Lamut : Po poteh Gorjanskega batal jona

»TOTEM P R I N A C E T U N A GORJANCIH« (191

! » IPUUUBUIIUU |fifl U9VU1 l U l i T

Žužemberk je praznoval V petek 13. j u l i j a so žužem-

berčani pros lav l ja l i svoj k r a ­jevni prazn ik , k i ga praznu­jejo v spomin n a prvo osvo­boditev Žužemberka v l e tu 1942, na prve volitve v narod­no osvobodilne odbore i n ustanovitev prve Komande mesta v Sloveni j i . Slovesnost

Vojaki čestitajo za 22. julij

France Slana: KURIR

P O Z D R A V I IZ B O V C A Fan t j e , k i služijo vojaški

r ok v B o v c u , po zd rav l j a j o o b 22. j u l i j u vse sestre i n brate, p r i j a t e l j e i n p r i j a t e ­l j ice . — Podiogar Alojz i z Šentjanža, Pečjak Anton i z Klečita p r i Žužemberku, Turk Jože i z V i s e j c a p r i H imjah , Vinko Kovačič i z L e s k o v c a , Pavčič Alojz i z V a v t e v a s i i n Pužun Ivan iz Sevn i c e .

ČESTITKA IZ S K O P J A Fanta, ki sta pri vojakih

v Skopju, čestitata k dnevu vstaje vsem domačim, pr i ­jateljem in znancem. — Jo­že Korelc iz Gorenje vasi In Alojz Kek z Luže.

P O Z D R A V IZ S L A V O N S K E POŽEGE

Anton Pavlin i z M o k r e g a p o l j a i n Franc Žagar i z T rebe lnega , k i s t a pri v o j a ­k i h v Slavonski Požegi, to­

p l o pozdaiaivjjata vse b r a l c e Do l en j skega l i s t a , posebno pa domača d e k l e t a i n fan te ter s o r o d n i k e in želita v s e m p r i j e tno p r a z n o v a n j e d n e v a vstaje.

P O Z D R A V IZ V I N K O V C E V

Kolektivu K Z v Šentjan­žu želi še mnogo delovnih uspehov in mu čestita k dnevu vstaje Jože Podiogar iz Šentjanža, ki služi voja­ški rok v Vinkovcih.

ČESTITKE IZ K R U S E V C A Dolenjstk! fant je , k i služi­

j o vojaški r o k v Kruševcu, p o z d r a v l j a j o vse domače, pr i j a te l j e ta p r i j a t e l j i c e ter b ra l c e DOlen jskega l i s t a . V s e m d e l o v n i m l j u d e m že­l i j o m n o g o uspeha o b 22.. j u l i j u , d n e v u vstaje . — Go­dec Vinko, iz K o m pol je, Prhne Toni Iz Orehov i c e , Žabkar Jože i z Zameškega,

Novi predpisi s področja socialnega zavarovanja (Nadaljevanje s 3. strani)

spevek za zdravstveno zava­rovanje po sedanji stopnji 14,60 odst. ali 3343 din me­sečno. Ta osnova fc2.900 din bo obrtniku — zavarovancu odmerjena luđi v primeru ne­zmožnosti za delo. Tisti obrt­niki, k i bodo imeli nad 150 tisoč din davčne osnove, bo­do razvrščeni v I. zavaroval­ni razred z zavarovalno osno­vo 34200 din in bo znašal pri­spevek 5003 din mesečno.

Obrtniki bi morali do 15. julija letos vložiti pr i Zavo­du za socialno zavarovanje oziroma njegovi podružnici prijavo o zavarovanju, ustre­zno listino o davčni osnovi, potrdilo, da so vpisani v re­gister obrtnikov in odrezek o plačanem prispevku-akonta-ciji po V. zavarovalnem raz­redu. Te listine so podlaga za izdajo zdravstvenih izkaz­nic, s katerimi bodo zavaro­

vanci — obrtniki in njihovi družinski člani po potrebi ne­moteno koristili zdravstveno varstvo. Predpogoj za uživa­nje pravic iz zdravstvenega varstva je redno mesečno vplačani pripadajoči prispe­vek. Gostinci niso upoštevani kot obrtniki, zato niso zava­rovani po tem zakonu.

Da se bodo zavarovane ose­be zanimale za smotrno tro­šenje sredstev skladov zdrav­stvenega zavarovanja, vpelju­je zakon ' v neposredno ude­ležbo zavarovanih oseb pri stroških za zdravila, predpi­sana na recept, in neobvezne­ga cepljenja. Tako mora pla­čati od I. julija vsaka zava­rovana oseba za vsako zdra­vilo 60 din, ne glede na ceno zdravila. Ce je zdravilo ce­nejše od 60 din, plača zava­rovana oseba samo toliko, kolikor zdravilo v lekarni stane. V tem primeru mora lekarna vrniti zavarovancu

recept. Za tista zdravila, ki jih zavarovanci dobijo z in­tervencijo zdravstvenih delav­cev (ovoji, mazila, injekcije itd.) v zdravstvenih ambu­lantah, bolnicah ali zdravili­ščih ne plačajo 60 din. Ta zdravila morajo imeti zdrav­stveni zavodi na zalogi in jih nuditi zavarovanim osebam brez recepta. Tako zdravilo pa vkalkulirajo zdravstveni zavodi pravilno v ceno stori­tev. Zdravnik sme. napisati na en recept le eno zdravilo. V primeru, da je na receptu napisanih več zdravil, mora lekarna zahtevati od zavaro­vane osebe, da ta plača za vsako zdravilo po 60 din.

Kmetijski zavarovanci ne plačujejo takega prispevka (60 din), ker so zavarovani po ztkonu o kmetijskih pro­izvajalcih in že plačujejo ude­ležbo na zdravila po tem za­konu.

Rudi Hrvatili

Lindič Lojze iz Trščine m Arenšek Marjan i z B l a n c e .

V O J A K I IZ S K O P J A PIŠEJO

Vsi slovenski fantje, po­sebno Dolenjci, ki služimo vojaški rok v Skopju, V. P. 4466, pozdravljamo ob 22. juliju fante in dekleta na Dolenjskem, delovnim ko­lektivom, zlasti cestnemu podjetju, pa čestitamo ob 22. juliju. — Jože Zupančič, Franc Cimerman. Viktor Krošelj, Franc Janežič in Jože Rus. _

ČESTITKA IZ P A N C E V A O b p r a z n i k u 22. jiuJija

čestitata v s e m d e l o v n i m I judftm n a D o l e n j s k e m , zla­s t i zamcam Franc Stamfelj i r i Jože Kaferle

ČESTITKA Z M A D Ž A R S K E M E J E Vojak, ki služi na mad­

žarski meji, iskreno čestita k dnevu vstaje vsem brav-cem Dolenjskega lista in jih pozdravlja. Pozdravlja tudi svoje domače. — Stan­ko Zežuk iz Gor- Zabukovja pri Trebelnem.

P O Z D R A V I IZ K I K I N D E Vojaki V. P.. 6405 K ik in -

da: Jože Požek, Franc Fir, Franc Kučič in Franc Po­glavnik čestitajo delovnemu ljudstvu Slovenije ob dne­vu vstaje, starše, sorodnike in znance, posebno mladino, pa toplo pozdravljajo.

IZ A L E K S I N C A ČESTITAJO

Dolenjski In štajerski fan­tje, ki služijo vojaški rok v Aleksincu, pozdravljajo vse fante in dekleta, bravce Do­lenjskega lista in svoje do­mače. Ob 22- juliju pa že­lijo delovnim kolektivom še mnogo uspehov. — Stan­ko Krapež iz Vodenic, Jože Končina iz Krmelja, Jože Bibič iz Piršenbrega, Ivan Jeršič iz Sv. Lenarta in Martin Krošelj iz Sromelj.

je pričela s slavnostno sejo Krajevnega odbora i n krajev­nega vodstva Z B iz N O V , ob 13. u r i je sledi lo polaganje vencev p r i spomeniku na Cv ib l ju , k i je b i l odkr i t l an i , ob 14. u r i pa je b i l o na trgu slavnostno zborovanje.

Žužemberk, k i je že lan i v pr ipravah na vel iko slavje ob odkr i t ju veličastnega spome­n ika pad l im na Cv ib l ju doce­la i zpremeni l svoje l ice, je b i l tud i tokrat slavnostno okrašen. K m a l u po 12. u r i se je na trgu pred domom Par t i ­zana pričela zb i ra t i množica, k i je do pričetka zborovanja že skoraj napo ln i la zboroval-n i prostor . Razen domačinov so se zborovanja udeležili tu­d i predstavnik i političnega i n javnega življenja iz O L O i n O b L O Novo mesto, ter pred­stavnik i Republiške zveze združenja šoferjev i n avtome­hanikov, ter šoferskih organi­zacij i z Cel ja, Tržiča i n N o vega mesta. Domačin Stane Gorinšek je pozdrav i l navzo­če i n predal besedo organiza­c i j skemu sekretar ju O K Z K S tov. inž. Jožetu Legami. T a je v nagovoru poudar i l naj bo krajevni prazn ik spomin na zgodovinske dogodke iz let l judske revolucije, hk ra t i p a tud i dan obračuna ustvarjal­nega dela v pre tek lem, raz­dobju. Ob takšni priložnosti

P O Z D R A V I IZ T U Z L E Slovenski fantje, ki služi­

jo vojaški rok v Tuzli , po­šiljajo ob dnevu vstaje iskrene pozdrave vsem bravcem Dolenjskega lista ter jim čestitajo ob 22. j u ­liju. Posebno pozdravljajo svoje domače Iz videmsko-krške občine- - Alojz Kcr in, Jože Bučar i n Cir i l Rejc.

se moramo pogovor i t i o do­brem i n o s labem v želji, da bi se kra j hitreje razvi ja l i n napredoval . K ra j e vn i p razn ik naj bo prazn ik delavcev i n kmetov, praznovanje naj pro­dre v sleherno suhokranjsko vas, saj imajo v naši družbeni uredi tv i tud i pas ivn i k r a j i svojo bodočnost, vendar samo ob upoštevanju naprednih na­čel.

Preb iva lc i Suhe kraj ine mo­rajo imet i več zaupanja v svojo zemljo. Prenehat i je treba s poizkušanjem in se trdno odločiti kako bomo raz­v i ja l i kmeti jstvo. To področje ima bodočnost samo v živino­rej i , zato b i b i lo prav, da b i zadruga to resno upoštevala. Razv i jat i bo treba sodobno živinorejo, površine, k i n iso pr imerne za obdelavo pa po-gozditi . N a nove industr i jske obrate b i b i l o odveč računati, izpopolni t i moramo te, k i j i h že imamo. Lepo bodočnost p a ima Suha kra j ina v tu r i zmu, saj i m a do l ina K r k e tu to l iko lepot kot malokatero področ­je p r i nas. D a b i se tur i zem razv i l je treba hkra t i olepše-vati nasel ja i n m i s l i t i o nj i ­hovi ured i tv i .

P o govoru je zbrane prebi­valce pozdrav i l še predsednik Republiške zveze šoferjev i n avtomehanikov tov. R u d i Ce-rar ter j i m čestital za k ra ­jevni praznik . Nato so učenke osemletke izvedle nekaj reci­tacij i n pevsk ih točk, m l a d i telovadci p a so prav s t rumno p r i kaka l i nekaj o rodn ih vanj . Z a konec slavnostnega progra­m a je v počastitev p razn ika šoferjev odšla iz Žužemberka na krožno vožnjo po Suhi kra j in i ko lona osebnih avto­mobi lov i n mopedov.

• ZA DAN V S T A J E :

ISKRENE POZDRAVE VSEM NEKDANJIM BORCEM IN VODITELJEM NASE PARTIZANSKE VOJSKE!

KMETIJSKO GOZDARSKI PREDELOVALNI KOMBINAT

NOVO MESTO

J

PET TRDINOVIH NAGRAD Kot vsako leto so se tudi tokrat na obletnico smrti

pisatelja Janeza Trdine zbrali v Novem mestu nagrajenci, ki jim je Okrajni svet svobod in prosvetnih društev po­delil letošnje Trdinove nagrade. Svečanosti ob pomemb­nem kulturnem dogodku so se udeležili podpredsednik RIS dr. Jože Vilfan, tajnik Republiškega sveta svobod in prosvetnih društev Dane Robida, predsednik OLO Niko Belopavlovič, sekretar OO SZDL Miro Gošnik, podpred­sednik novomeške komune Sergej Thrževski ter mnogi dru­gi domači predstavniki javnega in kulturnega življenja.

Predsednik Okrajnega sveta svobod in prosvetnih dru­štev Janez Gartner je pozdravil letošnje nagrajence prof. dr. Mirka Rupla, akademskega slikarja Zorana Didka, skladatelja Slavka Mihelčiča, prosvetnega delavca Viktorja Zemljaka ter igralca In režiserja Franceta Kralja ter v kratkih besedah orisal njihovo delo za katero jim je Trdinova nagrada podeljena. V imenu nagrajencev se je nato zahvalil prof. dr. Mirko Rupel.

Jezikoslovec, prof. dr. Mirko Rupel

Letošnjo Trd inovo nagrado za Hterarno-znanstveno delo j « prejel dr. Afirfco Rupel, k i Je napisa l PRIMOŽA T R U ­B A R J A , obsežno študijo o avtorju prve slovenske kn j i ­ge. M i r k o Rupe l , k i se je ro­d i l v T r s t u 1901, je javnost i snan ko t jezikoslovec, lite­rarn i zgodovinar i n eden naj­boljših strokovnjakov za ob­dobje slovenskega protestan­t izma. Poleg d rug ih de l je Izdal obsežen koment i ran iz­bor iz protestantske književ­nosti i n ured i l drugI T rubar ­jev zborn ik ob 400-letnici slo­venske knjige. V svojem naj­novejšem delu »Primož T r u ­bar«, k i je nedavno izšlo p r i Mlad insk i kn j ig i , je Rupe l obširno i n z znanstveno do­kumentaci jo obdela l življe­nje i n delo našega prvega re­formatorja i n začetnika slo­venske književnosti. S t em s r n o p rv ik ra t dob i l i sintetič­no i n analitično delo o naj­večjem Slovencu šestnajstega stoletja. K e r govori kn j i ga o rojaku, k i je živel i n delal Prav n a Dolenjskem, je za nas to l iko večjega pomena 1 0 tembolj dragocena.

Akademski slikar Zoran Didek

Trdinovo nagrado z a l ikov­no umetnost je pre je l aka­demski s l i ka r Zoran Didek, ~ je us tvar i l vrsto de l z do­lenjsko mot iv iko . R o d i l se je 1910 v L jub l jan i , osnovno i n »neščansko šolo pa je obisko­val v Podbočju In v Krškem ter 1933 končal akademijo l i ­kovnih umetnost i v Zagrebu. Dolenjska, i z katere je črpal sbkarsko mot i v iko že ko t študent, dobiva danes v nje­govih de l ih nov, poglobl jen s«karski izraz . Razen tega p a

obravnava vsa teoretična l i ­kovna vprašanja, k i družijo arhi tekturo , s l ikarstvo i n in ­dustr i jsko obl ikovalstvo. Nje­gov način obravnavanja teo­retičnih vprašanj o l i kovn i umetnost i ga postavl ja v vr­sto r edk ih sl ikarjev, k i do-prinašajo k razčiščavanju i n utemeljevanju l i kovn ih zako­ni tost i . Zo ran Didek odkr i va v svo j ih de l ih nam doslej ne­znane ob l ike dolenjske pokra ­j ine, k i tako postajajo znane tud i n a m . P r a v zato m u gre vse priznanje za njegove dosež­ke i n dosedanje življenjsko delo.

• • — • •

Skladatelj Slavko Mihelčič

Skladatel j Slavko Mihelčič, rojen 1912 v Lokv i cah p r i Me­t l i k i , k i je nedavno prazno­val 50-letnico rojstva i n 30-letnico umetniškega ustvar­janja na glasbenem področ­ju , je preje l Trd inovo nagra­do v znak pr iznanja za glas­beno ustvarjanje. V 30 let ih svojega umetniškega dela je obogati l slovensko glasbeno ku l turo kot skladatel j , glas­beni pedagog i n dirigent ter je s lovenski javnost i dobro poznan. V rodn i B e l i kra j i ­n i je našel p r v i s t ik z glasbe­n i msvetom, študij pa je dokončal na državnem konser-vator i ju v L jub l jan i . Do da­nes je napisa l 360 glasbenih del . Ved remu l judskemu raz­položenju se je znal najbol j približati v voka ln i glasbi. Znana je tud i njegova simfo­nična pesnitev »Mrtveci za vasjo«. Njegovo široko i n plemenito vzgojiteljsko ustva­r jamo i n glasbeno organiza­c i jsko delo, k i je večkrat osta­lo skr i t o , ga uvršča med naše resnične glasbene umetnike, za k a r m u gre še posebno priznanje.

Prosvetni delavec Viktor Zemljak

V znak pr iznanja za 30-let-no amatersko udejstvovanje ln uspehe v vodstvu ku l tu rno prosvetnih organizacij je sprejel Trd inovo nagrado Viktor Zemljak iz Krškega. Nagrajenec se je r od i l 1914 v Zagrebu, ob iskoval meščan­sko šolo v Krškem i n obrtno nadaljevalno šolo v Zagrebu. N a kul turnoprosvetnem po­dročju je se udejstvoval ko t igralec, režiser, scenograf, pevec i n organizator. M e d vojno je b i l preganjan, po osvoboditvi pa se je v r n i l v Brestanico, k jer je živel do 1954, ko je odšel v Krško. M e d pomembn im i del i , k i j i h je zrežiral po tem času, ve­lja omenit i »Namišljenega zdravnika«, s ka te r im je igral­sk i ko lekt iv i z Krškega sode­loval na letošnji rev i j i dram­s k i h skup in Slovenije v No­vem mestu i n se odlično uve­l jav i l . O njegovi vsestranski i n p l odn i 30-letni dejavnosti na področju kul ture i n pro-svete govori tud i srebrno od­likovanje Zveze Svobod i n P D Slovenije, k i ga je preje l l an i .

Igralec in režiser France Kralj

V znak pr iznanja za uspe­le igralske stvaritve i n reži­je, k i so pomembne za raz­voj i n umetniško rast ama­terske gledališke dejavnosti, je b i l s Trd inovo nagrado

nagrajen France Kralj. Nagra-grajenec se je rod i l 1917 v Dobruški vasi p r i Skoc janu in končal gimnazi jo v No­vem mestu. O d osvoboditve je akt iven igralec i n režiser v društvu Svobode »Dušan Jereb« v Novem mestu. P o osvoboditv i se je takoj vk l ju­čil v s ind ika lno gledališče v Novem mestu, kjer je pred­stave tud i organiz i ra l . Pre-igra l je vloge iz Moličrovih, Goldoni jev ih , Shakespearovih, Borov ih , Klopčičevih, Can­karjev ih, Potrčevih, Jurčiče­v ih , Nušicevih, L inhar tov ih i n drug ih del .

Brez vas, knjige bi bili v mnogih trenutkih našega življenja kakor '' :dje brez ognja in sonca, prezeba­joči v mrzlih sapah živ­ljenjskih nujnosti in usod­nih naključij. Z vami si ustvarjamo umetno : nce, da nas greje na poteh živ­ljenja.

Letošnji Trdinovi nagrajenci: France Kralj, Viktor Zemljak, prof. dr. Mirko Rupel, Slavko Mihelčič in Zoran Didek po svečani podelitvi Trdinovih nagrad

Ta precudni otroški svet • Kaj veseli vašega

otroka? Ste že kdaj raz­mišljali o tem? Je morda otrok sam pokazal zani­manje za neko stvar? Ne veste?

• Ste bi l i na razstavi otroških risb? Ste morda videli na njej tudi kakšno risbo, k i jo je naredil vaš osemletni Janezek? Zna, mar ne?

• Vas je presenetilo, ko ste videli na razstavi Ja-nezkove slike? Seveda ga boste spodbudili, da bo še risal, veliko risal, da bo na prihodnji šolski razsta­vi imel najlepše slike-

T a precudni otroški svet, koliko lepega, nena­vadnega, pisanega i n ne­posrednega je v njem! K a r poglejte Janezka! Vzame kos papirja, svinčnik k i pravi: »Konja bom nari­sal!« In nariše konja, ta­kega, kakršen je v njegovi fantaziji: modra glava, ze­lene noge in vse ostalo ru­meno. Toda to je njegov konj. Ce m u poveste, da konj n ima modre glave in zelenih nog, bo rekel, da nimate prav, ker da je konj v resnici tak, kakrš­nega je on narisal. To so začetki, k i sovpadajo s časom, ko Janezek še ne more razumeti, da konj ne sme imeti modre glave in zelenih nog. To so začet­ki, k i pa tu i n tam že ka-

Kiparka Hava Mehutan Hava Mehutan je stala na la po dletu. Hrast je trd, to-

*abo;u poleg pokončnega da to Se ni najhujše, velik je. Vebla in enakomerno udarja- S takim deblom še ni imela

Izraelska kiparka Hava Mehutan

« 6 opravka, tudi v Združenih državah ne, kjer je študirala kiparstvo, v rodnem Izraelu, kjer živi, dela in razstavlja, pa sploh ne. Zato je bil hrast prvo presenečenje za eduu> predstavnico žensk na simpo­ziju.

Ko sva se ji s kiparjem Stojičem (ta mi je pomagal pri prevodu iz angleščine) približala, je takoj odložila orodje in nasmejano pokaza­la na deblo, češ: »Ta pa je, ampak ga bom ...«

— Je les edini material, iz katerega oblikujete? — sem vprašal.

— V glavnem delam iz lesa, uporabljam pa tudi kamen in glino.

Ker sem videl poleg še dva hrastova hloda, sem vprašal:

— Kaj bo nastalo pod dle­tom?

— Narediti nameravam tri like in jih postaviti na dolo­čene razdalje v trikotnik. Ta­ko bo improvizirano gibanje kot posebna lastnost sodob­nega časa.

— Ali lahko poveste kako posebnost o izraelski umet­nosti?

— Kiparske tradicije v iz­raelski umetnosti ni, ker je hebrejska vera dolga stoletja prepovedovala kakršnokoli iz­delovanje skulptur. Po mo­jem mnenju se je kiparstvo razvilo šele v zadnjih letih, predvsem po zaslugi nekaterih elementov arabskega kipar­stva.

Danes je v Izraelu veliko umetnikov, ki ustvarjajo iz lesa. Ti pravzaprav prevladu­jejo.

— Izraelske umetnike sreča­mo vsako leto na več velikih razstavah. Kje ste razstavlja­li vi?

— Največ doma, v Izraelu. Svoja dela pa sem že razsta­vila tudi v Parizu, Bruiellesu in v ZDA.

Njene umetnine bodo ne­dvomno tudi kostanjeviški ga­leriji v ponos, kajti Hava Mehutan je Kostanjevico tako vzljubila, da hoče ustvariti nekaj boljšega. Prvikrat je v Jugoslaviji, zato bi rada, da bi ji vse šlo od rok. Rada bi veliko doživela in se marsi­česa naučila. Marljivo se uči slovenščine in že po­polnoma pravilno izgovarja: »Dobro jutro, nasvidenjet...

IVAN ZORAN

žejo na otrokovo nadarje­nost.

Osnovna izobrazba s so­dobno pedagoško metodo omogoča, da sme otrok že kmalu začeti obdelovati svojega »konjička«. Pose­bej je to predvideno za likovno vzgojo, kajtd ta zahteva res smotrno, teht­no in temeljito usmerje-vanje otroške fantazije. Otroka je treba pripraviti do tega, da bo načrtno de­lal, da bo znal opazovati in se učiti. To pa zahteva od učitelja za l ikovni .po­uk dobro poznavanje otro­kovih nagnjenj in pobegov v svojo otroško domišlji­jo. N i lahko biti l ikovni vzgojitelj, zlasti ne, kadar nimaš dovolj pripomoč­kov za nazorno razlago.

l i k o v n i pouk je na vseh šolah različen, kar je pred­vsem odvisno od učiteljev, ki se z nj im ukvarjajo. Med osnovnimi šolami b i v tem pogledu prednjačila novomeška osemletka, kar se vidi že iz samega pro­grama o likovni vzgoji. Lahko bi trdih, da je na­redila več, kakor b i pri­čakovali. Lep prerez uspe­hov je dala nedavna raz­stava otroških risb, k i je bila na osnovni šoli odpr­ta do prvih dni v juliju. Al i je imela namen mani­festirati likovno vzgojo na osnovnih šolah, ali je bila prirejena zato, da b i stro­kovnjak odkri l talente na njej, zdaj n i važno, dej­stvo pa je, da je bi l izbor bogat in v splošnem celo kvaliteten. Nedvomno so se za imeni avtorjev raz­stavljenih slik skrivali ta­lenti (o t e m je govorilo več lepih nadpovprečnih de le ) , z a t o j i m je b i l a r a z s t a v a t u d i p r v o t i h o , a v e n d a r l e j a v n o p r i z n a n j e , o z i r o m a s p o d b u d a i n na ­p o t i l o , d a m o r a j o še ve l i ­ko d e l a t i , r i s a t i , r i s a t i i n o p a z o v a t i .

Nemogoče je otroške risbe o c e n j e v a t i n a r a v n i a k a d e m s k i h u m e t n i k o v . Otroški svet je že v bistvu s i l n o z ap l e t en , f a n t a z i j s k i ,

pisan, a vendarle preprost in nepokvarjen. Zato b i ga pravilno lahko razumel le sovrstnik teh otrok i n vsa delca, nadahnjena s pre­šerno otroško domišljijo, tudi pravilno ocenil. Ka j t i ta precudni otroški svet je še bolj otroški na otro­ških risbah. Ivan Zoran

•

Vlado Lamut: Bakla

Vlado Lamut: Rdeči cvet

»EKRAN 62« 1. septembra letos bo iz ­

šla prva številka novega mesečnika za filmska vpra­šanja 5n televizijo »Ekran 62«. Revija bo redno pr»ob­čevala studije, v katerih bo bralce seznanjala z najpo­membnejšimi ustvarjalci, deli in s smermi v zgodovi­ni filma. Prinašala pa bo tudi druge zapiske in f i lm­ske ̂ kritike, tako da bo res zanimiva in jo bodo obi­skovalci kinematografov ter ljubitelji filma radi jemali

Filmski seminarji v Kopru

Sosvet za filmsko vzgojo pri Zvezi Svobod in PD Slovenije je letos razpisal tri seminarje: za upravnike kinematografov, za vodje filmskih krožkov in klubov ter za prosvetne delavec. Seminarji bodo od 16. do 28. j u l i j a v K o p r u . U d e l e ­ženci bodo poslušali pro­davanja o filmu in njego­vem razvoju ter o vlogi, k i jo ima ta umetniška avrst v sodobnem kulturnem živ­ljenju- V programu je t u d i gledanje nekaterih filmov, ki veljajo za vzor.

Ljudske noše na znamkah

Zanimiva je serija zhaimk, k i prikazujejo ljudske noše v Jugoslaviji. Slovenijo z a ­stopa znamka z žensko be­lokranjsko in kostelsko no ­šo ter dvema moškima be­lokranjskima nošama. Te noše so upodobljene na sto­ci inarski Znamki. Moška no­ša pa je žal posneta po neki ponesrečeni sliki belokranj­ske lđudske noše, ki jo j e pred leti prinesel »Gostin­ski vesbnik«. — Res bi že morali dobiti priročno zbir­ko Izvirnih posnetkov na ­ših narodnih noš, dostop­no vsakemu ljubitelju na ­rodopisja.

NAROD SI BO PISAL SODBO SAM Spomini na začetke oboroženega upora v Beli krajini in na prve napade partizanskih enot

V nedeljo 22. ju l i ja , ko bo­m o pros lav l ja l i d a n vstaje slovenskega l judstva, se bodo k odkr i t ju spominskega kam­n a n a H r a s t u zbra l i prebival­c i metliške komune i n Bele kraj ine. Mednje se bodo po­mešali mnog i s tar i par t i zan i l n akt iv is t i , k i so v najtežjem razdobju zgodovine našega l judstva s puško v r o k i za­šli m o r d a tud i na Hras t . Ne­m a r a se mars ikdo vprašuje, zakaj o pros lav i n a H r a s t u in o tej na zunaj s k r o m n i vasic i zadnje čase to l iko govor imo in pišemo. Preb iva lc i H r a s t a in okoliškega področja to po vsej p rav i c i zaslužijo, saj spada Hras t m e d t is ta slo­venska naselja, k i j i h je ra­sistični okupator požgal i n docela uničil. Uničil tako, da skoroda n i ostal kamen na kamnu . Znesel se je celo nad sadn im drevjem, k i ga je be­lokran jsk i kmet ic zasadi l v vasi , negoval leto za letom ter radostn ih pogledov sprem­l ja l njegovo rast i n zorenje. Da. celo to drevje je pobes­ne l i okupator posekal v one­mog l i Jezi, ko se je mora l umakn i t i pred strel i partizan­s k i h pušk. Ne bo odveč, če se danes, ko smo v prejšnjih številkah že podrobno opisal i napad na Hras t , ma lo dlje pomud imo ob dogodkih, k i so značilni za širše razdobje, predvsem za leto 1942, ko s i je naš slovenski part izan v prv ih vojaških akc i jah pričel kovat i svojo strategijo i n tak­t iko.

Ce oživimo spomin na leto 1941 i n 1942, na razdobje, k i Je s ledi lo poz ivu Parti je k oboroženemu uporu, bomo našli tud i v B e l i k ra j in i vse tiste osnovne značilnosti prve

razvojne stopnje našega upo­ra. T u d i t u so se že v l e tu 1941 pričele prve pr iprave na vstajo. V h u d i z i m i 1941/42 se je k l jub okupator jevemu te­ro r ju pr ip rav l j a l n i z part izan­s k i h vojaških akc i j , k i so sle­di le v spomladanskem i n po­letnem obdobju 1942. V B e l i k ra j in i , z last i na gorjanskem rpodročju, sta se pričela ko­vati bratstvo i n enotnost m e d s lovensk im i n h rva t sk im l jud­stvom, saj je narodnostna

PiSe Ivan škof

meja prav b l i zu . Iz odborov OF so pričeli rast i p r v i za­metk i nove l judske oblast i . N a področju Hras t a i n Su -horja je okupator v letu 1942 doživel takšne part izanske na­pade, da se je mora l umakn i t i iz postojank, s ka te r im i je skušal b l ok i r a t i gorjansko področje.

V letu 1941 so se pričeli na področju Bele kraj ine zb i rat i p r v i par t i zani na M i k l a r j i h , p r i Drašičih i n nad Semičem, iz kater ih je pozneje z doto­k o m nov ih borcev nastala Pr­va be lokranjska četa. Predno so lahko odšli p r v i bo rc i v par­tizanske enote, je b i lo treba zbrat i dovolj vojaškega ma­teriala, obleke ter sanitetne i n ostale opreme, da b i part izan­ska vo jska lahko pričela z oboroženim uporom. Z i m s k o obdobje 1941/42 (t ista z ima je b i l a zelo huda) so povsod uporab i l i za temeljite p r i ­prave, tako politične ko t vo­jaške. N a področju Suhor j a je že v letu 1941 deloval ra­jonsk i odbor OP , k i je b i l ustanovljen v novembru. Be­la k ra j ina je ime la že v p r v i

po lov ic i leta 1942 svoje okrož­je, k i je zajemalo vso B e l o kra j ino razen Pol janske do l i ­ne. S lednja je takrat spadala pod Kočevsko, šele 1. ok tobra 1943, ob zasedanju prvega zbo­r a odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, je b i l a p r i ­ključna be lokranjskemu okrož­j u . Okrožje je b i l o razdeljeno na več rajonov, eden od n j i h je b i l ra jon Suhor .

Narodnoosvobodi lno gibanje in uporna mise l sta kaj h i t ro našla vnete pristaše med pre­b iva lc i Be le kraj ine. V jun i j u 1942 so b i l e prve javne vol it­ve v odbore Osvobodi lne fronte, k i so b i l i zametek no­ve oblast i . Par t i j a je znala prav i lno ocenit i mešetarstvo star ih oblastnikov, vedela je, da se nanje ne more zanesti in da niso sposobni popeljati l judstva v boj . D a je b i l a no­va l judska oblast, k i je na­stajala iz OF , l judstvu- po vo­lj i je b i l najboljši dokaz mno­žičen p r ihod prebivalcev na volitve. Preb iva lc i so z veli­k i m razumevanjem sprejema­l i tud i vse domol jubne dolž­nost i do part izanske vojske in do narodnoosvobodilnega gi­banja nasploh ter se hk ra t i množično up i ra l i vsem oku­pator jev im odredbam. Zavra­čali so tud i plačevanje dav­kov. Položnice za davke so javno trgal i na sestankih, de­nar pa izročali raje narodno­osvobodi ln im odborom.

Nastajat i je pričelo novo življenje, ustanavl jal i so raz­ne kulturnoprosvetne aktive s pevsk imi zbor i , d r a m s k i m i skup inami i n podobno. Odbo­ri O F so organiz ira l i tud i šol­stvo, ka r je prišlo posebej do izraza prav na suhorskem področju. Čeprav Be l a kra j i -

Partizani z orožjem

na takrat n i b i l a osvobojena, je ime la O F nad preb iva lc i nepr imerno večji vp l iv kot okupator . Celo tam, kjer Je ime l okupator svoje posto­janke, je b i l vp l iv O F ; zelo močan. Vse to je okupator ju preprečevalo uresničitev nje­govih zamis l i i n načrtov ter m u čedalje bolj s labi lo moč.

Ze v začetku pr iprav narod­noosvobodilnega gibanja i n upor i , so v oko l i c i Suhor ja i n Hras ta o igunizator j i O F na­šli stike s sosednim hrvaškim pod'Očjem, predvsem žumber-Š-kim. Prav tu sta se pričela ka l i t i bratstvo i n enotnost obeh l judstev, k i sta že v letu 1942 doživeli ognjeni k r s t v skupn ih vojaških akc i jah pro­ti okupator ju .

Okupatorska vojska je ču­ti la , da se pr ip rav l j a upor , zato so pričeli oko l i Gorjan­cev ustanavl jat i vojaške, po­stojanke, k i naj b i kontro l i ­rale to področje, že po svoj i naravi zelo pr imerno za upor­niške akcije. S temi postojan­k a m i pa je okupator želel hkra t i preprečiti povezavo med narodnoosvobodi ln im gi­banjem na Dolenjskem i n v B e l i k ra j in i . Ustanavljanje teh postojank je bi lo tud i p r va stopnja pr iprav na prvo veli­ko sovražnikovo ofenzivo v letu 1942, k i naj b i razbi la glavnino par t i zanskih s i l . Okupator se je kot mnogo­krat pozneje tud i takrat ura-čunal Part izanske enote so postajale vedno močnejše. Pričele so napadati i n uniče­vati prve sovražnikove posto­janke i n komunikac i j ske ob­jekte ob železniški prog i i n ob cestah. 20. jun i ja 1942 je bi l napad na ital i jansko stra­žo p r i Semiškem predoru z rožnodolske strani — part i ­zani so zapleni l i oko l i 20 pušk, 2 puškomitraljeza, pre­cej strel iva ter kup ročnih bomb i n več pištol. 25. jun i ja so par t i zan i porušili most na cesti čez Sušico p r i vasi Tr-novec pod Suhor jem. 30. ju ­ni ja je s ledi l napad na stražo

p r i železniškem v i j a d u k t u p r i Otovcu, 1. ju l i ja napad na ita­l i jansko stražo p r i postaji Dobravice, 2. ju l i ja je b i la na­padena i ta l i janska vojaška ko lona p r i vasi Strekljevec, 7. i n 8. ju l i j a so part izani na­pad l i transporte i n porušili progo med Birčno vasjo i n Rožnim do lom.

Večje akci je v letu 1942, k i j i h lahko smatramo za prave vojaške napade, so bi le: 1. ju­n i ja napad na ital i jansko po­stojanko S ta r i t rg ob K o l p i , 22. septembra napada IV . Kordunaške brigade na i ta l i ­jansko ko lono p r i K v a s i c i i n pod Tančo goro, 26. i n 27. no­vembra napad i n uničenje ita­l i jansko - belogardistične po­stojanke n a Suhor ju .

22. j u l i j a 1942 zvečer so

borc i Be lokranjskega odreda skupaj z drugo četo Gor jan-skega batal jona napadl i po­stojanko Hras t . V napadu je sodelovala tud i skup ina hrvat­s k i h part izanov iz K o r d u n a , k i je b i l a na pot i v 2umberak , da b i t am ustvar i la žumbe-račko part izansko enoto. D r u ­gi dan po napadu so ital i jan­s k i vo jaki požgali i n do ta l uničili vse stavbe v vasi , po­sekal i drevje i n se u m a k n i l i v Me t l i ko . Precej okupatorje­vih vojakov je b i lo v napadu ranjenih i n pob i t ih , vendar so vse ranjence i n mrtve odpe­l ja l i s seboj v Me t l i ko .

Napad i part izanske vojske so dosegli p r i preb iva lc ih ve­lik odmev. Čeprav je skušal okupator zatret i uporno m ise l i n k a l i upora z div janjem, požiganjem in d rug im i repre-sa l i jami , se je ost vedno zno­va i n znova obračala p ro t i n jemu.

Napad na Hras t pa i m a po­sebno vrednost i n pomen še zaradi nečesa. Omen i l i smo že, da je v pr ipravah n a vsta­jo i n v uporniškem gibanju, k i se je pričelo razvi jat i med prebiva lc i tega področja v zi­m i 1941/42, ko so se skr iva j sestajali, zb i r a l i orožje, hra­no i n opremo za part izansko vojsko ter prenašali obvesti la, že ras la p r va k a l bratstva i n enotnosti . 2e prve pr iprave so namreč tesno povezovale

prebivalce oko l i H r a s t a M Suhor ja s sosednim hrvaškim področjem, predvsem onim oko l i 2umberka . Tako sta se pričeli kovat i bratstvo i " enotnost naših narodov, brat­stvo po k r v i i n orožju, v skupnem bo ju pro t i s k u p n e m u sovražniku, tujemu fašističnemu okupator ju . Ene­ga od p r v ih ognjenih krstov pa je to sodelovanje doživelo prav v napadu n a Hrast , ko so se ramo ob r a m i z našimi part izani b o r i l i tud i hrvaški. To tesno sodelovanje se j * pozneje vse bol j i n bol j raz-vi jo. Naši part i zani so od­hajal i na skupne akci je na hrvaško stran, b o r c i Zumbe-račkega odreda, I V . korduna­ške brigade, X I I I . proleterske brigade i n Omlad inske bri­gade pa so tostran Gorjancev in Ko lpe v sodelovanju z na­šimi par t i zan i preganjal i so­vražnika. Napad n a Hras t je p r v i člen v ver ig i skupn ih ak­ci j . Ne smemo pa prezreti tud i tega, da so prav n a os­novi teh p r v i h vezi i n zamet" kov sodelovanja, k i se je raz­vi jalo že v p r v i po lov ic i 1942. leta, dob i l i pozneje mnog i na­ši ranjenci varno zatočišče v part i zanskih bolnišnicah na žumberačkem področju.

Želimo, da bi se v nede­ljo 22. julija, ko bomo pro­slavljali dan vstaje sloven­skega naroda in hkrati 20.

Npađa na Hrast,

U fiSUl' s r e * , a J i vsi ttjf1« krajine, vsi JE^torji in akti-T V * Pot kdajkoli

S " ? a ! i v ta ko-

K / * " * 1 ' W so so-22- Julija

«5S!?,,v<seyem

"llj pravili vse bor-I kar,, 8 0 ** t a k r a t

JVto b r a s t v o in S , "*> ki bodo p r i -3 J "Prejeli enako

S r C * 0 ker

> T 1 1 spomin na % 5 a vne dni naše jjT * » »videnje na

* ^narodni

1 v 1 ' ok t ob ra l e -

l b ? * tekstilnih bodo

ft* to k o n f e k -iiT* Po l eg „ o d -

i ^ e g a l a n -

! i b r l k o a metična l ^ a t i , o b u t e v

* toeđnarođnt se-J f o * ^ Pa bo

Pogodb p * t u j i m i te -

»Tvoji otroci so Mivi..«

»7 isti dan, ko je bil napad na Hrast, sem iela pšenico. Otroci so bili pri stari materi. 4-letni sin je bil takrat na paši, 2-letna hči pa se je v gozdu igrala z ostalimi otroki.

Nenadoma je začelo pokati. Najprej strel, potem dva ln rajali. Bila sem zmedena. Preletelo me je, kje so otroci. Mislila sem, da jih ne bom več videla. Pokalo je vedno bolj. Noč sem prebila na prostem, v skrbeh in st.ahu.

Vsa neprespana in utrujena ter z mislijo, da otrok ne bom več videla, sem se naslednje jutro vrnila v vas. Doma je bilo vse razbito in krvavo. Po­vsod so bil: sledovi krvi. Jokala sem, ker sem mi-slila da bom otroke našla mrtve. Moja mama pa je rekla: »Nič se ne boj in ne jokaj', tvoji otroci so živi«. Nihče si ne more misliti, kako mi je odleglo, .aj ra.en otrok nisem imela prav nikogar, ker je ' il mož v internaciji.

Vas je bila prazna. Ljudje so se razbežali, toda šele takta', kc se je začel napad. Naslednji dan so prišli jašisti in jo upepelili. Nič ni ostalo celega. Celo vse drevje v vasi so posekali. Ljudje so se raz-bežali: eni v gozd, drugi k sorodnikom v sosednjo vas Ostalo jim je samo to, kar so imeli na sebi, nekattri pa so bili tudi na pol nagi. Žalostno je bilo vse to

Svojega doma tudi jaz nisem več imela. Z mater­jo in otroki sem se zatekla na Sodji pri Se­miču. Hodila sem na dnino in stanovala zdaj pri •em zdaj pri onem Otroke sem preživljala na ro­žah. Težko je bilo, toda takrat se je dalo vzdržati. Tudi za moža v internaciji sem morala nekako skrbeti. PoslaM sem mu nekaj paketov, čeprav več­krat nisem vedela, kaj naj mu poSljem. Pa smo pre­živeli tiste strašne čase.. *

(Po pripovedovanju Rezke Brunskole iz Hrasta)

Štirje ljudje, Štiri zgodbe, takšne neobičajne, močno pretresljive kot so jih naši ljudje doživljali v času boja za svobodo. Na sliki od leve proti desni: Matija Brunskole, Rezka Brunskole, Dako Brajčič in Jože Radoš. Njihovi obrazi so danes nasmejani, na ruševinah starega doma, ki ga je okupator požgal in uničil je zrasel nov, svetlejši dom. Spomin na

težke dni, pa ne bo nikdar zbledel

»lz gozda smo videli kako oon . . « »21. ju l i j a , t i s t i dan, k o je

b i l napad, smo želi pšenico. To smo i z j emoma smel i , k e r so I ta l i jani k m a l u k o so prišli uvedl i po l i c i j sko u ro i n za-stražili vas. N a n j i v i je b i lo pet žensk i n fantiči, s tar i pod 14 let, k i smo vezal i snope. Par t i zan i so b i l i t i k pod našo nj ivo, dva Ita l i jana pa sta z orožjem v r o k a h hod i la po mejah. Par t i zan i so že prej naročili mo j i m a m i , da ne sme nihče povedati I ta l i ja­nom, da so s k r i t i p od našo njivo. Zato je m a m a men i , k i sem ime l takrat 13 let, i n bra­tu , k i je b i l leto dn i starejši, še posebej naročila, naj mol ­čiva. Pos la la naju je domov

i n r ek la , naj izpust iva živino lz hleva, ker bo menda začelo pokat i .

K o sva prišla domov, n i b i lo več časa, da b i šla v hlev. Začelo se je . Poka lo je . Sipe so zažvenketale i n po­pokale, krogle so se odbijale od streh i n drobi le opeko. Z b ra t om sva h i t ro s tek la v h i ­šo i n se s k r i l a pod posteljo. M i s l i l a sva, d a n a m a nihče nič ne more, dok ler bova pod posteljo. Osta la sva pod po­steljo do dveh po polnoči, ko je borba min i l a . Po tem na ju je postalo strah. B i l a je taka tišina, da b i bolho slišal. Šepnila sva s i , da b i ušla skoz i okno, ker s i skoz i vrata

V » C

nisva upala . I n sva res sko­čila čez ba lkon . V samih hla­čah sva stek la p ro t i gozdu, kjer so b i l i par t i zan i .

V s o noč n isva zat isni la oči. Le kako , k o sva prestala to­l iko s t rahul N i k o l i ne b o m pozab i l t renutka, k o se je zjutraj i z Met l ike p o m i k a l odred Ital i janov, k i so prišli požigat Hras t . Vas je b i l a po­po lnoma prazna, m i p a smo opazovali , kako gor i . Z bra­t o m sva popros i la za doljno-gled i n gledala, kako se dvi­ga d i m , pomešan z ognjem. Hras t je b i l v p lamenih. Jo-

? ZAPORA V ZAPOR Bil sem v

1 so prisil. Italijani. rJKel bataljon. T o je J * , ko so Italijani

Ti se zbira partizan-**. Okrog Hrasta so J hodile partizanske

^ * j e ovadil, da sem Ji *a delam za parti-jjrn pomagam. Zato ^kega dne poiskali. Jp^ rae, če govorim m> Odgovoril sem, JP*WI so me vprašali •Jjo, ce vem, kje se '^otriurusU in da naj

^ e m pot do njih. '} sern, da ne vem JP »o zagrozili, da me g ta jim ne povem-jp govoril. Ker sem • ' m e zaprU v klet-<r}1 »o me ubiti, ket M l patrolo z Jugor-9 odžene. Naslednji 7 * a P r i i v Metliki.

T a m sem b i l zaprt do 15. av­gusta. Vedno so govor i l i , da bodo vse i zpust i l i . Toda prišli so, nas zvezali po osem sku­paj i n odgnal i . Pričela se je pot v internaci jo, ki Je ne bom n i k o l i pozabi l .

Odpel ja l i so nas v L jubl ja­no i n zashšali. Po tem sem b i l sedem tednov zaprt v K o p r u . Iz K o p r a so naš odpel ja l i v Pa lermo na S ic i l i j o , k jer sem b i l 14 dn i . Iz Pa l e rma so me z osta l imi in tern i ranc i odgnal i v Ust ico ob Sredozemskem mor ju . Nato še dolgo potova­nje v Severno Ital i jo , v Pado­vo. V Padov i sem dočakal ka ­pitulac i jo Ital i je. Prišli so N e m c i in vse prese l i l i na Madžarsko. Vendar nas n iso dolgo držali na Madžarskem. Transpor t je bil poslan v Ma­ribor, kjer so nas ločili: Slo­venci smo bili dodeljeni od­delku za L jubl jano, Hrvati in Srbi pa so šli s transportom

prot i jugu N a v l aku iz M a r i b o r a p ro t i

L jub l jan i sem premišljal, kaj naj vse to pomeni . P r i t i še enkrat v zapor, b i pomeni lo izgubit i vse. Sk l en i l sem, da pobegnem. Nagovarja l sem tudi druge Belokranjce . V s i so odlašali, toda jaz n i sem več vzdržal. P r i Z idanem mo­stu sem skočil z drvečega vla­k a i n pobegni l . S k r i v a l s em se i n v nekaj flneh pr ispe l v Mokronog . T a m so b i l i part i ­zani . S kamionom so me pre­pel ja l i v Trebnje, od koder sem se z v l akom pr ipe l ja l v Novo mesto. Domov na Hras t , sem prišel okrog 24. septem­b r a 1943 i n se takoj prik'.jučil ra jonskemu odboru OF. Ko sem odšel v internaci jo , s em ime l 86 kg, ko sem se v r n i l domov, sem ime l le še 43.«

Tako se spomin ja vo jn ih časov M a t i j a B runsku l e , go­stilničar s Hras ta .

Božidar Jakac: Aktivistka

kala sva, partizani pa so naju tolažili.

Italijani so pobrali vse, kar se je dalo vzeti. Vilice, žlice, brane, pluge. Odnesli so ves živiž, žito, kruh, vino, slani­no. Odpeljali so tudi 87 pra­šičev.

Pogorelo je vse. Hiše in go­spodarska poslopja. Gospo­darskih poslopij na Hrastu še danes ni.«

Jože Radoš, kmetovalec s Hrasta, se spominja še mar­sičesa drugega. Vendar mu

je to najbolj ostalo v spomi­nu .

33. _ Približal se je šotoru. P r i ognju je čepel majhen, debel možakar. »Ti si menda novi nosač,« je rekel. »Jaz sem Jaka čok.« O d njega je zvedel podatke o njunih gospodarjih. Thomas Stanlev Sprague je bodoči rudniški inženir i n sin milijonarja, doktor Adolf Stine pa ima tudi petičnega očeta.

34. Oko l i devetih sta se gospodarja naposled prikazala. Sprague, rdečeličen, rejen gospodič kakih petindvajsetih let, Stine pa vitek, bled, a tudi mlad mož. »čas je, da gremo na pot!« je rekel Sprague. Blaga je več kot za poldrugo tono!«

« Riaeo P ^ ' t o f i * 1 " * Plečih-v divjem vetru i n sto 13* 8 t a » č e l a nakladati. K e r

se" te TOST r ? 0 l j P 0 * ™ * * * a * b U °

*Š£JT*£ ^ ̂ — o t a « * da b i se b i l skoro zgrtf 0^

36. Po bornem kosilu so zlezli na čoln. Takoj ga je vrglo h kraju, kjer je nasedel na pesek. K a k i h šestkrat so z velikim naporom poskusil i odriniti čoln od obale. B i l i so mokr i do pasu i n zobje so j im začeli šklepetati. Zakuri l i so i n sušili zmrznjeno obleko. ZediniH so se, da bodo odrinil i prihodnji dan.

»Posebna komanda« krematorija II je že tu, za nami prihaja »Posebna komanda«« krematorija I V. Tako nas je v poslopju zbranih nad 460 mož. V s i smo, ki vemo za grozote bestij v esesovskih uniformah. N a smrt čakamo i n le to se sprašujemo, kako se bo to zgodilo. Najbolj verjetno je še, da nas bodo s krematorji vred pognali v zrak. Počasi prehajajo glasni razgovori v šepet. Toda tudi šepetanje polagoma zamira. Tihola , k i stiska srce. Tesno drug ob drugem čepimo na betonskih tleh.

Globok molk. Le tu in tam v z d i h . . . In jemljemo slovo. Slovo od naših mrtvih. Slovo od

življenja. Težka vrata se odpro. Oberscharfuhrer Steinberg z

dvema esesovcema vstopi. »Zdravniki k meni!« zatuli. Z dvema tovarišemo in z anatomskim slugo zapustim po­slopje.

Ženejo nas nazaj v krematorij I v našo sobo in uka­že jo, da je ne smemo zapustiti.

Naslednjega dne vozijo tovornjaki trupla v kremato­rij, naše mrtve tovariše »Posebne komande«, in j ih polagajo pred peči. T rup la so pokrita s strahotnimi opeklinami, obrazi so iznakaženi, da j ih ni moč spoznati.

Moje tovariše so pomori l i z metalci ogn ja . . . N a m štirim so pustili življenje. Dr . Mengele nas bo

najbrž še potreboval. K l jub strahotnemu živčnemu stanju vendarle najdem trenutek, ko razmišljam: Kako morejo ti ljudje biti tako nepojmljivo brezsrčni, tako bestialni, tako grozovito trdi? A l i j ih njihova ideja rasizma i n naci-onalsocializma obdaja z ledenimi oklepi sovraštva do vsega, kar n i nemško, zlasti pa do nas — Judov? A l i j ih res pri tem vodijo le patološki možgani voditelja in ali ne tiči krutost že v bistvu tega naroda? Ne vem si jasnega odgo­vora na vsa ta vprašanja.

Dnevi minevajo v brezdelju. Ponoči ne moremo spati. Moja tovariša, anatomski sluga in jaz smo ostali sami v krematoriju. Vsake dva ali t r i dni pride trideset mož novo postavljene provizorične »Posebne komande«, da požgo trupla tistih, k i so umr l i v barakah.

T iho in popolnoma strti čakamo konca. Potem, ko so poginili skoro vsi tisti, k i so vedeli za grozotne skrivno­sti p l inskih celic, krematorijev, grmade, mora v nekaj dneh prit i vrsta tudi na nas. Slabo znamenje se nam zdi že to, da se nas Oberscharfuhrer Mussfeld naravnost izo­giba. Morda čuti, da b i se tudi njemu, k i prav tako ve za vse tajne taborišča, utegnilo pripetiti to, kar je tako rado­darno delil drugim. Zapira se v svojo sobo in pije, pije.

Taboriščni zdravnik dr. Mengele se nenadoma pojavi in pove, Aav bo vse taborišče Auschwitz na višje povelje do kraja likvidirano — vendar zdaj ne gre za stanovalce, tem­več za zgradbe in naprave. Najprej bodo porušili dva kre­matorija. Eden ostane, da bodo v njem še lahko sežigali trupla v barakah umrl ih bolnikov.

M i naj se z vso secirno dvorano, vsemi akti in pre­parati preselimo v krematorij IV.

Z rušenjem krematorijev I in II prično takoj. Krema­torij II je zle tel v zrak že pr i uporu »Posebne komande«. Čudni občutki me obdajajo, ko gledam, kako na tisoče za­pornikov hiti rušit ogromne zgradbe krematorijev. Tiste­ga mrzlega decembrskega dne, ko so zaceli zaporniki od­našati gore opeke iz krematorijev, ne bom nikol i poza-z a b i l . . . Judje so na povelje SS zaceli graditi te kremato­rije, Judje j ih na povelje S S rušijo. Se nikoli niso. zapor­niki taborišča Auschwitz tako radi izpolnili kako po­velje kot to. Tisoči mož delajo kot obsedeni, kot bi se bali, da j ih ne b i prehitel nenaden preklic povelja. Na njihovih upadlih obrazih se prvič pojavlja jasen žarek prvega še nezaupnega zaupanja v p r ihodnos t . . .

V secirni dvorani je vse pospravljeno. Od secirne mize vzamemo s seboj le marmorno ploščo.

V nekaj urah smo se preselili i n s i uredili nove pro­store. Dnevi minevajo mirno. Esesovske straže se vedno pogosteje zatekajo k alkoholu. Redki so trenutki, ko so trezne.

Nekega večera se opoteče Oberscharfuhrer Mussfeld k nam v sobo, jezik se m u valja po ustih h i le s težavo iz-jeclja: »Dober večer, fantje! K m a l u boste vsi pokrepali, potem pridemo pa m i na vrsto.« Sede k nam in pije čašo čaja z rumom. P r i tem pripoveduje o svoji ženi, k i je bi la ubita pr i bombardiranju in o sinu, k i je padel na Vzhodni fronti. »Vsega je .konec! Rusi so še 40 kilometrov od Auschwitza. Vsa Vzhodna Nemčija beži prot i nam.«

Oberscharfuhrerjeve besede vzbude v meni iskrico upanja. Morda se pa le zgodi čudež? Morda se pa le re­šimo, v zadnjem t r e n u t k u . . . morda ne bo več časa z a . . . saj bo vsakdo najprej skušal rešiti sam sebe . . .

Medtem ko smo nihali med smrtnim strahom in upanjem, je prišel 1. januar 1945. Novo leto! Zemlja je po­krita z debelo snežno odejo. Dr. Mengeleja n i več v Aus-ch\vitzu. Taborišče ima novega zdravnika. Vsepovsod je čutiti razpad. Ne bo več dolgo trajalo, ko bo tretjemu rajhu temeljito odklenkalo.

Desetega januarja dobim v roke časopis, kjer sem našel opazko o ruski ofenzivi, k i se je začela na Vis l i . K m a l u nato se že sliši v taborišče grmenje topov, včasih zelo močno, da se tresejo šipe na oknih. Fronta se vedno bolj bliža.

Zvečer 17. januarja ležem k počitku. Pečica širi pr i ­jetno toploto okrog sebe. M i rno zaspim. Okrog polnoči me prebudi nekako dirjanje in loputanje z vrati. Nagli koraki se oddaljujejo po hodniku. Planem pokonci, se brž oblečeni i n hi t im ven. V sežigalni dvorani gori luč, dvo-krilna vrata iz krematorija I so odprta na steiaj, straže nikjer. Celo na stolpih n i žive duše več.

S S je pobegnila!

J A C K LONDON:

PRIREDIL:

RIŠE:

Štiri zlate in osem srebrnih 15. julija so brežiški šoferji

in avtomehanlkl razvili pra­por in tako počastili svoj praznik in 12-letnioo podruž­nice zveze šoferjev in avtome­hanikov v Brežicah. Sveča-

Nov transformator v Skopicah

V Skopicah pri Brežicah je prejšnji teden zasvetila moč­nejša luč. Vaščani so dobili novo transformatorsko posta­jo. Nekaj sredstev je prispe­val vaški gradbeni odbor, ki je organiziral nabiralno akci­jo, ostale stroške pa je krilo podjetje Elektro v Krškem. Vaščani so pomagali tudi s prostovoljnim delom.

—tom

Brigadirji v Veliki dolini

Mladinski aktiv v Veliki Dolini je organiziral lokalno delovno brigado, ki bo doma pomagala graditi prosvetni dom. Mladinci so obljubili, da bodo nakopali 200 kubikov peska in kamenja za temelje. Pred kratkim so že pričeli delati. Veliko delo za posta­vitev prosvetnega doma v Ve­liki dolini je opravila tudi šolska mladina, ki je (med drugim) zložila 40.000 zidnih in strešnih opek.

nost se je začela, ko so okra­šeni motoristi, avtomobili, tovornjaki in avtobusi šli v povorki od železniške postaje skozi mesto, nato pa so se spet zbrali pred prosvetnim domom, kjer so počakali ko­lono avtomobilov iz Vidma-Krškega. Predsednik upravne­ga odbora podružnice je po

BREŽIŠKE V E S T I pozdravu gostov, predstavni­kov oblasti in pokroviteljev prireditve — zastopnikov »Prevoza« in »Gorjancev« — v slavnostnem govoru opisal delo podružnice in orisal na­loge ter dolžnosti šoferja v hitrem razvoju naše domovi­ne. Nato je v imenu obeh po­kroviteljev spregovoril direk­tor »Prevoza« o odgovornosti šoferjev, vzgoji avtomehani­kov in enotnosti šoferjev, ka­

terih simbol naj bo prapor. Ko je prapor prevzel zasta­

vonoša, so prizadevnim čla­nom podružnice podelili zla­te in srebrne značke. Zlate značke so prejeli: Jaklič, Bo-govič, Dvoršak in Božič, sre­brne pa: Hrastovšek, Klemen-čič, Bradač, Jagrič, Starčič, Perko, Ferenčak in Kržan. Priznanje za delo so dobili: Koplnšek, Jankovič, špilar, Glogovšek, Krošelj, Suša, zab-kar, 2alec, Lapuh, Kovačič, Ferenčak, Pinterič in predsed­nik upravnega odbora Metel­ko. Zastopnik oddelka za no­tranje zadeve Novo mesto tov. Medvsed pa je podelil priznanja Radonoviču, Mlad­ico viču, V. Rožiču, Zupančiču, Ratovšku, Tomšetu, I. Roži­ču, Suši, Krošlju, Podpečanu, Jurešiču in Brudermanu.

Povorka je potem krenila proti kolodvoru. Popoldne je bila v gasilskem domu prosta zabava, tako da so šoferji in avtomehaniki res najlepše proslavili svoj praznik — 13. julij. . D. V.

Miro Kugler: DEKLICE RIŠEJO

Več skrbi za varnost pri delu Koristen posvet o komunalnih problemih

v Brežicah

Invalid na udarniškem delu Nemalo so bili prebivalci

Velike Doline presenečeni, ko se Je med delavci, ki so ko­pali temelj za prosvetni dom, pojavil tudi starejši človek, invalid s pohabljeno levo no­go. Ko so zvečer prenehali delati, je sedel, pokadil ciga­reto In se vrnil v svoj tri ki­lometre oddaljen dom. Ali nI to zgled, vreden, da ga po­snemajo tudi zdravi?

V torek 26. junija so se na obč. ljudskem odboru se­stali vsi predsedniki krajev­nih odborov in vodje kra­jevnih uradov, da se pogo­vorijo o komunalni proble­matiki.

Razprava je bila zelo ži­vahna, saj so obravnavali vsa važna komunalna vprašanja: občinske ceste in pota, javno razsvetljavo v vaseh, vodovo­de in pokopališča.

Za popravilo potov so bi­la iz cestnega sklada dodelje­na potrebna finančna sred­stva krajevnim odborom, ki imajo sedaj svoje žiro raču­ne in bodo lahko takoj pri­čeli popravljati pota.

Glede cene vode po zuna­njih vodovodih so sprejeli sklep, da občinski ljudski odbor izda odlok o enotni ceni.

Tudi posamezne večje va­si so potrebne Javne razsvet­ljave. Ker pa so za to dejav­nost namenjena sredstva ze­lo pičla, so na posvetu skle­nili, da je treba izdelati pred­računski elaborat, nakar bo­do po možnosti dodeljena po­trebna sredstva.

Potrebe sb velike, toda z dobro voljo, s samoprispev­kom državljanov in pomoč­jo občine bo možno marsi­kaj urediti že letos.

Glasbeniki - odlično V ponedeljek 2. julija je

glasbeni krožek osnovne šole T Metliki priredil celovečer­ni koncert pod pokrovitelj­stvom predsednika občinske­ga ljudskega odbora Franca Vrviščarja. Da je Metlika glasbeno središče Bele kra­jine je dokazala nabito pol­na dvorana v domu TVD Partizana. Uvodoma je rav­natelj osnovne šole Ivan Že­le opisal delo izvenšolskih dejavnosti in posebno po­udaril razvoj in uspehe glas­benega krožka. Nato so se mladi glasbeniki zahvalili za pokroviteljstvo predsedniku ObLO Metlika in mu podarili šopek nageljnov. Javno so Izkazali hvaležnost za dolgo­letno predagoško delo Zori Herakovičevi, komponistu, prirejevalcu pesmi Silvu Mi-helčiču, ravnatelju osnovne šole tov. Zeletu za nesebično

pomoč in vsem delovnim ko­lektivom, organizacijam in posameznikom, k i so kakor­koli pomagali.

Program je trajal dve uri. Nastopali sta mlajša in sta­rejša skupina tamburašev, solist na harmoniki, godala in folklorna skupina. Posebej je treba izreči zahvalo vsem dijakom gimnazije v Črnom­lju, ki so sodelovali na glas­benem večeru.

Ce bi hoteU ocenjevati ve­čer, bi lahko rekli odlično — nepozabni dogodek! Točke so dopolnjevale druga drugo, folklorni plesi so prikazali ljudske običaje skozi stolet­ja v Beli krajini. Mladi so­listi na harmoniki Silvo ml., Tine in Tatjana so poskrbeli za pestro spremembo. Ne bo izumrla skrb in ljubezen do domačega ljudskega izročila, dokler naša mladina s tako

ljubeznijo skrbi zanj. In komentar po koncertu?

Zakaj je to samo enkrat na leto?! Mladim glasbenikom vso zahvalo, enako njihove­mu vodji, dirigentu Silvu Mi-helčiču starejšemu.

Ivo Likavec

Higiensko - tehnična komi­sija za varnost pri delu, k i deluje kot pomožni organ občinskega sindikalnega sve­ta Črnomelj, je pred nedav­nim obravnavala vprašanje varnostne službe v delovnih kolektivih. Ob tej priložnosti je analizirala vzroke števil­nih nesreč in ugotovila, ila se največ nesreč zgodi zara­di neupoštevanja predpisov in nepazljivosti. Z malo več dobre volje H T V komisij v kolektivih bi se dalo to po­praviti.

Prvih pet mesecev letoš­njega leta kaže bolj povoljno sliko v primerjavi z letom 1961, vendar kljub temu ne moremo biti zadovoljni. V mnogih primerih je še ve­dno prišlo do nesreče zato, ker prizadeti ni hotel upo­rabljati zaščitnih sredstev, čeprav jih je imel na raz­polago. Vsak tak primer bo­do morali kolektivi in samo­upravni organi še posebej obravnavati in strožje ukre­pati, da se stanje izboljša.

Podatki podružnice social­nega zavarovanja v Črnom­lju kažejo sledeče: 1961 je bilo povprečno 33 nesreč, le­tos 31; povprečno število iz­gubljenih dni v breme pod­jetja je znašalo na mesec v 1961. letu 188, letos 142.6, v

POSVETOVANJE 0 ŠTIPENDIJAH

Kdo bo pomagal? Letos sta si občinska Zveza

za telesno kulturo i n občinski odbor Jugoslovanskih pionir­sk ih iger v Metllld zadala na­logo urediti Športne oziroma te­lovadne prostore. Splošna ak­cija, k i se razvija po vsej dr­žavi pod gestom »Leto telesne kulture mladih«, ima namen ustvamUi osnove za telesno ku l ­turo tam, kjer v n i bilo dovolj storjenega za njen napredek, i n pospešiti telesno vzgojo tam, kjer je v razvoju. V naši ob­čini je to potrebno tudi zato, fcar n i niti enega res primerne­ga Športnega prostora.

Zamisliti se je treba, da več kot 1200 šolskih otrok nima igriSca. Ne gre za stadion, če­prav bi ga Metlika nedvomno potrebovala, gre za manjša igr i ­šča. Odbora sta predvidela dve igrišči v Metliki Cpri Pungartu i n osnovni šoli), v Podzemlju (za Šolsko ln ostalo mladino), na Suhorju pr i šoli, na Boža-kovem, v Selih p r i Jugorju. v Gradvu tn na Radovici.

Kol iko je že narejenega? V Metl iki si šolski otroci s po­močjo gimnazijcev sami ureju­jejo športni prostor. Polovica Je izkopanega, vendar bo pri nadaljnjih delih potrebno stro­kovno vodstvo. Prav tako so

učenci že »planirali prostor pri šoli, k i Je dobtt primerno obli­ko. Tud i na Božakovem, Suhor-Ju in Radovici so l e začeli j r r i -pravljatl športna igrišča.

Začelo se je, vendar učenci vsega ne bodo zimogli sami. Sredstev ni , zato Je vse prepu­ščeno iznajdljivosti šol in dru­štev. Zemeljska dela bi otroci že opravili sami, toda tu in tam bo treba postaviti ograje, pripeljati pesek, odstraniti k a ­menje, vsega tega pa učenci ne bodo zmogli. Zato naj pomaga družba, etarž-i teh otrok in dru ­gI, da bi mladina res kmalu dobila primerna igrišča za športno razvedrilo. Zamujeno bo težko popraviti.

Ivo Likavec

Zbor MDB »Belokrojnski heroji«

Danes, 19. julija ob 15. uri , bo zbor mladinske de­lovne brigade »Belokranj­ski heroji« v Met l ik i pred gradom. V brigadi bo de­lalo 70 srednješolcev. B r i ­gada bo delala do 20. av­gusta. Janez Drag oš

Občinski ljudski odbor Metlika je sklical posveto­vanje s predstavniki go­spodarskih organizacij o štipendiranju mladine in

METLIŠKI T E D N I K

nadaljnjem Šolanju učen­cev gospodarskih organi­zacij. Pogovorili so se o enotnih kriterijih za raz­deljevanje štipendij, o ob­veznostih, k i j ih imajo šti­pendisti in štipenditorji, in o praksi štipendistov v svojih podjetjih. Občinski ljudski odbor štipendira 25 dijakov in študentov, gospodarske organizacije pa imajo ravno tako 25 štipendistov.:

I Z L E T V B O S N O

Mestno združenje borcev iz Metlike je že večkrat organi­ziralo poučne ekskurzije za svoje člane: lani v obmor­ske kraje Slovenije, pred leti pa v Pulo in na Brione. Letošnji dan borca pa se je večina članov združenja bor­cev iz Metlike udeležila izle­ta v zgodovinske kraje v Bo­sno. Ekskurzija se je začela 4. julija in je trajala dva dni. Na poti v Bosno so si ogle­dali zgodovinski grad Mokri­ce, Zagreb in Novo Gradiško. V Banji Luki so prenočili. Naslednji dan je bil name­

njen za ogled Jajca, Drvara, Bihača in Plitvic. V Metliko so se vrnili 6. julija ponoči.

Sprememba avtobusne proge

V začetku maja je začel voziti avtobus iz Ostriža preko Metlike za Črnomelj in nazaj. N a relaciji Ostriž — Radovica — Metl ika in obratno je vedno dovolj potnikov i n prav na tem delu je proga rentabilna. Drugače je bilo na relaciji Metlika — Črnomelj, kjer se je vozilo le malo ljudi. Zaradi tega je bilo nujno, da so spremenili ta del av­tobusne proge in od 3. ju­lija vozi avtobus iz Metli ­ke v Črnomelj preko Se-miča. Kaže, da je ta proga rentabilnejša.

Ekskurzija na Koroško in v Slov. Benečijo

Sindikalna podružnica pro­svetnih delavcev metliške ob­čine je bila sklenila, da bo vsako leto pripravila poučen izlet ob zaključku šolskega leta. Pred dvema letoma so bili prosvetni delavci v Hrva­škem Zagorju, Štajerskem in v slovenski Koroški. Letos je podružnica prosvetnih delav­cev organizirala izlet na Ko­roško in v Slovensko Bene­čijo. Izlet je trajal od 5. do 10. julija. Janez Dragoš

breme socialnega zavarova­nja pa 1961. leta 393, letos pa 329.

Kljub temu, da je bil v pr­vih petih mesecih letošnjega leta dosežen viden napredek, c rezultatom ne moremo biti zadovoljni. H T V komisije v gospodarskih organizacijah, organi samoupravljanja in vodstva sindikalnih organiza­cij bi morali posvečati več pozornosti spoznavanju po­sameznih delovnih mest In bi se morali zavedati, da najmanjša nepravilnost lah­ko terja življenje.

Komisija pri občinskem sindikalnem svetu bo julija in avgusta obiskala vse ko­lektive in nudila pomoč *

N O V I C E ČRNOMALJSKE

O M L N E nasveti, kar bo vsekakor pri­pomoglo k zmanjšanju šte­vila nesreč pri delu.

Lojze S t a r i h *

V SEMIČU BODO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO

V nedeljo, 22. julija, ob 9. uri dopoldne bodo v Semiču odkrili spominsko ploščo z Imeni 176 padlih borcev nek­danje se miške občine. Plo­šča bo vzidana na prosvetni dom. V okviru proslav bo 21. julija ob 20. uri zvečer v kino dvorani nastopil mo­ški pevski zbor »Grafike« iz Ljubljane, ki ga vodi belo­kranjski rojak France Milek-Branko. Zbor bo naslednji dan pel tudi pri odkritju plošče. Na žalno svečanost vabimo vse svojce padlih in ostale prebivalce.

F. D.

Kaj pa pot .za pešce pri Štefanu?

Dela pri urejevanju poti za pešce v Štefanu, ki jih. vodi krajevna organizacija ZB Semič, so zastala, čeprav bj morala biti do 22. julija nare­jena. Nastale so številne ovire Tako niso mogli dobiti elek­tričnih drogov, primanjkuje pa tudi delovne sile, ki bi po­magala urediti stopnice i " ograjo. Upamo, da bo do 22. julija urejena vsaj javna raz­svetljava, če bodo ljudje po­magali s prostovoljnim delom« bo tudi pot pravočasno ure­jena .

F. D.

POZDRAV DNEVU VSTAJE — 22. JULIJU!

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Č R N O M E L J

Občinski komite ZKS % Občinski odbor ZB

# Občinski odbor SZDL # občinski odbor

ZR0P # OBČINSKI ODBOR ZVVI ® Občinski

komite LMS

NAJ 2IVI DAN VSTAJE — 22. JULIJ,

NAS VELIKI PRAZNIK!

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR METLIKA

Občinski komite ZKS # Občinski odbor ZB

• Občinski odbor SZDL # Občinski odbor

ZR0P • Občinski odbor ZVVI ® Občinski

komite LMS

Dolenjske Toplice: brez filmskih predstav

Prosvetno društvo »Maks frenigrnan« v Do len jsk ih To­plicah, k i uprav l j a prosvetn i dom, je uk in i l o redne dnev­ne k ino predstave. Le-te bo­do samo še ob nedeljah, s Prvim ok tob rom letos p a bo­do ukinjene tud i nedeljske Predstave. D a se je društvo odločilo za ta ukrep , je več vzrokov. Najvažnejši raz log te pomanjkanje sredstev i n dolg v višini 100 tisoč dinar­jev. Neurejena je tud i dvo­rana. K e r kaže, da ne b o ^ihče pomagal u red i t i tega ^rašanja, je društvo priši­veno k takemu ukrepu .

D . G .

Požar v okolici Novega mesta

V torek, 26. junija je nad No-y l m mestom In okolico divjala •^"da nevihta z grmenjem, na -f v o m i n močnim vetrom, k i je lomil drevje. Med nevihto se ' * vnel električni kabel na °oratu K G P Novo mesto v Za, i°«u, k i b i lahko povzročil po-? * na gospodarskih poslopjih J? milijonsko škodd. Novome­ški gasilci, k i so bih zelo hitro v* Pozaiisču, 6o požar prepre-5"i. Kabel se je najbrž vnel za-r a < U slabe električne napeljave.

Parada večnih popotnikov

Pogled na zborovalce na žužemberškem trgu na krajevni praznik 13. julija letos

Že dvanajstič z a p o v r s t j o so člani podružnice Z d r u ­ženja šoferjev i n a v t ome ­h a n i k o v v N o v e m m e s t u p r a z n o v a l i s v o j p r a z n i k . O s r e d n j a p r i r e d i t e v j e b i ­l a v nede l j o , 15. j u l i j a do­p o l d n e n a novomeškem G l a v n e m t r g u , 13. j u l i j a p a j e d e l e gac i j a podružnice položi la v enec p r e d spo­m e n i k p a d l i h b o r c e v v Žu­žemberku, k j e r so p r e d d e v e t n a j s t i m i l e t i sode lo ­va le p r i n a p a d u n a i t a l i -

Invalidi v Kumrovcu K r a j e v n a o r g a n i z a c i j a

Z V V I i z Šentjurja p r i M i r ­n i peči j e n e d a v n o p r i r e ­d i l a i z l e t z a v t o b u s o m v Z a g r e b i n K u m r o v e c . U d e ­ležba 50 članov j e d o k a z , d a j e b i l o z a i z l e t v e l i k o z a n i m a n j a . N a j p r e j s m o se u s t a v i l i v Bre-?x :ah i n

s i o g l e d a l i m u z e j . P o t d o Z a g r e b a j e h i t r o p o t e k l a . V Z a g r e b u s m o o b i s k a l i živalski v r t , p o k r a t k e m poči tku p a n a d a l j e v a l i p o t p o n o v i a v t o m o b i l s k i ce­s t i , k i j e s p e l j a n a vse d o K u m r o v c a . K u m r o v e c , k i se j e t a k o h i t r o r a z v i l v

Delavske š p o r t n e igre ° a bi se športno življenje

v delovnih kolektivih poživi-, 0 in postalo sestavni del dejavnosti sindikalnih po­družnic pripravlja občinski sindikalni svet v Novem me­sto tudi letos — septembra

Hoja po levi strani R o bodo v Novem mestu

dokončno urejeni parkirni Prostori za motorna vozila

Prehodi za pešce, bo pr i ­šla sprememba tudi p r i Prehodu preko kandijskega mostu. T a most čez Krko je fcarnreč že preozek za na­raščajoči , promet, močno "a ovira tudi pešca, k i mo­ra včasih dolgo čakati, da lahko prečka cesto. Da b i P^šec imel boljši pregled n a d Prometom, bo uvedena •"»Ja po levi strani mostu,

kar bodo mimoidoče opozarjale tudi posebne ta -b , e , k i jih bodo postavili na °o*h koncih mostu. Ljudje n a J bi upoštevali tudi opo-*°r11a prometnih milični­kov, k i skrbe za red na eesti.

in oktobra — delavske šport­ne igre.

Cilj športnih iger niso ka­ki vrhunski športni dosežki, pač pa množičnost in opo­zarjanje na vsestransko ko­rist športa. Razlogov za or­ganiziranje delavskih šport­nih iger je več. Naj jih ne­kaj omenimo.

Sodobni način življenja je proizvajavca prikrajšal za marsikaj koristnega. Zaradi uporabe tehničnih sredstev — za delo v proizvodnji ali v zasebnem življenju — se človek telesno vse manj na­preza, zato se njegove mišice razvijajo enostransko. i'o hkrati posredno vpliva na njegove umske sposobnosti. Z udejstvovanjem v različnih športnih ' panogah pa se uspešno dopolnjujejo teles­ne in umske sposobnosti.

Delovni človek išče v svo­jem prostem času oblike in načine, kje in kako bi se sprostil in si nabral novih moči. Zakaj bi mladi ljudje prosti čas zapravljali v za­kajenih gostinskih lokalih? Naj svoje kipeče mladostne sile raje pomerijo in spro­stijo v telesni kulturi, v ple­

menitem športnem tekmova­nju. Vsak v tisti športni pa­nogi, v kateri najde največ osebnega zadovoljstva In ki najbolje ustreza njegovi te­lesni zmogljivosti.

Vodstva sindikalnih po­družnic morajo že zdaj za­četi s pripravami, da ne bo­do športne igre nekakšna kampanjska akcija. Delavske športne igre naj bi prikazale vsestransko aktivnost v raz­ličnih športnih panogah, ki jih gojijo v kolektivih. V programu tekmovanja bo kegljanje, balinanje, odboj­ka, streljanje, namizni tenis, mali nogomet, šah, kolesar­jenje, atletika in plavanje.

•a ir . SZ

turistično mes tece , n a m je b i l z e l o všeč. Z v e l i k i m z a n i m a n j e m s m o s i ogle­d a l i r o j s t n o hišo maršala T i t a i n se z a m i s l i l i v p r e d ­s e d n i k o v o m l a d o s t . I z K u m ­r o v c a s m o se v r n i l i s k o z i B i z e l j s k o i n Brežice. V Brežicah j e b i l o n a d v s e p r i j e t n o . V l o k a l u s m o se d o d o b r a odpočil i i n razve­d r i l i . P r o t i d o m u s m o se vračali s k o z i T r e b n j e . Ve ­se lo razpoloženi s m o se razšli v M i r n i peča. Želeli s m o , d a b i t a k o l e p i z l e t spe t k m a l u o r g a n i z i r a l i .

I z l e t n i k i se zahva l ju j e ­m o p o d j e t j u »Gor janc i « , k i j e p r e v z e l o p r e v o z , i n šoferju L o j z e t u , k i n a s j e p o p e l j a l n a d o l g o p o t . Po ­s e b n a z a h v a l a g re o r g a n i ­z a t o r j u i n v o d j i i z l e t a in­v a l i d u F r a n c u špolar ju, k i j e m n o g o p r i p o m o g e l , da j e i z l e t t a k o l e p o u s p e l . P r a v t a k o v e l j a z a h v a l a A . K a s t e l i c u in J . Lužarju. O r g a n i z a c i j a p a se pos ebe j z a h v a l j u j e p o d j e t j u »Da­na« z M i r n e , k i j e v e l i k o p r i s p e v a l o z a p o d o b e n i z ­le t že l a n i . Z a h v a l j u j e m o se t u d i O b L O N o v o m e s t o , k i j e z n a t n o p o d p r l p r i z a ­d e van j e o r g a n i z a t o r j e v iz­l e t a . Franc Verce

Preureditev kopališča na Loki

Novomeška kronika dinn ^ ^ ' a v « del letošnjih T r ­la ? , v i h nagrajencev Je priredi-Jaiv i j s k a knjižnica »Mirana dr C ? ' " - P r i k a z a n je izbor del k." .M>rka Rupla, Zorana D i d lomS ^ v l c a Mihelčiča ter od-toria J 2 Uvijanja in dela V ik -lj4 l 7 e n a i ^ u i in Franca K r a -l>rei»i s t a Trdinovo nagrado a m i . zasluge pri dramskih

ZjJH ^ " U e k c i j a »Varteks- je k£r " a oene nekaterim izdel-* V a « J E a ! c o s m o v Prodajalni , <«-teics.~ »t, C e s t i komandam, » o videli, da so dbčut-SčeJ^^ane cene ženskim pla­ši l oalonarjem (od 14.500 na

cJnarjev), moškim plafcčem

Izlet no Gorjance r n ^ ! a n i n s k o društvo Novo iurfa Priredi v nedeljo 2Z G«!.« e n ° dnevn i izlet na Ban • c e - °dš l l bomo ob V a h 5 n , t r a J z avtobusom do

od tam pa peš do ^ o d i č n e . Po ogledu gor­s k i h košenic in drugih J ^ e n i t o s t t bomo odšU sj/-*? Trdinovega vrha ter k ] l ' ' Zumberak v Metliko, hi r ^ bomo kopali v K o l -hjj: M « * l i k e se bomo vr ­be Z zadnjim vlakom, U • J V - * * * * * Novemu mestu

1 0 20 uri zvečer.

(prej 12.000, zdaj 9000 dinarjev), moškim hlačam (od 6700 na 5000 dinarjev) in nekaterim drugim izdelkom. To Je vsekakor vab­ljivo za nakupovalce.

• Tehnični pregled niot., vo­zil za lastnike iz novomeške občine bo od 23. julija do 1. av­gusta v mehanični delavnici S G P Pionir.

• Varicte -Colorado- iz Osi­jeka Je v ponedeljek, torek i n sredo gostoval na igrišču Par­tizana na Loki . Na sporedu je bi l internacionalni program • sodelavci iz Gnane, ZAR, Ita­lije, Češkoslovaške in Jugosla­vije. Predstave so bile vsak dan ob 18. in 20.30 pod modernimi šotori, k i lahko sprejmejo okoli 1500 gledalcev. Tako so Novo-mesčani po dolgem času spet videli veliko cirkuško skupino, v kateri so nastopili priznani mojstri vseh spretnosti.

• V ponedeljek dopoldne je bi l živilski trg spet dobro za­ložen. Veliko Je bilo povpraf-e-vanje po Jajcih, novem krom­pirju, zelenjavi, povrtninah in gobah. Ju reki so bili naprodaj po 350 din kilogram. Manjkalo pa tudi n i semen, lončenih po­sod in drugih domačih izdel­kov, Id Jih prodajajo ljudje iz najbolj oddaljenih krajev.

Gibanje prebivalstva: rodile so: Alojzija Kovači* s Ceste ko ­mandanta Staneta 5 — deklico, Justi valant s Partizanske 3 — dečka, Ana Skedelj s KandiJ-ske I - deklico, Mi lka Muhič z Novega trga 2 — deklico.

K o t vse kaže, bodo še l e ­tos pričeli načrtno m o d e r ­n i z i r a t i kopališče n a L o k i . O b b r e g u K r k e bodo n a j ­brž z g r a d i l i b e t onsko s top ­nišče, k i b o omogočalo k o ­p a l c e m počasen sestop v vodo, n a b r e g u p a bodo z g r a d i l i manjši b e t onsk i bazen z a nep lava l c e . V s e lesene kopališke n a p r a v e bodo o d s t r a n i l i , os ta l b o ed ino s k a k a l n i s to lp . S t r o ­k o v n j a k i p r i p r a v l j a j o n a ­črte že prece j časa. C e bo le mogoče, bodo z d e l i p r i ­čeli še letos. P o t r e b n a s r e d ­s t va bodo združili Turistič­no društvo N o v o mesto , o b ­činski l j u d s k i odbo r in K o ­m u n a l n o podjet je v N o v e m mes tu . P r e u r e j a n j e k o p a ­lišča b o po teka lo v več s t opn j ah .

Dolenjske Toplice čakajo na ureditev

Z b o r v o l i v c e v , k i j e b i l te d n i v D o l e n j s k i h T o p l i ­c a h , j e o b i s k a l o le 45 ob­čanov ( o d v s e h 300 vo l i v ­cev) . R a z p r a v l j a l i so p r e d -

NovomeSki sejem N a ponedeljkovem živin­

skem sejmu v Novem me­stu je bi l promet manj ži­vahen kakor pretekli te* den. Pripeljali so 577 pra­šičev od 6 do 12 tednov. Cene so se gibale od 4500 do 7500 dinarjev. O d 577 prašičev so j ih prodali le 445. Promet s plemenski­m i prašiči je b i l na sejmu delno zaradi jutranjega slabega vremena slabši ka­kor po navadi. Kupcev iz oddaljenih krajev n i bilo, cena prašičem pa je od zadnjega sejma nekoliko padla.

j a n s k o p o s t o j a n k o p r v e m o t o r i z i r a n e enote . O k r o g s l a v n o s t n e t r i b u n e n a no ­vomeškem G l a v n e m t r g u se j e že p r e d pr ičetkom p r o s l a v e z b r a l o več s t o šo­fer jev , a v t o m e h a n i k o v i n os t a l e ga občinstva, k i j e z z a n i m a n j e m s l e d i l o i z va ­j a n j u p r o g r a m a . Z a u v o d v p r o s l a v l j a n j e j e i z Go t - ' ne v a s i p r i s p e l a k o l o n a 74 okrašenih t o v o r n j a k o v , g a s i l s k i h a v t o m o b i l o v , rešil-cev i n o s t a l i h v o z i l , n a če­l u k a t e r i h j e b i l šoferski p r a p o r . K o so v o z i l a od­p e l j a l a p r o v i N o v e m u t r ­g u v N o v e m m e s t u , k j e r s o j i h p a r k i r a l i , se j e za­čel g l a v n i d e l p r o s l a v e .

P o p o z d r a v u p r e d s t a v n i ­k o v polit ičnega i n družbe­n e g a živl jenja i n gos t o v — n a t r i b u n i s m o m e d o s t a l i m i v i d e l i Jožeta O k o r n a , d e l e ga ta r e p u b l i ­škega Združenja šoferjev i n a v t o m e h a n i k o v , V i k t o r ­j a Zupančiča, p r e d s e d n i k a o k r a j n e g a o d b o r a S Z D L , T o n e t a Počrv ino, p r e d s e d ­n i k a občanskega o d b o r a S Z D L N o v o m e s t o , Serge-j a Thorževskega, p o d p r e d ­s e d n i k a O b L O N o v o m e s t o i n F r a n c a K o t n i k a , načel­n i k a o d d e l k a z a n o t r a n j e zadeve p r i O L O — j e i m e l s l a v n o s t n i g o v o r p r e d s e d n i k podružnice Združenja šoferjev i n av­t o m e h a n i k o v v N o v e m me­s t u I v a n B e r s a n . V j ed r ­n a t i h b e s e d a h j e o p i s a l p o m e n p r a z n i k a , k i se le­tos prv ič p r a z n u j e v zvez­n e m m e r i l u , i n v l o go o rga ­n i z a c i j e šoferjev i n avto­m e h a n i k o v . P o u d a r i l j e , d a j e t a k a o r g a n i z a c i j a v e d n o b o l j p o t r e b n a , k e r združuje s t a n o v s k e t o v a r i ­še v n e d e l j i v o c e l o t o t e r j i h h k r a t i pol i t ično l n s t r o k o v n o izobražuje i n s i c e r s k l a d n o s splošnim dn ižben im r a z v o j e m i n go­s p o d a r s k i m • n a p r e d k o m . D a j e o r g a n i z a c i j a r e s po­t r e b n a , d o k a z u j e t u d i ne­n e h n i p o r a s t članstva, k i

j e o d 48 članov o b u s t a n o ­v i t v i podružnice n a r a s l o že n a 298 članov.

N e d v o m n o i m a v s a k a o r g a n i z a c i j a s vo j n a m e n i n c i l j e t e r t a k o t u d i s a ­m o s t o j n o u s m e r j a s v o j o de j a vnos t . T u d i združenje šoferjev i n a v t o m e h a n i k o v s i j e p r i z a d e v a l o , d a b i s t o r i l o k a r največ z a svo­j e članstvo. M e d t e m p a je t u d i v s a k p o s a m e z n i k d a l o d sebe, k a r j e m o g e l . Podružnica j e p r e g l e d a l a d e l o članov i n p o s a m e z n i ­k o m i z r e k l a p r i z n a n j a . S t e m p a j e n e d e l j s k a p r o ­s l a v a d o b i l a še p o s e b n o obeležje. Kolektivno pr i ­znanje za pomoč in sode­lovanje pr i razvoju orga­nizacije je bilo izrečeno o d d e l k u z a notranje zade­ve O L O N o v o m e s t o i n p o d j e t j u »Novo l e s « , 11 za­služnih članov p a je d o b i ­lo zlate in s r e b r n e značke. Zlate značke so prejeli: Štefan Galič iz podjetja »Gorjanci« Novo mesto, F r a n c G a b e r i z Šmihela

N O V O M E Š K A K O M U N A

pri Novem mestu, Alojz G r i l iz Novega mesta, An­ton Grašič iz IMV, Franc Rus iz Novega mesta ter Mi lan Kukovec iz IMV. S srebrnimi značkami pa so bili odlikovani: Ivan G r i l iz podjetja »Gorjanci«, Lu ­dvik Rebzelj iz Gotne vasi, Peter Štamfelj iz tovarne »Novoteks«, Ivan Paterno-ster iz »Farmisovega« obrata »Krke« in Anton Olaj iz podjetja »Gorjan­ci«. Za častnega člana združenja je b i l proglašen Ludvik Golob, predsednik O b L O Novo mesto.

Na proslavi na Glavnem trgu je bi la za odlikovan-ce in častne goste skrom­na zakuska. -iz-

v s e m o i z p o l n j e v a n j u go­s p o d a r s k e g a p l a n a občir.e t e r o u r e d i t v i k r a j e v n i h k o m u n a l n i h n a p r a v i n ob­j e k t o v . T a k o b i b i l o t r e b a p o p r a v i t i n e k a j m o s t o v , cestiSč, z g r a d i t i a v t o b u s ­n o p o s t a j o i n izboljšati j a v n o c e s tno r a z s v e t l j a v o .

Dopisujte DOLENJSKI LISTI

Želeli so , d a b i se končno u r e d i l t u d i p r o s v e t n i d o m , s i c e r b o d o m o r a l i u k i n i t i l i l m s k e p r e d s t a v e .

Do l en j ske T o p l i c e bodo v d o g l e d n e m času d o b i l e t u ­d i r e g u l a c i j s k i načrt, k i b o n jegov i l a b o r a t o r i j s k i po i z -omogoč i l smotrnejšo ure ­d i t e v turističnega k r a j a .

D. G.

Lani je bila pionirska ekipa osnovne šole »Katja Kupona« presenečenje turnirja v malem nogometu. Letos so imeli manj sreče in so bili šele šesti, vendar so spet pokazali

lep napredek

To in ono iz Suhe krajine V Žužemberku in na

Dvoru so bi l i pred nekaj leti štirje krojači in ena šivilja, sedaj pa je samo en legalni obrtnik-krojač. Lani je b i l v Žužemberku ustanovljen krojaško-šivilj-ski obrat, k i je obratoval v sklopu podjetja »Obrt­nik« iz Ljubljane. Že po nekaj mesecih pa je to podjetje obrat v Žužem­berku ukinilo, stroje, k i , j ih je nabavila še bivša občina Žužemberk, pa so odpeljali v Ljubljano.

Pred nekaj leti se je bivše čevljarsko podjetje »Krupon« iz Žužemberka priključilo podjetju »Bor « iz Dolenjskih Toplic. K m a ­

lu zatem se je ta obrat preselil na Dvor i n povečal število zaposlenih od 7 na 15. Pred dvema mesecema pa so tudi ta obrat ukinili , opremo pa odpeljali v Do­lenjske Toplice, kamor je šlo delat tudi nekaj čev­ljarjev, ostali pa so šli za kruhom drugam.

T u d i kovinarji iz Novega mesta razpravljajo o uki­nitvi obrata v Žužember­ku , kol ikor se ta ne bo priključil drugemu pod­jetju ali pa se osamosvo­j i l . Tako je p r i nas z obrt­niško dejavnostjo, k i gre krepko navzdol, zato pre-bivavci Žužemberka raz­mišljajo o ustanovitvi ser­

visa v okviru skupnosti.

krajevne

P R O B L E M I V ŠOLSTVU Medtem ko imajo v Pro­

vo lah preveliko šolsko po­slopje z neizkoriščenimi prostori, pa postaja žu-žemberška šola pretesna. Zato je nastal prob lem prešolanja otrok iz Ajdov­c a in Dvora. In če ne bo sredstev za ureditev novih učnih prostorov, bo osta­lo šolanje na istem kot v šolskem letu 1961-62. T u d i gradnja ceste Ajdovec-Brezova reber Je v zasto­ju, zato ostane še problem prevoza šolskih otrok iz aj­dovskega področja v Žu­žemberk.

V KOSTANJEVICI:

H l e v razstave „Svet naivnih"

Vlado Lamut: POD TRSKO GORO

Uspehi kmetijskih zadrug Kmetijska zadruga v Vid-

mu-Krškem je v prvem tro-mesečju opravila nadaljnjo zaokrožitev 13 hektarov zem­ljišč, in sicer za potrebe vrt­narije v Stari vasi 5 hektarov, v 2adovinku pa 8 hektarov. Prav tako je zadruga nada­ljevala z investicijsko izgrad­njo vrtnarije v skupni vred­nosti 13 milijonov dinarjev. V izdelavi so načrti za zasa­ditev sto hektarov plantažnih sadovnjakov v Vrbinl pri Vidmu. V pogodbeni proiz­vodnji je zadruga dosegla v tem obdobju 82,9 odst. plana. Nadalje je zadruga opravila priprave za gradnjo hleva za 130 glav govedi, tisoč kubič­nih metrov silosa ter potreb­nih senikov v skupni vredno­sti 27 milijonov dinarjev.

Dejavnost kmetijske zadru­ge v Kostanjevici je bila o-sredotočena na organiziranje velikega kmetijskega obrata na »Krčih«. Gre za izgradnjo dveh hlevov za 200 glav go­vedi, 1000 kubičnih metrov silosnega prostora in potreb­nih senikov. V ta namen je že odobrenih 42 milijonov di­narjev. Zadruga je izsušila 50 hekjarov kmetijskih površin. Plan pogodbene proizvodnje

Planinsko slavje na Lisci

S. julija so zasavski planin­ci praznovali dvojni jubilej: 60-letnico Jurkove koče in 10-letnico Tončkovega doma na Lisci. Slavje je otvor il zastopnik planinskega društva za Sevnico in Krško tov. štru­kelj. Zatem je iz Loke pritek­la planinska štafeta, ki je pre­hodila vse partizanske kraje kot Celovnik, Žirovnico, Vel. Kozje in Okroglico. V sporedu je planinec Jurko, ki je bil že

SEVNIŠKI V E S T N I K

21-krat na Triglavu, recitiral svojo pesem, ki jo Je posvetil Jurčkovi koči. Aplavz je po­žela železni carska godba iz Zidanega mosta, ki je zaigrala nekaj pesmi o planinah, ter pevski oktet iz Loke, ki je zapel več lepih pesmi. Po pro­slavi je bilo ljudsko rajanje.

S. Sk.

Planinci na predavanju v Radečah

10. julija Je PD Radeče pri­redilo zanimivo predavanje o slovenski planinski transver­zali. Predavatelj Mlinar, član PD Radeče, je pripovedoval o najvažnejših planinskih posto­jankah od Maribora do Anka­rana. Predavanje so spremlja­le lepe slike.

S. Sk.

na poljedelskih kulturah pa jc bil t'o.stžen z 90 odst

Kmetijska zadruga v Bre­stanici je povečala površino zemljišč za 70 hektarov, šte­vilo živine pa na 70 glav. Z manjšimi preureditvami je bil preurejen hlev na Veli­kem kamnu za 40 govpJi. Po­godbena proizvodnja je bila dosežena z 91 odst.

Zadružno kmetijsko podjet­ja »Matija Gubec« v L C S R O V -cu je dokončalo saditev plan­taž in doseglo sedaj že 52 hektarov.

V tem obdobju je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti. Tako niso bili zadovoljivo oprav­ljeni ukrepi za zaščito sadja pred boleznimi in škodljivci v letošnji pomladi. Morda je razlog tudi v vremenu, ven­dar bi kmetijske organizacije z bolje urejenim škroplje­

njem lahko več dosegle. ()-stali posevki, zlasti ozlmlna, kažejo dobro. Zaradi izdatne­ga gnojenja se obeta dobra žetev. Nadalje je ugotovlje­no, da je bil plan pogodbene proizvodnje v kmetijskih or­ganizacijah dosežen z 99,3 odst. in da je bilo prodano 50 odst. več umetnih gnojil

V soboto dne 21. julija ob 18. uri zvečer bo Kostanje­vica spet priča novega ku l ­turnega dogodka. Gorjupo-va galerija bo predstavila na Lamutovem razstavišču dvanajst jugoslovanskih kiparjev naivccv in se­demnajst pripadnikov slo­vite hlcbinskc šole. Skupno bo torej razstavljalo devet­indvajset umetnikov iz vse Jugoslavije. Umetnine, ki bodo razstavljene, so iz zbirke zagrebškega novinar­ja Gerharda Lediča, znane­ga pod imenom »lutajući reporter« Vjesnika u srije­du. Za to zbirko je izjavil prof. Krsto Hegedušič na­slednje: »Kolekcijo del naivnih umetnikov Jugo­slavije, k i jo je zbral Ger -hard Ledič, smatram za naj­boljšo in najobsežnejšo, ki jo imamo«. Poleg domače­ga občinstva se bo otvorit­ve udeležila tudi širša slo­venska javnost ter vsi ude­leženci II. mednarodnega simpozija kiparjev v Kosta­njevici, obeta pa se tudi udeležba predstavnikov iz drugih republik. V tej zve­zi je Gerhard Ledič zapi­sal: » Z o žirom na zgledna prizadevanja in plodno ku l ­turno aktivnost male Ko ­stanjevice, z zadovoljstvom

razstavljam del kolekcije stvaritev naivnih umetni­kov Jugoslavije. Na tej raz­stavi, prirejeni v čast s im-

POROČEVALEC K O M U N E VTDEM-KRŠRO

pozija kiparjev iz vsega sveta, razstavljajo vsi do­slej poznani naivni kiparji Jugoslavije. Prav tako so tu prvič razstavljena dela vseh pripadnikov znameni­te hlebinske slikarske šole. Razgovarjal sem se s prof. Ilegedušičem, ki je pozdra­vil zamisel za razstavo v Kostanjevici. Verjetno bo prof. Hegedušič še z neka­terimi umetniki sem prišel na to razstavo. Misl im, da bi bilo to dobro in prepri­čan sem, da bi s tem tudi simpatična Kostanjevica do­bila nove ljubitelje in po­bornike.-«

Vse ljubitelje umetnosti vabimo k številni udeležbi.

Na Velikem trnu so razvili gasilski prapor P r e d k r a t k i m je Gas i l sko

društvo v V e l i k em t rnu p r i

Krškem proslavljalo. 25-letnico svojega obstoja i n delovanja. Ob slavnosti , k i jo je pr ipra­v i l pr izadevni odbor, so raz­v i l i nov gasi lsk i prapor . Po­krovite l j s lavnosti je b i l pred­sednik občine Videm-Krško tov. Stane Nunčič. ,

5 milijonov din poso­jila občini Trebnje Občinski ljudski odbor

Trebnje je p r i Elektro No­vo mesto dobil 5 milijo­nov din posojila. Sredstva bodo uporabili za gradnjo transformatorske postaje, katero bosta potrebovala Farmisov obrat in Kemo-oprema v Trebnjem. Ome­njena sredstva b i E lektro Novo mesto sicer porabilo za preureditev električnega omrežje v okolici šentlov-renca, za gradnjo tamkajš­nje transformatorske po­staje in ureditev priklopa na daljnovod. Ke r bosta Farmisov obrat in Kemo-oprema lahko pričela s proizvodnjo le, če bo pra­vočasno zgrajena transfor­matorska postaja zanju, je Elektro odstopilo sredstva v obliki posojila, omenjena dela v okolici šentlovrenca pa bodo opravili pozneje.

Trikrat ho-ruk za MDB .Jožeta Strupi ja' Vsi so zbrani. Vlak bo

vsak čas tu. Ljubljana pričakuje go­

renjsko - novomeško M D B »Jožeta Strupija«.

Na ljubljanski železniški postaji so predstavniki cen­tralnega komiteja L M S in

Dejavnost brez javnega priznanja

Ob dnevu borca je ob­činski odbor Ljudske teh­nike Novo mesto samo­stojno organiziral več predstav igranih filmov po novomeški občini. Podob­ne prireditve je v sodelo­vanju z občinsko gasilsko zvezo in z mladinskim klubom iz Novega mesta pripravil že prej. S f i lmi je obiskal tudi pljučni od­delek novomeške bolnišni­ce v Kandij i . Igrane filme bomo z njegovim posredo­vanjem videli tudi pred 22. julijem — če bo lepo vre­me na prostem, če ne pa v Domu JLA .

Vendar dejavnost občin­skega odbora L T nd usmer­jena le v predvajanje fil­mov, saj je mnogo bolj važna in vredna pomoč, k i jo nudijo šolam, aeroklu-bu, fotoklubu in ostalim. Pr i tem so bili doseženi že precejšnji uspehi, kar je v glavnem zasluga celotne­ga odbora, predvsem pa komisij. Zlasti so se doslej izkazale konusi j a za indu­strijsko dejavnost, k i jo uspešno vodi Mi lan Go-renc, i n šolska komisija pod vodstvom Jožeta Per-ka. Prav tako dobro dela komisija za kmetijsko strojniško dejavnost, ki bo proti koncu julija in v za­četku avgusta priredila ob­činsko tekmovanje v spret-nostnem upravljanju s kmetijskimi stroji. Kaže torej, da je treba v dejav­nosti občinskega o ":r>ra L T Novo mesto iskati uspehe in priznati, da je organizacija le izpolnila svojo nalogo. Vsekakor bi

lahko dosegli več, če bi imeli svoje prostore, tako pa ima odbor pisarno v tajnikovem stanovanju. T o dobro vedo tudi pristojni organi, k i pa na prošnje za dodelitev pr imernih prostorov občinskemu od­boru L T že dalj časa od­govarjajo, da je »treba prej rešiti druge bolj nuj­ne zadeve«.

V takih razmerah b i bi l uspeh že to, če b i organi-Jacija za strokovno dejav­nost sploh kaj delala. Pre­pričali pa smo se, da L T v novomeški občini le ni samo na papirju, ampak da je naredila, kar je mo­gla. Uspeh je toliko večji, ker njena dejavnost še n i bila javno priznana i n med ostalimi organizaci­jami še n i našla mesta, ki j i pripada. Morda je po­sledica preozkega gledanja na njeno vlogo tudi zmanj­šana dotacija ObLO. Torej je to že drugi večji pro­blem, ki tare organizacijo, čeprav na drugi strani ugotavljamo, da se tehnič­na vzgoja vedno bolj po­udarja. Vprašamo se, ali bo spričo tega občinski odbor L T v Novem mestu kos vsem nalogam ali pa bo lepega dne prenehal delati. Ne b i bilo prav, če bi obveljal odgovor na drugo vorašanje, posebno ne zato, ker bo orihodnje leto leto tehnike, k i se bo posebej praznovalo v okvi­ru Jugoslovanskih pionir­skih iger. Za uspeh tega obdobja bo v prvi vrsta odgovorna L T oziroma njeni odbori. I. Z.

predstavniki obeh okrajnih komitejev. Čakajo. »Kako bomo pozdravili brigadirje, ki so osvojili najvišje bri­gadirsko priznanje — zlato plaketo? Bo formalni po­zdrav dovolj?« Tako raz­mišlja sleherni med priča-kujočimi, medtem ko pote­kajo zadnje minute do pr i ­hoda vlaka, do tovariškega srečanja, do bratskega spre­jema.

Slednjič najavijo vlak. Zavore zacvilijo, vlak se

ustavi. Vse oči so uprte pro­ti vagonom, iz katerih izsto­pajo mladinci zagorelih o-brazov, polni zdravja in ponosa- 108 brigadirjev in brigadirk se hitro postroji v štiri vrste in pozdravi kot iz enega grla: »Minerski po­zdrav zo komitejevce! Ho-ruk, ho-ruk, ho - ruk . . •-

Pričakujoči so nestrpni: radi bi čimprej objeli in se poljubili s svojimi prija­telji, tovariši in znanci, k i prihajajo iz tako oddaljene­ga kraja. Iz kraja, kjer so prekopali toliko in toliko kubikov zemlje in jo s sa-mokolnicami zvozili iz use­kov na nasipe. Iz kraja,

kjer so v dveh mesecih ru ­šili brigadirske rekorde in utrjevali medsebojno tova­rištvo in tovarištvo z ostali­mi brigadami, ki prihajajo iz kraja, kjer so bili vsem za vzgled in so zato dobili tako visoko priznanje. — Da, nepopisno je to sreča­nje, srečanje, k i izvablja solze veselja na oči in brat­ske objeme. Fant, ki ni bil še nikoli v brigadi, pripo­veduje prijatelju, kako le­po je bilo, dekle, k i se j i na prsih sveti udarniška značka, govori o prijatelj­stvu, ki so ga gojili do br i ­gadirjev ostalih brigad. Vsi pa kažejo roke, k i so bile pred odhodom v brigado nežne, češ: »Tudi delali smo, kar naše žulje poglej­te!«

Potem se v imenu orga­nizacije L M S brigadirjem zahvalijo za požrtvovalnost in uspehe predstavniki cen­tralnega komiteja in o-krajnih mladinskih komite­jev. Nimajo besed, s kate­r imi bi se zahvalili mladim in zagorelim brigadirjem za njihovo dvomesečno priza­devanje in vzdržljivost. Težko Je v takem trenut-

Škoda še ni ocenjena Poplave, ki so nedavno za­

jele širok pas ob Krki z ne­katerimi naselji, so ponekod do kraja uničile poljske po­sevke in travnike. Popolno­ma je uničena koruza, krom­pir in seno v Koprivniku, Cučji mlaki, Zameškem in Kostanjevici. V Koprivniku je voda 70 do 80-odstn(no poškodovala šest gospodar­stev, medtem ko je v neka­terih drugih poplavljenih kra­jih tudi 90-odstotna škoda.

Občinska komisija bo v kratkem obšla vsa poplav­ljena področja in škodo oce­nila na samem mestu.

Take poplave Kostanjeviča-ni in prebivalci drugih vasi ob Krki ne pomnijo že dol­go. Krka Je sicer prestopila bregove tako kot zdaj že 1939. in 1948. leta, vendar še nikoli v poletnem času. Sko­da je prav zaradi tega toliko večja.

ku najti izbrane in ustrezne besede, ko znajo mnogo bo­lje povedati in oči in smeh­ljaji.

Skupina gorenjskih bri ­gadirjev se čez nekaj minut loči. Ostanejo le še fantje in dekleta iz novomeškega okraja. Z žalostnimi obrazi zro za avtomobili, k i odpe­ljejo njihove tovariše proti Kranju,. Nerazumljivo, ne­razumljivo, ko so vsi priča­kovali, da sc bodo še en­krat skupaj povesilili!

N i več tistega vzdušja, kot je bilo prej. Brigadirji so tudi nekoliko utrujeni. Radi bi bili čimprej doma-Zbero se in sedejo na vlak, ki j ih bo odpeljal proti Novemu mestu.

Vendar je veselje moč­nejše od utrujenosti. Se dolgo obujajo spomine. Vsak trenutek, k i so g » preživeli v Srbiji, znova oživi. »Kje si zdaj Aco? Manda? Lovro? In Cigo? Lepo je bilo z vami. ne­pozabno .. •«•

V Novem mestu, na že­lezniški postaji, j ih priča­kujejo predstavniki novo­meških komitejev. T u je tudi brigada z Otočca, ki ob prihodu vlaka glasno po­navlja pozdrav prihajajočim brigadirjem. T u so tri de­kletca, ki udarni brigadi »Jožeta Strupija« izroče šopke cvetja- Tudi v Novem mestu se ponove prizori » ljubljanske železniške po­staje . . .

Brigadi potem zavljeta proti Novem mestu. Povor­ka brigadirjev z glasnim vzklikanjem in minerskimi pozdravi koraka po Glav ­nem trgu. Vsi , ki jo gleda­jo, komentirajo: »Saj to so naši, ki so osvojili zlato pla­keto — najvišje priznanje!'"

- i z -

99 BETI BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA

M E T L I K A

POŠILJA ZA D A N V S T A J E — 22. J U L I J — B O R B E N E P O Z D R A V E V S E M P O S A M E Z N I K O M , K I SO S O D E L O V A L I V NAŠI L J U D S K I R E V O L U C I J I , K O L E K T I V O M I N O R G A N I Z A C I J A M

Volga, kl pomaga živeti.

fcSrecU junija so keg l j a « v ob-r f u Novo mesto odigrali zad-*«e tekme v najbolj mmožic-r=|g tekmovanju kegljanja - v 2°rberdh _ ^ s p o m l a . ""nsicega prvaka v letu 1962. šk» 0 6 8 0 tekmovale samo m o

ekipe, skupaj 11, medtem JiaVi? ^ P " članicah opaziti

radovanje in upadanje zani-22fi 2 0 t * Sport zaradi slabili r£L O J e v , (kegljišča v gostilnah TISM '"ačUmic m umivalnic).

™ i Prt moških je nastopila C-S®*™ nranj kot v letu 1961.

dstni naslov spomladanske-« o ž 5 3 2 * * 8 1 - * l c t o s Priborila ooufrno igro brez poraza mla-V e e f ^ f 3 ^ Železničar iz No-o b t t i . 5 ^ * 3 ' w J« tudi v zadnjih ^ n s k i h prvenstvih bila vedno 2^.najboljšimi. Neprijetno pa K K T „ Presenetila prva ekipa 3« t o k r ^ r > v e a e t n i Prvak, k i 1 H ? 2 (

V svoji skupini ostala « o n j e m mestu. Ekipa Je

t ^ ^ l e t o s n j e tekmovanje sila o ^ « . Fantje so menda 17-ga H5J f « lavorikah prejšnje-b l W e m 2. n a "KPehu v repu-m e ^ j t e ^ n i o v a n j u . Prve tek-*n S L v P ? 1 1 2 -n«Popoino ekipo botrih? Izgubili s slabo igro l ^ b n e točke. Sele v zadnji

t e n z X , T £ J e vsekakor oči-ki nt . • k 3 * 1 0 .Pogori« ekipa, lok' , trenira redno ln k i tudi

talnega tekmovanja r.e vza-dovolj resno,

tetot t a ? t a o drugo mesto so se i f ^ a l i Prizadevni keg-

" W uLS? 1 - t O P » C , kar Je za

S k ° d a ^ T ^ , nujše težave. Res e a n l v i v . ! ^ 5 * 1 0 Pristojni or-zumevani Toplicah toliko ra -s P o r t n i i , J a ; d a bi enega redkih

objektov v tem kraju

usposobili ir. dali na razpola­go mladini i n športnikom Dol. Toplic, ne pa da na njem več­krat igrajo razne družbe za litre vina.

V drugi skupini, k i bo dala v Jesenskem delu prvenstva novega člana prve skupine, Je spomladanski prvak že znana ekipa K K vseh devet, k i Je menda odločena, da se zopet povrne v družbo najboljših ekip. Drugo mesto je zasedla ekipa K K Venček iz Šentjerne­ja, k i je svoje rezultate proti lanskim precej popravila. Sko­raj vedno podirajo preko 300 kegljev. ,

Rezultati letošnjega tekmova­nja kažejo, da imajo ekipe v povprečju slabše rezultate v primeri z lanskim tekmova­njem. V vsem spomladanskem prvenstvu n i bilo niti enega rezultata z nad 400 podrtih keg­ljev. K. V .

Brzopotezno prvenstvo Novega mesta

Na junijskem brzopoteznem prvenstvu Novega mesta Je na­stopilo poleg novomeških igrav-cev tudi nekaj mladincev, k i so prav tako igrali na okraj­nem mladinskem prvenstvu. Zal pa se turnirja niso udele­žili nekateri vodilni novomeški šahisti, zato je brzoturnir pre­cej izgubil na zanimivosti. Mla ­dinci so se na brzotumirju ze­lo lepo uveljavili, 6aj sta Mar­ko Picek in Kmetec delila prvo mesto. Vrstni red je bil torej naslednji: Kmetec (Senovo) in Marko Picek 9 točk, T lsu 7,5, Jure Picek, Matjašič in Gaj siti po 7, Kranjc, F ink ir. Mrvar 6,5 itd. Slavko Sitar

Tekmovanje žena gasilk • t^nedel jo , 1. julija so se na vpi ! r m w T v u Partizan v No ­skih m e s * u pomerile v gasil-suj? V e S i s l n a l 1 ekipe žena ga-leJii Tekmovanja so se ude-Mr\ d e s e u n e iz tovarne pa-\Z™ Videm-Krško, iz tovarne Va I2 V U K r k » N ° v o mesto, Iz to-t ^ n e Beti Metlika, iz Smarje-B . . ' n iz Skopic. Sodelujoče so nta l e dobršno mero ana-JJJ* in discipline. Desetina Is ^ 5 ™ 6 zdravil K r k a je kot p^fSovaiec dosegla 736 točk in <Ue*J Prv® nagrado, drugo

»1 Je priborila desetina

ix tovarne papirja Videm-Krško s 70« točkami, tretje mesto Be­ti Metlika s 689 točkami, četrto desetina gasilskega društva Smarjeta s 652 točkami in peto mesto desetina Iz Skopic s 350 točkami. Predstavnica Republi ­ške gasilske zveze tov. Raj bova je gasilkam čestitala ln spre­jela raport Rozike Koren, re­ferentke za žene p r i O G Z No ­vo mesto, predsednik tehnične komisije OGZ tov. Leo K o m u pa je ob koncu tekmovanja razglasil rezultate.

Polde Cigler

Prišlo je nenadoma. Na cesti, pri srečanju z avtomobilom, je Andrejevo »primo« zcneslo. Morda vinjenost? Neprevidnost ali okvara na motorju? 2e tri mesece je od tega, kar se je Andrej poškodoval. Najprej je bila na vrsti ope­racija. Ne ena, več operacij. Potem mavec. Bele stene kamorkoli je pogledal, in postelja, v kateri se je s težavo premikal le s pomočjo bolniške sestre... Ležanje in spet ležanje. . .

# Zdaj je tu, kjer bodo njegovim otrdelim sklepom spet pomagali do gibanja. Ne bo lah­ko . . . Veliko volje, truda in požrtvovalnosti bo treba... Do pravega uspeha je pot zmeraj pre­tkana z ovirami, ki jih je treba premagovati. P r e m a g o v a t i in p r e m a g a t i pa je geslo vseh, ki se zdravijo na Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Novem mestu.

Kadar je vreme lepo, je lepše šahirati na terasi , kot pa dolgočasiti se v bolniški sob i . Vedr ina , k i bo ln ika ne

zapust i , je tud i že po l zdravja !

Občinsko prvenstvo v borbenih igrah za 1962 2e od začetka 1960 dela v

N o v e m mestu Zavod z a reha­b i l i tac i jo inval idov. T u uspo­sabljajo za nadaljnje življe-lje predvsem l jud i , k i so b i l i pr i zadet i ob razn ih poškod­bah a l i boleznih. V začetku je zavod delal predvsem za potrebe kirurškega oddelka, kasneje pa se je njegovo de­lovanje razv i lo tako, da je začel sprejemati tud i bo ln ike z r a z n i m i kroničnimi obole­n j i , p r i ka te r ih je potrebna f i z ika lna terapi ja. S te vrste terapijo začno tud i že tedaj, ko se nahajajo bo ln i k i še n a kirurškem oddelku, to je že nekaj d n i po poškodbi. P r i poteku zdravl jenja je namreč važno, da se že v začetku z različnimi načini razgibava­n ja preprečujejo motnje v g ibanju t u d i p r i t i s t ih de l ih telesa, k i p r i poškodbi n iso b i l i pr izadet i .

N a odde lku za rehabi l i taci­jo uporabl jajo več načinov f iz ikalne terapije. Predvsem je uspešna telovadba, hidro-terapi ja i n zdravljenje z ob­sevanji i n e lektr iz i ranjem. Z zdravl jenjem je treba začeti zelo pozorno, saj so bo ln i k i po odstrani tv i mavca precej negibni. Paziti je treba, da se ne razgiblje samo rjolni ud, pač p a vse telo. Najbol j ­ša ob l ika razgibanja Je v vo­d i , v ta namen uporabl ja jo Hubbadovo kad . Ko r i s tno b i bi lo tud i , k o b i se zavod lah­ko povezal z Do l en j sk imi To­p l i cami . Vendar pa Je zaen­kra t to predvsem zaradi po­manjkanja kadrov še neizved­l j ivo.

Nas lednja stopnja zdravlje­nja Je v te lovadnic i . S to zač­no tedaj, ko bo ln ik že lahko sam stoj i i n lov i ravnotežje

T u ne diši po zdravilih. N a

t leh leže usnjene blazine, na­okrog orodje. Pros tor p a ven­darle ne spominja n a šolsko telovadnico: ob steni so p r i ­t r jeni škripci za razgibava­nje i n jačanje mišic z upo­r o m . K a k i h šestnajst bo ln i ­kov v m o d r i h t r en i rkah gib­lje s stopal i , upogiba kolena in potrpežljivo s led i f iziote-rapevtki , k i skrbno šteje, i n če Je treba, pomaga bo ln iku .

9 V prihodnje — zdravljenje ob delu

N a Zavodu za rehabi l i taci­jo bodo v kra tkem začeli z modernejšo metodo zdravlje­nja tako, da bodo bo ln ik i raz­gibaval i posamezne deie te­lesa ob ročnem delu. Tak način zdravl jenja je uspešen predvsem zaradi tega, Ker bo ln ik ob delu i n stremlje­nju za določenim c i l j em po­zabl ja na bolečine, se dušev­no sprost i i n tako rekoč ob flzabavi« zdrav i .

N a Zavodu za rehabi l i taci­j o se trudi jo , d a b i uvedl i tud i ambulantno zdravljenje i n v ta namen zdaj urejajo garderobo. Ambulantno se bodo zdrav i l i predvsem t is t i , k i so odšli z odde lka za reha­bi l i tac i jo , so že sposobni za

delo, vendar pa morajo n i t i še zmeraj pod zdravniško kontro lo .

T u d i t u pr iman jku je sred­stev za razširitev i n s i mo­rajo dost ikrat pomagat i z za­s i l n i m i poste l jami. Zarad i te­ga je tud i razuml j i vo , d a sprejemajo le tiste, k i so po­moči najbol j potrebni , osta­le pa morajo še odklanjat i .

Q Kam po zdravljenju? Z a zaposlitev poškodovan­

cev, k i so se zdrav i l i na Za­vodu za rehabi l i taci jo, poskr­b i Zavod za socialno zavaro­vanje. Zgodi se, da mars ikdo po poškodbi n i več sposoben za t isto delo, k i ga je pre j oprav l ja l . T r eba Je na j t i no­vo zaposlitev. M o r d a Je b i l a poškodba taka, da p r s t i n a r o k i niso več tako gibčni? Opust i t i bo treba prec izno delo mehanika i n se lo t i t i če­sa drugega. To niso enostav-ne r e č i . . . Včasih je težko pr i j e t i z a drugačno, m o r d a manj privlačno de lo . ' T r eba se. je učiti n a novo. B r e z raz­mišljanja. Važno je, d a Je ostalo življenje! Njegovo sre­čanje z de lom pa Je prav go­tovo najlepše srečanje . . .

Danja Baje

USPEHI PROMETNE VZGOJE Prometna vzgoja je nedvom­

no zelo važen činitelj v pro­metn i varnost i , predvsem v šolah. Zato je komis i j a za var­nost prometa p r i O b L O Novo mesto v j un i j u organiz i ra la po mnogih osnovnih šolah 32 predavanj z d ia f i lmi i n 28 pre­davanj brez f i lmov. P r e d a v a

nja je ob iska lo 2482 otrok, največ udeležencev p a so ime­le šole v Vav t l vas i , Skoc janu, Orehov ic i i n Šentjerneju, k je r imajo tud i najboljše promet­ne krožke. Dve predavanj i O prometn i varnost i pa sta b l H za delavce v podjet j ih.

E V R O P S K I M L A D I N S K I K R I T E R I J

Na 6\ mestu v Evropi v dvojicah Od petka do nedelje so na

Bledu tekmovali najboljši mla­dinci in mladinke Evrope za na­slove prvakov v namiznem te­nisu. Nova festivalna dvorana na Bledu Je bila tri dni prizo­rišče izredno zanimivih in kva ­litetnih spopadov za zelenimi mizami. Po tem, kar smo videli na Bledu, lahko upravičeno pri ­čakujemo, da bo Evropa v bliž­nji prihodnosti dohitela Japon­ce in Kitajce, saj je mladinski namizni tenis od zadnjega pr­venstva zelo napredoval. Tako Je tudi splošno mnenje r.amiz-noteniških strokovnjakov.

Odlično organiziranega tek­movanja se Je letos udeležilo rekordno Jtevilo reprezentanc — IS moških ir. 13 ženskih, med posamezniki in v dvojicah pa Je nastopilo lai tekmovalcev in tekmovalk. Najmočnejše in najštevilnejše Je bilo seveda za­stopstvo Jugoslavije, v katerem so nastopili tudi Novomesčani:

Pionirja prva med člani *en?i igravci namiznega a J r ~ v okraju so se preteklo j j ^ ^ J o pomerili za prehodni P g ^ O Z T K , najboljši mladinci okr^Penem t u d i za uvrstitev v oa r™J Predstavništvo, k i bo r.a do nedelje sodelovalo ter i^opsfcem mladinskem k r i -Blpi, (neuradno prvenstvo) na v E Z i p°Prav so bili na turnir žic^eni tudi predstavniki Bre-t ^ L traomlja In Metlike, se kovTfaoja iz neznanih vzro-Gesc^T? "deležili. Tako so med t Wj\r 1 1 1 0 0 nastopili le Novo-SfcfcJr*11 in dva igravca iz K r -J e n ^ ~ Naraglav ln Cesar. Ra -nrve^iye Petorice z občinskega SerS:?™3 (Somrak, Uhl, Mlkec, sto v f ta Gunde) Je Novo me-Vaif -T^oPal še lanski zmago-V L o e , o r i < * Jože Tu rk In

i Z e ^ T r v l H c e k ter BartelJ. tverar^ 0 k a l ° J e b l l ° zelo po-^ r r J ^ 0 " vrstni red v vrhu. tr^k.vi , i e S^dko - z 2:0 pre-e n ^ J L 1 ? 1 3 1 v n - kolu pa z ž « i * i 7 j l „ r e z u l t a t o l n Se lanskega • » b m , V C a , T " * 5 " - T i »*S5 »Ur sJ r^e r i e tno odločilni. P io -R> z T ^ u ' a J t Je nato nizal zma-i«l poKt^nfSo - vedno z 2.-0! -^ r a S r , ' k °nor.i zagovalec brez Za. ™ brez Izgubljenega ni-1 5 « ! r > f ° . V a r a 2 j * a v nizih -S ^ a l 0 ? T e « , p r e ! p f f i e l J l v o 0 S v o J l l J * 1 »lirŽIr J e Posledica skrb-5? i n t S ^ ; , , 8 * 3 * treniral red-^ U t o ~ tudi po dva-

V ^ i ^ ? 3 e P**en<*l l z -** manj zanesljivo Igro.

vendar je dva srečanja — s Somrakom ln Turkom izgubil z Od. Ce bd bil prizadevnejšl na treningih, b i b i l lahko njegov uspeh še večji. Tud i na tretjem mestu ne najdemo člana, če­prav je bil to članski turnir. Z enakim številom zmag kot Gun ­de, toda s slabfo razlikov v nizih, ga je osvojil mladinec Berger.

Uh l i n Turk sta tokrat neko­liko zaostala. Njuna delitev 4. do S. mesta n i uspeh, vendar pa je plasma razumljiv, saj sta manj trenirala kot ostali, k i so se pripravljali za Bled. Šesto mesto je tokrat zasedla edina tekmovavka Irena Mlkec, k i se je uspela uvrstiti med moško desetorico z osvojitvijo 3. me­sta na občinskem turnirju — za Somrakom in Uhlom. Med osta­l imi je z 2:0 premagala tudi Turka. Enako število zmag (4) Je Imel tudi najboljši predstav­nik Krškega - Marijan Nara­glav, vendar slabšo razliko v nizih.

Tud i zadnji trije niso igrali slabo, čeprav zaradi pomanj­kanja Izkušenosti niso zabele­žili več kot eno ali dve zmagi. Vsekakor pa imajo vse pogoj«, da se tudi v prihodnje uvrstijo med deset najboljših igravcev namiznega tenisa v okraju.

Vrstni red okrajnega turnirja D E S E T O R I C E :

1. Mari jan S O M R A K (Nm) U točk (18:»), *. Rok G U N D E (Nm) U točk (14:5), J . Miro B E R G E R

(Nm) 14 točk (11:6), 4. Pavel U H L (Nm) 10 točk (13:9), 5. Jo ­že T U R K (Nm) 10 točk (11:10), t. Irena M I K E C (Nm) 8 točk (9: 10), 7. Marijan N A R A G L A V (Kr­ško) 8 točk (8:12), 8. Marko P i ­cek (Nm) 4 točke (4:16); sledita še BartelJ (Nm) in Cesar (Kr­ško) z eno zmago. fm

Somrak in Gunde pri mladin­cih ter Mikčeva pri mladinkah.

Jugoslovansko zastopstvo se Je na Bledu dobro odrezalo, saj Je mladindta reprezentanca zmagala v ekipnem tekmova­nju, zlato medaljo pa sta 'pre­jela tudi Vecko in Korpa za prvo mesto pri mladinskih dvo­jicah. Dosegli so tudi nekaj tretjih mest (Zrimčeva, Korpa, mešani par Vecko-Krajger), ta­ko da se navzlic spodrsljajem v tekmovanju mladincev — posa­mezno nad Izkupičkom ne mo­remo pritoževati.

Tudi zastopniki novomeškega okraja, k i so bili določeni na okrajnem izbirnem turnirju, se niso slabo odrezali, čeprav se niso uspeli prerinili med najboljše. Največji uspeh Je vsekakor dosegla Mikčeva, k i Je v tekmovanju mešanih dvo­jic skupaj z Jeseničanom Kav ­čičem osvojila t. mesto. Nekaj podrobnosti: skupno Je nasto­pilo 46 mešanih dvojic iz 15 dr­žav Evrope. V i . kolu sta pre­magala avstrijski par Klocker-ThallngeT z 2:0, nato pa Jugo­slovanski par KokalJ-Sazor.ov z 2:1. V tretjem kolu (osmina finala) sta se pomerila z naj­boljšim zapadnonemškim pa­rom Scholz-Lieck, k i Je pred tem izločil favorizirani jugoslo­vanski par Frellh-Stojšlč z 2:1, Tudi tu sta Kavčič ln Mikčeva dobro zaigrala, posebno v dru­gem ln tretjem nizu In na splošno presenečenje zmagala z 2:1 (13:21, 21:18, 23:21). S tem sta se uvrstila med osem naj­

boljših mešanih dvojic Evrope. V četrtflnalu Jima Je žreb do­ločil romunsko dvojico Glur -gluca-CreJec, ki je bil zanju premočan in sta izgubila i 0:2. Omenimo, da Je Giurgiuca o-svojii naslov evropskega prva­ka med mladinci(!), 6 partne­rico pa sta bila druga. Zato je šesto mesto prav lep uspeh.

Tudi pionirja Somrak in Gun ­de sta dobro Igrala, čeprav se nista uspela uvrstiti med bolj­še. Konkurenca je bila izredno močna, imela pa sta tudi ne­srečen žreb, saj sta že v prvih kodih morala igrati z zelo moč­nimi nasprotniki. Somrak je bil po pričakovanju boljši od Gun-deta, k i je igral s precejšnjo mero treme.

Somrak je v prvem kolu z odlično ofenzivno igro piema-gal francoskega mladinskega prvaka Germaina Hermana z 2:1. Ostri napadi, kombinirani z nevarnimi top-Spini, k i so bili

za Francoza največji problem« so mu prinesli zaslužen uspeh. Nato se je srečal z drugim naj­boljšim madžarskim mladincem Ljpovitsem ln izgubil z 0:2. Madžar se je znal prilagoditi So> mrakovi igri ln ga je zasluženo premagal. Gunde je imel lepo priložnost, da premaga dtuge-ga najboljšega poljskega pred­stavnika Grzanko, toda prilož-sti n i znal izkoristiti. K prvemu porazu je največ prispevalo po­manjkanje tekmovalne rutine l n trema. Tudi Mikčeva med po­sameznicami n i uspela. Ze v p r . vem kolu je bila zanjo Nemka Jansenova premočna. Z zanes­ljivo obrambo je umiri la njene napade.

Ce upoštevamo mladost in ne­izkušenost predstavnikov naše­ga okraja, smo z njihovimi u -spehi lahko zadovoljni. Več tu-. tU nismo mogli pričakovati.

fm

Nogomet v Sevnici

Nogometaši Olimpije se priprav­ljajo v Novem mestu

Kot lani so tudi letos nogo­metaši ljubljanske Olimpije iz ­brali Novo mesto za zadnje pri­prave pred tekmovanjem v II. zvezni ligi. Lani šo bili z biva­njem v Novem mestu zadovolj­ni , zato so se letos znova vrnil i k nam. Igralci drugega sloven­skega predstavnika v zvezni ligi trenirajo vsak dan na sta­dionu Bratstva in enotnosti, stanujejo pa v domu Partizana in v gostišču na L o k i

V razgovoru s sekretarjem nogometnega kluba Olimpije tov. Rugljem smo zvedeli,, da igrali tudi nekaj trening tekem igrali tudi nekaj treneg tekem z domačimi ekipami, poleg te­ga pa tudi s kako boljšo ekipo (nasprotnika si Se niso izbrali), k i bo NovomeSčane gotovo za­nimala. Mogoče bo naspiolnik ekipa Karlovca, k i je prav tako član n. zvezne lige. Novomeške Ljubitelje nogometa že sedaj opozarjamo na tekme, k i ;>h bo

igralo moštvo Olimpije v No­vem mestu. Gotovo ne bodo razočarani, saj v ekipi novega zveznega Ugaša igra več zelo dobrih nogometašev, med njimi tudi državni mladinski repre-zentant Corn; njega se Novo­mesčani spominjajo še s tekem mladinske reprezentance Slove­nije, k i se Je lani pripravljala v Novem mestu. fm

Sevniški nogomet se prebuja Iz triletnega spanja. Za »spa­nje- so bili kr iv i utemeljeni in neutemeljeni razlogi, ki pa Jih ne bom navajal. Glavni krivci so bili pač nogometaši sami, ker niso nastopali enotno za nujne potrebe društva. Bili so neresni, skratka zelo nediscipli­nirani.

Letos spomladi so začeli sev­niški nogometaši društva T V Partizan z rednimi treningi. U -speh resnosti in discipline ter tesne povezave z vodstvom Partizana se je že pokazal: v nedeljo, 8. Julija, so z visokim rezultatom premagali na doma­čem igrišču nogometno dru ­štvo »Celuloze« is. Krškega. Re­zultat je bi l 6:3 za Sevnico. Go ­le za domače so dali Zupevc (3), Prosenlk (1), Grubešlč (l) ln Mejak (1). P r i domačih sta bila najboljša igravca Zupevc In Prosenlk, pri gostih pa cenier-half in leva zveza. Prvi Je v startu na žogo bil laže poško­dovan, kar se je gostom precej poznalo v njihovi nadaljnji

Novomeški veslači na prvenstvu LRS Preteklo nedeljo so novome­

ški veslači veslali na Maribor­skem jezeru, kjer so priredili letošnje prvenstvo Slovenije za člane ln mladince. Skupno je nastopilo 80 veslačev, od tega samo ena mladinka! Veslaški klub Partizan so v Mariboru zastopali DoUnšek, Slapr.ičar in mladinski double-scull. Dol in-sek Je bil najuspešnejši saj Je v tekmovanju članskih skiffov

v zelo močni konkurenci osvo­j i l J . mesto za Petermanom (Bled) in znanim r eprezen ta ri­tom Lovcem. Za njim se je u-VTSti Vrhovec ' (Savica).

Med mladinskimi skiffl je odi Slapnlčar prav tako tretji za Urhom (Bled) In Urbančlčem (Branik), doUble-seull novome­škega Partizana pa Je bi l če­trti za Branik ovim, blejskim ta Argovlm čolnom.

igri. Tekmo Je z manjšimi na -poičami sodil Košar V ik i .

Janko Blas

Avto-moto hitrostne dirke v Trebnjem

Avto-moto društvo Trebnje Je v nedeljo, 8. julija, ob 14. u r l priredilo hitrostne dirke na krožni progi: Trebnje - Račje selo - Vel ika toka - Trebnje. Sodelovali so mopedi, motorna kolesa do 125 cem, od l i s đo 25« ceni, nad 250 cem ter avto­mobili do 750 cem In nad 750 cem. Proga, k i je M l a zelo zahtevna. Je bila dolga 8800 m. V vseh kategorijah je sodelo­valo 19 voznikov, dirke pa je s zanimanjem spremljalo okoli t i ­soč ljudi. Najboljši čas so do­segli: mopedi: Jože D im, mo­torji do 125 cem Stane Gregor­čič, do 250 cem: Alojz Gričar, nad 250 cem Cir i l Kodrič, avto­mobili do 750 cem: Karel Rc -bemik ln nad 750 cem Franjo Bule. Najboljši čaa dneva Je med motoristi dosegel Kodrič i povprečno hitrostjo 71,2 kmh, Franjo Bule pa 70,7 kmh. V sa prva in druga mesta so bila na ­grajena x denarnimi nagrada­mi, za najboljši čas dneva pa }a bil podeljen pokal. Prireditve se je udeležil zastopnik A M Z Slovenije tov. Franci Novak. Organizacija Je bila odlična, saj so bili razultati objavljeni že poldrugo minuto po prihodih na cilj. Prva tri mesta so bila na ­grajena tudi > venci. Po tek­mah Je bila prijetna družabna prireditev v gozdu na Cvlbljah.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA iTeden v̂V>o\edu7l

Četrtek,, 19. juli ja: Vtacenc Petek, 20. julija: Marjeta Sobota, 21. julija: Zorita Nedelja, 22. julija: Dan vstaje Ponedeljek, 23. julija: Branislav Torek, 24. julija: Krist ina Sreda, 25. julija: Jakob

ENOSTA.NO V A N J S K O HISO z vrtom v bližini Novega mesta prodam za kjerkoli na Do ­lenjskem. Naslov v upraivl l i ­sta (012-62).

HI S O in i ha zemlje prodam, smer Planina pr i Sevnici. -Jerčta, Orešje 22, p. Sevnica.

N O V M A G N E T O F O N .-Grundig T K 19« prodam. Naslov v u -pravi lista (924-62).

POŠTENO D E K L E sprejmem 1. avgusta za gospodinjsko pomočnico. Pogoji zelo ugod­ni . Lipužič, Ljubljana, Voš-r jakova 8.

POŠTENO in CISTO D E K L E ali mlajšo upokojenko, vsaj del­no vajeno kube tečem. Opis dosedanje službe, in starost pošljite na naslov:. Slavko Avsenik, Ljubljana, StaniČeva

Požar Komaj so se gasilci vrni l i v

orodjarno, j ih je že alarmna sirena klicala na požarlšče v •Bttrčno vas. T a m je strela vne­la gospodarsko poslopje Antona iPečaverja. Ogenj je uničil k a -

S6o, skedenj, hlev in precej žita. Škode je za več sto tiso­čakov. Močan veter je grozil. Ca raznese ogenj na okoliška "gospodarska poslopja, vendar so to preprečili gasilci iz Stranske vasi i n iz Novega me­sta, k i so požar omejili.

ul . 33b. PJača dobra. Nastop 15. septembra ali i . oktobra.

F A N T , ŠTAB 25 L E T , z lastno hišo, želi poročiU izobraženo dekle, staro 1« do 24 let. Po­nudbe na upravo lista pod »750-62-*

H ITRO IN POCENI kemično očisti oblačila, opere perilo P R A L N I C A IN KEMIČNA ČI­ST ILN ICA N O V O M E S T O .

E N O J N A V H O D N A V R A T A , do­bro ohranjena, kupim. Naslov v upravi lista.

ja ameriški film »Povabilo na ples«.

Semič: 22. julija ameriški film »Velikan«, I. del.

Sevnica: 21. l n 22. julija ameri­ški film »Mačka na vroči plo­čevinasti strehi«, 25. Julija francoski n im »Vsi me lahko ubijejo«.

Trebnje na Dol . : 21. in 22. j u ­lija ameriški f i lm »Mladi le­vi«, 25. julija ameriški barvni film »Hollywood ali propast«,

PREKLICI

Črnomelj: 20. in 22. Julija ame­riški film »Železna zvezda«, 24. in 25. julija italijanski film »Goljufi«.

Dolenjske Toplice: 21. in 22. ju ­lija ameriški film »Anasta­zija«.

Kostanjevica na K r k i : 22. julija ameriški barvni film »Tra­pez«. 23. julija italijanski film »Prekleta prevara«.

Metl ika: 21. in 22. julija ame­riški film »Dolgo, toplo po­letje«, 25. julija Jugoslovanski film »Akcija« .

Novo mesto - »K rka « : od 20. do 23. Julija frar.coski film »Tamango«, od 24. do 26. ju l i -

Prekllcujem izgubljeno zdrav­stveno izkaznico številka 579577 •Franc Bizjak, Kalce-Naklo 23, p. Podbočje.

Preklicujem izgubljeno zdrav­stveno izkaznico številka 015127 Dragan Abdič, Ldškovac — Peči-grad.

Preklicujem izgubljeno zdrav­stveno lzkazr.ico številka 311854 Janez Obštetar, Brezovica 15, p. Smarjeta.

Podpisana Marija K ic iz Pod-gore 1, p. Novo mesto, prekli ­cujem, kar sem govorila o Jo ­žefi Kozlevčar in Viktorju K o -čjažu, oba iz Podgore 1, p. No­vo mesto, za neresnično.

Podjetje za zastopanje inozemskih tvrdk

»HERMES« LJubljana, Titova 25 POB 215

Telefon: 32-691-4 , 32-954. Te ­legram: Hermes, Ljuibljana.

Predstavništva: Zagreb, Beograd, Split, Skopje.

Nudimo: stroje za obdelavo metalov i n lesa, precizna meri lna orodja ln instru­mente, razne pisarniške stroje, druge strojne napra­ve, brusne materiale, kemi ­kalije, fotoaparate in pribor, plexiglas steklo ta plexigum •jmetno maso za brizganje

MATIČNI U R A D IZ ČRNOMLJA SPOROČA

Junija sta bila rojena dve de­čka.

Poročili so se: Alojz Bobič, delavec, in Marija Marolt, de­lavka, oba iz Jesenic. Ivan Nu­de, kurjač, in Milena Butala, šivilja, oba iz Črnomlja.

Umrla je Marija Medoš, go­spodinja iz Doblič, 75 let.

MATIČNI U R A D IZ K O S T N J E V I C E SPOROČA

Junija je bil rojen en deček. Poročila sta se: Jože Skrjanc,

stroj no-ključavr.icarski mojster, in Ana Lipuš, uslužbenka, oba iz Kostanjevice.

Umr la sta: Janez Cvelbar, krnet iz Vrbine, 54 let; Ana Po­ni kvar iz Sajevc, 14 let.

MATIČNI U R A D IZ SEMICA SPOROČA

Junija sta bili rojeni dve de­kl ic i .

Poročila sta se: Anton Ivec, kmet iz Sodjega vrha, Ir. Pavla Kambič, delavka iz Gradnika.

Umrl i so: Ana Tome, posest-nica lz Krupe, 73 let; Janez Stu-kelj, kmet iz Kota pr i Semiču, 36 let; Janez Malnarič, kmet iz Mladice, 67 let; Jožefa StukclJ, gospodinja iz Vavpče vasi, 59 let; Marija Golobic, poljska de­lavka lz Strekljevca, 63 let; Ma-

KMETIJSKA ZADRUGA KOSTANJEVICA NA KRKI

r a z p i s u j e delovni mesti:

finančnega knjigovodia(-kinje) materialnega knjigovodja(-kinje)

Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena. Ponud­be pošljite na upravo KZ.

SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.06,

6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 16.00, 17.00, 19.30, 22.00 i n 24.00. P i ­san glasbeni spored od 5.00 do I, 00

P E T E K , 20. J U L I J A : 8.40 Ma ­l i koncert lahke glasbe. 8.56 Pionirski tednik. 9.45 T r io Bar -dorfer s sekstetom bratov Ple-Sko. 10.1S Od tod in ondod. II. 00 Stare slovenske skladbe. 11.50 Zabavni zvoki. 12.05 Igra kmečka godba. 12.15 Kmetijski nasveti: Inž. Jelka Hočevar: Kako se je izkazal desagardhe-blclt za vrtnarske kulture. 14.35 V domačem tonu. 17.03 Solist tega tedna: Violinist Igor Ozim. 11.40 Dvajset plesnih minut. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.15 Oddaje o morju m pomorščakih.

S O B O T A , 21. J U L I J A : 8.0S Po -gtarček v mladinski glasbeni priredbi. 8.33 Na Ba lkanu: s Skladateljem Tajčevičem in- M l -leticeni. 9.40 Poje zbor Glasbene matice pod vodstvom Borivoja Savickega. 11.00 Mario Lanza na opernem in revij skem odru. 11.30 Zabavna glasbe za vedro razpoloženje. 12.06 Partizanske koračnice igra pihalni orkester J L A . 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. G vido Fajdiga: Zvrst i k r m ­nega ohrovla. 14.33 Naši poslu­šalci čestitajo l n pozdravljajo. IS .25 Domače polke ln valčki. 18.40 Moški zbori Jakova Go ­

tovca, 18.10 Benjamin Ipavec-Bogo Lesko vic : Serenada za go­dalni orkester. M.SO Četrt ure z zabavnim orkestrom R T V LJubljana. 19.05 Glasbene raz­glednice. 20.00 Na predvečer vstaje slovenskega ljudstva (glasbeno literarna oddaja). 20.40 Slovenska zabavna glas­ba, 22.15 Oddaja za naše Izse­ljence. 23.05 Za ples i n prijetno razpoloženje.

N E D E L J A , 22. J U L I J A : 6.00 do 8.00 Nismo se uklonil i (parti­zanske pesmi ta koračnice). 8.00 Mladinska radijska igra — F r a ­njo Kumer : Grenka čokolada. 8.40 Partizanski skladatelji -rniadim poslušalcem. 9.45 Iz ju­naških dni, Ka ra l Pahor: Slo­venska suita (Marijan Korošec — klavir),. Bojan Adamič: Noč na T ravn i sort (Karlo Kupei — violina, Mari jan Lipovšefc — klavir). M.00 Se pomnite tova­riši . . . Jože Petemel : Tr ikrat v enem dnevu. 10.30 Pot v zma­go. 12.05 Nadi poslušalci česti­tajo i n pozdravljajo. 14.15 Borci čestitajo. 16.30 Pesem matere treh partizanov in- drugi samo­spevi. 16.00 Humoreska tega ted­na — Anton Seliškaa-. Mule. 16.20 Lepe melodije. 17.16 Radij­ska igra — Matej Bo r : Raztr­gane! 18.23 Športno popoldne. 20.00 Jugoslovanski pevci i n or­kestri. 20.49 B i a* Arnić: V . Sim­fonija - »Vojna l n mir« , po-

rija Miklavčič, užitkarica lz Ma­lin, 78 let.

MATIČNI U R A D IZ S E N T B U P E R T A SPOROČA

Junija n i bilo rojstev izven bolnišnice.

Poročila sta se: Anton Baje, posestnik iz Zatoukovja, ln Ma­rija Jevfevar, poljedelka lz Za-loke.

Umrla sta: Jože Lukek, otrok lz Trstenika, 9 let, ln Branko Lukek, otrok iz Trstenika, 6 let.

MATIČNI U R A D IZ V I D E M - K R S K E G A SPOROČA

Junija sta bila rojena ena de­klica in en deček.

Poročili so se: Jožef Strmšck, šofer, ln Terezija Vodlšek, trg. pomočnica, oba iz Vidma-Kr-škega; Tomo Djurašič, of ldr J L A , i n Zejneva Dlzdarevlč, uslužbenka, oba iz V ldma-Kr ­škega; Adolf-Vanja de Costa, profesor lz Brežic, in Ivana Kranjc, učiteljica iz Krške vasi.

Umr l i so: Jožefa Dolanc, go­spodinja lz Vldma-Krškega, 86 let; Terezija Koritnlk. poljedel­ka lz Vldma-Krškega, 85 let; Alojzij Kurent, duhovnik iz Vldma-Krškega, 81 let; Ferdi­nand Si?ko, sedlar ln tapetnik iz Vldma-Krškega, 62 let; Ma ­rija Turk , posestr.ica lz Zdol, 7« let.

MATIČNI U R A D IZ N O V E G A M E S T A SPOROČA

V času od 9. do 16. Julija Je bilo rojenih 13 dečkov in 15 deklic.

Poročili so se: Janez Vesel, kmet, in Marija Susteršlč, de­lavka, oba iz Malega Podljub-na ; Alojz Kenda, uslužbenec iz Otočca, l n Ana-Valerij a Gut -man, uslužbenka iz Dol. Topl ic ; Alojz Ribič, upokojenec, m Alojzija Borftr.ar, kmetovalka, oba iz Dol. Karteljevega; T o m i -slav-Jože Nadu, vodovodni In­stalater, l n Nada Nahugal, na ­takarica, oba iz Bršlina; Jože Kic , avtoelektričar iz Potočne

vasi, in Ivana Barantin, delav­ki iz Smihela.

Umrl i so: Elizabeta Žafran, užitkarica iz Vavte vasi, 68 let; Lovrenc Zupan, tekstilni tehnik iz Kočevja, 33 let; Alojz Maru -šič, otrok iz Brezovega pri Sev­nici, 3 leta.

Pretekli teden so v novome­ški porodnišnici rodile: Ljubica Ljubemko iz Kanižarice — de­čka, Anica Kolen c iz Rese p r i Krškem — deklico, Danica Go -renc iz Groblja — deklico, Alo j ­zija Brajdič iz Gotne vast-Je-dinščice — deklico, Martina Skedelj iz Brusnic — deklico, Marija Koprlvnik iz Potočne vasi — dečka, Mari ja Jerman iz Črnomlja - dečka, Ana Gre-gorlč iz Sel - deklico. Stanisla­va Simon lz Travnika — de­čka, Marija Skedelj iz Dol. Straže — deklico, Marija Težak lz Slamne vasi — deklico. Vera Legan iz Ljubljane - deklico, Marjana Žalec iz Dameij - de­klico, Ana Kavčič lz Kronovega — dečka, Danijela Rebolj iz Tr ­žiča — deklico, Marija Grubar iz Vratnega — dečka. Angela Brajdič iz Željn — deklico, J o ­žefa Brz in iz Ravnika — dečka, Jožefa Dragovan lz Drašičev pri Metl iki - dečka, Pavla K o -relc lz Goljeka — dečka, Emilija Strajnar iz Dečje vasi - de­čka, Viktorija Božič iz Šmarja pr i Šentjerneju — deklico, Jo ­žica Adlešlč lz Črnomlja — de­klico.

IZ B R E Z l S K E PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški

porodnišnici rodile: Neža K ro -šelj s Sel — dečka, Anica Zn i -darič iz Hrastine — dečka, Ro-zalija Gerjevič iz Mihalovca — dečka, Frančiška Vegelj iz Ob­režja — deklico, Antonija Zaje iz Vel . Obreza - dečka, Nada Kranjc iz Kr tke vasi — dekli­co, Josipa Žalec lz Laduča — deklico, Marija Novak iz V id -ma-Krškega - dečka, Ida Res-nik iz Brežic — dečka. Sirotka Marija iz Globočic - dečka, Ne-žika Avštč iz Volčja - dečka, Martina Ivnik iz Broda — de­čka, Ida Strgar iz Volčja - de­čka, Marija Sintič iz Oštrca -deklico.

Z A D A N V S T A J E — 22. J U L I J — ČESTITA

» K O V I N A R« SPLOŠNO K O V I N S K O P O D J E T J E

ČRNOMELJ in se priporoča. — Proizvajamo razne konstrukc i j e

in sprejemamo vse usluge iz kov inske stroke

Pretekli teden so se pone­srečili in Iskali pomoči v j i ovo -meški bolnišnici: Leopold Zn l -daršič, tesar lz Leskov ca, se Je 9 kolesom zaletel l n si poško­doval glavo. Ivana Sribarja, ce­starja iz Ardrovega p r i Krškem, so opikali sršeni. Alojzij Cvirn, tov. upok. iz Dol. Leskov ca, je padel in si zlomil levo nogo. Jože AJdič, kovač iz Stefar.a, se je zaletel s kolesom in si poškodoval glavo. Ana Jošt, družinska upokojenka iz K r ­škega je padla po stopnicah to

si poškodovala desno roko. Leo­polda Mikllča, uslužbenca iz Šentjerneja, je nekdo napadel in ga udaril po glavi. Francka Kraševec, užitkarica iz Vel ikih Brusnic, Je padla s čeznje to si poškodovala hrbtenico.

BREŽIŠKA K R O N I K A NESREČ Preteku teden so se ponesre­

čili l n iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franca Koppa, sina delavke iz Trnja, je povozil avto ter mu poškodoval desno koleno. Stanko Pevec, delavec iz Vidma-Krškega, je padel z motorjem to si poškodoval gla­vo. Alojzu Račlču, tesarju iz Viher, Je nekdo v pretepu pr i ­zadejal poškodbe po glavi. Branko Urek, mizar iz Kapel, Je padel z motorjem ln si zlo­mil desno nogo. Terezija Roje, gospodinja lz Zagreba, je padla z drevesa to si zlomila desno nogo. Alojz Zokalj, kmetova­lec lz Krške vasi, je padel s kolesa ln dobil poškodbe na glavi. Henrika Gunde, delavca iz Dobrave, so oplkale čebele po vratu to obeh rokah. Ivan Korene, električar lz Libne, je padel z električnega droga to dobil notranje poškodbe. Janez

Kučlč, delavec iz Slinovc, Je

O B J A V E — RAZPISI TURISTIČNEGA DRUŠTVA

D O L E N J S K E T O P L I C E Turistično društvo v Dolenj­

skih Toplicah razpisuje mesto stalnega tajnika, k i bo vodja turistične pisarne. Pogoji: sred­nja Izobrazba to znanje vsaj enega tujega jezika. Plača po dogovoru. Vlogo z življenjepi­som pošljite društvu do L av­gusta 1962.

O B J A V A K M E T I J S K E Z A D R U G E B R E Z I C E

Kmetijska zadruga Brežice proda na dražbi posestvo v Se­la h p r i Dobo v i :

— satnovanjska hiša, — gospodarsko poslopje (pri­

merno za stanovanje), — zemljiške parcele. Prodano bo vse posestvo al i

posamezni objekti ln parcele. Prodaja bo v kolikor bodo kupc i za vsa osnovna sredstva. Pogoji prodaje so r.a razpolago pri upravi zadruge. InteresenU naj vložijo ponudbe na K Z Bre ­žice do 31. avgusta 1962, nakar bodo obveščeni o dnevu licita­cije.

mr.oženl zbor i n orkester R T V LJubljana, dirigent Rado Simo­nin. 22.15 Posnetki koncertov m. jugoslovanskega festivala Jazz na Bledu. 23.05 Zaplešimo v praznično noč.

P O N E D E L J E K , 23. J U L I J A : 8.03 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice (igra pihalni orkester JLA ) . 8.53 Za mlade radovedne­že. 9.23 Orgle i n orglice. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. V tika­ti in Sišakovlč: Zaščita naših v i ­nogradov. 14.05 Glasbeni om-nlbus. 14.33 Pesmi to plesi Ju­goslovanskih narodov. 19.00 Iz doline v planine. 20.45 Kulturna kronika. 22.15 Predstavljamo vam tri pevke Jazza: Chris Con-nor, Jul ie London ln Carmen McRae.

T O R E K , 24. J U L I J A ! 8.05 S pesmijo v novi dan. 8.25 Zabav­ni kaleidoskop. 9.46 Tr io Avgu­sta Stanka. 11.48 Do dvanajstih majhni zabavni ansambli. 12.03 near.a Bratuževa zapoje nekaj slovenskih narodnih. 12.15 K m e ­tijski nasveti - inž. A lb in Str i -tar-tož. Lado Lincner : Zasnova krmnega kolobarjenja z ozim­nimi posevki. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.30 Iz veselih slovanskih oper. 14.35 NaJ-i poslušalci če­stitajo in pozdravljajo. 19.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 18.10 Dvajset minut pb glasbenem avtomatu. 16.30 Narodne pesmi izpod zelenega Pohorja. 16.43 S knjižnega trga. 19.05 Glasbene razglednice. 20.30 Radijska igra.

S R E D A , zs. J U L I J A : t.03 P i ­sana orkestralna galerija. 8.9S

Pisan svet pravljic i n zgodb. 11.16 Človek to zdravje. 11.25 T i ­soč taktov za dober tek. 12.15 Kmeti jski nasveti - dr. Nežka Snoj: Kako pripravljamo čebe­lje družine za pašo. 12.25 Melo­dije ob 12.25. 14.05 Glasbeni om­i l i t e . 15.20 Poje komorni zbor R T V Ljubljana. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 T r i kola Djordja Karakljajlca. 18.45 Ljudski par­lament. 19.05 Glasbene razgled­nice. 20.00 Sola za žene. 23.13 Parada pevcev ta popevk.

ČETRTEK, 26. J U L I J A : 8.05 Heribert Svetel: Sonata za vio­lino i n klavir. 8.33 Zavrtimo glasbeno ruleto. 9.25 Iz oper hrvaških avtorjev. 11.25 Roma­na Lindlč to Sneška Sterber.c pojeta narodne ob spremljavi ansambla Jožeta Kelbla. 11.33 S popevkami po svetu. 12.05 In­strumentalni kvintet J L A ; Do ­mače vrže Antona BuhmJka. 12.15 Kmeti jski nasveti - V i lko Rudolf: Prodaja štajerskega v i ­na na dornacem tržišču. 14.03 Glasbeni omnitous. 14.33 Naši poslušalci čestitajo to pozdrav­ljajo. 19.29 Uverture to arije iz Mozartovih oper. 17.03 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 10 minut turizma in melodij. 19.06 Glasbene razglednice. 20.00 Če­trtkov večer domačih pesmi to napevov. 20.43 Nekaj lahke glas­be. 21.00 Večer umetniške bese­de — Janez Cesar. 22.15 Naš skupni studio (prenos lz Z a ­greba). 23.03 Skladatelj Dani lo S vara: Koncertna kantatna sui­ta za vloltoo ta klavir. 23.46 Me­lodije za lahko noč.

O B J A V A NATEČAJA Zavod za stanovanjsko iz ­

gradnjo pr i ObLO Novo mesto kot zastopnik investitorja gim­nazije v Novem mestu razpisuje

NATEČAJ za oddajo del za nadzidavo te­lovadnice pr i gimnaziji v No­vem mestu po že pripravljenem projektu v vrednosti 15,098.449 dinarjev.

Začetek gradnje takoj, dovr-šitev pa do 15. decembra 1962.

Popis del to glavni projekt sta na razpolago p r i podpisa­nem zavodu dnevno od 8. do 12. ure.

Ponudbe Je predložiti najkas­neje do 29. julija 1062 do 10. ure v zaprti kuverti. Komisij ­sko odpiranje ponudb bo istega dne ob 10. ur i v prostorih Za ­voda za stanovanjsko Izgradnjo Novo mesto. Prešernov trg S.

P R O D A J A OSNOVNIH S R E D S T E V

Kmetijsko gozdarsko predelo­valni kombinat Novo mesto proda naslednja osnovna sred­stva:

vozove, sani, več posnemal-n&ov , brzoparitoike, vprežne priključke, kosilnice, pluge, brane, škropilnice to ostalo.

Do 28. julija 1962 Imajo prednost p r i nakupu gospodar­ske organizacije, po tem datu­m u pa Imajo možnost nakupa tudi privatniki.

Ogled strojev Je možen po kmetijskih obratih Crmošnjice, Poljane, Trška gora. Graben ln Šentjernej.

Informacije lahko dobite tudi na upravi podjetja, Gubčeva 15

padel po stopnicah to si po­škodoval levo nogo v kolku. Antona Stefančiča, kmetovalca iz G . Pohance, je nekdo napa­del to mu prizadejal poškodb« po desni strani glave ta prsih. Emi l Turk, sta delavca iz Sta­rega grada, se je posekal s se­kiro po levi nogi.

N E S R E Č E K R M I L O O D P O V E D A L O

6. julija se je pri PrlHpah prevrnil tovornjak, k i ga J« vozil Ivan Kučko lz Zečreta. Vozilu se Je pokvarilo krmilo ta ko ga je hotel Kučko usta-vlU z naglim zaviranjem, s* Je prevrnil. Škode Je 50 tiso­čakov.

P O NESREČI J E POBEGNIL 7. julija se je na Belem bre­

gu pri Drnovem prevrnil tovor­njak, k i ga je vozil Aleksander Miščak iz Titovih Užic. K o je Miščak pripeljal iz Krškega dO avtomobilske ceste, se mu je « precejšnjo hitrostjo bližal ne­znan tovornjak, k i Je bil na­ložen s peskom. Miščak se mu je umaknil , vendar tako ne­srečno, da se Je prevrnil v ja­rek. Neznani šofer, k i je vozil nepravilno, je po nesreči po­begnil. Mi#čak se je laže po­škodoval, škodo na njegovem tovornjaku pa so ocenili na pol milijona dinarjev.

MOTORISTOV A S M R T OB OGRAJ I

7. Julija se je v Dolenjskih Toplicah zgodila težka pro­metna nesreča, v kateri je iz­gubil življenje Jože Strniša i * Dolenjskih Toplic, njegov sin pa je bil huje poškodovan. Oba sta se vračala iz Podburna. DO nesreče je prišlo zato, ker je voznik s precejšnjo hitrostjo vozil na ovinku to se zaletel v ograjo.

N A VOŽNJI B R E Z IZPITA

1. julija se Je proti Metliki peljal z osebnim avtomobilom Ernest Bezenšek. Nasproti je pripeljal motorist Jože Nema* nlč iz Suhorja, k i je vozil brez vozniškega dovoljenja, ta se zaletel v avtomobil. Škodo n» vozilih so ocenili na 65 tiso­čakov, medtem ko se je moto­rist laže poškodoval.

Z M O P E D O M V Z A P O R N I C E

8. Julija se je v Bršlinu pri zapornicah dogodila lažja pro­metna nesreča. Mopedlst Jože Florjančič iz Cegelnice se ie

zaradi neprevidnosti zaletel v

spuščene zapornice ta se laže poškodoval. Na vozilu je za 1» tisoč dinarjev škode.

P L E S V INJENIH MOPEDISTOV

9. Julija se Je p r i železniški postaji v Birčni vasi pripetila prometna nesreča, v kateri 8t» se zaletela vinjena mopedista. V inko Pire lz Velikega Podljub-na se je pripeljal z Ruperč vr­ha, Alojz Gazvoda lz Vel. OreJv ka pa mu je pripeljal nasproti. Voznika sta se laže poškodo­vala, medtem ko je škoda na mopedih ocenjena na 8 tiso­čakov.

DOLENJSKI U S T v vsako hišo Bele krajine, Spod*

Posavja in Dolenjske!

DOLENJSKI UST L A S T N I K I IN I Z D A J A T E L J I : občinski odbori S Z D L Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Treb­nje ln Vldem-Krško ter Okrajni odbor S Z D L v Novem mestu — I Z D A J A T E L J S K I S V E T : Milan Baškovič, Tone Gošnlk. inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Slmič, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovlč to Viktor Zupančič.

U R E J U J E UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ta odgovorni urednik), Miloš Jakopec Drago Kastellc

to Ivan Zoran.

I Z H A J A vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinar­jev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 430 dinarjev; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 di ­narjev — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-11-3-24 - N A S L O V UREDNIŠTVA HM UPRA ­V E : Novo mesto. Glavni trg I (vhod lz Dllančeve ulice) — PoStnl predal 33 - T E L E F O N Stev. 127 — Rokopisov ta fotografi* ne vračamo — T I S K A : Časopisno podjetje

» D E L O * v Ljubljani.

J