H D O L E N J S K I L I S T G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

ORGANIZIRANA POLITIČNA SILA NAŠEGA DELOVNEGA LJUDSTVA

». .. Prešeren, idejni vrh epohe slovenskega na­rodnega prebujenja, je zrasel iz naših tal, kolikor je izražal splošno socialno vrenje v slovenskem, zlasti kmečkem ljudstvu, kar mu daje značaj glo­boko ljudskega in narodnega slovenskega pesnika. Toda obenem je v svoji umetniški intuiciji in kot globoko demokratičen in progresiven duh razumel revolucionarne tokove sodobne Evrope in j ih je tudi Izrazil v svojem umetniškem ustvarjanju. To daje njegovemu delu ideološko višino, za katero daleč zaostaja tedanja stopnja našega narodnega prebu­jenja, višino, k i je sicer dvignila Prešerna v vrsto velikih evropskih duhov, toda na slovenskih tleh tedaj še ni našla širšega odmeva . . . «

E D V A R D K A R D E L J (v knjigi »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, 1957)

Sedma seja okrajnega komiteja ZKS Novo mesto je bila sklicana 30. janu­arja z namenom, oceniti, kako so osnovne organi­zacije predelale in osvojile gradivo III. plenuma CK Z K J . V kratkem, strnje­nem uvodu je sekretar to­variš Franc Pirkovič nani­zal glavne ugotovitve.

Sekretariat okrajnega ko­miteja je po zasedanju III . plenuma C K skleni l , da bo komite pretresal gradivo šele nato, ko bodo o njem razpravljale osnovne orga­nizacije. Ugotovitve komi­si j , k i so obiskale nekaj večjih osnovnih organiza­ci j , niso najboljše. Pred­vsem je zmotno mišljenje, da je gradivo III. plenuma nekaj, česar se moramo naučiti na pamet, da b i po­stali komunist i . Osnovne organizacije prav zato niso našle v gradivu v s e b i n e n o v e g a n a č i n a d e -1 a. Občinski komitej i se še vse preveč ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji, kot so: družbeni plan, obratna sredstva, problemi v gospodarstvu i n podob­no, torej z vsem t ist im, kar že-davno sodi v pristojnost oblastnih i n družbenih or­ganov. To pomeni, da kot komunist i k rn imo demo­kratične pridobitve drugih organov. Osnovne organi­zacije se hkrat i pritožuje­jo, da j i m občinska partij­ska vodstva premalo po-

Sobotno posvetovanje s predsedniki očinskih svetov Svobod in prosvetnih d ru­štev v Novem mestu je b i ­lo sklicano z namenom, da se pr ipravi večja akcija proti neokusnemu kiču zno­traj in zunaj stanovanjskih zgradb in javnih prostorov, da dobijo predsedniki ob­činskih svetov napotke, o čem naj razpravljajo ple­numi predsedstev in da se Pogovorijo o letošnjih ku l ­turnih manifestacijah v občinah in v okrajnem me­ri lu.

O neokusnem kiču v sta­novanjskih in javnih pro­storih kakor tudi o nepo­trebni navlaki zunaj zgradb

bilo že veliko razprav, narejenega pa malo. Ke r Podobna vprašanja obrav­navajo tudi druga društva, organizacije in ustanove, bi " i l o prav — so menil i na Posvetu — da b i delali sku-Paj. Treba b i se bilo po­svetovati z l judskimi ozi­roma delavskimi univerza-nu, da b i pripravi le preda­vanja, na podlagi katerih bi se v ljudeh izostreval čut **< lepoto, da b i vedeli, kaj njihove prostore krasi, kaj P a Je samo navlaka. Posve­tovanje je podprlo predlog, n a j b i bilo v ta namen več slikarskih in drugih raz­stav. Seveda se stanje čez noč ne bo kdove kako spre-hionilo, ker je za to potre­ben daljši čas. Prvo preda­vanje o podobnih vprašanjih naj b i bilo že proti koncu

februarja a l i v začetku marca.

V prvi polovici marca bo­do po vseh občinah plenu­mi predsedstev pri občin­sk ih svetih Svobod in pro­svetnih društev. Razprav­l jal i bodo predvsem o estetski vzgoji članstva, o klubih in delavnosti d ru ­štev. Pr ipravit i bo treba podrobne analize, k i naj bi v prvi vrsti pokazale vzro­ke za nedelavnost posamez­nih društev, na drugi stra­ni pa možnosti, da se na določenem področju usta­novi klub. Precej jasno po­dobo v okrajnem merilu bo­do dobili z anketo, na kate­ro naj bi o razvoju in obl i­kah kulturnih dejavnosti odgovorili ljudje vseh po­klicev in starosti.

Predsedniki občinskih svetov so potem poročali o pripravah za kulturne ob­činske revije, tedne kul tu­re in o prvih prijavah za okrajno revijo kulturniških skupin, k i bo v drugi polo­vici aprila. Nato so sklenil i , da bodo material za okraj­no razstavo slikarjev ama­terjev zbrali do konca fe­bruarja. Ta razstava bo pravzaprav uvod v okrajno revijo.

V razpravi je bilo nada­lje omenjeno, da bodo v poletnih mesecih v Krškem t r i - do petdnevni seminarji za režiserje, pevovodje in voditelje klubov, katerih

naj bi se iz vsake občine udeležilo najmanj devet ljudi. Hkrat i bodo pripra­v i l i predloge za udeležence več nadaljevalnih seminar­jev v republiškem merilu, k i bodo v raznih krajih Slo­venije. Prav bi tudi bilo, so menil i ob koncu posvetova­nja, da bi pri sestavljanju občinskih statutov sodelo­val i tudi predstavniki k u l ­turnih društev, saj bo le tako kulturna dejavnost lahko postala enakovredna drugim zvrstem družbene­ga dela,

—iz

magajo. Za takšno trditv i­jo se marsikje skrivajo tudi nedelavni sekretarj i osnovnih organizacij, vča­sih s kaj ja lov im izgovo­rom: »Nihče nam ne po­maga, sami pa ne more­mo«. Gradivo III. plenuma še n i tol iko vplivalo na po­samezne komuniste, os­novne organizacije i n vod­stva, da b i komunist i res postal i politična si la, k i ne­posredno, politično usmer­ja družbeni razvoj.

Prav nerazumljivo je, da so kl jub takšnemu stanju občinski komite j i poročali, da se študij gradiva I I I . plenuma i n delo osnovnih organizacij razvijata ugod­no in v duhu zaključkov plenuma ter da so vsi or­ganizacijski ukrepi uspeš­no uresničeni. Ugotavlja­mo, da so se uspešno uve­ljavile le tiste osnovne or­ganizacije, kjer komunist i aktivno sodelujejo p r i de­lu organov delavskega sa­moupravl janja i n družbe­n ih organizacij (Novoteks, Novoles-obrat Novo mesto, Zora-črnomelj).

N a letnih konferencah osnovnih organizacij mo­ramo doseči to, česar do­slej n ismo: da bo gradivo III . p lenuma res postalo temelj političnega dela i n mišljenja komunistov. Za sekretarje osnovnih orga­nizacij moramo izbrat i naj­boljše komuniste, takšne, k i bodo delo organizacije vodi l i i n ne zgolj izpolnje­val i navodila, iz vrst Z K pa bo treba izločiti vse ti­ste, k i so le člani zveze, ne pa tudi akt ivni družbeno­politični delavci.

Razprava, v kater i je so­delovalo deset tovarišev, je podkrepi la uvodne mis l i . Ludvik Kebe je med dru­g im poudari l , da so neka­tere naloge gradiva I I I . plenuma dolgoročne, dru­ge pa spet zahtevajo ta­kojšnjo akcijo. P r i uveljav­l janju demokratizacije i n decentralizacije v podjet­j i h i n v komuni nismo ved­no dovolj akt ivni . Ekonom­ske enote i n obratni DS so se sicer že dobro uvelja­v i l i , v prav i ln ik ih pa smo j i m marsikje dal i le for­

malne pravice. Ko lek t i v i še vse preradi misl i jo, da so njihove težave posledica sistema, premalo pa iščejo vzroke v podjetju v slabi organizaciji dela, v majh­ni stori lnosti i n podobnem. Komun i s t i v podjetj ih ima­jo tu vrsto nalog, čeprav so se j i h malokje lo t i l i do­volj resno. Miro Thoržev-ski. je meni l , da so bile razprave o gradivu III. ple­numa v osnovnih organiza­ci jah preveč študijske. Av­gust Avbar je razpravl jal o metodah dela osnovnih organizacij, k i popolnoma napačno uresničujejo nalo­ge pod lastno »firmo«. Pre­več razpravljamo o tem, kako posamezni problemi in pojavi vplivajo na l judi , premalo odločni pa smo pr i odpravljanju nezdravih pojavov. Ka j so storile os­novne organizacije v pod­jetjih, kjer so velike raz­l ike med osebnimi dohod­ki?

Zvone Kranjc je govoril o delu občinskih komite­jev i n poudari l , da bo tre­ba metode njihovega dela spremeniti. Izmed 21 čla­nov občinskega komiteja Z K Trebnje je le četvorica poročala o tem, kako po­teka v osnovnih organiza­cijah študij gradiva III. plenuma. To pomeni, da tudi oni niso razumeli vse­bine gradiva; čas, ko so člani komiteja dajali odlo­čujoče izjave o vsem, ka r se v komuni dogaja, pa je • min i l . Ema Muser je po :

udari la, da je glavna po­manjklj ivost v delu osnov­n ih organizacij to, ker splošnih stališč ne konkre­tizirajo na pojave v pod­jetj ih, v komuni i n drugod. N i dovolj, če smo idejno enotni le na splošno, sicer pa lahko dela vsak po svo­j i glavi. Vsak komunist mora delovati v družbi v duhu vodi l I I I . plenuma.

Niko Belopavlovič je, go­voreč o III . plenumu, po­udar i l , da je uvod v ob­dobje ve l ik ih družbenih izprememb. Letos bodo vo­litve družbenih organov, organov oblasti in organov delavskega samoupravlja­nja. Ne smemo pozabit i na

Prve prijave prihajajo N a razpis okrajnega sveta

Svobod in prosvetnih dru­štev za »Revijo kulturne de­javnosti 1902« v Vidmu-Kr-škem prihajajo prve prijave. Tako so se do sedaj prijavili trije pevski zbori, dve igral­ski skupini in trije zabavni ansambli. Rok za prijave je do 5. marca. Po poročilih ob­činskih svetov o pripravah skupin za to revijo pričaku­jejo na okrajnem svetu do konca roka prijave naj­manj 25 do 30 skupin, kar je lepo število pr i strogih pogojih glede kva­litete. Na reviji bo lahko sodelovalo le 11 skupin, k i bodo najboljše med prijav­ljenimi. Prihodnjič bomo pričeli seznanjati bralce z delom posameznih priiavlje-nih skupin.

Kuharska skupina pri praktičnem delu na prvem tečaju za pridobitev strokovne izobrazbe (polkvalifikacije) za poklic »kuharski in natakarski pomočnik«, k i ga je organiziral Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva v času od 18. januarja do 3. februarja v Novem mestu. Tečaja se jc udeležilo 28 delavcev iz gostinskih obratov in obratov družbene prehrane. — Tečaji za pridobitev strokovne izobrazbe prve in druge stopnje sc bodo na zavodu letos še nadaljevali.

rotacijo kadrov i n mora­mo pazljivo izbirat i kandi­date. Zelo skrbno moramo pr iprav i t i volitve delav­sk ih svetov, ker so njihove pristojnost i narasle. Tud i študij i n razprave o osnut­k u ustave ter pripravljanje statutov so vel ika naloga. P r i sestavljanju proraču­nov i n družbenih progra­mov je ponekod čutiti sa­mozadovoljstvo, drugod zmedenost. Naša material­na osnova raste počasi, za­to nam bo sredstev marsi­kje zmanjkovalo, nasprot­ja v razvoju pa bodo zato tol iko očitnejša (pr imer i delitve plač). Zelo napak b i bilo za slabosti k r i v i t i sistem, saj imamo še veli­ko notranj ih rezerv, k i j i h doslej nismo uporabi l i .

Komi te je ob koncu seje sprejel t r i sklepe: občinski komitej i bodo posvečali posebno skrb metodam svojega dela i n dela osnov­nih organizacij ter uredi l i odnose do osnovnih orga­nizacij ; letne konference v osnovnih organizacijah mo­rajo b i t i dobro pripravlje­ne ter izbrana dobra vod­stva; vrste Z K je treba pre­čistiti ter izločiti vse tiste, k i s svoj im delom ne za­služijo, da so člani Z K .

Rudarji: »»Prispevali bomo!« Centralni delavski svot

premogovnika v Kamžarici je na svoji zadnji seji raz­pravljal o nujnosti izgrad­nje novomeške in brežiške bolnišnice, k i s sedanjo zmogljivostjo ne zadoščata več potrebam prebivalstva. V sjklad za linansiranje no­vega bolniškega objekta bo­do tudi kanižarsiki rudarji prispevali svoj delež v v i ­šini enega odstotka cd letno izplačanih ne<o osebnih do­hodkov vseh zaposlenih, in to za debo treh let 1962 do 1964.

Poziv Rdečega križa Okrajni odbor IIK v No­

vem mestu prosi vse orga­nizacije, podjetja ustanove in posameznike, k i imajo zbranih še kaj sredstev za pomoč prizadetim od potre­sa v Makarski , da nam pošljejo denar a l i druge prispevke najkasneje do 10. februarja, ker bomo tedaj akcijo zaključili.

O K R A J N I ODBOR R K NOVO M E S T O

V centralni komite ms

so b i l i izvoljeni tudi na­slednji mladinci i z našega okraja: Malči Puš, Vlado Deržič, Mi lena Volčjak, Ivan Ogorevc in Franc S la ­dic.

V R E M E OD 9.—18. FEBRUARJA

Okrog 10. februarja močna ohladitev s snegom do pižin, v ostalem pretežno lepo vre­me. Okrog 17. februarja po­slabšanje. , .% a — fjpi

TRIJE „ P R I M E ! ' W gg V tretjem tromesečju so

znašali povprečni osebni do­hodki delavcev 34 tisoč di­narjev na mesec (upoštevaje naporno in nevarno delo ter stalno pripravljenost v sla­bem vremenu je znesek rea­len), povprečni mesečni do­hodki uslužbencev pa so zna­šali 45 tisoč din, kar je z ozi-rom na njihovo strokovno ra­ven precej, saj v podjetju ni­majo še vedno nobenega in­ženirja. V novembru lani so se osebni dohodki po novem pravilniku precej povečali. V decembru so narasli še bolj: 75 ljudi lz 102 članskega ko­lektiva je ostalo pri 35 tiso­čakih, 20 j ih je prejelo po 55500 din, 25 po 68.400 din, 4 po 88 tisoč din in 4 po 128 tisoč din! Vsi zneski so pov­prečni po skupinah. Podjetje: Elektro Novo mesto.

gj V septembru so povpreč­ni osebni dohodki delavcev znašali 18.040 din, uslužben­cev pa 28.150 din. V decembru lani je kolektiv (boljše: del kolektiva) dosegel svojevrsten rekord. »Razdelili« so indivi­dualni in kolektivni učinek. Prvega so razdelili 146 tisoč, drugega pa 1 milijon 628 ti­soč din. Kolektiv šteje 102 člana. 78 članov kolektiva je prejelo 541 tisoč din učinka obeh vrst (osebni dohodki za 53 ljudi so bi l i povprečno po 13.300 din, za 25 ljudi pa pov­prečno po 35 tisoč din). Pre­ostalih 18 tisoč din individu­alnega in 1 milijon 215 tisoč din kolektivnega učinka pa si je prilastilo 24 ljudi v pod­jetju! Osebni dohodki teh »vršičkov« v podjetju so za osmorico izmed njih znašali po 67 tisoč, za 9 po 80 tisoč, za 4 po 82 tisoč in za tri iz­med njih po 121 tisoč din (zneski so po skupinah pov­prečni). Podjetje je bilo zato, da bi laže prenašalo breme­na in velike anuitete, izjemno pavšalizirano. V polletju so odvedli na sklade celih 7 ti­soč dinarjev! Z decembrskim izplačilom je bil plan osebnih dohodkov presežen za 30 od­stotkov. Podjetje: Mlekarna Novo mesto.

Q V tretjem tromesečju so so se osebni dohodki vsega kolektiva v primerjavi s pr­vim tromesečjem lanskega leta povečali za 70 odstotkov.

V decembru lani pa je bi l kolektiv po prejetih osebnih dohodkih razvršen takole: 1 uslužbenec s prejemki po 26.000 din, 4 s prejemki po 43.250 din, 2 s prejemki po 74 tisoč din in 10 s prejemki po 208 tisoč din (zneski so povprečni po skupinah). Ko so razpravljali o 1 odst. pri­spevku v sklad za gradnjo bolnišnic so ugotovili, da bi ga lahko plačali le, če bi šel v breme materialnih stroškov, da ga pa v breme čistega do­hodka ne morejo ut rpe t i . . . Podjetje: Projektivno podjet­je Novo mesto.

V kolektivu Elektro so po­samezniki, ko je občinsko sin­dikalno vodstvo priporočalo ponovno razpravo o prvem osnutku pravilnika, ugotav­ljali, da so za povnovno raz­pravo samo tisti delavci, k i so zaostal i . . .

Videti je, da se je posamez­nikom v Mlekarni zelo mudi­lo razdeliti presežno vred­nost. Morda zato, ker je Mle­karna z novim letom postala sestavni del novega podjetja: Preskrbovalnega kombinata? Vprašujemo se pa: kako bi jih sprejeli delavci bivšega KGP (kmetijski delavci so najslabše plačani na sploh) če bi takrat vedeli, kako te­meljito so izpraznili malho pred združitvijo? Slišati je, da se posamezni »vodilni« iz bivše Mlekarne dokaj priza­devno potegujejo za vodilna delovna mesta v novem kom­binatu. Sicer pa o njihovih gospodarskih sposobnostih dovolj nedvoumno pričajo številke, k i smo jih našteli.

£ Nihče ni proti poviševa­nju osebnih dohodkov, do­volj dolgo pa že razpravlja­mo, govorimo in pišemo o tem, da je lahko vsakomur, ki hoče razumeti, jasno, da smejo osebni dohodki nara­ščati samo vzporedno s pove­čevanjem storilnosti. Vprašu­jemo se, če so v teh treh ko­lektivih (pa tudi še kje dru­gje!) v decembru lanskega leta res za toliko povečali storilnost, da so bili upravi­čeni do tolikšnih prejemkov? Kakšna merila so uporabili za merjenje učinka posamez­nikov, katerim so osebni do­hodki zavidljivo hitro in lah­ko porasli v stotisoče? Ali

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Washington je po posvetovanju z

Londonom, Parizom in Bonnom zavr­nil najnovejši sovjetski načrt o rešitvi nemškega in berlinskega problema, k i ga jc sovjetski zunanji minister Gro-miko izročil že 12. januarja letos ame­riškemu veleposlaniku v Moskvi — Thompsonu.

Sovjetski načrt določa, da bi zahod­ni Berlin postal član Organizacije Zdru­ženih narodov skupaj z Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Pri tem bi štiri velesile jamčile svoboden dohod čez vzhodnonemško ozemlje do Berlina.

Odgovor Washingtona na ta najno­vejši sovjetski predlog je negativen, ker »Zahod ne priznava Demokratične republike Nemčije«. Zahodni komen­tarji, posebno zahodnonemški, opozar­jajo, da bi sprejetje tega predloga po­menilo razkosanje Nemčije.

Furancoski predsednik de Gaulle je v svojem dolgo pričakovanem govoru napovedal skorajšnji mir v Alžiriji kljub rovarjenju in terorju OAS. Pred njegovim govorom so okrepili policij­ske sile v Parizu z oklepnimi vozili, a tudi v Alžiriji je armada storila vse, da bi preprečila morebitne nerede.

Vsi komentatorji se strinjajo, da je skrajni čas za sklenitev miru v Alži­rij i . Vsako zavlačevanje koristi samo francoskim teroristom, k i s svojo de­javnostjo sistematično izpodkopujejo ugled in moč V. republike. Skrajni čas je že, da de Gaulle postavi na preiz­kušnjo zvestobo francoske armade v Alžiriji, ker bo v nasprotnem primeru ta armada, k i je tako in tako že infil­trirana z oasovskimi teroristi in sim-patizerji, odpovedala pokorščino Pa­rizu.

Vse torej kaže, da se bliža poslednja odločitev v Alžiriji. Nihče ne more na­povedati, kaj se bo natanko zgodilo ob sporočilu, da je sklenjen mir. Vseka­kor pa lahko prištevamo med največje ironije zgodovine dejstvo, da se OAS z vsemi sredstvi bori proti tistemu mi­ru, k i si ga želi tako Francija kot Alžirija in k i edini lahko vrne Franciji gospodarsko blaginjo in politični ugled.

V urugvajskom letovišču Punta del Este se je končala konferenca sveta ministrov za zunanje zadeve Organiza­cije ameriških držav (OAD). Konferen-

stori v tem smislu ustrezne korake. Pri delnem glasovanju o 'prvih dveh

točkah so se vse udeleženke — razen Kube — izrekle za njun sprejem, toda pri tretji in četrti točki, k i sta bistveni, se je zataknilo. Sprva je kazalo, da ZDA ne bodo dobile niti potrebne dvo­tretjinske večine, saj je bilo proti spre­jetju teh dveh točk kar sedem držav. To mučnem zakulisnem pritisku, k i pa javnosti ni ostal skrit, se je ZDA poleg bananskih srednjeameriških republik, k i tako in tako zmeraj sledijo njeni politiki, posrečilo pridobiti še delega-

Nov predlog Moskve co so sklicali na pobudo Kolumbije, toda vsem je bilo znano, da tiči za njenim predlogom pobuda ZDA. Na­men konference jc bil obsoditi Kube kot komunistično državo in jo izklju­čiti iz OAD.

Toda to, kar naj bi izzvenelo kot so­glasna obsodba Kube, je izzvenelo po­polnoma drugače. Ameriški delegaciji se jc le s skrajnimi napori posrečilo vsiliti konferenci resolucijo, k i vsebuje štiri točke. Prva točka ugotavlja, da je »marksistično-komunistična ideologija nezdružljiva z načeli medameriškega sistema«; druga, da jc sedanji režim na Kubi, k i se je že nekajkrat izrekel za marksizem, nezdružljiv s članstvom v OAD; tretja točka zahteva takojšnjo izključitev Kube iz OAD in četrta na­laga stalnemu svetu te organizacije, da

cijo Ilaitija. Celo takrat so se ZDA obotavljale, ker so dobro vedele, da so na papirju sicer dobile dvotretjin­sko večino, da pa so glavne južnoame­riške'države: Brazilija, Argentina, Čile, Mehika, Ekvador in Bolivija proti nji­hovemu predlogu. Naposled so se mo­rale ZDA zadovoljiti s formalno zma­go. Omenjenih šest južnoameriških dr­žav pa se jc vzdržalo glasovanja.

Zdaj bo treba najti še ustrezno pra­vno formulo, ki naj omogoči izključitev Kube iz OAD, ker statut OAD nikjer ne določa možnosti izključitve kake članice. Konferenca v Funte del Esta potemtakem ni zaključen dogodek, am­pak samo del procesa osamosvajanja Latinske Amerike od ZDA, ki je to pot le s skrajnimi napori dosegla Pirovo zmago.

kolektivi to vedo ali je to morda črna skrivnost, o ka­teri se le šušlja ali pa še to ne?

B8 Ne moremo mimo ugo­tovitve, da jc neposredni pro­izvajalec — delavec v prime­rih takšnega popačenega na­grajevanja po delu nujno pri­krajšan. Njegovi prejemki so omejeni s fizičnimi zmoglji­vostmi, saj kot človek ne mo­re narediti več kosov, metrov, litrov ali kilogramov izdelka kot mu dopuščajo moči in stroj ter štednja materiala in surovin. Odkod potem pravi­ce posameznikov iz vrst tako-zvanega vodilnega aparata, da se njihovi prejemki poveču­jejo v neskončnost? Vprašu­jemo se: ali je neomejena njihova storilnost, ali pa so morda (in tu je prav gotovo resnica) spretno poiskali luk­nje v sistemu in si prigrabili tista sredstva, k i so plod ko­lektivnega dela vseh! Mar ni­

so prav takšni pojavi pono­ven dokaz pravilnosti trditve, da mora vsak kolektiv v pra­vilniku določiti meje najviš­jih in najnižjih povprečnih prejemkov, k i se lahko izpla­čajo?

fy Živimo v socialistični družbi, ne smemo pa pozabiti s kakšnim trudom to družbo in odnose v njej gradimo že dve desetletji. Vsa družba, vsi državljani so dan za dnem prispevali kaplje krvi in zno­ja, da lahko danes upraviče­no govorimo o družbeni last­nini in družbenih sredstvih. Toda prav zdaj ugotavljamo, da se v posameznih podjetjih pri delitvi osebnih dohodkov porajajo prav kapitalistični pojavi. Mar je človeško in po­šteno, če si peščica ljudi raz­deli 1 milijon 200 tisoč dinar­jev sredstev kolektivnega učinka, trem četrtinam članov kolektiva pa »dodeli« dvakrat manj? Tu ni dovolj zgolj raz­

prava o odnosih v takšnem kolektivu, ampak je potrebna tudi razprava o p r o s t o r u takšnega podjetja v naši druž­bi! V družbi, k i j i ' bo letos primanjkovalo sredstev za šolstvo, za zdravstvo in za vrsto družbenih potreb! Kje so pooblastila, s katerimi lah­ko neki kolektiv razdeli vso ustvarjeno presežno vrednost zgolj na osebne dohodke in vrhu vsega še na skrajno ne­pravičen način? Mar nismo upravičeni oceniti to kot pri­svajanje sredstev kolektiva in družbe in odločno zavrniti vse izgovore o pravicah in nedotakljivosti kolektiva, k i so — in bodo — v takšnem primeru kaj jalovi?

Q Kje so organi delavske­ga samoupravljanja, sindikal­ne podružnice in komunisti v teh kolektivih in kaj so sto­ri l i , da bi preprečili takšne pojave ali pa vsaj onemogo­čili njihovo nadaljevanje?

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PRE6LEB

Te dni bo začela veljati nova uredba Zveznega izvršnega sveta o začasnih carinskih tarifah. Novost je med drugim v tem, da bodo po novem oproščeni carinskih dajatev tisti, k i uvozijo blago v vrednosti 30.000 din in so bil i v tujini vsaj 5 dni, toda samo enkrat na leto. Carina se na­dalje ne plačuje na primer od potrebščin za gospodinjstvo (razen prevoznih sredstev), k i jih jugoslovanski državljani uvozijo v domovino po službovanju v tujini najmanj leto dni, nadalje

tovilo skladno naraščanje dohodkov komun in prevzemanje novih pristojnosti.

£ Letos bodo volitve v hišne svete. Sekre­tariat zveznega odbora SZDL Jugoslavije je v zvezi s tem poslal svojim organizacijam pismo, v katerem j ih opozarja na sklepe komisije za družbeno upravljanje o problemih in nalogah na tem torišču. V njem je med drugim poudar­jeno, da je od letošnjega leta vzdrževanje stano­vanj in hiš prvenstveno interes hišnih svetov in

Novi carinski predpisi od podedovanih predmetov, od osebnih avto­mobilov in motociklov, k i jih uvozijo invalidi, od predmetov, k i j ih uvozijo gospodarski izse­ljenci, ko pridejo na obisk k sorodnikom, toda samo, če skupna vrednost ne presega 200.000 dinarjev itd.

0 Pred nekaj dnevi so zasedali skupščinski odbori, v torek pa še Ljudska skupščina LKS. Na dnevnem redu sta bila resolucija o politiki gospodarskega razvoja v Ljudski republiki Slo­veniji in republiški proračun za leto 1962. Naj-živahnejša je bila razprava v skupščinskih odbo­rih. Poslanci so poudarjali, da se strinjajo s smerjo gospodarskega razvoja, k i jo nakazuje resolucija. Zahtevali pa so, da se delitev začne v komuni. Proračunski dohodki ha vseh stopnjah, v občini, okraju, republiki in federaciji bi morali biti odvisni od uspehov v gospodarjenju in naraščanja produktivnosti, šele to bo zago-

sredstva za to morejo zagotoviti samo oni. Od tega, kolikšna bodo ta sredstva, bo odvisna tudi višina najemnine.

@ Generalni guverner Narodne banke Janko Smole je na tiskovni konferenci za novinarje de­jal, da bodo za okrepitev komunalnih bank kot temeljnih enot v našem bančnem sistemu pre­nesli določena sredstva, k i so bila doslej v Na­rodni banki kot centralni depoziti. Kreditno sposobnost komunalnih bank bodo povečali tudi dodatni krediti, k i j im bodo odobreni iz central­nih sredstev prek specializiranih republiških bank.

0 Na seji predsedstva Obrtno komunalne zbornice LKS so ugotovili, da bi bilo treba obrtno komunalne dejavnosti čim tesneje pove­zati z gospodarskimi podjetji, trgovino in zbor­nicami. Občinski ljudski odbori, k i so pred spre­jetjem družbenih planov, ne bi smeli te dejav­

nosti, k i je v težavah in ki nazaduje za drugimi, obravnavati preveč mačehovsko. Nasprotno, pred­videti je treba učinkovite ukrepe, da bi odpra­vili pomanjkljivosti, k i zavirajo hitrejši razvoj. Uveljaviti je treba ekonomske odnose, vpeljati ekonomske cene za komunalne storitve in izvr­šiti prehod iz statusa ustanov na status podjetij.

0 Jeseni bodo zamenjali osebne izkaznice. Odpadli bodo mnogi podatki iz dosedanjih iz­kaznic, tako opis državljanov in tudi prstni od­tisi ne bodo več potrebni. Nove osebne izkaz­nice bodo bolj praktične in bodo veljale 10 let. Izkaznica bo karton v polivinilskem ovitku, za­prt s posebnim strojem. V levem kotu bo last­nikova fotografija in številka izkaznice. Na zgor­njem robu bo napisano ime države, republike in občine, k i je izdala izkaznico, v sredini pa ime in priimek državljana ter leto in kraj rojstva.

® Letos bo odšlo na avtomobilsko cesto na odseku Paračin—Osipaonica 264 mladinskih de­lovnih brigad z 31.000 brigadirji, k i bodo zgradile 95 kilometrov sodobne avtomobilske ceste.

0 Zdaj je že znana bilanca potresov v makarskem okraju: 3333 družin z 12.929 člani je ostalo brez doma. Najbolj so trpele hiše v občini Makarska, kjer je nad 1000 družin ostalo brez strehe nad glavo. Zaradi razpokanih zidov in premikanja tal grozi nevarnost, da bi se utegnilo porušiti še 813 hiš.

0 Ko še nismo odstranili sledov prve ne­sreče, že nas je prizadela druga. Vtem ko je v Sloveniji že nekaj dni lepo, sončno vreme, je drugod, na primer v Beogradu, zapadel tak sneg, kakor ga že dolgo ne pomnijo. Ponekod so hudi zameti, visoki celo tr i metre, zavrli ves železni­ški in cestni promet. V Makedoniji so plazovi terjali smrtno žrtev. Sneg je zapadel tudi v obal­nih krajih in povzročil veliko škodo. Na Rabu je orkanska burja poškodovala skoraj vse stavbe.

• N e k d a n j e g a p o d p r e d s e d n i ­k a o s r e d n j e k o n g o š k e v l a d e A n t o i n a G i z e n g o s o iz p a d a l ­s k e g a t a b o r i š č a v B i n z i p r e p e ­l j a l i v M o a n d o , k i j c n a a t l a n t ­s k i o b a l i b l i z u v o j a š k e g a o p o ­r išča K i t o n a .

• P o k o n g r e s u K r š č a n s k o , d e m o k r a t s k e s t r a n k e Ita l i je v N e a p l j u , k i se je od loč i l z a » p r e m i k n a l e v o « , to j e z a i z -v c n v l a d n o s o d e l o v a n j e z i t a l i ­j a n s k o Soc ia l i s t i čno s t r r n k o , j e i t a l i j a n s k a v l a d a o d s t o p i l a . P r e d s e d n i k i t a l i j a n s k e r e p u b l i ­ke G r o n c h i j e zače l p o s v e t o v a ­n je z a s e s t a v o n o v e v l a d e .

B P o d p r e d s e d n i k a v s t r i j s k e v l a d e i n m i n i s t e r z a n a c i o n a l i ­z i r a n o i n d u s t r i j o d r . B r u n o P i t -t e r m a m j c p r i s p e l n a š t i r i ­d n e v n i u r a d n i o b i s k n a P o l j ­s k o , k a m o r ga j e p o v a b i l p r e d ­s e d n i k p o l j s k e v l a d e C y r a n k i e . vviez.

• A m e r i š k a v l a d a j c o b v e s t i ­l a U o l a n d s k o v l a d o , d a ne b o v e č d o v o l j e v a l a , d a b i l e t a l a , k i p r e v a ž a j o h o l a n d s k e čete v Z a ­h o d n i I r i j an , l e t e l a čez a m e r i ­ško o z e m l j e .

• F r a n c o s k a v l a d a je i z n e ­p o j a s n j e n i h r a z l o g o v i n n a t e ­m e l j u » p o s e b n i h k r i t e r i j e v « s po roč i l a , d a n e b o p o s l a l a n o ­vega f r a n c o s k e g a v e l e p o s l a n i ­k a v B e o g r a d , i n je z a h t e v a l a o d v l a d e F L R J , n a j o d p o k l i č e s v o j e g a v e l e p o s l a n i k a i z P a r i . z a . — O b e pos l an i š t v i — v P a ­r i z u i n B e o g r a d u — se b o s t a z d a j o m e j i l i n a r a n g o d p r a v n i ­k o v p o s l o v . F r a n c o s k a v l a d a s * je o d l o č i l a z a ta k o r a k še le zda j , č e p r a v j e j u g o s l o v a n s k a v l a d a de j u r e p r i z n a l a a l ž i r s k o v l a d o že l a n i s e p t e m b r a n a

b e o g r a j s k i k o n f e r e n c i .

• S k u p i n a a m e r i š k i h s t r o ­k o v n j a k o v j e i z r a z i l a m n e n j e , d a j e m o ž n a u s p e š n a p r e u s m e ­r i t e v a m e r i š k e g a g o s p o d a r s t v a , če b i p r i š l o d o s p l o š n e i n p o ­p o l n e r a zo ro ž i t v e .

• T u r š k i po l i t ični k r o g i s o z a s k r b i jeni z a r a d i n e u g o d n e g a n o t r a n j e g a p o l o ž a j a v d r ž av i . S k o a l i c i j s k o v l a d o Is m e t a I n o . n i l j a n i m e n d a p o p o l n o m a z a . d o v o l j n a n o b e n a v l a d n a k o a l i ­c i j s k a s t r a n k a .

• B r i t a n s k i m i n i s t e r z a o d ­nose s C o m m o n v v e l t h o m D u n -c a n S a n d v s j e o d p o t o v a l v S a -l i s b u r y , k j e r s e b o s p r e d s e d n i ­k o m S r e d n j e a l r i š k e f e d e r a c i j e R o j e m W ' e l e n s k i n i r a z g o v a r j a l o b r i t a n s k i h nač r t i h g l e d e p r i . h o d n o s t i te f e d e r a c i j e . G r e z a u s t a v n e s p r e m e m b e , k i b o d o d a l j n o s e ž n e g a p o m e n a z a o d n o ­

se m e d b e l c i In črnc i .

DmMmp šsmim ms iw®§ še/... 9 9

Kadrovske službe v podjetjih so marsikje na mrtvem tiru »Dokler bom jaz šef, ti ne

boš nikoli končal tehnične šo­le, te bom dal pa na ,smen-sko' delo.«

»Nešteto delavcev je že de­lalo pri tem stroju, pa ravno ti si moral vtakniti prst med valje! Zdaj, ko imaš trde pr­ste, nimamo zate dela. Saj veš, ekonomske enote!«

»Dokler si na delu, delaj, po šititu pa skači za svojim stanovanjem, kolikor hočeš!«

Delavec bi rad zamenjal de­lo, k i mu ali fizično ne odgo­varja ali pa ne najde v njem zadovoljstva. Redno naleti pri svojih predpostavljenih na gluha ušesa, postal je zagre­njen in zakrknjen. Ne vidi perspektive.

Taki in slični problemi iz­bijajo vsak dan na površje. Vsak dan tarejo delavce teža­ve osebnega značaja, k i pa so vse povezane z njegovo delov­no storilnostjo, z njegovim delovnim uspehom.

Se bomo mar še čudili, da produktivnost, k i je bila do­sežena največ z izboljšavo strojev, ne raste več, vsaj ta­ko ne, kot smo predvidevali. Brez pretiravanja! Produktiv­nost bo rasla hitreje le, če bo odnos investiranja v kader v sorazmerju z investiranjem v strojni park. Skrb za kader mora postati vzporeden, če že ne glavni predmet obrav­nave pri našem nadaljnjem tehničnem in gospodarskem razvoju. Zanemarjanje tega problema bo imelo večje po­sledice, kot j ih lahko predvi­devamo.

Za stroj hitro poskrbimo, za človeka pa že

počasneje! Zastareli strojni park zame­

njamo s sodobnimi naprava­mi v kratkem mesecu ali le­tu. Človeka v tej dobi ne spre­meniš, niti ga moreš vzgojiti.

Nekatera podjetja (bolje re­čeno: samovoljneži v nekate­rih podjetjih) so z veseljem

Po ogromni kampanji v le­tih 1960, 19G1, k i je mimogre­de rečeno, več škodila kot ko­ristila celi stvari, so kadrov­ske službe v večini podjetij zreducirane na administrativ­no poslovanje.

Kje so danes tisti, k i bi vsaj besedo napisali o tem, kako se razvijajo te službe po posameznih podjetjih? Al i še sploh kdo bdi nad njihovim razvojem, razširitvijo in uve­ljavljanjem? Ali pa je morda vsa stvar zaspala in je skrb za ljudi prepuščena poedin-cem, k i brez strokovnega zna­nja o delu z ljudmi vodijo, skriti za kakšno komisijo, vso kadrovsko politiko podjetij?

Varnost pri delu, izobraže­vanje, politika nagrajevanja, socialni problemi, delovni od­nosi, kadrovanje - usmerjanje v poklice itd., vse to so pro­blemi, k i zahtevajo vsaj toli­ko znanja, kot ga zahteva za­pleten tehnični problem pri stroju. Toda kljub temu ne posvečamo tem problemom skoro nikake skrbi.

Samovolja izpodnaša kadrovsko službo

Če bi hoteli odkrivati vzro­ke, bi naleteli najprej na naj­hujšega nasprotnika urejene kadrovske službe, na samovo­ljo, naj si bo to delovodij, mojstrov ali vodilnih ljudi tja do direktorjev. Samovolja in urejena kadrovska služba, k i sloni na delu strokovno izo­braženih ljudi, sta kot noč in dan, k i se nikdar ne ujameta. To je poglavitni vzrok, da je kampanja za ustanavljanje te službe v podjetjih zamrla prej, preden so bile te službo sploh ustanovljene. In zopet so dobili samovoljneži v roke nov adut, češ to je krik časa, od danes do jutri . ..

Medtem pa se naprej doga­jajo stvari, k i niso v soglasju z najosnovnejšo moralo, kaj S e l e , da bi govorili o človeških odnosih.

ugotovili, da je kampanje ko­nec in da so srečno prestala ta sugestivni pritisk, sedaj pa zopet vse po starem. Res, da kadrovske službe ni mogoče čez • noč ustvariti, ker to ni stroj, pač pa se z dolgotraj­nim usposabljanjem in ne­nehno skrbjo, da zasnovati bodoča kadrovska služba iz poštenih, temu delu naklonje­nih, neoporečnih ljudi pred­vsem iz kolektiva.

Morda bi po teh kriterijih merili razvijanje, krepitev sa­moupravljanja v podjetjih; če so in do kakšne mere so raz­vili prav kadrovsko službo v podjetju. Morda bi bilo tako merilo jasnejše kot pa, če me­rimo po tem, koliko sej je imel DS ali TJO in če so pra­vočasno predložili razne pra­vilnike .

Delavci so, »začudo«, zelo do bro sprejemali delovanje kadrovskih služb, kjer so pač že vsaj delno začele z delom. S precej zaupanja so prihaja­l i k posameznim referentom in iskali tako ali drugačno re­šitev, pomoč, spodbudo, na­

svet, odločitev. In ko so ne­kateri brezsrčni mojstri ali še­fi pogonov ob ustanovitvi eko­nomskih enot ugotovili, da bo vsak bolni ali invalidni de­lavec balast za ekonomsko enoto, so prav kadrovsko služ­be bile tiste, k i so izdelale takojšen predlog za rešitev problema starejših, bolnih in invalidnih delavcev.

Kaj pa tam, kjer teh služb ni bilo? Časopisi tu in tam zabeležijo novico, kako so in­validnega delavca odpustili. Za vzrok se je že našla moti­vacija, pa čeprav ukinitev de­lovnega mesta. Ne bi želel na­daljevati s temi splošnimi ugotovitvami. Res je, da so kadrovske službe v večini podjetij na našem področju na mrtvem tiru, da je vzrok tudi očiten in da subjektivne sile v posameznih podjetjih tudi niso našle toliko časa, da bi se za človeka na delovnem mestu kaj več pozanimale. Nekaj pa je tudi izjem.

V prihodnjih številkah mor­da kakšen konkreten primer iz naših podjetij, ustanov ali uradov. P. m.

KMETIJSTVU VEČ KVALIFICIRA­NIH DELAVCEV!

Na zadnji seji upravnega odbora Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v v Novem mestu smo raz­pravljali tudi o izobraževa­nju kadrov v kmetijstvu. Pomanjkanje kvalif iciranih delavcev in mojstrov je v kmetijskih organizacijah našega okraja vse bolj pe­reče. Tako kot v industriji si tudi v kmetijstvu ne mo­remo zamisliti sodobne pro­izvodnje brez kvali f iciranih delavcev in mojstrov-

Zelo nam manjka kva l i ­ficiranih in visokokvali f i­ciranih delavcev, živinorej­cev, sadjarjev in poljedel­cev. ^Dosedanje šole nišo da-

Kongres: potrdilo dela VI I . k o n g r e s L M S jo z a n a m i . N a d pet s l o d e l e g a t o v i n g o ­

s tov i/, v s e h s l o v e n s k i h o k r a ­j e v i n g o s t o v i z d r u g i h r e p u ­b l i k ter z a m e j s t v a j e p o s l u š a l o š tev i lne r e f e r a t e o u v e l j a v l j a j o ­č i s e m l a d i n i , o d e j a v n o s t i k a ­t e r e j e s p r e g o v o r i l o 137 d i s k u -t a n t o v . K o n g r e s j e o s v e t l i l m r . o ge p r o b l e m e , k i j i h r e š u ­je jo v s i a k t i v i i n s e k r e t a r i a t i o r g a n i z a c i j L j u d s k e m l a d i n e , z l a s t i p a j e p o t r d i l d e j s t v o , d a m l a d i n a že s t o p a z r a m o o b r a m i 7. o s t a l i m i o r g a n i z a c i j a m i k s o d o b n i g r a d i t v i d r u ž b e n e s t v a r n o s t i . N e k a j m i s l i o k o n -S r e s u i n n j e g o v i h z a k l j u č k i h J t a m je p o v e d a l t u d i u d e l e ž e n e c K o n g r e s a V l a d o Derž tS . p r e d ­s e d n i k o k r a j n e g a k o m i t e j a L M S v N o v e m m e s t u , k i je o d -e o v o r i l n a n e k a j v p r a š a n i .

V d n e v n e m t i s k u j e b i l o z a s l e d i t i , d a s o r e f e r a t i i n r a z p r a v e z e l o o b š i r n o p o r o ­čal i o d e j a v n o s t i m l a d i n e , k i je v o b d o b j u r a e d d v e m a k o n g r e s o m a ra i zv i l a n o v e o b l i k e d e l a s k l a d n o s s p l o ­š n i m d r u ž b e n i m r a z v o j e m .

K a j b i b i l o t r e b a k t e m u še d o d a t i ?

I z o b r a ž e v a n j e In i d e j n o v z g o j -n o d e l o m l a d i n e s t a v s e d a -n<em o b d o b j u g l a v n a p r e d m e t a š tev i ln ih r a z p r a v v o k v i r u m l a ­d i n s k i h o r g a n i z a c i j , z a t o j e k o n g r e s p r e c e j časa p o s v e t i l t u d i tej d e j a v n o s t i . K e r s o n e ­k a t e r a v p r a š a n j a z a p l e t e n a i n včas ih p r e t e ž k a z a m l a d i n c e , j e k o n g r e s spe t p o k a z a l že z n a n o i z h o d i š č e : m l a d i n s k e o r g a n i z a ­c i je na j se p o v e ž e j o z d r u g i m i d r u ž b e n i m i i n po l i t i čn imi o r g a ­n i z a c i j a m i , d e l o v d v o j e a l i t ro je p a b o n e d v o m n o laž je . V z v e z i s t e m Je b i l a p o s e b n a r a z p r a v a o s o d e l o v a n j u m l a d i ­ne s Soc iaUst ičr .o z v e z o , k i ; o Je p r i p r a v i l e d e n i z m e d d e l e ­g a t o v i z n a š e g a o k r a j a . K a r z a d e v a s a m o o r g a n i z a c i j o , s o b i l i d e l e g a t i m i š l j e n j a , na j s e o s n o v n a d e j a v n o s t o d v i j a v m l a d i n s k i h a k t i v i h i n j o b o d o v s k l a j e v a l i s e k r e t a r i a t i o b č i n ­s k i h i n o k r a j n i h k o m i t e j e v , m e d t e m k o na j m l a d i n s k e k o n ­f e r e n c e o c e n j u j e j o u s p e h e i n r a z p r a v l j a j o o s p l o š n i h p r o b l e ­m i h , k i o v i r a j o z d r a v o d e l o

^̂ Htm i mitiitmt' nt i!.'Hi4i i ni; itti itn m i H utu tn< ti r n itrn .111 u tnmni i nn m n rtiTfrnit •» u! 1 iTOiirriiu uHuminu tHmifUHiuniuuniKm nnrnunmimniiip*̂

I Deset dni brezplačnega oddi- | ha v šmarjeških Toplicah! j Razširjamo spisek daril letošnjega nagradnega m

I žrebanja s prispevki naših znanih delovnih kolek- jj I tivov:

RUDNIK RJAVEGA PREMOGA NA SENOVEM j I bo prispeval 1 tono premoga;

»BETI«, belokranjska trikotažna industrija v §§ I Metliki: 1 garnituro ženskega perila;

ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE bo nudi- | I lo enemu izmed naših izžrebanih naročnikov pri- g I jeten 10-dnevni brezplačni oddih v čudovito lepi jj I okolici in miru Šmarjeških Toplic!

MESO-IZDELKI iz Mokronoga: za 2.000 din mes- 8 S nih izdelkov;

KONFEKCIJA » L I S C A « v Sevnici: 3 garni- J S ture svojih odličnih izdelkov, s katerimi je požela 1 I na nedavnem sejmu MODA 1962 VISOKA PRIZNA- | |- NJA strokovnjakov svoje panoge.

N E POZABITE: v nagradnem žrebanju bodo | I sodelovali samo s t a l n i naročniki našega tednika, I I k i prejemajo DOLENJSKI LIST na svoj domači g 1 naslov! s S

m l a d i n e . P o s e b n o j e b i l o p o ­u d a r j e n o , na j s e tež išče d e j a v ­n o s t i p r e n e s e n a m l a d i n o o d 14. d o 18. l e t a .

K a j j e b i l o p r e d v s e m z a -n i m l i v o z a de l ega te iz n a ­š e g a o k r a j a i n o kaiter i l i v p r a š a n j i h s o r a z p r a v l j a l i ?

V s e k a k o r b i n a p r v e m m e s t u o m e n i l s k l e p k o n g r e s a , d a s e v p r i h o d n j e m o b d o b j u z g r a d i c e ­sta i z N o v e g a m e s t a p r o t i M e ­t l i k i . V ta n a m e n b i b i l a o r g a ­n i z i r a n a v s e r e p u b l i š k a m l a d i n ­s k a d e l o v n a a k c i j a . P r a v t a k o Brno z o d o b r a v a n j e m s p r e j e l i s k l e p , d a se z a č n e l e l a 19G3 g r a d i t i že l ezn ica p r o t i K o p r u . T a a k c i j a p a b i b i l a z v e z n e g a znača j a .

I n zda j še n a k r a t k o o d r u g e m v p r a š a n j u . D e l o k o n g r e s a s o n e d v o m n o o b o g a t i l i t u d i d e l e ­g a t i i z n a š e g a o k r a j a , k i s o p r i ­p r a v i l i s e d e m r a z p r a v : o k a ­d r o v s k e m v p r a š a n j u , s o d e l o v a ­n j u m l a d i n s k e o r g a n i z a c i j e s Soc i a l i s t i čno z v e z o , s a m o u p r a v ­l j a n j u i n r e f o r m i v šo l s tvu , p o ­l i t i k i š t i p e n d i r a n j a , o s p e c i a l n i h o r g a n i z a c i j a h L j u d s k e m l a d i n e (o t a b o r n i k i h , P o č i t n i š k i z v e z i itd. ) , o v p r a š a n j u k m e č k e m l a ­d i n e i n p e r s p e k t i v a h m l a d i n ­s k e g a d e l a v B e l i k r a j i n i . K o n ­g r e s j e d e l a l v t r e h k o m i s i j a h , za to b i težko ka j v e č p o v e d a l , k a k o s o b i l e r a z p r a v e s p r e j e t e . — M o r d a b o b r a l c e z a n i m a l o t u d i to , d a j e p o z d r a v n o p i ­s m o p r e d s e d n i k u T i t u p r e b r a l a s e k r e t a r k a o k r a j n e g a k o m i t e j a L M S v N o v e m m e s t u M a r i j a M ihe l i č , k i j o j e k o n g r e s i z v o ­l i l v d e l o v n o p r e d s e d s t v o .

P a s p l o šn i v t i s i s k o n ­g r e s a ?

K o n g r e s j e p o t r d i l , d a s e m l a ­d i n a u v e l j a v l j a . M l a d č l o v e k na j s e n e b o j i n a p a k , sa j so te n e i z b e ž n e In se j e t r e b a še učiti. T u d i s p l o šno v z d u š j e , k i se j e p r i č e l o s p e s m i j o » L e p o j e v na.šl d o m o v i n i b i t i m l a d « , j e b i l o p r e c e j d r u g a č n o k a k o r n a c e l j s k e m k o n g r e s u v s e s l o -v a n s k e m l a d i n e p r e d n e k a j v e č k a k o r š t i r imi l e t i . P r v i d a n Je b i l a t u d i r e p u b l i š k a o d d a j a - M l a d i n a o r e v o l u c i j i « , k i j e t o v z d u š j e o b a r v a l a š e z n a p e t i m p r i č a k o v a n j e m , k a t e r a o k r a j n a e k i p a b o z m a g a l a . N a j še d o ­d a m : n a k o n g r e s u s m o s p o z n a ­l i n o v e p r i j a t e l j e i n n j i h o v n a ­čin d e l a , k a r j e t u d i z e l o v e ­l i k o .

Komisija za razmerij pri

sklepanje in odpovedovanje delovnih MONTAŽNEM PODJETJU

T O P L O V O D - LJUBLJANA ČRTOMIROVA G

r a z p i s u j e naslednja prosta delovna mesta:

SKLADIŠČNIKA za obrat Trebnje VEČ KLJUČAVNIČARJEV za obrat Trebnje

Pismene ponudbe poslati na zgoraj navedeni naslov.

Ekonomskim enotam vec pristojnosti

le dovolj kvali f iciranih de­lavcev- Nižje kmetijske šo­le so imele namen, izobra­ževati in usposabljati mla­dino za kvalificirane živi­norejce, vinogradnike in podobno, toda žal niso do­segle svojega namena. Ab­solventi nižjih kmetijskih šoj so šli rajši kamor koli drugam kot v proizvodnjo. Dobili so že toliko teoretič­nega znanja, da so lahko nadaljevali študij na drugi stopnji ali v šolah drugih strok, kmetijstvo pa je ostalo brez kval i f ic iranih delavcev. Torej so bilo niž­je kmetijske šole le odskoč­na deska za nadaljnje šola­nje. Vinogradnik, sadjar, živinorejec postane lahko kvalif iciran delavec a l i mojster kot mehanik ali ključavničar, za enak trud pa bo moral dobivati enake prejemke.

V bodoče, sodi upravni odbor društva, bo potrebno izobraževati kadre v kme­tijstvu na delovnih mestih. Hkrat i s pridobivanjem praktičnega znanja naj se v kmetijstvu izobražujejo delavci tudi teoretično in tako postanejo kval i f ic irani delavci in mojstri svojega poklica.

J . S.

Mladinci za pomoč

Makarski Plenum okrajn:ga komi­

teja L M S v Novem mestu, k i so ga skl ical i 21. janu­arja, je razpravljal o zbira­nju sredstev in drugih obl i­kah pomoči ponesrečencem pri potresu v Makarski . T u ­di mladina bo prispevala svoj delež. V ta namen so že obvestili vse aktive, k i so se nabiralne akcije vneto loti l i .

Seminar za mladinske

aktiviste 22. in 23. januarja je b i l

na Grmu seminar vodstva mladinskih aktivov na šo­lah II. stopnje. Največ go­vora je bilo o boljšem delu samoupravnih šolskih orga­nov. N a nekaterih šolah bo­do morali mladinci bolj so­delovati z učiteljskim zbo­rom, s šolsko skupnostjo, s šolskim in z občinskim mladinskim komitejem.

Ob vsaki spremembi na­slova nam sporočite svoj

stari in novi naslov:

Ekonomske enote, ki so j ih v kmetijskih organizacijah uvedli lani, so z uporabo no­vih pravilnikov o delitvi či­stega dohodka in osebnih do­hodkov bolj zaživele. Pri raz­deljevanju osebnih dohodkov pa bo treba še naprej razvi­jat; oblike, k i naj spodbu­jajo k večji storilnosti. V no­vih pravilnikih je, kljub te­mu da predstavljajo znaten napredek, še vedno močno čutiti mezdno miselnost. Te se proizvajalec v kmetijstvu oklepa toliko bolj prav za­radi sorazmerno nizkih do­hodkov in slabših življenj­skih pogojev (pomanjkanje stanovanj, oddaljenost od središč, slabi pogoji za raz­vedrilo in kulturni napre­dek ter podobno).

Z razvojem kmetijskih or­ganizacij se bo moral pove­čevat; delež osebnih dohod­kov in družbeni standard na posestvih ih proizvodnih obratih. Samo to dvoje je porok, da bodo proizvajalci v kmetijstvu hitreje prera­ščali iz mezdnih delavcev v upravljavce. Kolikor bolj jim bomo zagotovili plačilo za stVarno vloženo delo, toliko bolj bodo zainteresirani za rast svojega obrata. Ekonom­ske enote so imele doslej premalo pristojnosti. Zagoto-

,Ne merele prodali vaših izdelkov?

Morda trg še ne pozna vaših uslug, ki jih lahko nudite potroš­nikom?

'Vam morda naraščajo zaloge v skladišču?

Potem se predstavile kupcem z

O G L A S O M v DOLENJSKEM LISTU!

Več kot 80.000 bralcev bo spoznalo vaš kolek­tiv in vaše izdelke oz. usluge!

viti j im bo treba predvsem več pravic pri razpolaganju s sredstvi za njihovo repro­dukcijo. To je pomembno to­liko bolj, ker so posamezni obrati oziroma enote v kme­tijstvu raztresene na soraz­merno velikem področju, nj i ­hovi kolektivi pa so brez tes­nejših medsebojnih stikov. V takšnih pogojih se upravlja­nje iz centra kaj rado izrodi al i pa pojmuje kot dirigira­nje.

Približno tako so se pogo­vorili o ekonomskih enotah v kmetijskih organizacijah na nedavnem posvetovanju, k i ga je sklicala okrajna kmetijsko-gozdarska zborni­ca. Glavni zaključek posve­tovanja je b i l : ekonomskim enotam bo treba prepustiti več pristojnosti. Razen tega bo treba pri izdelavi zaključ­nih računov ugotoviti, v ko­likšni meri so pravilniki za­gotovili povečanje osebnih dohodkov v sorazmerju s po­rastom storilnosti. Če tega ni bilo, bo treba pravilnike po­praviti, in občine.

Majhno, toda uspešno podjetje

Komunalno podjetje »Re­mont« iz Senovega je bilo ustanovljeno šele pred do­brim letom. K l jub težko-čam pa je lani doseglo že 53 milijonov prometa. M a ­lo uslužnostno podjetje ima zidarsko .skupino, cement-nino. kamnolom, sl ikarsko-pleskarsko skupino in lesno omblažo na Vel ikem K a m ­nu. Letcs pa namerava svo­jo dejavnost še razširiti.

Kopalni bazen tudi na Senovem

Dolgoletna želja mladine pa tudi starejših bo kmalu uresničena. Za dan rudar­jev 3. julij bo otvoritev olimpijskega bazena. Z gradnjo so pričeli lani. B a ­zen bo poleg športnega igrišča. Domačini upajo, da bo veliko pripomogel k raz­voju turizma na Senovem.

»Nekaj sem še dolžan . . .« Zadnje tedne prihaja v upravo našega lista precej

ljudi. »Naročnino bom plačal!« »Nekaj sem pri vas še dolžan!« »Poglejte, kako je z mojim dolgom pri vas...« Tako pravijo in dajejo denarnice na zeleno polico pred blagajno. Hitro so postreženi in zadovoljni odhajajo.

Naročnino za prvo polletje 19B2 — ostala bo neizpremenjena: 450 dinarjev — bomo začeli izter-javati konec februarja; pobrali jo bodo pri vseh starih in novih naročnikih v Sloveniji pismonoše. Naročnike izven Slovenije prosimo, da takoj sami nakažejo vsaj polletno naročnino, če želijo list prejemati še naprej.

Še pred redno izterjavo polletne naročnine pa smo začeli te dni opominjati tiste naše naročnike, ki nimajo čistih računov za lansko leto. Mnogi so v jeseni 1961 odložili plačilo naročnine z izgovorom: »Plačal bom kasneje...« Ta »kasneje« je z novim

• letom potekel. Vse zamudnike smo zato te dni posebej opozorili na takojšnje plačilo V S E H ZA­OSTANKOV IZ LETA 1961. Tistim naročnikom, ki ne bodo takoj poravnali ostankov lanske naroč­nine, bomo še ta mesec naš list ustavili. Ker živi Dolenjski list pretežno od naročnine, jo moramo seveda dosledno pobrati. Pomagajte zato tudi vi, da bo v naših knjigah red in da boste list v redu dobivali! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA

izobraže ^n/u povsod prvo most I

Program delavske univerze naj postane resničen odraz potreb naše komune

O organizirani obliki izo­braževanja odraslih v breži­ški občini moremo govoriti od ustanovitve Delavske uni­verze, to je od oktobra 1959 dalje. V šolah, tečajih in se­minarjih ter na samostojnih predavanjih se je medtem iz­menjalo že precejšnje število občanov. Za nami sta dve de­lovni sezoni in pol. Uspehi so kar lepi in tudi izkušnje raz­meroma bogate.

Toda ko skušamo ugotoviti, kakšne so potrebe po izobra­ževanju, uvidimo, kako skro­men začetek je to. Družbeni, gospodarski in tehnični raz­voj ter vedno pomembnejša vloga delovnih ljudi v proiz­vodnji terjata nenehno stro­kovno, splošno, družbeno-eko-nomsko ter politično-ideolo-ško izobraževanje državlja­nov. Da bomo temu lahko uspešno sledili, je potrebno trajno sodelovanje vseh go­spodarskih in družbeno-poli-tičnih organizacij z izobraže­valnimi ustanovami v komu­ni. Skupno delo naj bi se od­ražalo predvsem v programu delavske univerze, k i vključu­je vsa področja izobraževa­nja. Sele potem bomo lahko rekli, da je njen delovni na­črt resničen odraz specifičnih potreb naše komune.

Prekršek Zaključili smo pouk in

spravili šolski pribor v torbi­ce. Treba je bilo le še pozdra­viti in zapeti.

Tedaj je dekletce opazilo, da ji je zmanjkal stotak ... Preiskalo je žepe, odprlo tor­bico, prelistalo zvezke, toda zaman. Nikjer ni bilo stota-ka...

— Morda ga ima pod klop­jo — se je oglasil Tonček.

— Da ga nisi izgubila na poti v šolo! — je dodal drugi.

— Gotovo ga ima v pusi­ci...

Tako so modrovali vse­vprek, pripravljeni, da poma­gajo iskati izgubljeni denar.

Nisem vedela, kaj naj sto­rim. To je bila prva tatvina v mojem razredu in globoko me je pretresla. Zdtlo se mi je, da moj razred m popoln, da je v njem nek'Jc, ki ne ži­r i z nami tako, kot je prav in pošteno, čutila sem, da mo­ram poiskati krivca, toda — kako? Naj preiščem torbice? Tako tuje mi je to. Pa tudi ni dovolj. Učenca moram pri­vesti do spoznanja, da ni rav­nal prav, do spoznanja, da se mora tuji lastnini sam odpo­vedati. Kako riaj to storim?

— Otroci, — sem spregovo­rila. — med nami je nekdo, ki nima rad vseh učencev, ki ne spoštuje mene, ki ni po­šten ...

Obrazi so napeti, oči vpra­šujoče... Samo Mihcev po­gled je nekam zbegan. Pogle­da v okno, na tla, nato me­ne in se nemirno prestopa.

S težavo se mi je vrinila misel: si res ti, Mihec? Umak­nila sem pogled, da ne bi vzbudila pozornosti in nada­ljevala:

— Kdor je to storil, naj ju­tri pred pričetkom pouka po­loži denar nazaj na klop. Ta­ko bomo vedeli, da tisti, ki je to storil, ni pomislil, kaj dela. —

Nestrpno smo pričakovali naslednjega dne.

Ko smo stopili v razred, je ležal na klopi lepo zravnan stotak in poleg njega debela rumena hruška...

Vsi smo bili veseli in od­slej je jasen tudi Mihcev po­gled. Premagal je željo po tuji lastnini in pri nas je zo­pet lepo. M. K.

V dveh šolskih letih je raz­voj prinesel marsikatero or­ganizacijsko in vsebinsko spremembo v delo delavskih univerz. Nekatere hitreje sle­dijo času, druge iz teh ali onih razlogov bolj počasi. Zadnje leto pomeni za delav­ske univerze značilno prelom­nico v pogledu finansiranja, to je prehod na ekonomsko poslovanje. Ta prehod ni te­žak za tovrstne ustanove v večjih, predvsem industrij­skih krajih, k i imajo širši krog naročnikov — kolektiv­nih in individualnih, pr i nas pa je zaradi majhnega števi­la slušateljev delež šolnine na posameznika razmeroma ve­lik. Nujno je, da so usluge delavske univerze drage in da se bodo še podražile, če ho­čemo dati več poudarka me­todičnemu in strokovnemu izobraževanju predavateljev. Tudi ta problem ni nerešljiv. Ko bodo zagotovljena sred­stva za osnovno dejavnost de­lavske univerze, bo trenutna kriza mimo.

Delavska univerza v Breži­cah se je letos usmerila pred­vsem na intenzivne, strnjene oblike izobraževanja, s kate­rimi skuša sistematičneje do­polnjevati vzgojo delavca upravljavca.

- V večerni ekonomski šoli študira v 3 oddelkih 90 sluša­teljev in te dni bo verjetno pričel tudi pripravljalni te­čaj za 7. in 8. razred osnovne šole. Prijavljenih je blizu 20 kandidatov. V teku je večer­na politična šola za odrasle in mladinska politična šola, katere organizacijo je pre­vzela mladina sama. V okviru delavske univerze teče še »Šo­la za življenje« druge stopnje, ki je letos prvi poskus, po­sredovati mladini pravilne po­glede na zakon, vzgojo in od­nose med spoloma.

Za člane Zveze borcev je delavska univerza v novem­bru in decembru organizirala tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije iz raznih strok. V tem mesecu se bo pričel tudi tečaj za izpopolnitev teo­retičnega znanja polkvalifici-ranih delavcev kovinske stro­ke. Skupno s kmetijsko za­drugo Bizeljsko pripravlja delavska univerza strokovno izobraževalni težaj za kmetij­ske delavce. Sledili bodo se­minarji o higiensko-tehničnj varnosti v posameznih pod­jetjih. Predviden je nadalje seminar za šolske odbore, se­minar za sekretarje osnovnih organizacij ZK ter seminarji in predavanja za delovne ko­

lektive. Poljudno znanstvenih predavanj je letos v progra­mu manj, ker je to ena iz­med najdražjih oblik izobra­ževanja.

Družbena vzgoja proizvajal­cev je sicer upoštevana v pro­gramu, uresničevati pa jo je teže. Zakaj? Zato, ker so te­me preveč splošne in ker ni pravega sodelovanja med pod­jetji in delavsko univerzo. Skoda, da niti ena gospodar­ska organizacija ni poskuša­la dopolniti program delav­ske univerze z analizo lastnih potreb.

Naša izobraževalna dejav­nost bo morala biti v bodoče v celoti drugače zasnovana. Program ne smemo več se­stavljati za mizo, ampak na delovnem mestu delavca upravljavca. Tam bomo naj­laže ugotovili, katera splošna

in strokovno teoretična zna­nja so mu najbolj potrebna. Nemogoče je ločiti družbeno izobraževanje od strokovnega izobraževanja, napačno pa je tudi mišljenje, da je izobra­ževanje upravljavcev dolžnost političnih organizacij, stro­kovno izobraževanje pa dolž­nost podjetij in njihovih samoupravnih organov. V podjetjih tudi ne bi smeli za­nemarjati urejanja notranjih odnosov, k i so lahko velika zavora za napredovanje pro­duktivnosti.

Poglavitna naloga gospodar­skih Organizacij in delavske univerze naj bi bila, da ugo­tovijo, kolikšne so potrebe po kadrih in kakšno znanje po­trebujejo njihovi- delavci. In­vesticije . v izobraževanje se bogato obrestujejo.

J . T.

BREŽIŠKE VEST I

Dobre priprave - pogoj za uspeh! Sindikalne podružnice v

občini Brežice se pripravlja­jo na letne občne zbore. Obč­ni zbor, k i je skupščina vseh članov sindikata določene or­ganizacije, je lahko dober in uspešen, če je sindikat med letom delal in če so osnovni odnosi in problemi razčišče­ni. Te priprave potekajo na predvolilnih konferencah. Se­stanki morajo biti prava tri­buna proizvajalcev, od kate­rih je tudi odvisen potek sa­mega občnega zbora.

Sindikalna podružnica kme­tijske zadruge Brežice je že opravila predvolilne konfe­rence in bo občni zbor po­družnice v soboto, 10. febur-arja, v dvorani opekarne v Brezini. Take konference so imeli v 7 pododborih in več­jih enotah. Izvršni odbor po­družnice je pravilno odločil, da je delo na manjših sestan­kih boljše in da r e podrobne­je obravnavajo problemi de­la sindikata, zadruge in po­sameznih ekonomskih enot, kar so potrdili tudi sami zborovalci. Na sestankih so obravnavali planske naloge, realizacijo, produktivnost de­la, delovno disciplino, higi-ensko-tehnično varstvo, deli­tev dohodka in strokovno iz­obraževanje delavcev. Poslo­vanje zadruge v preteklem letu so pozitivno ocenili, saj so dosegli skoraj 1 milijardo prometa, s čimer se uvrščajo med najmočnejše gospodar­ske enote v občini Brežice. Pri utrjevanju samoupravlja­nja se uveljavljajo kolektivi ekonomskih enot. Skupni in posamezni problemi se rešu-

V bodoče: še uspešnejše delo šoferjev in avtomehahikov!

- D o b r o s l e d e l a l i , t o v a r i š i š o ­f e r j i l n o v t o m e l i a n i k i Iz M r e ­ž i c ! « - j e b i l a u g o t o v i t e v r e p u b l i ­š k e g a d e l e g a t a t o v a r i š a I g l i c a n a n e d a v n e m o b č n e m z b o r u v B r e ž i c a h . T o u g o t o v i t e v J c v s e ­b o v a l o t u d i p o r o č i l o i n p l o d n a d i s k u s i j a . L e p o s o p r o s l a v i l i s v o j p r a z n i k 13. j u l i j , s a j s o n j i h o v e e k i p e d o s e g l e d r u g o i n č e t r t o m e s t o n a p r i r e d i t v i » P o ­k a ž i k a j z n a š « v K o s t a n j e v i c i . U s p e š n o s o s e v k l j u č i l i v b o r ­b o p r o t i a l k o h o l i z m u , t a p a b i b i l a š e u s p e š n e j š a , k o b i s o d e ­l o v a l i v s i č l a n i . C e u p o š t e v a m o , d a j e b i l o v n a š e m o k r a j u l a ­n i k a r 4000 v o z i l v i d i m o , d a EO s e v o z n i k i k a r p r e c e j p o t r u d i l i i n l e p o u p r a v l j a l i z n j i m i . N e ­n e h n a v z g o j a v o z n i k o v l n o s t r i p r e d p i s i s o s e ž e p r i j e l i n o š i h š o f e r j e v i n a l k o h o l j e že v e č i n i o d n j i h n a j v e č j i s o v r a ž n i k . L a ­n i s o v a r n o s t n i o r g a n i o d v z e l i š o f e r j e m 20 v o z n i š k i h d o v o ­l j e n j , v l e t u 1900 p a k a r 60. U s t a n o v i t i b i b i l o t r e b a c e n t e r z a v z g o j o p r o m e t n i h d e l a v c e v v B r e ž i c a h . T a k a u s t a n o v a J e z o z l r o m n a n a r a š č a j o č o m o t o r i -z a c i j o v e č k o t p o t r e b n a .

S v o j o s k u p š č i n o s o š o f e r j i l n a v t o m e h a n l k i z a k l j u č i l i s p o ­m e m b n i m i s k l e p i z a b o d o č e d e l o . V z d r u ž e n j e b o d o p r i t e ­g n i l i Stal v e č š o f e r j e v , a m a t e r ­j e v i n m o p e d i s t o v . S l e d n j i s o še p o s e b n o p o t r e b n i s t a l n e g a n a d z o r s t v a i n v z g o j e .

O r g a n i z i r a l i b o d o c i k l u s a k c i j z a n a d a l j n j e i z o b r a ž e v a n j e č l a ­n o v . P o s e b n i s e m i n a r j i s o n a ­m e n j e n i s p e c i a l i z a c i j i i n p r o ­m e t n i m p r e d p i s o m . P r e d a v a n j a b o d o u s m e r j e n a n a p o l i t i č n o , g o s p o d a r s k o i n p r o m e t n o v z g o ­j o t e r b o r b o p r o t i a l k o h o l i z m u , p o g l a b l j a l i p a b o d o t u d i ču t h u m a n o s t i i n t o v a r i š t v a n a c e s t i . K a k o r d o s l e j b o d o t u d i v b o d o č e v p r i j a t e l j s k i h s t i k i h s c e s t n i m i d e l a v c i i n b o d o n a j ­b o l j š e v n j i h o v e m o b m o č j u n a ­g r a d i l i . P o v z g l e d u o s t a l i h s t a ­n o v s k i h o r g a n i z a c i j b e d o l e t o s n a s v o j p r a z n i k r a z v i l i p r a p o r . Z a a k c i j o se z a n i m a j o r a z n a p o d j e t j a l n č l a n i z d r u ž e n j a .

jejo s sodelovanjem sindika ta in osnovne organizacije ZKS. Zanimiva in pozitivna je ugotovitev, da delavci —-proizvajalci vedno bolj sode­lujejo v vodenju in odločanju, ker je cilj našega družbene­ga sistema odkrivati notranje rezerve, večati in izboljševati produktivnost dela, kar je poleg investiranja osnovni po­goj za uspeh zadruge. Ta le­tos predvideva nad 1 milijar­do prometa in s tem boljše stimuliranje delavcev.

Na konferencah so med drugim soglasno sklenili, da bodo prispevali enodnevni zaslužek — osebni dohodek za potresnike v Dalmaciji. Računajo, da bodo zbrali nad 150.000 dinarjev, kar dokazu­je visoko humanost kolektiva zadruge. Med kandidati za novo vodstvo so v večini mla­dina in žene, predvsern pa člani, k i niso preobremenje­ni s funkcijami. -ek

Po zakonu o ljudskih odborih se sklicujejo zbori volivcev zato, da bi kar največ državljanov sodelovalo pr i delu občinskega ljudskega odbora, da bi se okrepila odgovornost ljudskih predstavnikov in ljudsko nadzorstvo nad delom občinskega ljudskega odbora.

Zbori volivcev sprejemajo tudi sklepe, k i so za občin­ski ljudski odbor obvezni, če so v skladu z določili zakona.

Pred zbori volivcev S temi določili so zbori volivcev postavljeni kot naj­

širša oblika sodelovanja med občani in njihovim ljud­skim odborom.

V naši občini od jeseni 19G1 ni bilo zborov volivcev. Tako je bi l stik med občani in ljudskim odborom soraz­merno rahel. V mesecu februarju bodo sklicani zbori volivcev po vseh krajevnih odborih, da bi odborniki se­znanili občane o delu ljudskega odbora. Poročilo za zbore je že pripravljeno. Žal je v njem le preveliko številk, k i državljanom ne povedo dosti, pa tudi, kako naj se človek v pičlih dveh urah znajde v kopici številk in stavi vpra­šanje, zahtevo, terja pojasnilo itd. •

Predlogi, katere dajejo zbori volivcev (včasih tudi zahteve), je potrebno skrbno proučiti in, če je le kaj možnosti, tudi uresničiti. Res je, da ni mogoče ugoditi vsem potrebam, v takih primerih pa je gotovo prav, da se z občani pogovorimo in jim pojasnimo, zakaj n i mogoče uresničiti njihovih želja. Tako je možno iskati drugačne rešitve in vire, sicer imajo občani občutek, da se za njihovo mnenje nihče ne zanima, četudi to ni res.

Pa še nekaj o tem, ali naj bodo zbori volivcev povsod enaki, z istim dnevnim redom. Zdi se mi, da bi bilo tako pojmovanje zelo škodljivo, kajti prav gotovo imajo Breži­cam drugačne probleme kot Bizeljsko itd. če je aktualno, da v Brežicah na zboru volivcev razpravljajo o stanovanj­ski skupnosti, njenem bodočem razvoju, ureditvi pločnikov, gradnji bizeljske ceste, tržnice in drugem, prav gotovo to ni aktualno za druge kraje. Vsak zbor volivcev naj razpravlja o svoji]] problemih in preko teh o vseh v občini, saj bi bilo obravnavanje s čisto lokalnih stališč škodljivo, četudi je res, da so občani za to najbolj zain­teresirani.

Pri sklicanju in razpravah na zborih je treba vedno misliti na to, kako bomo dosegli sodelovanje čim širšega kroga občanov, proizvajalcev in organov občinskega ljud­skega odbora. C.

BOGDAN BORCIC: POČITEK

Različni delovni časi v oskrbovalnih obratih so po­vzročili pri potrošnikih mar­sikatero negodovanje. Za tr­govinske prodajalne je obra­tovalni čas že ustaljen, tako da se lahko potrošniki oskr­bujejo vsak dan od 6. do 20. ure. V Brežicah imajo razen prodajaln, k i poslujejo s pre­kinjenim delovnim časom (opoldanski počitek), še tri NON-STOP prodajalne. Te prodajalne so: za živila in mešano blago, za tekstil in pohištvo ter specializirana prodajalna za tekstil in kon­fekcijo.

Svet za blagovni promet ObLO Brežice je 31. januar­ja sprejel sklep o obratoval­nem času v mesnicah. Tako bodo mesnice v občini Bre­žice odprte v zimskem času od 1. oktobra (letos od 1. fe­bruarja), do 30. aprila od 7.30 do 12. ure in v letnem času (od 1. maja do 30. sep­tembra) od 6. do 11. ure. To določilo velja za vse mesnice v občini; v mestu Brežice pa je vsak delavnik odprta po­poldne še ena mesnica, in si­cer v . zimskem času od 16. do 17. ure, poleti pa od 17. do 18. ure. Ker mesnice po­slujejo tudi v nedeljo dopol­dne, so v ponedeljek zaprte (velja samo za mesto), razen dežurne mesnice, k i bo poslo­vala normalno po določenem delovnem času. V mestu so tri mesnice, od katerih bo vsak teden ena dežurna. Na vratih zaprtih mesnic pa bo vidno označeno, katera mes­nica je ta dan dežurna.

2al potrošnikom ni moglo biti ustreženo, da bi mesnice

obratovale po sistemu non-stop, ker lokali nimajo hla­dilnih naprav. S to ureditvijo, ki bo odpravila nezadovolj­

stvo potrošnikov, je dokonč­no urejen delovni čas za oskrbovanje z mesom in mesnimi izdelki. ek

Kaj je z brežiško mladino? 25. j a n u a r j a j e b i l v D o l e n j ­

s k e m l i s t u m e d b r e ž i š k i m i v e s t m i o b j a v l j e n č l a n e k » K a j j e z b r e ž i š k o m l a d i n o ? « . O d g o ­v o r n a t a č l a n e k j e s l e d e č :

U g o t o v i t v e , d a s e m l a d i n a i z ­ž i v l j a v k a v a r n i o b t a r o k u , s o r e s n i č n e , v e n d a r p o g l e j m o š e d r u g o p l a t . N e s a m o s e k r e t a r o b č i n s k e g a k o m i t e j a L M S , t u d i d r u g i l j u d j e s e v p r a š u j e j o , z a ­k a j s e z a d r ž u j e m o s a m o v k a ­v a r n i . T e m p o v e m o : t e g a n i s m o m i k r i v i ! C e b i i m e l i p r i m e r e n p r o s t o r , k a m o r b i s e p o p o l d n e l a h k o z a t e k l i , n e b i b i l o t o l i k o g o v o r a o b r e ­ž i š k i m l a d i n i . N a s e k r e t a r i a t u p r a v i j o , d a n i m a m o časa z a a k t i v n o d e l o i n p o l i t i č n o i n i d e o l o š k o i z o b r a ž e v a n j e , i m a m o p a č a s z a i z ž i v l j a n j e o b t a r o k u . A l i n e b i b i l o b o l j e , d a b i s e o b č i n s k i k o m i t e L M S v p r a š a l , k a j n a m j e n u d i l a l i š e b o l j e , k a j j e s p l o h s t o r i l z a n a s ? N e m i s l i m o p r e n e s l i k r i v d e z a t a ­k o s t a n j e l e n a m l a d i n s k i k o ­m i t e ; r e s j e , t u d i s a m i s m o n e ­z a i n t e r e s i r a n i ; t a n e z a i n t e r e s i ­r a n o s t p a i z v i r a š e i z g i m n a z i j ­s k i h l e t .

Z d a j j e v B r e ž i c a h 50 m l a d i n ­c e v , d e l a p a j i h s a m o 13. T o j e r e s , v e n d a r p a J e t a k o s t a n j e t u d i v m a r s i k a t e r e m a k t i v u b r e ž i š k e o b č i n e . R a z l i k a j e l e v t e m , d a p r e d s t a v n i k i n e k a t e ­r i h a k t i v o v m n o g o g o v o r e , s k o ­r o v e č , k a k o r n a r e d i j o .

N a v p r a š a n j e , z a k a j s e z a d r ­ž u j e m o v k a v a r n i , n e b o t e ž k o n a j t i o d g o v o r . C e b i i m e l i n a p r i m e r k l u b s k o s o b o , z a k u r j e ­n o , o p r e m l j e n o s č a s o p i s i i n r e ­v i j a m i , b i p r a v g o t o v o k a v a r n a n e v i d e l a v e č m l a d i n e . S r e d ­s t v a b i s e l a h k o n a š l a s p o ­m o č j o o r g a n i z a c i j i n z a i n t e r e ­s i r a n i h č i n i t e l j e v , s a m o č e b i n e k d o z a č e l . P r e p r i č a n i s m o , d a b i s e d a l o t o v p r a š a n j e r e ­

š i t i i n d a b i s e n e d v o m n o d v i ­g n i l a z a i n t e r e s i r a n o s t z a p o l i -l i č n o - i d e o l o š k o d e l o . T u d i p r e ­d a v a n j a b i l a h k o i m e l i v k l u b ­s k i s o b i . '

Z a k a j o b č i n s k i k o m i t e L M S n i č n e u k r e n e , d a b i s e s t a n j e s p r e m e n i l o , p a č p a n a s s a m o d o l ž i i n o b s o j a , d a s e p o j a v l j a ­j o m e d n a m i m a l o m e š č a n s k i o d n o s i ?

M a k s T o p l i š c k m l .

il ARTIČ Na občnem zboru Gasilske­

ga društva v Sp. Pohancl je bilo prijetno poslušati obra­čun dela za preteklo leto: organizirali so proslavo v počastitev 20-letnice vstaje In 10-lctnice ustanovitve ter pri tekmovanju dosegli šesto mesto, čeravno so imeli te­žave z vajami. Razen tega so vzgojili aktivno pionirsko skupino, k i je bila pri tek­movanju na drugem mestu. Gasile; so precej ur žrtvo­vali za obnovo gasilskega doma in priredili več zabav­nih prireditev.

Gasilci pa se udejstvujejo tudi v ostalih organizacijah. Da bi bila njihova dejavnost še uspešnejša, so sklenili, da se združijo z gasilskim dru­štvom Brežice-okolica, dela­li pa bodo v sekcijah. P r i nadaljnjem delu jim želimo mnogo uspehov!

S rn • ^ P 0 V • I V • •

t an j e s o i s t ^ a w raasi obgisio Preteklo soboto so na razširjeni seji občinskega odbora SZDL Črnomelj razpravljali o šolstvu v občini. Seje sta se udele­žila tudi predsednik okraj­nega odbora SZDL Viktor Zupančič in podpredsed­nica OLO Novo mesto inž. Vilma Pirkovič.

Na področju črnomaljske občine je v letošnjem šol­skem letu 21 osnovnih šol in ena gimnazija. Popolnih osem­letk je šest, devet je podruž­ničnih šol, šest je nepopolnih. Ker manjka učnih moči, se pouk ne vrši v Marindolu, Stražnjem vrhu, Radencih in Zagozdacu. Ena tretjina vseh v občini šoloobveznih otrok je v Črnomlju, najmanj pa v osemletki v Starem trgu (159 učencev). Od vseh os­

novnih šol j ih ima devet leg po eno učilnico, šolo na Planini obiskuje samo osem učencev, vsled tega znašajo izdatki za enega učenca 120 tisoč dinarjev.

Vprašanje učilnic je zlasti pereče v Črnomlju in v Dra-gatušu, kjer pa se bodo raz­mere izboljšale z dograditvi­jo novega šolskega poslopja, črnomaljska osnovna šola mora že sedaj gostovati del­no v dijaškem domu; z več­j im dotokom učencev iz po­družničnih šol bo postalo v novem šolskem letu stanje še bolj problematično. Vse šole so razmeroma slabo oprem­ljene z učili in knjigami.

Povprečni učni uspeh v pr­vem polletju: na vseh šolah je bilo 68 odst. pozitivnih ocen, medtem ko je bilo v

Iz Poljanske doline Pred nedavnim je kulturno-

umetniško društvo »Sloga« iz Starega trga priredilo ve­selo popoldne, kjer so sode­lovali tamburaški zbor iz Ra-dencev in Sodevcev ter do­mači pevki Štefka in Ani­ca in humorista Marko in Peter. Prebivalci Starega trga so bil i prireditve zelo veseli, saj je kraj precej oddaljen od kulturnih središč, pa so zato le malokdaj deležni po­dobnega razvedrila. Takih na­stopov si pa še želijo.

Občni zbor organizacije ZB v Starem trgu je bil v nede­ljo, 28. januarja. Razpravlja­l i so o že izvršenih nalogah in se dogovorili, da bodo za krajevni praznik 1. junij po­stavili spominsko ploščo na osemletki v Starem trgu, k i °o spominjala na napad par­tizanov na fašistično posto­janko. V ploščo bodo vklesa­na imena padlih borcev s področja Starega trga, ver­jetno pa tudi borcev iz Po­ljanske doline. Na občnem

zboru so razpravljali tudi o socialnih problemih živečih borcev. Nekateri bivši borci si niso na jasnem glede pri­znanja dobe, k i so jo preži­veli v NOB, in ne znajo uve-lavljati svojih pravic. Razen tega mora biti vsak borec član SZDL. žalostno je, da je teh, k i so vključeni v to or­ganizacijo, še zmeraj malo. Cfo koncu občnega zbora so sklenili, da bo dosedanji od­bor še naprej izpolnjeval svoje naloge.

Kmetijska zadruga v Sta­rem trgu zasluži priznanje, saj njen kolektiv tudi izven delovnega časa pridno odku­puje vse, kar prinašajo kme­tje iz Poljanske doline. Prav je, da se zadruga zanima za kmetijskega proizvajalca in mu nudi vso pomoč. Kmetje so predvsem zadovoljni, ker dobijo svoje pridelke takoj plačane. Odkup b i zadruga lahko znatno razširila, ko bi imela dovoljenje za širši de­lokrog. —r.

imnaziji pozitivno ocenje­nih le 52 odstotkov dijakov. Povprečni šolski obisk je znašal 97 odst.

Lani v oktobru je bilo iz­voljenih 25 šolskih odborov, od katerih pa ne delujejo vsi. Člani zelo aktivno posegajo v delo izobraževalnih in vzgoj­nih ustanov. Zelo uspešna je oblika povezovanja s starši na roditeljskih sestankih, kjer lahko starši s predlogi in pri­pombami veliko pripomorejo k uspešnemu delu šole.

Na šolah črnomaljske obči­ne je precej težko tudi glede učnega kadra. Zlasti občutno je pomanjkanje predmetnih učiteljev in profesorjev na popolnih osemletkah; samo na črnomaljski šoli j ih manj­ka deset. Kaže, da se bo sta­nje izboljšalo že letos z re­šitvijo vprašanja stimulativ­nega nagrajevanja.

V letu 1961 je ObLO Črno­melj namenil v svojem pro­računu za osnovno dejavnost šol 84 milijonov din, medtem pa so znašali samo osebni izdatki brez dijaškega doma in delavske univerze 92 mili­jonov din. Povsem razumljivo je, da tako finančno stanje onemogoča samostojno go­spodarjenje na šolah in zelo slabo vpliva na prosvetni ka­der kakor tudi na organe družbenega upravljanja.

V razpravi je bilo ugotov­ljeno, da je potrebno pri iz­delavi proračuna za leto 1962 poiskati vse možnosti za iz­

boljšanje stanja v šolstvu. Doseči je potrebno, da bi se gibal osebni dohodek pro­svetnih delavcev nekako vzpo­redno z gibanjem dohodkov v gospodarstvu. Da bi lahko šolstvo vsaj delno zadostilo vsem potrebam, bi moral zna­šati letošnji sklad za šolstvo 142 milijonov din, poleg tega pa bi bilo potrebno še 15 mi­lijonov din za redno poslova­nje delavske univerze, dija­škega doma, otroškega vrtca in zavoda za prosvetno-peda-goško službo ter za rezervni sklad. -pb-

Takole je zdaj na Vinici: sončen zimski dan je bil , pa smo kar pozabili na sneg in burjo ob prijazni Kolpi in v mikavnem gostišču (campingu) pod viniškim gradom. . .

Za lepšo podobo Vinice Na Vinici imamo že sko­

raj pomladanslco vreme. Sonce je privabilo prve znanilce pomladi, ki ob pri­sojnih pobočjih že kažejo poganjke. Skoraj bo po­mlad in za njo poletje, ko se bo ogrela naša Kolpa in nas bodo obiskali turisti. Morda si bo kdo zaželel preživeti dopust na Vinici, se naužiti svežega podežel­skega zraka, obujati spomi­ne na partizanska leta, ob­čudovati bele breze ali obi- -skaii dom velikega pesnika Otona Zupančiča ali njego­ve svirale v muzeju, ki je v njegovi rojstni hiši.. .

Prav bi bilo, da se Vini,-

čani dostojno pripravimo na ta čas. V vinogradih in na polju zdaj še ne bo to­liko dela, zato bi bilo nuj­no, da bi v februarju po­svetili nekaj pozornosti ureditvi pročelij naših do­mov, dvorišč, vrtov in po­dobno. Ponekod so zelo za­nemarjene gredice ob hi­šah, še bolj klavrn pa je pogled na ograje, ki leže nagnjene k hišam ali celo na cesto. Treba je le malo truda, da bi se spremenila podoba našega kraja. Na­mesto starih, razpadajočih ograj bi lahko posadili okrasno grmičevje, stezice v vrtovih in med hišami bi

Več tržnih presežkov! Bomo tudi v Beli krajini posnemali Jožeta Hudino iz Bistrice ob Sotli, ki redi na 10 ha zemlje po 150 prašičev? — Ne »vsega po malem za domače potre­

be«, temveč: »čim več pridelkov za trg!«

ADLEŠIČI: čemu odlašanje tik borcem NOB?

za

28. januarja je b i l v A d --ešičih občni zbor Z B NOV. Številna udeležba je poka­zala, da se borci zavedajo Pomena organizacije. Občni zbor je temeljito analiziral delo organizacije in težko ekonomsko stanje nekaterih borcev, zato je b i l sprejet sklep, da organizacija nare­di seznam vseh zdravstve­no in socialno ogroženih borcev ter j im nudi potreb­no pomoč.

Vel iko kritike je bilo iz-. rečene na račun spomenika

kem službe« em potovanju v Novo mesto naložil mimo grede še borca Antona M i -ketiča, k i je dal časa težko bolehal, in ga prepeljal v bolnišnico ter prevzel skrb zanj na poti in pr i predaji v bolnišnico.

Alojz Cvitkovii

Pridelati čimveč kmetij­skih proizvodov za trg je ena izmed temeljnih smer­nic družbenega plana kme­tijstva v občini Črnomelj; tako so razpravljali na zad­nji seji sveta za kmetijstvo,, ko so dajali smernice za razvoj kmetijstva v občini.

Živinoreja je najpomemb­nejša panoga v naši občini. Na zasebnih kmetijah naj bi redili več krav in telet in manj volov. Kjer se le da, naj volovsko delovno s i ­lo nadomestijo stroji, krmo pa bomo bolje izkoristi l i , če jo pokrmimo mladi živini in kravam- Ekonomsko se najbolj izplača rediti mlado živino, medlem ko je pita-

SLOVO 0Đ GRAČANOVE MAME

BOGDAN BORČIČ: Deček

Padlim borcem, pokopanih n a pokopališču v Adlešičih. Organizacija -je izvršila v preteklem letu prekop tirti borcev ter j ih prenesla v skupno grobnico, vendar načrta za gradnjo spomeni­ka ni, kl jub temu da si je že več komisij ogledalo, sk i ­ciralo in fotografiralo teren, kjer naj b i stal spomenik.

Občni zbor je sklenil , lavno pohvalit i šoferja re­ševalne postaje v Črnomlju t c v . Mirana, ker je ob ne-

Vzdolž Kolpe je pihal mrzel zimski veter, ko smo prejšnji teden na zadnji po­ti spremljali partizansko Gračanovo mamo. Takti žalne koračnice ln snežin­ke, ki so se v ostrem vetru zaletavale v obraz, niso mo­tile molčečih spremljeval­cev. Misel slehernega v sprevodu je bila pri Grača-novi mami, ki smo jo spremljali k preranemu po­čitku.

Njeno življenje je bilo težko. Mož ji je padel v pr­vi svetovni, vojni in je mo­rala sama skrbeti za devet­člansko družino. Njeni si­novi in hčere so kljub po­manjkanju rasli v zavedne rodoljube. Klicu OF, katere članica je bila tudi pokoj­nica od vsega začetka, se je prvi odzval sin Jure. Vest o njegovi smrti v boju za Dražf/oše je bila za ma­ter grenka, toda ni je oma­jala. Prvemu sinu so sledili še ostali štirje. Njene mate­rinske skrbi, ki je bila pre­pojena z gorečim domo­ljubljem, je bil deležen marsikateri partizan, ki je v mrzlem zimskem dnevu iskal zavetja pod borno streho v Kovačjcm gradu

pri Vinici. Aktivno je sode­lovala tudi kot članica AFZ in se je v jeseni 1943 udeležila konference v Kaniiarici pri Črnomlju. V najtežjih dneh NOB je nesebično pomagala vsa­kemu, ki je pomoči potre­boval.

Partizanske^ Gračanove mame ni več. Tragična smrt jo je iztrgala iz naše sredine. Belokranjskemu ljudstvu pa bo ostala v spo­minu, saj je s svojim delom v najtežjih dneh naše zgo­dovine veliko pripomogla in dosti žrtvovala.

Edo Gale

nje starejših živali nepri­merno dražje. Mlade živali bolje izikeriščajo krmo, ker ko doraščajo, hitro poveču­jejo svojo težo, zlasti mesa, medtem ko starejše živali ne rastejo več in porabijo razmeroma veliko krme, a ustvarjajo predvsem ma­ščobo. Mlada živina se tudi znatno bolje proda. Prav zato družbeni plan v živi­noreji predvideva spremem­bo v strukturi goveje živi­ne, tako da bomo tudi v zasebnem sektorju redili več telet in več krav.

V prašičereji predvideva plan vzrejo več pujskov, kajti teh znatno primanj­kuje na trgu. Organizirali naj bi centre za vzrejo puj­skov v ravninskih predelih. Prav v prašičereji lahko najhitreje pridemo do trž­nih presežkov. Tudi v naši občini bomo morali na za­sebnih posestvih postopoma preiti na tako gospodarje­nje, kot ga ima Jože Hudi -na iz Bistrice ob Sotli, k i redi 150 prašičev na 10 ha zemlje. Na posestvu pride­luje le krmo za prašiče. Na ­mesto prosa, repe in ajde bomo, kot predvideva druž­beni plan, sejali silažno ko­ruzo in krmne mešanice. Travnike bomo morali bolje gnojiti, košenice oskrbovati in tako pridelati kar največ dobre krme za živinorejo. Kmeti jska zadruga bo od­kupi la tudi seno, slamo, vseh vrst zrnje, teleta. Vse

to bo potrebovala na last­nem obratu. Za protivred-nosit pa bo kmetijska zadru­ga dajala kmetom gnojila, nudila j im bo strojne uslu­ge, kvalitetno seme in dru­go.

Starih in izčrpanih vino­gradov nam v bodoče ne bo kazalo še naprej podsajeva-ti s hibridno ' trto, ker je s hibrido mešano vino izred­no drago in nerentabilno, — Pač pa bomo morali posve­titi več pozornosti sadov­njakom. Pridelovati bomo morali tisto, kar bomo naj­ceneje pridelali in najdra­že prodali. Za prodajo pa bomo morali pridelati čim­več. To so osnovne smerni­ce družbenega plana kme­tijstva naše občine, hkrat i pa tudi osnovne smernice za zasebne kmetovalce-

Jože Škot

lahko posuli z peskom. Gredice bi lahko pripravili za kasnejše sejanje cvetlic, ki bi zakrile marsikatero '• staro in okrušeno pročeljei če to ne kliče po temeljitem popravilu. Vse stare, ne­uporabne hiše bi bilo treba podreti, med njimi tudi ga­ražo KZ Črnomelj — po­slovne enote Vinica, ki v sedanjem stanju res kvari celotno podobo kraja, razen tega pa ovira preglednost na ostrem ovinku.

V bližini spomenika pad­lim ima kmetovalec B. J. do skrajnosti zanemarjen zid svojega dvorišča. Ze večkrat je obljubil, da bo to uredil, toda, doslej se še ni zganil. Olepševalna sek­cija pri organizaciji SZDL je pokrenila že marsikaj, da bi spremenila podobo Vinice, toda žal ni našla pravega razumevanja pri vseh prebivalcih. Tudi K. E. je že večkrat dobil na­log, naj uredi svoje drvar­nice in dvoriščna vrata, ki razkazujejo rćbra mimoido­čim. Sprevodniku avtobu­sa, ki je puščal smeti iz avtobusa pred trafiko na trgu pa je sekcija poslala pismeni opomin.

Ali ni lepše živeti tam, kjer vladata čistoča in red7

Iščimo zgled pri tistih Vi-ničanih, ki imajo vzorno urejeno okolico svojih biva­lišč! Lastniki hiš naj skup­no z upravo za ceste rešu­jejo finančna vrpašanja glede ureditev vrtnih ograj itd ... Poskusimo pa se sa­mi kar najbolj potruditi in urediti Vinico tako, da se bodo pri nas vsi dobro po­čutili. Kdor je v zadregi, kako bi naredil, naj si ogle­da na Vinici hiše s števil­kami 38, 39, 29, 27, 13, 22 in 55, kjer bo našel dober vzgled.

črnomaljčani so se poslovili od černetove Lučke

NOVICE ČRNOMALJSKE K O M U N E

Pretekli teden je nepri­čakovano umrla znana čr­nomaljska aktivistka Luci­ja Čeme. Veličastni pogreb je najboljši dokaz, kako priljubljena in cenjena je bila med prebivalstvom.

že od rane mladosti je Lučka okušala vse tegobe otroka, ki je mnogo pre­zgodaj izgubil najdražje — svojo mater. Oče je poskr­bel, da se je — kljub tež­kim gmotnim razmeram — šolala na gimnaziji. Ona je želela še veliko več — štu­dirati medicino, vendar oče ni zmogel tako velikih stroškov. Po končani nižji srednji šoli je absolvirala še srednjo ekonomsko šolo ter si že z IS leti zače­la sama služiti kruh. In zaslužek ni bil namenjen le njej, ampak je pomaga­la šolali še svoji sestri in brata.

Leta 1940 je življenjska pot usmerila Lučko v Belo krajino, kjer si je ustvari­

la srečen družinski dom. . Okupacija je ni zatekla nepripravljene, že takoj spočetka se je vključila v borbo proti okupatorju. Sodelovala je pri ustano­vitvi narodnoosvobodilne­ga odbora v Črnomlju ter v različnih drugih odborih. 1944 je bila sprejeta v ZK. Kot zavedna članica socia­listične družbe je neumor­no delovala povsod, kjer je bilo potrebno.

Naporna življenjska pot je načela Lučkino zdravje, vendar ji tudi bolezen ni preprečila dela. Nepričako­vano pa jo je izločila iz do­gajanja smrt in prekinila plodno življenjsko delo ter ji onemogočila uživati sa­dove lastnega ustvarjalne­ga dela.

Lik Černetove Lučke bo ostal Belokranjcem še dol­go v spominu, njeno živ­ljenjsko delo pa časten in živ spomenik! -pb-

št e v. .6 (620) D O L E N J S K I L I S T P""

METLIŠKI TEDNIK

PRIDITE NA ZBORE VOLIVCEV!

III je bil serniar m sindikata vodstva v nasi otelili uspešen 7

Občane metliške občino obveščamo, da bedo zbori volivcev v naslednjih krajih

9. februarja cb 19. ur i v Drašičih;

10. februarja ob 19. uri na Lokv ic i in Grabrovcu;

11. februarja ob 9. uri na Suhorju;

ob 14. uri na Radovici, J u -gorju, Božakovem in v Slamu; vasi;

13. februarja ob 19.30 v Met l ik i (kino dvorana);

15. februarja ob 19. uri v

Križevski vasi ; 16. februarja ob 19. uri v

Gradcu; 18. februarja ob 9. uri v

Podzemlju; ob 14. u i i v Dobravicah,

Rosalnicah in Krasincu. Na zborih volivcev bomo

obravnavali predlog občin­skega družbenega plana za leto 1962 in ostala vpraša­nja.

Vol ivc i , udeležite se zbo­rov v čim večjem številu!

V petek in soboto, 25. iin 26. januarja, je b i l v Me t l i ­k i seminar za predsednike, tajnike in blagajnike sindi­ka ln ih podružnic i n pred­sednike delavskih svetov in upravnih odborov podjetij. Občinska ljudska univerza in občinski s indikalni svet sta pr ipravi la program, k i je obsegal štiri teme.

—* ,'prašali srno tov. Jankoviča, predsednika občinskega sindikalnega sveta, katere so bile te teme in kaj se je v njih obravnavalo.

»Prvo vprašanje, o kate­rem smo razpravljal i , je bilo: Problem komune in vloga političnih organizacij in podjetij pri njihovem ^eše^'anju. V tej temi se je

Živahna mladinska dejavnost v Gradacu Ob proslavi šole V D V v

Gradacu je rruadin.skcimu aktivu podi?ril Drž. sekre­tariat za notranje zadeve televizijski aparat. Takrat je mladinski aktiv dobil tu­di lasten prostor v grada-škem gradu. Ta prostor je mladina uredila v prijeten mUdinsk i klub. T u se ob ve­čerih in nedeljskih popol­dnevih zbira mladina, gleda televizijo, posluša radio al i igra namizni tenis, kajti del prostora je prirejen tudi za športno udejstvovanje.

K l u b upravlja upravni odbor. Ta je "na svoji seji izdal prav i ln ik o delu in o redu v klubu. Za red skr­bita po dva reditelja, k i se menjavata vsak teden. Upravni odbor ima lepe na ­črte za ureditev svojega prostora, vendar j i h v celo­te ne more izvajati, ker n i ­ma na razpolago potrebnih finačnih sredstev. Mlad in­ski klub je za gradaško mla­dino nedvomno velika p r i ­dobitev. P a ne saimo za mladino, kajti sem priha­jajo tudi starejši, k i zelo

Z A P R T A S R C A Kako jim je težko? Gora se je majala, rušile so

se hiše, ljudje so bežali stran od pekla. Na tisoče brezdomcev je našlo varno zavetje drugod, dokler se niso začeli vračati nazaj, ko se je zemlja umi­rila, človeška srca so se zganila: pomagati jim je treba! In začela se je akcija za pomoč prebi­valcem potresnega področja v Dalmaciji.

Uspešna je bila in še uspešno poteka. Tudi podmladkarji Rdečega križa osnovne šole

v Metliki so zbirali sredstva. Potrkali so na mar­sikatera vrata in povedali: Zbiramo sredstva za prizadete v Dalmaciji. Ali boste kaj prispevali? Ljudje so dajali, ker so dobrega srca; ponesreče­nim je potrebna hitra pomoč.

Zgodili so se pa tudi taki primeri: Podmladkarji pridejo: — Aha, že vem, zakaj

ste prišli. Nič ne bo, nič! Lahko kar greste! In podmladkarji so osramočeni, kakor da »pro­

sijo«, odšli... Ali drugje: — Najprej moram davke plačati! In še: — Naj jih pride še deset, nič ne dam! —

je rekel mož. Pa je potem pristavila žena: — Nate sto din,

da ne bodo rekli, da nismo nič dali! Redki primeri, toda vredni vsega obsojanja.

Kje so odprta srca?

radi gledajo televizijske oddaje.

Mladinski aktiv je na občnem zboru izvol i l nov odbor. Predsednik je Mi lan Škabar. Odbor je pokazal veliko volje za delo z mla­dino in se že resno spopri­jema z nalogami, k i so pi -od mladinsko organizacijo na vasi. P. M.

VAŽNO OBVESTILO Vse občane obveščamo,

da se v bodoče obračajo s prošnjami za nabavo dovo­ljenja, za razstrelivo, za na­bavno dovoljenje za orožje in orožne liste na občinski organ za notranje zadeve, ne pa na OLO Novo mesto — oddelek za notranje za­deve, kakor je bilo doslej.

Iz pisarne tajništva Obl.O Met l ika

POMOČ PRIZADETIM KcCektiv K Z Met l ika je

prispeval 2.600 dinarjev, krajevni odbor R K iz Me­tl ike je zbral 10.000 d in , osnovna šola na Radovici 1.897 dinarjev, krajevni od­bor R K v Rosalnicah 13.8C5 dinarjev, sindikalna podruž­nica trgovskih delavcev in uslužbencev 12.000 dinarjev. Na občinskem odboru R K , ki vodi akcijo, se je zbralo že večje število različnih delov obleke in obutve, k i bo poslana skupno, ko bo akcija zaključena. Doslej je bilo zbranega okoli 250 t i ­soč dinarjev.

Člani delovnega kolekt i­va Beti so sklenil i , da bo vsak delal 6 ur za pomoč prebivalcem potresnega po­dročja, kar bo zneslo 200 t i ­soč dinarjev.

obravnaval družbeni plan za leto 1961 — realizacija, osnovne smernice družbe­nega plana za leto 1962 (mnenja občine in s indikal­n ih voditeljev), odnosi med komuno i n podjetjem in vloga političnih in sindi- ••. kalnih organizacij pr i reše­vanju problemov komune in urejanju odnosov med njo in podjetjem. Predaval je predsednik O b L O Met l i ­ka tov. Franc Vrviščar.«

— Ste posvetili katero vprašanje delavskemu standardu?

»Prav v naslednja temi, ki jo je imel tov. Ivan Zele, upravnik ljudske univerze, smo obravnavali skrb za življenjski i n družbeni standard delavcev. Govori l i smo o pekarni, stanovanj­skih problemih, o skrbi za varstvo otrok, higiensko-tehničnem varstvu, skrbi za za zdrav telesni razvoj članstva, za športno in te­lesno vzgojno dejavnost in o skrbi za kulturno in za­bavno življenje članstva.«

— O čem ste še raz­pravl jal i na seminarju?

»Naslednja tema so b i l i prav i ln ik i podjetij. Raz­pravl jal i smo o konkretni obravnavi pravi lnikov v metliški občini. Tu so prišli v poštev prav i ln ik i o delitvi čistega dohodka, o del i tv i osebnih dohodkov, nato pravi la in poslovniki v pod­jetju, pravi la o delovnih razmerjih, ob tem tudi pro­blematika ekonomskih enot in obratov.

V četrti temi smo raz­pravljal i o pripravi na obč­ne zbore sindikalnih po­družnic in druge organiza­cijske zadeve.«

— Na koncu smo pov­prašali še tov. Franca VRVIŠCARJA, predsed­n ika ObLO Met l ika, kakšen je b i l namen te­ga seminarja.

Iz dneva v dan ugotavlja­mo, kako naglo gre gospo­darski razvoj. S tem v zvezi se spreminjajo tudi mnogi predpisi in pravila o delu in poslovanju v našem družbenem sistemu. To za­hteva veliko znanja od sle­hernega našega člana na upravnih mestih. Prav o tem smo hoteli razpravljati na sestankih celic članov Z K , vendar je to vprašanje preveč zapleteno, da bi se dalo tako rešiti. Opazi l i smo nesorazmerje med zna­njem in predpisi, prav i l i in zakoni, k i j ih zahteva delo v podjetju, ustanovi, obratu oziroma ekonomski enoti. Prav v ta namen smo iz­vedli ta seminar za sindi­

kalna vodstva in zamisel je dobra.«

— N a vprašanje, k a ­kšen je b i l odziv, pr ipra­va i n aktivnost članov seminarja, nam je tov. Vrviščar odgovoril:

»Vsakdo mora poznati ce­loten problem komune in sistem vplivov, k i so nepo­sredno v zvezi z razvojem naše komune. Vse to je tre­ba vskladit i , pregledati z različnih vidikov. Ne gleda­ti samo svoj problem, samo svoje zahteve i n uspehe. Ravno zaradi tega smo po­vabi l ; 45 delegatov, a de­janski odziv je b i l samo 18. K je je tu krivda? In še to, tudi mnogi med delegati n i ­so na taksnih mestih, k i b i to sitvar sprovajali in jo prenašali naprej, i n tudi sami nimajo dovolj znanja na tem področju. Na drugi stran; se pa najodgovornej­ši člani, k i bi moral i b i t i močno zainteresirani, semi­narja niso udeležili. Dobiti sem občutek, da je b i l se­minar zaradi seminarja. Naj kar konkretno povem: Zavod za zaposlovanje i n ­validov je poslal le enega

svojega predstavnika, a znano je. da imajo tam ve­l ike težave s sestavo pra­v i ln ika itd. Ravno tako K Z Met l ika, tovarna Beti , kate­r ih zastopniki se seminarja niso udeležili, verjetno i z upravičenih razlogov. Po­hvalno je, da je komunalna uprava poslala na to posve­tovanje šest zastopnikov* pravtako pa tudi tovarne Novoteks, obrat II.

Kje leži krivda? 2e same osnovne organizacije članov Z K i n vodstvo podjetij* ustanov in zavoda niso po­svetili, temu vprašanju do­volj pažnje, niso izbral i l j u ­di , k i b i na tej stvari delal i , k l jub temu da jiim je b i l program poslan.«

— Imate mogoče ka ­kšen predlog, kako naj b i v bodoče seminarji potekali?

»Prav je to, da b i se naj začeli že zjutraj in trajal i ves dan, ker popoldne po delu delegati ne morejo b i t i tako zbrani. Drugo: vsi . k i se bodo seminarja udeležili, se mora'jo nanj pr ipravit i , sodelovati v diskusij i in iz­našati predloge. Smatram,« je zaključil tov. predsednik, »da je taka obl ika dela v se­minarju zelo dobra.«

IVO L I K A V E C

Doslej že 17,521.834 din

U s p e š n a a k c i j a z a p o m o č M a ­k a r s k i g re h k r a j u . D o p o n e ­d e l j k a j e o k r a j n i o d b o r R K v N o v e m m e s t u p r e j e l š e p r e c e j d e n a r j a , k i s o g a p o s l a l i :

o b č i n s k i o d b o r R K T r b n j e 40.000 d i n , t r g o v s k o pod j e t j e P o ­t r o šn ik — Č r n o m e l j 20.000 d i n , p o d m l a d e k R K šo le v K a p e l a h 4740 d i n , p o d m l a d e k R K šo l e v r . b b o v l 17.548 d i n , p o d m l a d e k R K šo le v A r t i č a h 37.930 d i n , p o d m l a d e k R K šo le v G l o b o ­k e m 29.560 d i n , p o d m l a d e k R K šo le n a Č a t e ž u 14.465 d i n , k o l e k ­t i v b e l o k r a r . j . po š t 20.600 d i n , p o d m l a d e k R K n a šol i v S m a r -j e t i 24.223 d i n , k r a j e v n i o d b o r R K v M o k r o n o g u 50.000 d i n , k r a j e v n i o d b o r R K v S k o c j a n u 11.300 diiv, o b č i n s k i o d b o r R K v T r e b n j e m 66.600 d i n , p o d ­m l a d e k R K n a šo l i v S k o p i c a h 12.790 d i n , p o d m l a d e k R K n a šo l i I v B r e ž i c a h 50.303 d i n , p o d m l a d e k R K n a šol i II v B r e ­ž i cah 42.651 d i n , p o d m l a d e k R K n a šoli n a B i z e l j s k e m 8958 d i n , T r g o v , p o d j e t j e T r e b n j e 20.000 d i n , Z a v o d z a z a p o s l o v a n j e d e ­l a v c e v — N o v o m e s t o 100.000 din;, K Z D o l . T o p l i c e d r v a v v r e d n o s t i 100.000 d i n , » N o v o ­t e k s « — M e t l i k a e n o d n e v n i z a ­s l u ž e k 220 o s e b - 132.000 d i n , k r a j e v n e o r g a n i z a c i j e v R o s a l ­n i c a h 13.865 d i n , O p e k a r n a -B r e ž i c e 2 v a g o n a z i d n e o p e k e v v r e d n o s t i 165.000 d i n , u s l u ž b e n ­c i z o b n e p o l i k l i n i k e v N o v e m m e s t u 9100 d i n .

M e s t n i o d b o r R K v N o v e m m e s t u š e 7200 d i n , u s l u ž b e n c i O L O N o v o m e s t o 69.000 d i n ,

Glasbena šola v Metliki ? K m a l u b o m i n i l o l e t o d n i , o d ­

k a r s o s e p r v i č o g l a s i l e s t r u n e t a m b u r i c p o d d r o b n i m i p r s t i n a š i h n a j m l a j š i h g l a s b e n i k o v . M a l o k d o v i d i n j i h o v t r u d i n p r i z a d e v a n j e p r i u č e n j u . L e s t a r š i v e d o , k o o t r o c i p r i d n o o d h a j a j o s k o r a j s l e h e r n i v e č e r n a v a j e , s e v e d a p a n a j b o l j t o ­v a r i š i c a Z o r a H e r a k o v l č i n t o ­v a r i š S i l v o M i h e l č i č , k i v o d i t a o r k e s t e r . M e t l i š k e m u o b č i n s t v u s o s e p r e d s t a v i l i o b k o n c u š o l ­s k e g a l e t a , n a p r e d v e č e r p r a z ­n i k a o b d n e v u r e p u b l i k e i n g o s t o v a l i v S e m i č u . P o ž e l i s o t o p l o p r i z n a n j e . P r a v j e , d a s e z n j i h o v i m d e l o m i n t e ž a v a m i s e z n a n i j o v s i l j u b i t e l j i g l a s b e .

T o v . S i l v u M i h e l č i č u , v z t r a j ­n e m u i n n e u m o r n e m u v o d j i , s m o z a s t a v i l i n e k a j v p r a š a n j :

— K d a j se je zače lo z r e d ­n i m p o u č e v a n j e m t a m b u r i c i n k d o j c b i l p o b u d n i k ?

• •Z r e d n i m p o u č e v a n j e m t a m -b u r a š k e g a o r k e s t r a s m o z a č e l i 6. m a r c a 1961, t a k r a t s o b i l i g o ­t o v i p r v i n a r o č e n i i n š t r u m e n t i . E r . d a n p r e j s e j e z a č e l t e č a j z a v a d i t e l j e t a m b u r a š k i h z b o ­r o v , k i j e t r a j a l 4 n e d e l j e , v o ­d i l g a j e p r o f e s o r g l a s b e t ova r i š -D j u k a Z i l j a k i z Z a g r e b a .

P o b u d n i k z a u s t a n o v i t e v t a m ­b u r a š k e g a o r k e s t r a j e b i l a t o -v a r i š i c a Z o r a H e r a k o v i č , k i j e n a v d u š i l a p o d i m l a d k a r j e R K , d a s o z a č e l i z b i r a t i d e n a r z a n a ­b a v o i n š t r u m e n t o v . Z a u s t a n o ­v i t e v so b i l i z e l o n a v d u š e n i . S p o m i n j a m se , d a so v s a k č a s r .a c e s t i s p r a š e v a l i , k d a j b o m o z a č e l i . T o v a r i š i c a Z o r a i n t o v a ­r i š ž e l e s t a se o t e m v e č k r a t p o s v e t o v a l a z m e n o j . M i s l i m , d a j e t o v a r i š Z e l e i m e l p r i u s t a n o v i t v i p r e c e j š ' e n d e l e ž , k e r j e z a m i s e l z v s e m i s i l a m i z a g o ­v a r j a l i n p o d p i r a l , t o v a r i š i c a H e r a k o v i č e v a p a j e n e u m o r n o z b i r a l a d e n a r . «

— Z a k a j s t e u s t a n o v i l i r a v ­n o t a m b u r a š k i o r k e s t e r ?

» T a m b u r a š k i o r k e s t e r j e b i l u s t a n o v l j e n p r e d v s e m z a t o , k e r j e t a m b u r i c a t e s n o p o v e z a n a z B e l o k r a j i n o i n n a š i m i p l e s i . S m a t r a m o t u d i , d a n a š č l o v e k d o m a č i n r a d p o s l u š a i z v e d b o t a m b u r a š k i h s k l a d b i n i g r a n j e n a t a m b u r l o a h c e n i k o t n e k a j s v o j e g a . U p o š t e v a l i s m o t u d i t o , d a s e m l a d i n a i n p i o n i r j i l a h k o z e l o h i t r o n a u č i j o n a n j i g r a t i , č e l e i m a j o k o g a . k i j i m p r i u č e n j u p o m a g a i n j i h v o d i . «

— K a k o s te zače l i z v a d b o ,

k o l i k o i m a z b o r č l anov i n k a s n e p e s m i se uči te?

» T a m b u r a š k i z b o r j e začel v a ­d i t i , k o j e d o b i l 12 i n š t r u m e n ­tov . V t e m s e s t a v u j e d e l o v a l d o k o n c a l a n s k e g a š o l s k e g a l e ­ta . L a n s k o j e s e n s m o d o k u p i l i še d v a i n š t r u m e n t a . O b č i n s k i o d b o r R K je za d e d k a M r a z a p o d a r i l o r k e s t r u če lo . T a m b u ­r a š i s o z a to i z s r c a hva l e žn i . T r i j e č lani o r k e s t r a i m a j o s v o ­j e i n š t rumente . K u p i l i s o j i h starš i , k a r j e t u d i h v a l e v r e d ­no . T a k o j e s eda j v o r k e s t r u 18 i n š t r u m e n t o v . V a d i m o v t r e h s k u p i n a h . P r v a s k u p i n a j e n a j ­s t a r e j š a i n t u d i ž e n a s t o p a . V a ­d i o d u s t a n o v i t v e i n š te je 18 č l anov . D r u g a s k u p i n a šte je 17 č l anov . Z a č e l i s o v a d i t i p r o t i k o n c u a p r i l a l a n i . T r e t j a s k u ­p i n a i m a 14 č l anov . Z v a d b o s o zače l i o k t o b r a 1961. T r e n u t n o v a d i 45 p i o n i r j e v . N e k a t e r i m e d n j i m i i g r a j o v p r v i i n d r u g i s k u p i n i . M e d č lani t a m b u r a š i j e s a m o 17 d e č k o v , o s t a l o s o d e k l i c e . .

V a d i m o r a z l i čna k o l a , n a r o d ­n e p e s m i , t u d i n e k a t e r e z n a n e p o p e v k e ž e i z v a j a m o . T e s o n a ­š im t a m b u r a š e m n a j b o l j p r i s r c u . L o t i l i s m o s e t u d i n e k a ­t e r i h z a h t e v n e j š i h s k l a d b . «

Vodja tamburaškega orkestra orkestra in neumorni metliški godbenik tovariš Silvo Mihel­čič je znan po vsej Dolenjski

— T e ž a v e , k i n a s t a j a j o p r i d e l u i n n a m e n o r k e s t r a ?

» P r o s t o r , k i j e b i t z a zače tek p r i m e r e n , po s t a j a p r e m a j h e n z a ta s i c e r ž e k a r v e l i k o r k e s t e r . N i m a m o s v o j i h s t o l o v . K t e m u štev i lu i n š t r u m e n t o v b i p o t r e ­b o v a l i še e n b a s o z i r o m a b e r -do . E d e n j e n e u č i n k o v i t i n p r e ­s l a b . Z e l o v e l i k o p r e g l a v i c n a m de l a j o no te . S k l a d b e z a t a m b u ­

r i c e s o v e č i n o m a h r v a š k e . K a r d o b i m o , d o b i m o v p r e p i s o v a n j e a l i p i s a n o k o t p a r t i t u r e . P o t r e b ­n o j e ž r t vova t i v e l i k o časa z a p r e p i s o v a n j e n o t i n i s k a n j e p r i ­m e r n i h s k l a d b . T e ž k o j e to, k e r n i v s a k a s k l a d b a p r i m e r n a z a t a m b u r i c e , a n a š i h t a m b u r a f - e v r.i m o g o č e v a d i t i s a m o r a z l i č n a k o l a i n n a r o d n e p e s m i c e , k e r j i h t o n e v e s e l i . I g r a t i h o č e j o t i s to , k a r j i m je všeč .

S s o d e l o v a n j e m t a m b u r a š k e g a z b o r a ž e l imo doseč i , d a b i na š i p i o n i r j i v z l j u b i l i g l a s b o , d a s e v t e m p o g l e d u s t r o k o v n o k o l i ­k o r m o g o č e i z p o p o l n j u j e j o . S t e m b o m o d o s e g l i , d a b o m a r s i k a ­t e r i , če b o i m e l vese l j e , v e l i k o l aže s l e d i l p o u k u k a t e r e g a k o l i d r u g e g a i n š t r u m e n t a p o žel j i . P i o n i r j i so že s eda j v s i n o r i n a d e l o v o r k e s t r u , k j e r i m a j o m o ž n o s t p o k a z a t i s v o j i m s t a r ­š e m , s o v r s t n i k o m i td . , k a j z n a ­j o . N a š a že l ja p a je , d a b i b i l t a m b u r a š k i o r k e s t e r zače tek b o d o č e g l a s b e n e šo le v M e t l i k i , k e r s e p o n je j ž e čuti p o t r e b a i n s m a t r a m o , d a b i b i l a z e l o k o r i s t n a n a š i obč in i . Z a seda j i m a m o p o l e g t a m b u r a š k e g a o r ­k e s t r a t u d i p o u k i g r a n j a n a h a r m o n i k i . «

M l a d i m t a m b u r a š e m , t o v a r l -šicl Z o r i H e r a k o v i č e v i i n t o v a ­r i šu S i l v u M ihe l č i ču , k i r a z e n t ega , d a v o d i o r k e s t e r , š e p r i ­r e j a s k l a d b e z a o r k e s t e r , v s e p r i z n a n j e In p o l i v a l o ! I i

m e s t n i i n o b č i n s k i o d b o r R K N o v o m e s t o 217 k g o b l e k e i n o b u t v e v v r e d n o s t i 347.200 dir.', K m e t i j s k a z a d r u g a Ž u ž e m b e r k 1 v a g o n d r v v v r e d n o s t i T5.000 d i n , p o d m l a d e k R K o s n o v n e šo le V e l i k i G a b e r 6770 d i n , p o d ­m l a d e k R K šo le v T r e b n j e m 23.397 d i n , p o d m l a d e k R K n a šol i v S e n t l o v r e n c u 3409 d i n , k r a j e v n i o d b o r R K v D o b r n i č u 5465 d i n , k r a j e v n i o d b o r R K v T r e b n j e m 50.930 d i n , k r a j e v n i o d b o r R K v R a č j e m s e l u 4100 d i n , k r a j e v n i o d b o r R K n a Č a ­težu 24.000 d i n , k r a j e ( v n i o d b o r R K N e m š k a v a s - P r i m š t a l 21.9M d i n , k r a j e v n i o d b o r R K V e l i k a L o k a 11.109 d i n , k r a j e v n i o d b o r R K S e n t l o v r e n c 27.830 d i n , s i n ­d i k a t c e s t a r j e v v T r e b n j e m 2000 d i n , s i n d i k a t L M i n sod i šča v T r e b n j e m 7000 d i n , K i n o T r e b ­n j e 2000 d i n , u s l u ž b e n c i » D a n e « n a M i r r . i 40.000 d i n , k r a j e v n i o d b o r R K M o k r o n o g 71.000 d i n , o s n o v n a o r g a n i z a c i j a Z V V I v Č r n o m l j u 18.236 d i n , p o d m l a d e k : R K i n p r o f e s o r j i na - g i m n a z i j i v Č r n o m l j u 17.652 d i n , k r a j e v n a o r g a n i z a c i j a R K n a V i n i c i 30.900 d i n , p o d m l a d e k R K n a o s e m l e t ­k i v C r n o m l j - u 46.428 d i n , o k r a j ­n o s o d i ž č e v Č r n o m l j u 15.000 d i n , o s n o v n a o r g a n i z a c i j a R K — B u t o r a j 10.780 d i n , p o d m l a d e k R K n a šol i S i n j i v r h 16.708 d i n , p o d j e t j e E l i t a v Č r n o m l j u 3000 d i n .

S p l o š n o č e v l j a r s t v o — Č r n o ­m e l j m a t e r i a l v v r e d n o s t i 20.400 d i n . p o d m l a d e k R K n a šoli v A d l e š i č i h 9405 d i n , t r g o v s k o pod je t j e » P o t r o š n i k « — Č r n o ­me l j 20.600 d i n , o s n o v n a P T T e n o t a Č r n o m e l j 20.600 d i n . » B e -g r a d « — Č r n o m e l j 5000 k o s o v o p e k e v v r e d n o s t i 80.000 d i n , » B e l s s d « — Č r n o m e l j m a t e r i a l v v r e d n o s t i 100.000 d i n , k m e t i j ­s k a z a d r u g a Č r n o m e l j m a t e r i a l v v r e d n o s t i 300.000 d i n , o s n o v n a o r g a n i z a c i j a Z V V I — D r a g a t u š 3800 d i n , o s n o v n a o r g a n i z a c i j a R K — C e r k v i š č e 6000 d i n . I s k r a - V r t a č a - S e m i č 150.000 d l n f

p o d m l a d e k R K n a šoji v S e ­m i č u 15.800 d i n , s i n d i k a t u s l u ž ­b e n c e v O b L O Č r n o m e l j 53.500 d i n . o s n o v n a o r g a n i z a c i j a R K v C r e s n j e v c u 5100 d i n . k r a j e v n a o r g a n i z a c i j a R K — V i n i c a 88.433 d i n , s i n d i k a t t r g o v c e v i n g o ­s t i n c e v v Straž i 15.000 d i n .

Plenum Rdečega križa

Prejšnji teden je b i l ple­num občinskega odbora RKS . Udeležba-je bi la pol-noštevilna. Obravnaval i so delo krajevnih organizacij v preteklem letu, organiza­cijska vprašanja in pr ipra­ve za občne zbore. Posebno pozornost so posvetili v razpravi zdravstveno pro­svetnemu tečaju, k i ga or­ganizira R K skupno s c i v i l ­no zaščito. Pr iprav i l i so n a ­črt dela za letošnje leto.

Kriminal, prekrški, inšpekcije Oba zbora ObLO sta se na skupni seji prejšnji torek

seznanila s poročilom Sveta za splošne in notranje za­deve, inšpekcijskih organov in sodnika za prekrške pri ObLO. Tako so prišla na dnevni red prve letošnje skupne seje vsa tista vprašanja, k i so j ih občinski organi doslej reševali posamič in v ožjem krogu. Ker pa je važno, da se ob koncu leta pregleda tudi stanje izven čistega gospo­darstva v občini, je ObLO za obravnavanje takih vpra­šanj sklical posebno sejo.

NOVOMEŠKA K O M U N A

Še o združevanju gasilskih društev

Poročilo Sveta za sploš­ne in notranje zadeve je govorilo o gibanju prebi ­valstva v občini, obiskih domačih in tuj ih turistov, zasedbi prostorov po gostih v lanskem letu in o dru­gem. Precej je poročevalec odmeril za poročanje o kaz­niv ih dejanjih, mladinskem kr imina lu in vseh vrstah nesreč, predvsem promet­nih, k i j i h je pristojni svet proučeval in predlagal za nadaljnji postopek. To po­ročilo in poročilo sodnika za prekrške pr i ObLO sta z medsebojnim dopolnjeva­njem spregovorila o vpra­šanjih, vrednih obširnejše­ga razglabljanja. K e r so se zadnje čase pomnožili z la ­sti taki prestopki, k i j ih presoja sodnik za prekrške, je bilo v razpravi omenje­no, naj b i bi la pr i ObLO najmanj dva sodnika. To narekuje že preobremenje­nost tega organa za pre­krške, saj je mogel zadeve opravit i le na hitro, čemur pa so velikokrat sledile pre-mile kazni. 'Odborniki so predlagali, naj bi sodnik za prekrške podeželske zade­ve reševal pr i krajevnih uradih. Posel b i opravljal po posebnem urniku, k i bi ga pripravi l i krajevni u-radi.

••' K e r so bi la poročila in ­špekcijskih organov prilo­žena: gradivu za sejo, k i ga je prejel vsak odbornik, j ih na seji. niso bral i . Živahna razprava, je. ugotovila, da so bile inšpekcije delavno in z. manjšimi izjemami tu­di dosledne. Priporočili pn so, naj tržna inšpekcija ne­katere primere p r i razpe-čavanju umetnih gnojil in semen,, k i j i h nabavljajo kmetijske zadruge, bolj pa­zi, a l i je reprodukcijski ma­terial res zdrav, da ne bodo kmečki pridelovalci oško­dovani. Potem so bile U-mestne pripombe odborni­kov, naj gozdarska inšpek­cija ukrene vse potrebno, da bodo prodajalci lesa plačevali gozdne takse od požaganega in izmerjenega

lesa, kar doslej n i bilo v praksi. Takse so ljudje p la ­čevali na osnovi logar:eve ocenitve, ko so drevesa Se stala. Zato so moral i mno­gi plačati takse za hlode, k i j i h praktično n i bilo.

Nadalje so pripombe in predlogi odbornikov dopol­n i l i poročilo delovne in­špekcije. Priporočili so, naj se ukrene vse potrebno, da bi varnostna služba zaži­vela v vseh podjetjih. Za ­skrbljenost ob nesrečah, k i se pripetijo na delovnih mestih, ker delavci ne no­sijo zaščitnih sredstev, je upravičena. Kaže, da bo treba z varnostnimi ukrepi seznanjati še šol. mladino,

B P r i h o d n j i t e d e n b o d o v p r o s t o r i h s t a r e p o š t e o d p r l i l j u d s k o k n j i ž n i c o . V z a č e t k u b o i m e l a o k r o g 4.000 k n j i g . R a ­č u n a j o n a p o m o č p o d j e t i j , k i na j b i p r i s p e v a l a s r e d s t v a z a n a b a v o n a j n o v e j š i h k n j i g .

• U d e l e ž e n c i V I I . k o n g r e s a L M S i m a j o te d n i s p r i p a d n i k i J L A r a z g o v o r e o n a l o g a h m l a ­d i n e , k o t j i h j e n a k a z a l k o n ­g res V K r a n j u . V o j a k i p a se z a n i m a j o t u d i z a d e l o m l a d i n e v n a š i o b č i n i .

D O b č i n s k i k o m i t e L M S je i z ­d e l a l o s n u t e k p r o g r a m a z a t e k ­m o v a n j e m e d a k t i v i , k i b o r a z ­p i s a n o še t a m e s e c . T e k m o v a ­n je b o z a j e l o v s o m l a d i n s k o d e j a v n o s t . Z a k l j u č i l o s e b o o b d n e v u m l a d o s t i , n a j bo l j š i a k t i v i p a b o d o n a g r a j e n i .

• D a n e s o b 11. u r i b o v S t u ­d i j s k i kn j i žn i c i o d p r t a r a z s t a v a k e r a m i č n i h i z d e l k o v d v e h z a ­g r e b š k i h m o j s t r o v . K e r j e to z a n a š e m e s t o s v o j e v r s t n a p r i r e d i ­tev , v a b i m o vse , d a s i jo o g l e ­da j o .

• J a z z a n s a m b e l » Z a d o v o l j n i K r a n j c i « i/. L j u b l j a n e b o v to ­r e k . 12. f e b r u a r j a , g o s t o v a l v n o v o m e š k e m D o m u J L A s p r o ­g r a m o m z a b a v n i h l n p o s k o č n i h s l o v e n s k i h m e l o d i j . K e r b o d v o r a n a n a j b r ž p r e m a j h n a z a vse , k i b i s i p r i r e d i t e v r a d i o -g l e d a l l , p r i p o r o č a m o , d a s i p r a ­v o č a s n o o s k r b e v s t o p n i c e .

• P o m e m b n o dož i ve t j e se n a m o b e t a v s o b o t o , 10. f e b r u ­a r j a , k o b o S l o v e n s k o g l e d a l i -

k i se bo čez leta zaposlila v teh podjetjih. Soglasno je b i l sprejet predlog, naj se v srednjih šolah čimprej začne pouk o varnosti pr i delu. Na predlog sanitarne inšpekcije je potem tekla razprava o pomoči šolskim kuhinjam, govora pa je b i ­lo tudi o novomeški k lavni ­ci, k i je že zdavnaj pre­majhna in posluje navzkriž z mnogimi predpisi.

Delo inšpekcijskih orga­nov, sodnika za prekrške in Sveta za splošne in notra­nje zadeve je odgovorno in v mnogih primerih nič kaj prijetno. To je upoštevala tudi razprava, ko je pripo­ročila, da je treba začete zadeve oz. ukrepe izva­jat i do konca in hitro. Vse­kakor bo delo teh organov mnogo manjše, če bodo po­jave, prekrške in druge za­deve reševali že upravni in samoupravni organi delov­nih kolektivov.

N a seji so potem potrdil i u&tanovitev sklada za u -

šče i z T r s t a g o s t o v a l o v N o v e m m e s t u s T a v č a r j e v o d r a m o » Z e h p r e d s m r t j o « . N a š i p r i ­z n a n i u m e t n i k i , b r a t j e i z z a i t a ­l i j a n s k e m e j e , b o d o v rež i j i A d r i j a n a R u s t j e u p r i z o r i l i to d r a m o v t r e h d e j a n j i h . V s t o p ­n i c e b o d o p r o d a j a l i i s t i d a n o d 14. u r e d a l j e v b l a g a j n i k i n a K r k e . O p o z a r j a m o n a to, d a d r a m a m l a d i n i n i p r i m e r n a , č e r a v n o b o t u d i p o p o l d a n s k a p r e d s t a v a .

• Ž i v i l s k i t r g v N o v e m m e . m e s t u m i n u l i p o n e d i l j e k n i b i l nič k a j d o b r o z a l o žen . N a p r o ­da j s o b i l a j a j c a , t o k r a t že p o 23 d i n , r a d i č s o p r o d a j a l i n a m e r i c e - p o 50—60 d i n , za k i l o ­g r a m k i s l e r e p e a l i ze l j a so z a h t e v a l i 70 d i n , p r a v t o l i k o z a s k o d e l i c o s m e t a n e . P e s a je b i l a p o 60 d i n . k r o m p i r po 60 d i n i n m l e k o p o 43 d i n . D o b i t i je b i l o t u d i o k r a s n e z a p o n k e , k o r a l d e , o t r o š k o k o n f e k c i j o i n v o l n e n e I zde lke .

B G i b a n j e p r e b i v a l s t v a : p o ­roč i l i so s e : J o ž e K a v š e k , k l j u ­č a v n i č a r z B r o d a , i n D a r i n k a L a v r i č , š i v i l j ska p o m o č n i c a i z V o l č i č e v e 8; A d o l f Šuš ta r , u s l u ž b e n e c i z K r i s t a n o v e 6, i n M a j d a B a v d e k . u s l u ž b e n k a i z G o r . S t raže . U m r l i s o : A m a l i j a A v s e c , g o s p o d i n j a z N o v e g a t r g a 3, s t a r a 87 let , i n F r a n č i ­š k a Ž a g a r , g o s p o d i n j a s C e s t e k o m a n d a n t a S t a n e t a 28, s t a r a 56 let . P o n e s r e č i l a se j e A l b i n a M a v r i c , g o s p o d i n j a z G l a v n e g a t r g a 14, k i j e p a d l a i n s i p o ­š k o d o v a l a d e s n o n o g o .

metno osemenjevanje krav, k i posluje že od začetka le­ta, odobril i ustanovitev gasilskega sklada v občini in ustanovili devetčlanski pododbor Vodne skupnosti Dolenjske, k i bo skrbel za pravilno gospodarjenje s sredstvi ter svetoval in uresničeval program te skupnosti. Odborniki so se nato strinjal i z združitvijo Občinske delavske univerze in Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela in še glasovali za pra­vi la delovnega kolektiva kot samoupravnega organa pr i .ObLO. Zavrn i l i pa so sklep delavskega sveta tr­govskega podjetja v Sttaži o pripojitvi tega podjetja k l jubl janski veleblagovnici »Mercator«.

Sledilo je poročilo komi­sije za volitve in imenova­nja, k i je za v. d. direktorja kmetijsko-gozdarskega pre­delovalnega kombinata v Novem mestu predlagita Antona Pirca, za v. d. d i ­rektorja podjetja »Izbire« v Novem mestu pa Lojzeta Urbanča. S tem je bilo plodno deho skupne seje za­ključeno, še ta mesec pa sc bodo odborniki sestali k razpravi o perspektivnem planu občine.

Tri iz Suhe krajine Jože Vidmar Iz Mačkovca

pr i Dvoru in Tone Spec iz Stavce vasi sta med naj­boljšimi odborniki krajevne organizacije SZDL . Vidmar je pri pobiranju članarine pridobil hkrati 18 novih članov, Spec pa 7 novih članov za SZDL .

V decembru ustanovljena nova osnovna organizacija Z K S v kolektivu žužember-ške kmetijske zadruge se je hitro lotila dela. Člani so pregledali posamezne prob­leme svoje gospodarske or­ganizacije. Organizacija je že opozorila na nedelavnost organov delavskega uprav­ljanja v ekonomskih eno­tah. Upravni odbor zadruge in njen zadružni svet raz­meroma dobro delata, de­lavska sveta in upravna od­bora v ekonomskih enotah pa ne vidita svojih nalog in se ne vživljata v svoje delo-Čudno je, da ju morata

Te dni potekajo občni zbori gasilskih društev. Pretežni del razprave se suka okrog združevanja društev, o čemer smo svoj-čas obširno pisali. Tako bodo dobila industrijska in gospodarska središča res močne in opremljene gasil­ske enote, gasilski centri, k i bodo z združitvijo nastali, pa se bodo vzdrževali s sredstvi občinskega sklada. Mnoga društva politiko združevanja pravilno razu­mejo in so že ustanovila ne­kaj centrov, k i bodo takoj po občnih zborih delali po novem programu.

Nekaterim društvom pa združevanje n i popolnoma razumljivo. Starejši člani še kar naprej vsiljujejo svojo zastarelo miselnost ln prezirajo razvoj. Cas

drezati k temu sindikalna organizacija in uprava za­druge.

V D L je 18. j a n . 1962 p o r o č a l I. Z o r a n p o d n a s l o v o m » G L A S , K I G A N E B I S M E L I P R E S L I -S A T I « O v s e b i n i r a z p r a v , k i r,o j i h n a č e n j a l i u d e l e ž e n c i m l a ­d i n s k e k o n f e r e n c e v N o v e m m e s t u . V r a z p r a v i S l a v k a P a v ­l i n a se n a v a j a m e d d r u g i m t u ­d i p o z i v : » š o l s k a s k u p n o s t na j n e b o s a m o . ž a n d a r ' z a d i j a k e , a m p a k na j bo l j r a z p r a v l j a o p o h a j k o v a n j u p o k a v a r n a h i n g o s t i l n a h . V s e k a k o r b i b i l e šo l ­s k e , zgo l j a d m i n i s t r a t i v n e k a z ­n i z a r e š e v a n j e t a k i h p r i m e r o v n e u s p e š n e « .

N a p o l l e t n i k o n f e r e n c i d n e 20. j a n . 1962 je p r o f e s o r s k i z b o r g i m n a z i j e v N o v e m m e s t u h o ­te l u g o t o v i t i , k a j j e n a s t v a r i r e s n i c a . K o n f e r e n c e se j e u d e ­leži l t u d i d i s k u t a n t S l a v k o P a v ­l i n i n č lan i d i j a š k e s k u p n o s t i g i m n a z i j e , k i so se ude lež i l i o b ­č inske m l a d i n s k e k o n f e r e n c e . — K l j u b d o l g i r a z p r a v i v s e h č l a ­n o v p r o f e s o r s k e g a z b o r a i n o s t a l i h u d e l e ž e n c e v p o l l e t n e k o n f e r e n c e se č a s o p i s n a t r d i t e v nI m o g l a d o k a z a t i n i t i za p o s a ­m e z e n k o n k r e t e n p r i m e r gim­n a z i j c a n i t i i z a v e č g l m n a z i c j e v v d a l j š e m i n k r a j š e m r a z d o b j u . - D i s k u t a n t S l a v k o P a v l i n j e

zahteva reorganizacijo ga­silstva, zato jc tudi še tako glasna zastarela miselnost ne bo zavrla. —r—

Govedi in prašičev dovolj

5. februarja je b i l na no­vomeškem sejmišču živin­sk i sejem, na katerega so kmetje pripeljali 191 glav goveje živine i n 735 praši-« čcv. Izbire je bilo dovolj, tako da so kupci lahko po preudarku kupovali .

Cene so bile take: prašiči ođ 6 do 12 tednov so stal i 5.000 do 8.000 d in , večji pra­šički (od 3 do 7 mesecev) pa od 8.000 do 18.500 din. Z a vole so živinorejci dobi l i 120.000 do 110.000 d in , za krave 75.000 do 100.000 d in in za mlado živino 80.000 do 115.000 din. - Kupčije za govedo so bile v večini primerov sklenjene v ple-i menske svrhe, razen 20 glav, k i j ih je za zakol od­kupi la kmetijska zadruga v Novem mestu.

t u d i p o j a s n i l , d a nI g o v o r i l t a ­k o , k o t s e v č a s o p i s u navaja , -i s to s t a p o v e d a l a č l a n a d i j a š k e s k u p n o s t i .

T o r e j j e d o p i s n i k I. Z o r a n n e t o č n o p o r o č a l o r a z p r a v i n a o b č i n s k i m l a d i n s k i k o n f e r e n c i . R A V N A T E L J S T V O G I M N A Z I J E

V N O V E M M E S T U

Pojasnilo uredništva N a že l jo g i m n a z i j s k e g a v o d ­

s t va o b j a v l j a m o g o r n j e p o j a ­s n i l o g l e d e o d m e v o v n a c i t i r a n i č l anek z d n e 18. j a n u a r j a 1962. H k r a t i p a m o r a m o i z j a v i t i t u d i s l e d e č e :

n a š d o p i s n i k I. Z o r a n j e 5 k o n f e r e n c e s m i s e l n o t očno p o ­r o č a l ; o t e m g o v o r i t u d i z a p i s ­n i k o p o t e k u o b č i n s k e k o n f e ­r e n c e . V u r e d n i š t v u l i s t a se j e o g l a s i l t u d i p o v a b l j e n i t o v . S l a v k o P a v l i n i n n a m l z j a v i l j d a ne z a n i k a , d a j e g o v o r i l na s p l o š n o g l e d e p o h a j k o v a n j a ^ p r i č e m e r p a n i u p o r a b i l b e s e ­d e » g i m n a z i j c i « , t e m v e č » s r e d ­n j e šo l c i v N o v e m m e s t u « . P o n j e g o v i i z j a v i z a d e v a j o b e s e d e » g i m n a z i j c i « p r e d v s e m o d n o s e m e d d i j a k i i n p r o f e s o r j i .

U R E D N I Š T V O

Pojasnilo novomeške gimnazije

Obtežilni računi trga v rokah inšpektorjev

Lan i sta tržna inšpektorja pr i ObLO opravi la 619 pre­gledov. V trgovskih podjet­j ih in prodajalnah sta bi la 164-krat, pri gostincih 153-krat, p r i obrtnik ih 139-krat, v kmetijskih zadrugah 25-krat, 136-krat na živilskih trgih i n sejmih, enkrat pa sta b i la v industri jskih in komunalnih podjetjih. V 94 primerih sta inšpektorja u -gotovila kaznive prestopke, 17 prestopkov sta priavi la gospodarskemu sodišču, 72 prekrškov pa sodniku za prekrške. 2e p r i pregledu je bilo izrečenih 17 denar­nih kazni, 5 kazniv ih dejanj Pa je bi lo predlaganih za kazenski postopek.

Z A S T A R E L A T R G O V S K A M R E Ž A IN ČUDNI RAČUNI

Splošna trgovska mreža v Novem mestu se je trudi la, d a bi zadovoljila potrošni­ka, je pa vendarle še preveč toga. Potrošnik je b i l v re­du postrežen le v prodajal­

nah »Novoteksa««. V proda­jalnah trgovskih podjetij »Dom« in »Standard«, k i nudijo predvsem živila, je tržna inšpekcija kontrolira­la maloprodajne i n ka lku-latLvne cene. Ugotovila je, da so v Br t l inn prodajali olje od G do 10 d in draže, kot je b i la dejanska cena, da so šli v Brusnicah še dlje in prodali 210 steklenic olja po 11 d in draže ter pri tem »zaslužili« 2310 din.

K Z v Novem mestu je prodajala superfosfat in pr i kilogramu zaslužila 5,50 d i ­narja, v nekaterih prime­r ih pa tudi po 7 dim, s či­mer je kršila zakon o do­voljenih maržah. Tržna i n ­špekcija je presežni znesek 302.320 d in takoj odvzela in predlagala kazenski posto­pek. K Z v Šentjerneju je s i ­cer nabi la manjšo maržo, vendar je njen zaslužek pri prodaji superfosfata za 55 tisoč 500 d in prevelik.

Sadje in zelenjavo so pro­dajale samostojne prodajal­ne i n prodajalne kmetijskih zadrug. P r i »Zadružniku« sta bi la tržna inšpektorja dvakrat. Odstranila sta za 60.575 d in gniflega, nagnite-ga i n nesortiranega sadja in za prodajo neprimerne zele­njave. Sadja je bi lo v pro­dajalnah K Z sicer dovolj, nd pa bi lo sortirano. Pone­kod tudi n i bi la poskrbljena embalaža, zato so ga kmetje vozi l i domov. Zelo dobro sta odkup kakovostnega in sortiranega sadja pripravi l i zadrugi v Dol. Toplicah in Skocjanu, k i sta že pred od­kupom razglasili, kakšno sadje naj kmetovalci pripe­ljejo.

V N o v e m m e s t u s t a i n š p e k ­t o r j a p r e g l e d a l a i z l o ž b e p r o d a ­j a l n i n 10 -kra t k a z n o v a l a p o s l o ­v o d j e , k e r r a z s t a v l j e n i p r e d m e ­t i n i s o i m e l i l i s t k o v s p r e d p i ­s a n i m i c e n a m i . V d e v e t i h p r o ­d a j a l n a h s o p r o d a j a l i b l a g o b r e z p r e d p i s a n i h e t i k e t (z d a ­t u m o m p r o i z v o d n j e , s p o d a t k i

o s e s t a v i n a h ž iv i l a itd. ) , k a r t u d i n i d o v o l j e n o .

N I 1118 N E P E R U T N I N E N a ž i v i l s k e m t r g u v N o v e m

m e s t u i m a » Z a d r u ž n i k « s v o j o p r o d a j a l n o . N a t e m m e s t u p r o ­da j a j o p r i d e l k e t u d i v r t i čka r j i , k i v g l a v n e m p r o d a j a j o vise d o d e v e t e u r e d o p o l d n e , k o » Z a ­d r u ž n i k « f e l e p o š l j e t ja s v o j e b l a g o . N a s p l o š n o p a Je š i b k a p r e s k r b a s p e r u t n i n o i n z r i ­b a m i , s a j s e te r e č i l e r e d k o p o j a v i j o r.a t r g u , če p a s o , s o d r a ž j e k o t m e s o , k i ga p r o d a ­j a j o v m e s n i c a h . I n š p e k c i j a j e o d s l o v i l a z ž i v i l s k e g a t r g a p r o ­d a j a l c e l e p i l a z a n o g a v i c e , m i l a z a č i š čen j e v s e h v r s t m a d e ž e v i n d r u g i h d r o b n i h p r e d m e t o v , k e r n i s o i m e l i d o v o l j e n j a z a p r o d a j o .

T a k r a t k i p r e g l e d d o m a č e g a t r g a v e l i k o p o v e . R e s je , d a j e b i l a i n š p e k c i j a s k o r a j v e d n o n a m e s t u i n o p o z a r j a l a n a n e p r a ­v i l n o s t i , t o d a s t e m se š e n e b o d o o d p r a v i l i č u d n i o d n o s i d o p o t r o š n i k a . T r g o v s k a m r e ž a Je z a s t a r e l a , b r e z m o d e r n i h l o k a ­l o v ir.- s a m o p o s t r e ž n i h t r g o v i n . P r a v s t e m p a se p r e i z k u š a s p o s o b n o s t i n i z n a j d l j i v o s t p r e -s k r b o v a l c e v , d a b i p o t r o š n i k a z a d o v o l j i l i v s a j v o k v i r u m o ž ­n o s t i . N e d v o m n o b o z r e o r g a ­n i z a c i j o t r g o v i n o d p r a v l j e n a m a r s i k a t e r a p o m a n j k l j i v o s t , m e d k a t e r i m i j e n e p r v i l e n o d ­n o s d o p o t r o š n i k a n a p r v e m m e s t u .

• U T A J E N I R A Č U N I N e k i go s t i l n i č a r j e v m a j u l a ­

n i p r o d a l 700 1 v i n a . P r o d a j e nI vkn j i ž i l . P r o m e t Je z a m e g l i l s t e m , d a j e n a b a v i l 300 1 v i n a n a » š v e r c « , k i ga j e v s k l a d i š č i l i n p o v e č a l z a l o go , n e d a b i p l a ­č a l t r o ša r ino . V s e g a u t a j e n e g a v i n a j e k o n t r o l a p r i t a k i h g o ­

s t i ln ičar j ih o d k r i l a 9370 1 v v r e d n o s t i 2.434.500 d i n . R a z e n t ega j e p r i * l o n a d a n Se 7783 1 p i v a , 1611 1 a l k o h o l n i h i n 1028 1 n e a l k o h o l n i h p i j a č , k a r z n e s e o k r o g 5,2 m i l i j o n a d i n a r j e v n e -k n j i ž e n e g a p r o m e t a . O b č i n s k a t r žna i n s p e k c i j a j e p r e d l a g a l a z a k a z j i o v a n j e 13 g o s t i n c e v -k r š i t e l j ev p r e d p i s o v .

C r r U v inotoč i l a n i n i s o b i l i r e d k o s t . S o d n i k u z a p r e k r š k e j e i n š p e k c i j a j a v i l a 3 več j i h p r e k r š k o v h k r a t i p a p r e p r e č i l a p r o d a j o a l k o h o l n i h p i j a č n a ž i ­v i l s k e m t r g u v N o v e m m e s t u . K o n t r o l i r a l a j e t u d i k a k o v o s t , m o č i n i z v o r v i n a t e r n a š l a le n e k a j m e š a n i c .

• K O S T I N A M E S T O M E S A L a n i m a r c a s ta i n š p e k t o r j a

O b L O p r e g l e d a l a p o s l o v a n j e i n p r e d a j o m e s a in m e s n i h i z d e l ­k o v v v e č m e s n i c a h . V t r e h p r o d a j a l n a h s o p r o d a j a l i k o s t i p o z n a t n o v i š j i h c e n a h , k o t j e b i l o d o l o č e n o , i n t a k o o š k o d o ­v a l i p o t r o š n i k a . I n s p e k c i j a j e i z d a l a o d l o č b o , p o k a t e r i j e p r o d a j a k o s t i d o v o l j e n a l e r.a ž i v i l s k e m t r g u , s č i m e r se j e s t r i n j a l a t u d i u p r a v a » M e s a ­r i j e « .

C CRNI RAČUNI S U S M A R -J E V IN P R I M A N J K L J A J I

Pristojnost inšpekcijskih organov je večstranska. K o je bilo pregledano stanje v obrtništvu, se jo ped se­števkom ugotovitev pokazal rezultat: porast šušmarjev! Dejansko je bi lo na področ­ju občine lan i 16 novih šuš­marjev. T i so marUivo spre­jemali delo, služili, ne da bi plačevali davščino. Inšpek­

cija j ih je našla in jav i la davčni upravi, za kazen pa je predlagala 32 šušmarjev.

Hkrat i je bilo narejenih več zapisnikov o pr imanj­kljajih v trgovskih podjet­j ih in nj ihovih prodajalnah. Kazenski postopek, k i bo uveden proti kršilcem, naj bo opemin vsem, k i zlorab­ljajo položaj in na ta ali oni načiin oškodujejo potroš­nika.

IN ZAKLJUČEK . . . Namesto inšpektorjev naj

ob vsem tem spregovori po­trošnik, ki ga trg ne more prezreti. • Skrajni čas je, da nekaj

storimo za izboljšanje preskrbe z zdravimi ži­

v i l i ! • Kmctijsko-gozdarski pre­

delovalni kombinat naj potrošnikom Novega me­sta zagotovi nakup pe­rutnine!

8 Gospodinje in vse občane bo razveselilo, če bodo lahko kupi l i morske ri­be!

• Vsako leto naj pregleda­jo gostišča in prodajalne, predvsem pa poslovanje!

• Odkup sadja bo uspel, če bodo prodajalce o zah­tevah pni odkupu prej poučili.

Deset najboljših

MOPED: v Jesenice na Dolenjskem, 2 lranzistorska sprejemnika: na Vinico pri Črnomlju in na Mirno!

Akcija: »ŠE 2500 NOVIH NAROČNIKOV ZA DOLENJ­SKI LIST!«, k i smo jo začeli lani 25. novembra, je bila 31. januarja 1962 zaključena. Do postavljenega cilja sicer to­krat nismo pritekli, ker nam je . tik pod vrhom »zmanjka­lo sape«, uspeh pa je po za­slugi večine požrtvovalnih pismonoš vendarle zelo lep: pridobili smo 2352 novih na­ročnikov in krepko dvignili naklado domačega tednika. Najlepše uspehe pri tem so dosegli .sledeči tovariši in to-varišice:

Jože škrlec, Jesenice na Dolenjskem: 307 naročnikov,

Adolf Radmelič, Vinica: 258 naročnikov;

Anton Škrajnar, Mirna: 145 naročnikov;

t • Anton Gorenfc, Mirna peč:

93 naročnikov; Nace Borasv Vidcm-Krško:

74 naročnikov; Franc Glogovšek, Brežice:

71 naročnikov; Anica Roštohar, Leskovcc:

63 naročnikov;

Prva telefonska centrala

Prva telefonska centrala na svetu je bila odprta 27. januarja 1878 v Nevv Have-nu (ZDA). To je bilo dve leti po tem, ko je Bel l pa­tentiral svoj izum — tele­fon. Leta 1884 je bi la že organizirana telefonska služba na l in i j i Boston — New York, 1892 so odprli l inijo Chicago — New York, leta 1914 so dobili v Amer i ­k i prvi podzemski kabel Boston — VVashington, na­slednje leto pa transkonti-nentalno linijo New York — San Francisco. Prekoocean­ska telefonska služba je b i ­la vzpostavljena leta 1927 na l in i j i London — Ne\v York.

Jože Adlcšič, Adlešiči: 61 naročnikov;

Marica Skrbeč, Koprivnica: 59 naročnikov;

Ivan Volčanjšek, Sromlje: 32 naročnikov.

Naštete tovariše smo pova­bil i na razdelitev razpisanih nagrad, k i bo v nedeljo do­poldne v našem uredništvu, o čemer bomo še poročali.

Dejali smo že, da nam je tik pod vrhom »zmanjkalo sape«. Radovedni smo, kako bodo v nedeljo ocenili našo akcijo najboljši pismonoše in upravnice pošt v našem okra­ju. Bliža se M E S E C TISKA v našem okraju in prav go­tovo bo že v kratkem še mno­go priložnosti, da dosežemo in krepko presežemo tokrat postavljeno nalogo! Prav o tem pa se bomo v nedeljo pomenili tudi s tovariši iz naših osnovnih P IT enot.

Kako resno so se zavzeli pismonoše za zbiranje novih naročnikov, potrjuje med drugim tudi to, da še po 31. januarju mnogi vneto poši­ljajo dan za dnem kuverte z naročilnicami novih naročni­kov. Vsem, k i pridobivajo na­ročnike po 31. januarju 1962, bomo seveda tudi vnaprej iz­plačevali običajne nagrade, ki j ih dajemo uslužbencem PTT za to delo. Prav to pa je hkrati tudi pot, da se naša akcija nadaljuje, čeprav to­krat brez posebnega nagrad­nega tekmovanja, k i smo ga razpisali za obdobje od 25. novembra 1961 do 31. januar­ja 1962.

O novih akcijah pa v krat­kem kaj več!

Vsem uslužbencem naših pošt, predvsem pa nadvse požrtvovalnim pismonošem, k i so pridobili toliko novih prijateljev našega lista, izre­kamo prisrčno javno zahva­lo!

UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA

t r n o m v a s i U E V i č GOGOLJ: Kako Sta SP sprla 2

Ivan Iva novic in Ivan TSikijorovič

glavi i j * Prav narahlo žgečkajo po podplatih. Poslušaš, poslu-6- — glava ti kar sama od sebe kinkne. Prijetno! Nepof . P r iJetno! Podobno spanju po kopeli. Ivan Ni-kifor"_^e Pa druge sorte, bolj molčeč, ali kadar zine, varuj :~\n°bena britev te gladkeje ne obrije! Ivan Iva­novih slok. Ivan Nikiforovič je za spoznanje manj­ši, ^ L t d . ' e h t a v širino. Glava Ivana Ivanoviča je podo&* ^ k v i z repkom v tla, glava Ivana Nikiforoviča redKvi'^c-m navzgor. Ivan Ivanovič leži v sami srajci na trf d

u * e Po obedu, proti večeru si obleče kožuh in g ^ i i 0 " 1 3 ~ ali v mestno špecerijo, k i jo oskrbuje z m°ve ^ P°lje prepelice lovit. Ivan Nikiforovič pa se valj s ljubi dan pred hišo. Ce ni prevroče, obrne po tf'miet soncu in se ne gane od doma. Zjutraj, če Pohodi dvorišče, pogleda domačijo, nato pa s e j D i i V r n e v svoj prijetni mir. Prejšnje čase je včasB1,p' na obisk k sosedu, toda Ivan Ivanovič je Stranj ^kovestna duša — v pogovoru nikoli ne bo črhDi'^?' 5 0^ besede, če jo pa sliši, je precej uža­ljen. S J n ° vstane in zagodrnja: »Nehajte, nehajte, Ivan " r°vkS! Bolje, da greste takoj ležat na sonce, kakor l g 0 v°rite take brezbožne besede!«

I V * t t r a V i e ^e n e P ° P i s n o n u d - ć e m u v D O r š č pade muba^j v pobesni, krožnik gre na kosce, kuharica pa tuojr1 Svoje. Ivan Nikiforovič se grozno rad koplje. Kada' a ° grla v vodi, mu morajo v bano postaviti mizi" 0,! * m o va r — ne veste, kako rad pije čaj v ta­kem V a l Ivanovič se brije dvakrat na teden, Ivan Nikitf^ e i * rat . Ivan Ivanovič je radoveden kot vaška klepe? "T b o 8 ne zadeni, da bi začel o čem pripove-d o v a t l i b r k o n c a l ! C e m u t o a U o n o n i v š e 6 , P ° k a ž e

takoj;, Ivana Nikiforoviča pa zlodjevo težko uga­neš, ^ r ^ r e volje al i razkačen. Tudi kadar ga kaka stvar i e ''• ne bo pokazal. Ivan Ivanovič je nekoli-kanj "j. S Q r t e . Ivan Nikiforovič nosi tako široke hlače, da tfj ' bi j ih napihnil, lahko spravil vse dvorišče s ka*' p r i t ' k l inami . Ivan Ivanovič ima velike izrazite oči t* ! 6 b a rve in malce skremžena usta.

In kako pobožen mož je naš Ivan Ivanovič! Vsako ne­deljo obleče svoj obšiti kožuh in se napoti k maši. V cerkvi se najprej na vse strani globoko prikloni, nato se običajno pridruži pevcem in res lepo pripeva s svojim globokim basom. Po končanem bogoslužju ga njegovo dobro srce kar primora, da se ustavi pri vsakem beraču. To je priskuten opravek in Ivan Ivanovič bi se mu sploh izognil, če ne b i bi l po naravi tako mehkosrčen.

»No, bog daj, sirota!« navadno pozdravi, ko stakne najbolj pohabljeno in najbolj razcapano beračico. »Od kod si prišla, uboga ženska?«

»S kmetije sem, ljubi gospod! ze tri dni tešča, ne jedi ne pijače nisem imela v ustih, lastni otroci so me na­podili.«

»Ojej, reva uboga! In kaj te je prignalo sem?« »Lejte, ljubi gospod, vbogajme prosim! Vsaj za ko­

šček kruha bom naprosila, sem si rekla.« »Hm, kruha bi rada, praviš?« običajno vpraša Ivan

Ivanovič. »I kakopak, da bi rada! Saj sem prestradana kot pes.« »Hm!« običajno odgovori Ivan Ivanovič. »Kaj pa meso?

B i ga tudi rada?« »O, vse, kar mi vaša milost podari, vse bom z vese­

ljem vzela!« »Hm! Al i je morebiti meso boljše kakor kruh?« »I, kdor je lačen, res ne bo prebiral! Kar izvolite dati,

bo dobro.« Sedaj beračica običajno stegne roko. »Tak, le pojdi v božjem imenu,« pravi Ivan Ivanovič.

»No, kaj še čakaš? Saj te vendar ne tepem.«

Tako se pogovori še z drugim pa tretjim beračem. Potem se napoti domov ali pa zavije na kozarček žganja k sosedu Ivanu Nikiforoviču ali k sodniku ali k županu. Ivan Ivanovič je namreč neznansko vesel, če ga kdo ob­dari ali pogosti. To mu resnično ugaja.

Enako vrl možak je tudi Ivan Nikiforovič. Njegovo dvorišče meji na domačijo Ivana Ivanoviča. To sta pri­jatelja, kakršnih svet še ni videl! Anton Prokofjevič Pu-popuz, k i še zdaj nosi suknjič cimetne barve in vsako nedeljo obeduje pri sodniku, je imel navado reči, da je Ivana Ivanoviča in Ivana Nikiforoviča na isto vrv navezal sam peklenšček: kamor zavije eden, tja že drugi nese nos za njim.

Ivan Nikiforovič ni bil nikoli poročen. Sicer so brusili jezike, češ da se je b i l njega dni obabil, vendar je to čista laž! Nvana Nikiforoviča dobro poznam, zatorej lahko mirne duše potrdim, da mu zakonski jarem niti na misel ni prišel. Le kje se jemljejo taka grda obrekovanja? Ne­koč so bi l i celo raznesli, da se je Ivan Nikiforovič rodil z repom. A l i ta izmišljotina je tako zlobna pa ostudna in nespodobna, da mi je res ni treba pobijati pred omi­kanimi bralci. Saj sami dobro vedo, da imajo rep zgolj čarovnice, pa še med njimi le nekatere. Sploh pa sodijo čarovnice bolj v ženski kakor moški spol.

Navkljub izredni naklonjenosti pa si ta dva nevsak­danja prijatelja le nista povsem podobna. S primerjavo bomo njuna značaja najbolje spoznali. Ivan Ivanovič ima čudovit dar govora — govori, kakor bi rožice sadil! Ljubi bog, kako zna sukati besede! če ga poslušaš, imaš ob­čutek, veste, kakšen občutek: kakor če ti obirajo uši na

N , amesto reportaže o raz­voju in uspehih kraja sem se odločila za razgovor z l judmi. Obiskal sem A N ­T O N A H O R J A K A , indu­strijskega risarja pri rudni­ku, A V G U S T A G O R J U P A , rudarja, in K A R L A G A N ­T A R J A , rudarskega upo­kojenca. V s i so ali pa so bi l i zaposleni pri rudniku na Senovem in tudi še se­daj stanujejo na Senovem.' Zastavi] sem j im 10 vpra­šanj, na katera so radi od­govoril i :

• K A K O STE Z A D O ­V O L J N I S S V O J I M DE­L O V N I M M E S T O M ?

Horjak: Čeravno sem in­valid, lahko opravljam službo industrijskega risar­ja- S službo sem v glavnem zadovoljen.

Na 10 vprašanj 30 odgonrov Gorjup: S službo nisem

zadovoljen. Čeravno sem visoko kvali f iciran rudar in sem opravil še posebni strelski izpit, delam kot ko­pač!

Gantar: »Delovno mesto-" upokojenca me kar zadovo­ljuje. Vesel sem, ker me rudniške sirene več ne va­bijo na delo v jamo. Naj­lepše je živeti ,brez s k r b i . . .

• Katera družbena de­javnost je po vašem mnenju na Senovem najbolj razvila in kate­ra nazaduje?

Horjak: Vsekakor pred­njači kulturno-prosvetna dejavnost, telesno-vzgojna pa po mojem mnenju naza-

Temu vprašanju je posveti­ti več pozornosti.

Gorjup: Dosežen je b i l ve­l ik gospodarski napredek-

Z OBISKA PRI SEN0VŠKIH RUDARJIH

Tokrat: Krško in Trebeinik! Številko 2200 je dobila naročilnica, k i jo je poslal

tovariš FRANC BOGOVIC, Starovaška 9, p. Videm-Krško;

za novega naročnika ga je pridobil pismonoša Nace Boras iz Vidma-Krškcga.

FRANC GOLOBIC iz TREBELNEGA 6, p. Podbočje pa je 31. januarja poslal naročilnico, k i je dobila številko 2300. Za knjižno nagrado se naj zahvali pismonoši Alojzu Dorniku iz Podbočja. — Knjižni nagradi smo obema novi­ma naročnikoma medtem že odposlali.

duje. Kot navdušenega športnika me to boli.

Gorjup: Delo sindikalne podružnice rudarjev je zelo uspešno. Smatram pa, da je na sestankih premalo raz­prav o življenjskih pogojih zaposlenih. Ne bi pa mogel odgovoriti, katera dejavnost nazaduje.

Gantar: Kulturno-pro­svetna dejavnost, premalo pa je čutiti delo družbenih organizacij.

® Vaše mnenje in pred­logi o gospodarskem raz­voju kraja?

Horjak: Vel ik napredek je b i l dosežen zlasti na po­dročju stanovanjske izgrad­nje. Pogrešam pa obrtnih uslužnostnih delavnic, k i j ih v kraju tako rekoč ni.

Spričo pomanjkanja: zalog premoga v rudniku naj b i čimprej pričeli graditi ce­mentarno a l i kakšno drugo

, ' o t e m s e b * s P t a " tovarna bo n a š a u s o -

d a 1 . S e n o v o s e i e i e P 0

G>! £ ta 1947 , k o s e m r a ^ t k r a j , s o s t a l e o o p r i ^ r a k e , s e d a j s o P a

c e s V f o k i . S m a t r a m , d a ž e p 0 , p o r e g u l a c i j i i e P ° e p o t o k a v e č k o t

n U 3 o uporabite P t o " • J • • •

*'XoVrežiser, n a j -

s - v e ^ C e s e Ve d a , g r e m

n a v P r o s t e g a č a s a

2 4 u r n a d a n .

i r r > a t f : e h a j a m v n a r a v i

R a d " , t a m p o m a g a m

i n ^ k m e t u p r i d e l u .

rc č a s o p i s e n a ' "

• r c b l r a t e ta k a J

^ n i i h n a j b o l j u g a -

3 9 ! S a j r a j e p r e b i v a m l l °S\enjc .a« . R a d 8 a

n a š * k e r p r i n a š a v e l i -i m a ^ i z n a š i h k r a j e v . V i o * ! pa t u d i D e l o m p r e l j a s e n a j b o l j z a -'jT- ' k u l t u r n e r u b r i k e . nim»!

Upokojenec Karel Gantar: »Cene naj bi mirovale!«

37. Tako je minilo poletje in lovec King Ryder je že dobro poznal ta čudni par: mater volčico s šapo brez enega prsta in tisokega, še nerodne­ga mladiča, ki pa je prerastel mater. Toda polet­je in prva jesen so bili za volčiča dobra šola. Stara voljku!ja mu je pokazala vse svoje spret­nosti in ga naučila vseh ukan, potrebnih za življenje. Tudi izogibanje ljudem je spadalo v ta nauk in! tako se je lovec zaman trudil, da bi prišel obema krvoločnima razbojnikoma do žive­ga. Niti s pastjo niti s strupom niti s psi ju ni mogel ujeti ali dobiti pred puško.

38. King Ryđer je bil tisti, ki je položil crknje­no tele kot vabo. To, da je ujel namesto preka­njene volčiče samo dva kojota, mu ni vzelo poguma. Sklenil je položiti še več pasti in jih še bolje zakriti. Pasti ni polagal takoj ob vabi, temveč nekoliko dlje od nje, da bi volčiča pri kroženju okrog pasti mogla priti vanjo. Tudi ni vedno polarni ob pasteh mesa, temveč kakšne krpice, peščico perja in podobno. Za vse to je vedel, da privlači pozornost volkov. Toda stara volčiča se je s svojim mladičem znala izogniti vsem pastem.

38. Nekoč je položil blizu bivolje poti, po kateri so pa hodile tudi ostale živali, mnogo jeklenih pasti. Vedel je, da hodi tam mimo mnogo živali, ki bodo polagoma zabrisale duh po človeku. Ker je bil v bližini tudi volčji »telefon«, je bil pre­pričan, da se tam ustavljajo tudi volkovi. Spretno je postavil štiri pasti, mednje pa vrgel nekaj belega perja.

Mesa je navrgel samo toliko, da bi njegov vonj privabil volkove. King je opravil vse to tako spretno, da bi pasti ne opazilo nobeno človeško oko.

40. Stara volčiča je tudi i^hi £ *'soč- (( krat opazila in se jim znW ie D , ; e g a Je navadila tudi svojega mladica*,, a v < a ko kot ona že znal izogibati zrak B e l ° perje med pastmi pa je oP*}. ~. R

a rJav„ kanja. Za misi j c bilo še P*|* m e S a P a * e

nato poleg perja opazila io* t l a i n * jo ti seveda privabili. Spustila ̂ "hitj š ^ H ž e ' a kljuvati meso. Ko pa je ho^*ol«j a

e a r U6i kos mesa, se jc nenadoma & B a s t in jo zgrabila za nogo.

Anton Horjak je znan pro­svetni delavec v Spod. Posavju

Gorjup: »Lovec« mi je najbolj pri srcu, vse mi v njem ugaja.

Gantar: Dolenjski list mi je najbolj všeč. Redno pa berem Delo in TT in poslu­šam radijska poročila- V časopisih me zlasti zanima­jo domače novice in zuna­nja politika.

O Kdaj ste se v življe­nju počutili najsrečnej­šega in kdaj najbolj ra ­zočaranega? jf

Horjak: Kot zaveden Slo­venec sem se najsrečnejše­ga počutil ob zlomu okupa­torske vojske. Najbolj me je razočarala hitra kapitu­lacija stare Jugoslavije.

Gorjup: Leta 1959, ko sem dobil odločbo o dode­l i tv i novega stanovanja. Težki trenutki pa so bi l i v

Ustavilo se je 31. I. 1962 opoldne pri 2.352 novih

naročnikih! Obljubljeno — izvršeno! Desettedensko tekmo­

vanje uslužbencev PTT enot v okraju se je končalo 31. januarja opoldne: prejšnjim 2195 novim naroč­nikom se je pridružilo še 157 novih prijateljev na­šega tednika, tako da nam do postavljenega cilja manjka »samo« 148 naročnikov... Kako bomo do­bil i še teh 148 (in še veliko več) novih naročnikov, pa bomo pisali v kratkem. Desettedensko tekmova­nje je dalo sledeče uspehe pošt in posameznikov po naših občinah::

BREZICE: 566 novih naročnikov ČRNOMELJ: 404 nove naročnike METLIKA: 53 novih naročnikov

. NOVO MESTO: 419 novih naročnikov SEVNICA: 151 novih naročnikov TREBNJE : 286 novih naročnikov VIDEM-KRŠKO: 360 novih naročnikov Razne pošte v FLRJ : 92 novih naročnikov Iinozemstvo: 21 novih naročnikov

V zadnjem tednu se je najbolj postavila občina BREŽICE s svojimi poštami, med katerimi je ves čas vodila pošta JESENICE NA DOLENJSKEM. Tovariš Jože Skrlec, pismonoša iz Jesenic, je 27. januarja poslal 50 novih naročnikov, 30. januarja pa kar 56 novih naročnikov! S tem smo na našem področju izčrpali vse možnosti glede pridobivanja novih naročnikov«, nam je sporočila pošta z Jesenic, k i je dosegla svojstven rekord: v 10 tednih je pri­dobila za Dolenjski list 307 novih naročnikov!

Vsem pismonošem, k i še naprej pošiljajo naro­čilnice za nove naročnike, sporočamo, da j im bomo tudi v bodoče izplačevali običajne nagrade za novo pridobljene naročnike!

vojnem ujetništvu v Nem­čiji, kjer bi kmalu od l a ­kote umrl .

Gantar: K o so me ob neki rudarski nesreči v Holandi-j i leta 1942 rešili, čeprav sem bi l prepričan, da sem izgubljen. Srce pa se mi je trgalo, ko sem leta 1924 moral i t i v tujino s trebu­hom za kruhom. K o sem se preselili v Francijo, n i ­sem znal nit i besede tega jezika, vendar sem toliko razumel, da sem čutil na vsakem koraku ponižanje.

• K o bi bi l i mladi, bi se še enkrat odločili za isti poklic?

. Horjak: Prav gotovo ne, ker misl im, da je ta poklic premalo cenjen.

Gorjup: Nikakor ne! P la ­če v rudarstvu se mi zdijo premajhne spričo težkih delovnih pogojev.

Gantar: Izbral bi si drug poklic.

• Ka j b i v i svetovali današnji mladini?

Horjak: Več ljubezni do kulturnega dela!

Gorjup: Učiti se in samo učiti!

Gantar: Mladina naj se uči in naj ne pije alkohol­nih pijač!

9 V a m mesečni prejem­k i zadostujejo za preživ­ljanje?

Horjak: Zadostujejo za skromno preživljanje.

Gorjup: Ce b i želel zado­stiti vsem potrebam, k i so vsak dan večje, b i bi la mo­j a plača premajhna.

Gantar: Treba je dobro gospodariti, pa gre.

• Kakšna je vaša naj­večja želja?

Horjak: Da bi tudi na Se­novem nekoč zgradili k u l ­turni dom!

Gorjup: Da bi srečno do­čakal upokojitev!

Gantar: Da bi bi la dru­žina zdrava in da b i v miru živeli. Pa tudi cene naj bi mirovale!

D R A G O K A S T E L I C

Rudar Avgust Gorjup zavije v prostem času najraje na lov

Črne koze še vedno razsajajo Nekaj nedavnih primerov

obolenj za črnimi kozami v Nemčiji In Angliji je znova opozorilo tudi Evropo na to strahotno epidemijo, k i je v preteklosti pobirala ljudi huje kot kuga, dokler nI v zadnjih letih 18. stoletja angleški zdravnik Jenner iznašel proti črnim kozam

Domiselni Šentjernejčani V naših ljudeh je polno

vedrega in domiselnega hu­morja. O tem priča tudi le­pak, k i smo ga za 5. febru­ar, ko so astrologi »napove­dali« konec sveta, bral i v Šentjerneju. Bistroumni in hudomušni Šentjernejčani so namreč napisali na p la ­kat: »Pozor! Opozarjamo, da je konec sveta zaradi vremenskih razmer pre­stavljen na 6. marec« — ko bo pustni dna.*

učinkovitega cepiva. Crne koze (variola vera)

so v preteklih časih morile ljudi huje kakor vojne ali vse druge bolezni skupaj. V 18. stoletju je na Pruskem umrlo na leto za črnimi ko­zami 40.000 ljudi — nad po­lovico vseh umrlih letno, v Franciji so koze pobrale na leto 30.000 ljudi. V Nemči­ji je za časa velike epide­mije leta 1871-1873 zbole­lo 170.000 ljudi, od teh jih je umrlo sto tisoč-. Dasi je s pomočjo ceplje­

nja proti kozam ta bolezen v Evropi iztrebljena, pa se še zmerom lahko zanese, kot je primer v zadnjem času, iz krajev, kjer Ima bolezen svojo »domovino« — Pakistana, Indije, Cen­tralne Afrike. Po podatkih Svetovne zdravstvene orga­nizacije je lani umrlo na svetu za črnimi kozami 10 tisoč Ljudi (največ v Indiji in Pakistanu). V Jugoslaviji je še leta 1920 zbolelo za

črnimi kozami 4150 ljudi, od tega jih je 941 umrlo. Leta 1927 so zboleli trije, umri nobeden. Zadnji bol­nik je bil leta 1930, ki pa je ozdravel.

Sodobna medicina še ne more črnih koz zanesljivo ozdraviti, pač pa ljudi za­nesljivo zaščiti pred to bo­leznijo s cepljenjem, ki je v večini držav, kot tudi pri nas, obvezno že v otroški dobi. Vsak, kdor je bil cep­ljen proti kozam, je naj­manj pet do šest let varen pred okužbo z virusom čr­nih koz. Dokler nI skromni angleški zdravnik Edvard Jenner odkril cepiva proti kozam ln začel leta 1796 cepiti ljudi, je od 100 bol­nikov umrlo 50 do 70, da­nes pa jc smrtnost za to boleznijo v svetovnem me­rilu 15 do 18 odstotkov. -Jenner jeva zasluga je, da je tako hitro ukrotil ta ne­koč najstrahotnejši bič člo­veštva.

Laboratorij za seciranje umrlih je nastal na pobudo taboriščnega zdravnika dr. Mengeleja. Neizčrpna izbira trupel v Auschwitzu nudi medicinski vedi možnosti kot nikjer drugje. To velja za študije o dvojčkih, za opazovanje motenj v razvoju, za raziskovanje rasti pritlikavcev in veli­kanov. Vse mogoče telesne in organske abnormalnosti se dajo raziskati znanstveno — s seciranjem.

Znanstveno raziskovalna dela v Auschvvitzu je organi­ziral dr. Mengele. Ob prihodu transporta koraka esesovec ob vrstah in sprašuje, če so vmes dvojčki ali pritlikavci. Matere upajo navadno, da se bo njihovim dvojčkom godilo bolje kot drugim. Zaradi tega jim rade dovolijo, da gredo z njimi.

Odrasli dvojčki vedo, da so znanstveno zanimivi. Tudi oni se javijo rade volje — prepričani, da jim mora njiho­va posebnost biti koristna. Isto velja za pritlikavce.

Na ta način izbrane postavijo v posebno vrsto. Vsi pridejo na desno. Straža jih spremlja v barako št. 14 v ta­borišču F, v tako imenovano »Protekcijsko barako«. Lepo ravnajo z njimi, hrana je prav dobra, ležišča udobna, celo umivajo se lahko.

Vsak dan vodi stražar zapornike barake 14 k zdravni­škim preiskavam v že omenjeni blok za preiskave v cigan­skem taborišču. Vse mogoče preiskave, ki se jih le izmisliti da, so tam na dnevnem redu: lumbalna punkcija, izmenjava krvi pri dvojčkih, razne krvne preiskave. Nešteto bolečih in napornih poskusov morajo pretrpeti ti ljudje. Res, pravi poskusni kunci.

Dina iz Prage riše primerjalne risbe glave, ušes, nosa, ust, črt na rokah in nogah pri dvojčkih in pritlikavcih. Te risbe so skrbno urejene v kartoteki, v njej so tudi natančni rezultati raznih poskusov in najdb.

S temi poskusi na živih bitjih — »in vivo« je strokovni izraz — pa možnosti za preiskavanje dvojčkov in pritlikav­cev še davno niso izčrpane. Nasprotno, pomankljive so in nudijo le malo novega. Toliko bolj bistven faktor raziskovanj dvojčkov in pritlikavcev pa je izkoriščanje trupel pri seciranju. V tem specialnem primeru so nujno potrebni dvojčki, ki so se razvili iz enega jajčeca in ki istočasno umro. V ta namen jih torej dr. Mengele umori — »za znanstveno raziskovanje«. Umore jih v poskusni baraki taboriščnega oddelka BIII.

Nikdar se v medicinski znanosti ni primerilo kaj podobnega: dvojčki umro istočasno, na istem kraju in trupla so na razpolago za seciranje. Znanost, ali moreš zahtevati še več? Kje se je že primeril tak »slučaj«?

Saj je v življenju navadno tako, da živita dvojčka v raznih krajih, tudi umrjeta ne istočasno — eden z dese­timi leti, drugi morda z osemdesetimi. Praktično ni tedaj nobene možnosti za primerjalno obdukcijo.

V taborišču Auschvvitz pa je to drugače. Tu je več stotin parov dvojčkov. Za dr. Mengeleja je to več sto možnosti za zanimive poskuse in preiskave.

Zaradi tega da dr. Mengele že na rampi izločiti poskus­ne kunec iz vsakega transporta. Zato jih nastavijo v »Pro-tekcijski baraki«, zato jih dobro hranijo. Zato se lahko celo umivajo. Nihče od njih ne sme umreti za katero običajnih taboriščnih bolezni, saj so vendar določeni za to, da umrejo v prav posebej določenem trenutku. Kakšna škoda za znanost ta eventualna naravna smrt zaradi bo­lezni! Tudi če bi takoj umorili še drugega partnerja. Kako naj se v primerjalni obdukciji »študira«, če pa je eden umrl bolan, drugi pa zdrav?

Dvojčki morajo umreti istočasno in zdravi! Kapo mi javi, da čaka pred vrati krematorija esesovec

z »Mrtvaško komando«. Ker ne sme noter, moram iti jaz do vrat, kjer sprejmem od njega spremno pismo: dosjeja dveletnih dvojčkov.

Komanda, ki jo tvorijo ženske, postavi pokrito nosil-nico predme na tla. Odgrncm pokrivalo, pod katerim ležita trupelci. Potem pokličem dva moža »Posebne ko­mande«, ki neseta nosilnico v secirno sobo in položita trupli na secirno mizo.

Preberem dosje. Klinične preiskave in rentgenski po­snetki so strokovno odlični. Umetniško izvedene risbe mi dajejo eksaktno znanstveno sliko vseh značilnosti dvojč­kov. Manjka le še obdukcijski rezultat. To pa je moje »delo«.

Otroka sta umrla istočasno — bila sta umorjena. Tiho ležita drug ob drugem. Njuna smrt in obdukcija prispe­vata k temu, da se reši skrivnost ploditve ras.

Veliki cilj pa se glasi: množitev nordijsko-germanske rase gospodov. In za tem ciljem je treba stremeti z vsemi silami. Vsaka nemška mati naj v prihodnje po možnosti r o d i d v o j č k e !

Blazno nesmiseln načrt! Izdelali so ga fantastični in zaslepljeni teoretiki o rasi v tretjem rajhu.

Da bi se dala izvesti nujno potrebna raziskovanja, se je v ta namen ponudil zdravnik koncentracijskega tabori­šča Auschwitz — skrbno za to nalogo pripravljeni »kri­minalni zdravnik« dr. Mengele.

Med vsemi zločinci taborišča je on najnevarnejši. Pred­vsem zaradi svoje oblasti, ki jo ima. Milijone ljudi pošilja v smrt samo zato, ker so po teoriji o rasah tretjega rajha »škodljivci in podljudje«.

Ta »zdravnik« sedi ure in ure poleg mene med mikro­skopi, retortami in epruvetami ali stoji ob secirni mizi s krvjo politim gumijastim predpasnikom in krvavimi gumijastimi rokavicami. Preiskuje in išče kot obseden. Saj gre za kolikor mogoče naglo razmnožitev plemenite nemške rase.

Kakor hitro je mogoče, je treba dobiti Nemcev, kar največ Nemcev, da bi naglo zasedli z njimi novo pridob­ljeni življenjski prostor. Ljudstva zasedenih dežel, Cehi, Poljaki, Madžari, Holandci so v veliki meri obsojeni na pogin — in njihove dežele naj posedejo Nemci. . .

J

Še boljši kos kruha za krmeljske rudarje V krmeljskem rudniku so

dobro gospodarili; domala vseh 332 članov kolektiva je vložilo vse sile za razvoj podjetja. Uspehi niso iz­ostali. Pred leti je bilo za obnovo in opremo jaška investiranih 116 milijonov dinarjev. Tako so lahko pri­čeli pridobivati kvalitetnejši premog. Tudi lansko poslov­no leto je bilo uspešno. To je vlilo krmeljsklm rudar­jem še več volje in poguma, zato so letos pričeli kopati premog Se z večjo vnemo. Vsaka nova tona nakopanega premoga je rudarjem prina­šala kruh in zadovoljstvo.

Nepričakovano pa je v ja­nuarju nastal zastoj v pro­daji, še do nedavnega je imel rudnik zajamčeno prodajo svojega premoga. Glavna odjemalca sta bili trboveljska in brestaniška elektrarna, saj sta v zadnjih štirih letih odkupili kar 61 odstotkov celotne proizvod­nje. Spričo spremenjenih cen premoga na tržišču pa je krmeljski rudnik doživel usodni udarec. Nekateri rud­niki v republiki in izven nje prodajajo namreč drobljenec po 1100 do 1800 dinarjev tono, krmeljski rudnik pa zaradi posebnih pogojev ni

nje v trenutkih najtežje od­ločitve. Razumljivo, da so besede številnih diskutantov zvenele nekoliko boleče. Pa vendar so ljudje predlagali marsikaj koristnega, kar bo nedvomno znatno prispe­valo k najpravičnejši rešitvi problema. Soglašali so, da je treba zlasti za starejše ru­darje, ki so dolga leta de­lali v rudniku v dokaj tež­kih delovnih pogojih, po­skrbeti, da ob upokojitvi zaradi prekvalifikacij ne bo­do prikrajšani. Rešiti je tudi problem zaposlitve ženske delovne sile in organizirati tečaj za prekvalifikacijo zla­sti mlajših rudarjev. Na se­stanku kolektiva je bila iz­rečena tudi pripomba, zakaj so bili vloženi težki mili­joni za obnovo in opremo jaška, namesto da bi s tem denarjem zgradili kako to-

Za danes bo dovolj . . .

mogel prodajati drobljcnca izpod 2800 dinarjev. Nekda­nji kupci so odpovedali po­godbe in se usmerili na ce­nejši nakup. Močan zastoj prodaje pa je nastal tudi v široki potrošnji, ker daje premog preveč pepela. Letna proizvodnja v krmeljskem rudniku je znašala doslej 80 tisoč ton. V letu 1962 pa bi ostalo neprodanih 47 tisoč ton premoga. Le z velikim trudom prodajnega oddelka pri rudniku in s posredova­njem okrajnega ljudskega odbora je bila za letošnje leto sklenjena pogodba za prodajo 33.290 ton premoga. Samo brestaniška elektrar­na ga je odkupila 25 tisoč ton. Nič pa ne kaže, da bi se stanje Izboljšalo.

Nepredvideno kritično sta­nje v rudniku je narekovalo hiter gospodarski poseg. Od­ločili so se za več kot polo­vico zmanjšati proizvodnjo, velik del zaposlenih pa usmeriti v druge poklice. V ta namen pa je 4. februarja v Krinclju sestanek celega kolektiva. Zaposleni so se na sestanku pošteno in od­krito pogovorili. Kot so ru­darji že do sedaj znali re­šiti marsikateri problem, so tudi v nedeljo pokazali voljo in razumevanje z k sodelova-

varno. Zanimiva je bila tudi pripomba nekega starejšega delovnega invalida, ki je de­jal, da pozdravlja sklep o prekvalifikaciji mlajših ru­darjev, saj bodo boljši kos kruha laže zaslužili drugod. Takoj za tem je diskutanta nekdo dopolnil, da je bo­dočnost krmeljskega rudarja zajamčena. Pametna, enotna in koristna razprava odpira nove možnosti za gospodar­ski razvoj kraja.

Tudi gostje iz republiške­ga sindikalnega sveta, okraj­nih in občinskih političnih vodstev so na sestanku izja­vili, da bo za krmeljske ru­darje poskrbela družba. Vsakdo bo do nove zaposli­tve prejemal redne mesečne dohodke v višini povpreč­nega zaslužka zadnjih treh mesecev. Konfekcija »Li; sca« iz Sevnice bo ustanovila

Koristni napotki za pestrejše delo

24- januarja je b i l za čla­ne plenuma občinskega od­bora S Z D L enodnevni se­minar, katerega glavna te­ma je bi lo vprašanje nove ustave in statuta komune. Ke r je člane snov seminar­ja zanimala, so sklenil i , da­jo bodo posredovali vsemu članstvu. V drugem delu predavanja so govorili o de­lu občinskega odbora S Z D L v luči nove ustave in II, plenuma glavnega odbora SZDL . Poudari l i so pred­vsem odgovornost njegove­ga dela in potrebo po bolj­ši kadrovski pol it iki . Treba pa je razbremeniti tiste čla­ne, k i imajo hkrati več funkcij.

Pereče je vprašanje šol­stva v občini, zlasti, kar za­deva kadre in vzdrževanja. Potrebna je analiza, k i jo bodo obravnavali na seji plenuma.

V razpravo je posegel tu­di predsednik okrajnega od­bora S Z D L Viktor Zupan­čič, k i se je udeležil popol­danskega dela seminarja.

Ce b i se podobnih semi­narjev udeleževali vsi člani plenuma, bi bi la razprava

nedvomno bolj plodna. Da se člani na splošno premalo zanimajo za skupne proble­me, so pokazali tudi na­slednji dan, ko se je semi­narja za predsednike k ra ­jevnih odborov S Z D L ude­ležilo le 6 l judi . Tokrat so razpravljali o premajhnem sodelovanju med krajevni­mi odbori Socialistične zve­ze, o pomanjkanju dobrih kadrov in podobnem, za­vzeli pa so se tudi za to, da bi krajevni odbori dobil i svoje prostore, kjer bi uved­l i dežurstvo. Delo s člani bi bilo nedvomno boljše, če bi uvedli sekcije, klube in poiskali ostale oblike iz­obraževanja, -an

v Krmelju svoj obrat, kjer se bo zaposlilo najmanj 50 žena. S kovinarsko zadrugo iz Vidma-Krškega je dosežen sporazum o kooperaciji z obstoječo rudniško kovinsko delavnico. Najmanj 30 ru­darjev se bo zaradi tega lah­ko prekvalificiralo v varilce. Prav tako bo v Krmelju or­ganiziran poseben tečaj za pridobitev kvalifikacij. Kar 100 rudarjev se lahko pre­usmeri na proizvodnjo kre­menčevega • peska v sklopu podjetja »Kremen«. Tudi Kopitarna iz Sevnice lahko takoj zaposli 20 rudarjev, hkrati pa jim bo omogočila tudi pridobitev kvalifikacije. Manjše število rudarjev naj bi zaenkrat še nadalje ostalo zaposleno v rudniku, 20 ru­darjev pa je že vložilo proš­nje za upokojitev.

Kolektiv je poveril pet­članski komisiji naj pri­pravi predloge za najboljšo rešitev zaposlitve rudarjev. Predloge bodo dokončno ob­ravnavali na prihodnjem se­stanku kolektiva.

Krmeljskim rudarjem je družba poskrbela nove. za­poslitve, kjer bodo s svojim delom pripomogli k razvoju industrije v krmeljski do­lini. DRAGO KASTELIC

SEVNIŠKI VESTN IK

AMD: odslej več povezave z društvi in organizacijami!

V p e t e k j e b i l a s e j a u p r a v ­n e g a o d b o r a A M D v S e v n i c i , r a z š i r j e n a z u d e l e ž b o č l a n o v v s e h k o m i s i j . O d b o r j e r a z p r a v ­l j a l p r e d v s e m , o p r i p r a v a h z a o b č n i z b o r , k i b o v n e d e l j o , 11. f e b r u a r j a , v p o s e b n i d v o r a n i k o l o d v o r s k e r e s t a v r a c i j e .

P r o g r a m s e v n l š k e g a A M D z a l a n s k o l e to j e v c e l o t i u r e s n i ­čen'. V s i o d b o r n i k i p a s o p o v e ­d a l i , d a j e b i l o v e n d a r l e v e ­l i k o p r e m a l o p o v e z a v e z d r u ­g i m i d r u š t v i i n o r g a n i z a c i j a m i . Č e p r a v j e A M D d o s e g l o l e p e u s p e h e , j e b i l o p r e v e č z a p r t o v l a s t n i k r o g . Z a l d e l a t a k o t u ­d i v e č i n a d r u š t e v i n o r g a n i z a ­c i j , k i v i d i j o v e d n o s a m o s v o j e p r o b l e m e , n a v a d n o p a i s t i o d ­b o r n i k i d e l a j o v r a z n i h d r u ­š tv ih . U p r a v n i o d b o r A M D m e ­n i , d a b i z a t a k o p o v e z a v o m o ­r a l s k r b e t i o b č i n s k i o d b o r S Z D L , k i na j b i v s k l a j e v a l d e ­l o v n e p r o g r a m e . T o p a b o v e r ­j e t n o š e p r e j n a l o g a k r a j e v n e o r g a n i z a c i j e S Z D L v S e v n i c i . K r a j e v n a o r g a n i z a c i j a n a j b i i z v e d l a p r e d v s e m t e m e l j i t o a n a ­l i z o o d e l u s v o j i h č l a n o v v d r u ­

š tv ih i n o r g a n i z a c i j a h , v s e n j i ­h o v e n a p o r e p a n a j v s k l a d i i n p o v e z u j e .

O d b o r j e s k l e n i l , d a bo n a d a ­l j e v a l teča je z a v o z n i k e - a m a t e r -j e . P r i j a v l j e n c e v J c v e d n o v eč . P r e c e j s o r a z p r a v l j a l i o n o v e m s i s t e m u o p r a v l j a n j a i z p i t o v z a m o p e d i s t e . T u d i m o p e d i s t i n a j o d g o v a r j a j o z a v a r n o s t p r o m e ­ta r.a c e s t a h k o t v s i d r u g i v o z ­n i k i . — V s e h v a l e j e v r e d n o d e ­l o p o d m l a d k a A M D , k i j e l a n i n a p o v e d a l t e k m o v a n j e v s e m A M D v S l o v e n i j i , zda j p a n e ­s t r p n o p r i č a k u j e u s p e h o v t ega t e k m o v a n j a . S e v n i s k o d r u š t v o J e v l o ž i l o p r e c e j t r u d a , d a j e p o m a g a l o uč i t e l j em o s n o v n i h šo l , d a l a h k o u č i j o m l a d i n o o v a r n o s t i v p r o m e t u . A M D v S e v n i c i z a r e s d e l a , z a t o p a z a ­s luž i t u d i v e č r a z u m e v a n j a z a s v o j e p r o b l e m e ; d o s l e j g a ž a l v e č k r a t n i b i l o . Z a t o u p r a v i č e ­n o p r i č a k u j e d o b r o u d e l e ž b o n a n e d e l j s k e m o b č n o m z b o r u , z a še u s p e š n e j š e d e l o v b o d o č e p a t u d i v e č j o p o m o č d r u ž b e .

Vse še čaka, čaka, čaka. Kaj je s sklepi občinske konference za družbeno aktivnost žena?

Pred dvema mesecema so žene na občinski konferenci razpravljale o otroškem varstvu in vzgoji; sprejele so precej koristnih sklepov, ki niso neuresničljivl. Ali pa se je tudi že kaj naredi-

Ktub OZN v Sevnici 2. f e b r u a r j a j e m l a d i n s k i a k ­

t iv Ve l e ž i t a r j a v S e v n i c i I m e l u s t a n o v n i s e s t a n e k k l u b a O Z N .

P r i s o t n i s o b i l i p r e d s t a v n i k i o b č i n s k e g a k o m i t e j a L M S S e v ­n i c a , p r e d s t a v n i k k l u b a O Z N i z D o b o v e , m l a d i n c i a k t i v a V e l e ž i t a r t e r d r u g i m l a d i n c i Iz S e v n i c e .

P r e d s t a v n i c a o b č i n s k e g a k o ­m i t e j a L M S tov . D r a g i c a V o l -č a n š e k j e p o z d r a v i l a u s t a n o v n i s e s t a n e k t e r z a ž e l e l a m n o g o u s p e h a v b o d o č e m d e l u . V o d j a k r a t e k g o v o r , v k a t e r e m Je p r i ­

k a z a l p o m e m b n o s t te d e j a v n o ­s t i i n i z r a z i l že l jo , d a b i š e o s t a l i a k t i v i p o v z e l i t a k š n o pot .

Seminar za mladino O b č i n s k i k o m i t e L M S v S e v ­

n i c i b o o r g a n i z i r a l 8. f e b r u a r j a n a R a d n i p r i S e v n i c i s e m i n a r z a i d e o l o š k o d e j a v n o s t m e d m l a d i n o . S e m i n a r j a se b o u d e ­lež i lo o k o l i 40 m l a d i n c e v i z v s e h a k t i v o v L M S o b č i n e S e v n i c a . P o t e k a l bo v o b l i k i r a z g o v o r a i n I z m e n j a v e m i š l j e n j .

L o j z e J a n č i č

Volivci so sklenili Skoraj v vseh volilnih oko­

liših Sevnice so bili pred kratkim dobro obiskani zbo­ri volivcev. Razpravljali so predvsem o asfaltiranju ceste pri Sevnici. Ker občina za to nima dovolj denarja, bodo uvedli krajevni samoprispe­vek, ki bo znašal 2 odstotka od neto izplačanih osebnih dohodkov delavcev in usluž­bencev. Svoj prispevek bodo dali tudi obrtniki, kmetovalci ter hišni lastniki. Računajo, da bodo zbrali nekaj nad 7 milijonov dinarjev in s tem krili razliko med dejanskimi potrebami in prispevkom, ki ga bodo dale gospodarske or­ganizacije, ObLO in OLO. Hkrati z asfaltiranjem ceste bi bilo treba urediti tudi ka­nalizacijo in telefonsko na­peljavo ter asfaltirati pri-

Letos: gasilski stolp Predzadnjo nedeljo so

zborovali loški gasilci. K r i ­tično so ocenili preteklo le­to i n ugotovili, da je opera­tivno delo enote nekolikanj zastalo. Tud i s pionirj i , k i so b i l i prej med najboljšimi v občini, so lan i malo dela­l i . K r i t i ka je b i l a na račun občinske gasilske zveze, od katere so pričakoval} gmot­no pomoč, pa je n i bilo. — Letos bodo pr i gasilskem domu v Lok i zgradili stolp, na občinski hiši pa bodo postavili sireno. Sk.

ključke k cesti, da ne bo ta­koj polna prahu in blata.

Volivci so predlagali tudi, da bi v Sevnici zgradili nov zdravstveni dom, specializi­rali trgovino in izboljšali de­la potrošniških svetov. Za­htevali so, da bi na prihod­njem zboru dobili odgovore na svoja vprašanja.

Po aktivnosti državljanov na zborih volivcev je videti, da se tudi v Sevnici plodno uveljavljajo dragoceni napot­ki drugega plenuma SZDL Slovenije in tretjega plenuma

CK ZKJ, sodelovanje voliv­cev pa bo potrebno še dosti­krat, saj nas čaka še nič ko­liko nalog.

V kratkem bo treba uredi­ti tudi otroško igrišče. O tem so razpravljale žene na kon­ferencah pa tudi krajevni od­bor SZDL, uspehov pa ven­darle še ni. Treba je poma­gati s prostovoljnim delom, za naprave na igriščih pa bo­do sredstva prispevala pod­jetja. Prav bi bilo, da'bi delo zaživelo še pred pomladjo.

Franc Molan

lo? TVD Partizan, ki upravlja kino, je bilo za­dolženo, da prouči in uvede ob nedeljah dopoldanske mailneje za mladino. Prav to naj bi naredil tudi kino v Krmelju- Sklepe sta upravna odbora v Sevnici in Krmelju dobila, zdaj pa najbrž ležijo' v manah ln čakajo, čakajo... Mladina pa jc tu in prav tako čaka!

O sklepu za zgraditev igrišča pri blokih jc raz­pravljal krajevni odbor SZDL v Sevnici, vendar ni še nobenih rezultatov. Mar gre res za nepremostljive težave? Odgovorni organ na ObLO mora izdati odloč­bo o lokaciji, mladina jc pripravljena pomagati, go­spodarske organizacije pa bi Izdelale nekaj naprav za igrišče. Zaposleni očetje bi to prav radi naredili, saj gre za razvedrilo in vzgojo njihovih otrok! Pa tuđi to čaka ln čaka...

Tako usodo doživlja tudi

sklep o ustanovitvi mlečne restavracije- Za vse drugo je volja in sredstva! Urejen je bij gostinski lokal v Šmarju, kolodvorska • re­stavracija si je uredila za­res lepo kavarno, vse pa kaže, da tudi mlečna re­stavracija lahko še po­čaka...

Vprašamo se: kdo je od­govoren za uresničitev teh in drugih sklepov? O vsem znamo razpravljati in vse rešiti, na otroško varstvo ln vzgojo pa vedno pozablja­mo. Vsi odgovorni organi imajo v rokah sklepe, zdaj pa naj se oglasijo tudi vsi tisti občani, ki jih ti proble­mi žulijo, in naj sodelujejo pri uresničevanju nalog, ki so jih na konferenci za družbeno aktivnost žena sprejeli vsi odgovorni pred­stavniki v občini. Samo predsedstvo SZDL v občini teh problemov ne more uresničiti, če ne bo naletelo na razumevanje vseh ob­činskih člntteljev!

Iz Tržišča se oglašamo

Partizanove težave in načrti T V D P a r t i z a n v S e v n i c i j e

p r e j š n j i t e d e n n a s k u p n i s e j i v o d n i š k e g a z b o r a i n u p r a v n e g a o d b o r a t e m e l j i t o r a z p r a v l j a l o t e l e s n i v z g o j i v d r u š t v u . G o v o r a j e b i l o o o d p r a v i r a z n i h p o ­m a n j k l j i v o s t i , k i se b o d o d a l e z d o b r o v o l j o l n s k u p n i m p r i ­z a d e v a n j e m l a h k o o d p r a v i U . V e l i k e n e v š e č n o s t i s o t u d i m o t ­n j e v r e d n i v a d b i z a r a d i d r u ­g i h z u n a n j i h p r i r e d i t e v . C l m r e d n a v a d b a n e k a j k r a t i z o s t a ­ne , o b i s k p a d e . N a j v e č j i p r o ­b l e m j e p o m a n j k a n j e d o b r i h v o d n i k o v . T a k o v r s t a m l a j š i h p i o n i r j e v s p l o h n e m o r e z a ­živeti , k e r n i v o d n i k a ; v r s t a s t a r e j š i h p i o n i r j e v p a t a k o m o č n a , d a b i Jo b i l o t r e b a d e ­l i t i , a n I p o m o č n i k a v o d n i k u . T u d i d r u g i o d d e l e k c i c i b a n o v b i v e l j a l o u v e s t i . D r u š t v o b o t u d i š e n a d a l j e p o s k u š a l o p o ­s l a t i č i m v e č s p o s o b n i h č l a n o v l n č l an i c v v o d n i š k e teča je , č e n e b o š lo d r u g a č e , s p o m o č ­j o o b č . z v e z e a l i r e p u b l i š k i h o r g a n o v , k e r p o d j e t j a n e r a d a o d o b r e s v o j i m n a m e š č e n c e m d o p u s t z a teča je . N a s v e t o v a n o

j e b i l o , n a j b i s e v o d n i š k i z b o r v e č k r a t — n . p r . m e s e č n o e n ­k r a t - s e s t a l n a s k u p n o p r e d e ­l a v o va j i n o b r a v n a v o t e l e s r . o -v z g o j n l h p r i j e m o v .

C l m b o v r e m e u g o d n e j š e , b o ­d o d o v r š i l i š p o r t n o l g r i i č e , d a b o še v e č m o ž n o s t i z a š p o r t n e Ig re , l a h k o a t l e t i k o i n špo r t n a s p l o h . K o b o top l e j e , b o d o p r e u r e d i l i z g o r n j e p r o s t o r e v d o m u i n o p r e m i l i k l u b s k e p r o ­s t o r e t e r p o s t a v i l i t e l e v i z o r . D r u š t v e n a u p r a v a , k i Je v m i ­n u l i h d v e h l e t i h i z v e d l a p l a n i ­r a n e v e l i k e i n v e s t i c i j e , b o I m e l a p o s l e j v e č s r e d s t e v n a r a z p o l a g o • z a t e l o v a d n e i n š p o r t n e r e k v i z i t e , t e l o v a d n e n a ­s t o p e i n š p o r t n a t e k m o v a n j a .

K o n č n o j e b i l o s k l e n j e n o , d a b o o b č n i z b o r d r u š t v a v s o b o ­to , 17. t. m . , o b 19. u r i . B . M .

Sinu, bratu a l i fantu v vrstah JLA naročite

Dolenjski l ist - prijetno ga boste presenetil i !

B o r c i N O V so 4. f e b r u a r j a v T r ž i š č u n a o b č n e m z b o r u d a l i o b r a č u n s vo j e ga d e l a . V k r a t k i ža ln i k o m e m o r a c i j i s o n a j p r e j

Za izboljšan likovni pouk

V soboto je b i l v Sevnici tečaj za učitelje likovnega pouka v osnovnih šolah. Anal i za centra za pedago­ško službo je namreč poka­zala, da je v tej vzgoji pre­cej pomanjkljivosti. Prof. Miroslav Kugler, k i je vo­di l tečaj, je posredoval uči­teljem nove metode za iz­boljšanje likovnega pouka. Tečaja so so udeležili sko­raj vsi učitelji, k i so s tem koristno izrabil i počitnice za strokovno usposabljanje. Kaže, da je pedagoški cen­ter začel uresničevati svo­je delo. Tud i pouk drugih predmetov b i verjetno ter­ja l znanstveno obravnavo, saj b i na podlagi takih ugo­tovitev lahko izboljšali po­uk s prirejanjem ustreznih tečajev. Prav b i bilo, da b i učitelji preko svojega s in­dikata sami da l i pobude za tako izpopolnjevanje.

počast i l i s p o m i n p a d l i h . Iz p o ­roč i l j e b i l o r a z v i d n o , d a j e o r ­g a n i z a c i j a v e l i k o s t o r i l a p r i p r i z n a v a n j u d e l o v n e d o b e b i v ­š i m b o r c e m , h k r a t i p a v s e l a n ­s k o l e t o d o s t o j n o s k r b e l a z a s p o m e n i k e p a d l i m . N a o b č n e m z b o r u so s e p o g o v o r i l i t u d i o t e m , d a b o o r g a n i z a c i j a l e to s r a z v i l a svo j p r a p o r , i n še Iste­g a d n e n a b r a l i l e p o v so to , o k o ­l i 15 t isoč d i n p r i s p e v k o v . G r a ­d i t e v k u l t u r n e g a d o m a , k i j e v T r ž i š č u m o č n o p o t r e b e n , j e r e ­s n a n a l o g a , k i s e j e b o d o m o ­r a l e l o t i t i v s e o r g a n i z a c i j e i n v s i p r e b i v a l c i . V n o v e m d o m u b o d o u r e d i l i t u d i p r e p o t r e b n a s t a n o v a n j a z a uč i te l je , k i p o ­u č u j e j o n a t rž ižk i o s e m l e t k i .

Z a p o t r e s n o p o d r o č j e v M a ­k a r s k i t u d i v T r ž i š č u p r i d n o z b i r a m o p r i s p e v k e . P r i z a d e v n i o t r o c i s o p o d v o d s t v o m p r o s v e t ­n i h d e l a v c e v z b r a l i že v e č leot 12 t isoč d i n a r j e v p r i s p e v k o v , z a t o g r e o b o j i m , p a t u d i d a r o ­v a l c e m , v s e p r i z n a n j e . L . M .

Strojno-iraktorski tečaj

Da bi izkoristila zimski čas, je kmetijska zadruga v Sev­nici organizirala strojno-trak-torski tečaj. Razen strokov­nih predmetov bi tečajnikom lahko posredovali tudi nekaj politične vzgoje, ki se na ta­kih tečajih zanemarja. De* lavska univerza je pripravlje­na nuditi pomoč,

Nikar brez telovadnice! Šolski odbor v Trebnjem: tretja izmena pouka ne bi bila mogoča, saj bi

otroci prišli v šolo šele ob štirih popoldan!

Šolski odbor osnovne šole v Trebnjem je na zadnji seji re­ševal mnoge probleme.

V živahni diskusiji je raz­pravljal o najbolj perečem vprašanju, to je o šolskih Prostorih, šolski pouk imamo

bi imela tretja izmena pouk lahko šele po šestnajsti ur i ! To bi bilo zelo neugodno za učence, ker bi se. pouk kon­čal v poznih urah, tako da bi morali otroci iz oddaljenih krajev hoditi po temi domov,

saj so nekateri oddaljeni tu­di po pet in več kilometrov.

Problem so tudi učne mo­či. Na šoli, k i jo obiskuje 517 učencev, poučuje 15 učiteljev in ena honorarna moč. Potre­bovali bi več učiteljev, ven­dar j ih je težko dobiti v ta kraj, zlasti zato, ker ni na razpolago stanovanj.

Polletni učni uspeh je bi l v primerjavi z lanskim ne­

koliko boljši, čeprav je bilo precej izostankov zaradi bo­lezni otrok. Ker že dalj časa na šoli ni bilo splošnih zdrav­niških pregledov, je šolski od­bor sprejel sklep, da se po­veže z Rdečim križem in zdravstveno postajo in uredi, da bodo pregledi otrok poslej pogostnejši.

Po zaključku seje si je od­bor ogledal še načrt za grad­njo nove šole. Vsi so proti temu, da bi se opustila grad­nja telovadnice, k i je sicer v načrtu, a je zaradi pomanj­kanja finančnih sredstev in­vestitor sedaj ne namerava graditi, ker želi čimprej ure­diti le učne prostore.

Janez Ljubic

Seminar za vodstva šol

Kmalu bodo »trojčki«, bi lahko rekli, ko vidimo rasti tretji stanovanjski blok v Trebnjem, k i ga za učiteljstvo

gradijo že od srede lanskega leta

Ker je staremu šolskemu odboru potekla mandatna do­ba, je občinski odbor SZDL že v poletnem času dal pobu-do za pripravo novih šolskih odborov za vse šolske okoliše. Pri posameznih šolah znaša število članov od 5—13, kakor pač določajo pravila, k i so j ih šole sprejele ob koncu pretek­lega leta. Temeljni zakon o

Dolenjski list v vsako našo družino!

zdaj v treh zastarelih stav­bah, k i niso primerne, vendar bo treba še nekaj časa potr­peti, ker je nova šola šele v začetni fazi gradnje. Problem Pa se še poostruje, ker imajo namen preurediti bančne pro­store in bi zaradi tega šola [zgubila svoj prostor. Da bi šola dobila druge prostore za nemoten pouk dveh razredov, te šolski odbor potrkal na Marsikatera vrata, vendar po­vsod isti odgovor: »Ne more­j o pomagati.« Eden od pred­logov za rešitev tega proble­ma je bi l tudi ta, da b i imeli Pouk v treh izmenah, vendar J e to skoraj nemogoče, ker

LAHKO BI BILO ŠE LEPŠE . . . Naš Čatež je majhna va­

sica, obdana z gozdovi in griči. Kdorko l i je že bi l p r i nas, bo potrdil, da je tu le­po v vsakem letnem času. Z deset minut oddaljenega Zaplaza se popotniku odpre pogled daleč naokoli , od Gorjancev tja do Kočevskih hribov. Razen prirodnih le­pot imamo na Čatežu tudi novo. moderno urejeno šo­lo, dvoje gostišč z dobro postrežbo, kmalu pa bomo imeli urejen tudi vodovod.

Nekaj pa nas v Čatežu

PRED ZOBNO AMBULANTO »Glej, zopet nesreča!« sem pomislil. Toda ko sem se

Približal gneči, sem ugotovil, da so t i ljudje vsi pacienti, k i čakajo pred zobno ambulanto. Trikrat tedensko po t r i u re na dan ne more sprejeti ambulanta vseh, k i si želijo Popraviti zobe.

Zamišljeno opazujem nesrečnike v dolgi vrsti in si Mislim: mnogi od teh se bodo vračali na svoje domove * istimi bolečinami, ker j im sreča ni bila naklonjena, da °i prišli na vrsto.

Trikrat po tri ure na teden ordinira v Trebnjem zobozdravnica, k i se vozi iz Novega mesta. To pa je Sotovo premalo za tako veliko področje. »Koliko časa še?« S e sprašujemo, »bo deveturno delovanje zobne ambulante moralo zadostovati za Trebnje s tako veliko okolico?«

tare. Šestnajst let je že mi ­nilo od osvoboditve, m i pa še zdaj nimamo urejenega Prosvetnega doma. Tisto, kar je bilo nekoč narejene­ga z udarniškim delom, razpada in kliče po popra­v i lu. S stropa pada omet, okna s tankimi šipami raz­bija veter..". V zimskem času, ko b i se kmečki fant­je in dekleta najlažje po­svetili kulturno prosvetnim dejavnostim, le-ta počiva. V domu, k i je slabo zaprt in v njem piha z vseh kon­cev, se nam je nekoč že zgodilo, da je med uprizo­ritvijo neke igre zmrznila voda v posodi na odru.

Tako radi igramo, še več pa j i h je, k i igre radi gle­dajo. Ljudje se po napor­nem delu želijo sprostiti in pozabiti na vsakdanje tegobe. V našem kraju b i bil resnično potreben pro­stor, kjer bi imeli zdravo zabavo in vsaj nekaj k u l ­turnega razvedrila.

Člani društva »Kajuh« so pripravljeni pomagati pri delih za ureditev pro­svetnega doma, vendar pa je pomoč oblasti tudi tu ne­obhodna.

Zofka Kotar

finansiranju šolstva je pove­čal vlogo in odgovornost upravljanja na šolah, še po­sebno šolskih odborov. Da bi se novi šolski odbori sezna­nil i s svojim delom, z dolžnost­mi in pravicami in bi takoj ob začetku svoje mandatne dobe pričeli z delom, priprav­lja občinski svet za šolstvo enodnevni seminar, k i bo sre­di februarja. Na seminarju bodo seznanjeni z nalogami, k i j ih čakajo na terenu. Po­sredovali j im j ih bodo sode­lavci Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela iz Novega mesta.

TREBANJSKE NOVICE

30. januarja se je komisija za izdelavo statuta sestala že drugič. Uvodno besedo je imel predsednik komisije tov. Cir i l Bukovec, v razpravi pa so sodelovali vsi člani komisije. Največ je bilo razprave glede metod dela pr i izdelavi statuta in o njegovi vsebini. Prvo vprašanje smo'

ODPRTA KNJIGA rešili s pomočjo 4 podkomisij: za družbenoekonomska vprašanja, družbene službe, družbeno-politične organizacije, družbeno in delavsko samoupravljanje.

Glede vsebine pa jc bilo izrečeno naslednje: statut komune mora konkretizirati vse pravice, obveznosti iti odnose občanov; v njem morajo ustavna načela najti svojo realizacijo. Statut mora biti torej odprta knjiga za vsa občane, to se pravi, da mora v statutu sleherni občan najti svoje mesto in videti možnosti za sodelovanje pr i uprav« ljanju komune. Tu ima SZDL zelo važno vlogo, biti mora sposobna voditi in usmerjati borbo mišljenj v najširšem smislu, preko nje se mora slišati glas občanov vse dO najvišjega organa komune — ljudskega odbora. Skratka! statut mora postati taka partitura, k i bo združila vse glasove v prijetno harmonijo.

Načela so torej jasna, potrebno bo le krepko prijeti za delo.

Odmev se bo vrnil mednje V preteklih 14 dneh so po­

tekali v naši občini zbori vo­livcev. Pobudo zanje je dal občinski odbor SZDL. Želel je namreč, da se v občini na­redi prelom v sklicevanju in organizaciji zborov volivcev. Za dnevni red je pripravil samo eno točko: 5-letni plan razvoja kmetijstva v občini.

Zato je bi l sklican plenum občinskega odbora SZDL, k i je plan prediskutiral in za­vzel določena stališča, s ka­terimi smo šli pred občane. Najprej smo sklicali sestanek krajevnih oganizacij SZDL in krajevnih odborov, kjer so odborniki plan prediskutirali in se pripravili na zbore vo­livcev. Za organizacijo vode­nja zborov volivcev so bile zadolžene krajevne organiza­cije SZDL, za tolmačenje pa odborniki ljudskega odbora. Skrbne priprave niso bile za­man; povsod je bi l obisk zelo dober, ljudje so diskutirali in dali vrsto tehtnih pripomb. Nekatere izmed njih bodo vneseno v plan in ga bodo ta­ko tudi obogatile. Občanom

smo zagotovili, da bodo do­bil i na prihodnjem zboru vo­livcev odgovore na svoja vprašanja.

Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem od­boru SZDL že dela na tem vprašanju. Iz zapisnikov so že povzete želje in predlogi, sedaj pa so v pripravi odgo­vori. Gotovo je%torej, da se bo glas občanov slišal tam,

kjer se slišati mora, in da bo njegov odmev prišel tudi na­zaj mednje.

Prvi koraki od zborov vo­livcev k zborom občanov s< storjeni, naši ljudje niso y le volivci predstavnikov k o mune, pač pa tudi njeni upravljavci — postajajo torej občani v pravem smislu be» sede.

Slavko Kržatl

Borci so zborovali Tako kot vsako leto so se

tudi letos zbrali udeleženci NOB z območja Vel. Gaber, da bi podali obračun o delu v preteklem letu in sprejeli naloge za bodoče.

Na občnem zboru, k i je bil 27. januarja se je zbralo zelo veliko članov, tako da ni sko­raj nihče izostal, kar do zdaj ni bila navada. Iz poročila je bilo razvidno,—"da je odbor lansko leto lepo zastavil delo in s pomočjo članov tudi ve­liko izvršil. Lansko leto so se lotili ureditve grobišča 42

Kako se izobražujemo odrasli Vedno hitrejši gospodarski

w družbeni razvoj zahteva, °a tudi odrasli, k i so že zdavnaj zapustili šolske klo­pi, stalno izpopolnjujejo svoje znanje. Nobena šola, pa naj ho splošno izobraževalna ali strokovna, ne more dati do­končnega znanja. Pošolsko izobraževanje odraslih posta­ja zato iz dneva v dan nuj-n c iše in kot tako dolžnost slehernega državljana.

LETOŠNJI PROGRAM Občinska ljudska univerza

v Trebnjem je v začetku letošnje izobraževalne sezone postavila ob sodelovanju občinskega komiteja Z K S ter gospodarskih organizacij širok okvirni program, k i je deloma že izveden.

Program zajema oddelke višjih razredov osnovne šole 1 4 odrasle pr i osnovnih šo­lah v Trebnjem, šentruper-t n in Mokronogu, seminar za člane HO in DS v tovarni skalnih strojev »Mirna«, seminar za vodje strokov

usposabljanja, ciklus

strokovnih kmetijskih preda­vanj, šolo za starše, šolo za življenje, poljudno znanstve­na predavanja, tolmačenje nove ustave, zdravstvena predavanja in aktualna po­litična predavanja.

USPEHI IN OVIRE PRI IZVAJANJU PROGRAMA Med najbolj uspela preda­

vanja moramo šteti tista, k i smo jih izvedli pod na­slovom ŠOLA ZA STARŠE.

Pod tem naslovom je bilo doslej dvoje predavanj: »Naš šolar« in »Vzgoja v puber­teti« na vseh popolnih osnov­nih šolah v občini. Predava­telj profesor Franc Demšar je našel povsod hvaležne po­slušalce in žel mnogo pri­znanja.

»Takih predavanj si želi­mo«, so izjavljali mnogi star­ši, čeprav so morali marsi­kje zaradi pomanjkanja prostora in sedežev poslušati predavanje stoje. Razveselji­vo je tudi, da se predavanj z izrazito vzgojno tematiko v vedno večjem številu udele­

žujejo tudi možje. Tretja tema s tega področja bo: »Kako ravnamo s predšol­skim otrokom«.

SEMINAR NA MIRNI

2. februarja je bila zadnja — 10. tema seminarja, k i je bil organiziran za člane UO in DS. Poleg članov UO in DS v tovarni šivalnih strojev »Mirna« so se v seminar vključili tudi nekateri člani UO in DS ostalih gospodar­skih organizacij v občini. Program, ki je zajemal pred­vsem politično - ekonomske teme, so izvajali predavatelji iz delavske univerze »Boris Kidrič«, živahna diskusija dokazuje, da je bil program kvaliteten in seminar potre­ben, škoda je samo, da se nekateri člani UO in DS še ne zavedajo dovolj po­membnosti znanja in da se­minarja niso v celoti izko­ristili. Obisk na seminarju n i b i l zadovoljiv. Mnogi, k i so se prijavili, potem niso prihajali na predavanja.

STROKOVNO IZOBRAŽE­VANJE NA VASI

Kmetijski strokovnjaki predavajo in vodijo razgo­vore s kmečkimi proizvajalci v Dobrniču, na Čatežu, v Veliki Loki, Velikem Gabru, na Mirni , v šentrupertu, Mo­kronogu, na Trebelnem, v šentlovrencu in Dol. Nemški vasi. Teme so: zdravstvena zaščita živali, zaščita rastlin in uporaba zaščitnih sred­stev, uporaba umetnih gnojil, pridelovanje krme, reja ži­vine in prašičev in pridelo­vanje vrtnin. Razgovorov se udeležujejo predvsem starej­ši kmetovalci in šolska mladina, medtem ko odrasla mladina ne kaže dovolj za­nimanja. Zanimivo je tudi, da je obisk navedenih pre­davanj mnogo boljši v od-ročnejših krajih kot pa v do­lini . V šentpetru in na Mir­ni na primer »Uporaba umetnih gnojil« ni zanimala kmetovalce (predavanje je odpadlo), medtem ko se je večina kmetovalcev s Čateža

in okolice zadržala ob tem predavanju kar tr i ure.

V T R E B N J E M ŠE NISMO USPELI

zbuditi zanimanje za re­dno izobraževanje. Nit i pre­davanja, opremljena z barv­nimi diapozitivi ali filmi, ne pritegnejo poslušalcev! Spom­nimo se samo predavanja tovariša Rudolfa Jereba o lepotah in zanimivostih So­ške doline, k i je bilo sprem­ljano s prelepimi barvnimi posnetki. V Trebnjem se je tega predavanja udeležilo samo 5 odraslih ljudi in okrog 30 šolarjev!!

Stojimo pred problemom, ali naj še organiziramo pre­davanja v Trebnjem, ne da bi tvegali podoben primer. Ne gre samo za to, da or­ganizacija predavanj zahteva določena sredstva, gre tudi za to, ali naj se ponovno osramotimo pred predava­telji, k i prav gotovo ne pri­hajajo zaradi osebnih ambi­cij, ampak predvsem zato, da bi ljudem nekaj nudili.

Ce ne bomo tega izkori­stili, tudi ne bomo upravi­čeni trditi, da n i nobenih kvalitetnih prireditev.

—ce.

padlih borcev na Griču. Gro-bišče je zdaj skoraj urejeno, kajti slabo vreme je prepre­čilo dokončno ureditev. Dela so veljala 132.000 din. ObLO Trebnje je prispeval 100JOOO din. Veliko je bilo opravlje-nega s prostovoljnim delom, Člani in drugi občani so opravili nad 250 ur prostf> voljnega dela, razen tega so navozili potrebni kamen, pe­sek, cement in vodo. Pionirji so opravili 250 ur prostovolj­nega dela. Poročilo je še ome­nilo, da je zelo uspela pro­slava krajevnega praznika In komemoracija na dan mrtvih.

Najvažnejši sklep za pri­hodnje delo pa je, da bo do­končno urejeno grobišče in dohod do njega. Delo mora biti končano do krajevnega praznika. Tov. Jerlah je pri­pravljen odstopiti zemljišče, na katerem je grobišče, da b i se to potem lahko primerno uredilo in zavarovalo. Upa­mo, da bo novo izvoljeni 7-članski odbor izvršil zaupano mu nalogo. M-ič

Tečaj za žene v Toplicah

V Dolenjskih Toplicah se 40 žena in deklet uči šivanja in krojenja na tečaju, k i ga je priredila tovarna šivalnih strojev iz Mirne. Tečaj bo trajal še ves februar, nakar bodo tečajnice razstavile svo­je izdelke. Po tečaju za šiva­nje in krojenje bodo imele topliške žene še več drugih predavanj, za žene iz Podtur-na in Poljan pa bodo tudi organizirali šiviljski tečaj.

Mladina is osemletke v Do­lenjskih Toplicah je ustano­vila lutkovno gledališče in se že predstavila z igrico »Med­veda lovimo«. D. G.

St 1 1

POROČEVALEC K O M U N E VIDEM-KRŠKO T T V - er je v Vidmu-Krškem mk. zaposlenih več tisoč

ljudi, je nastala potre­ba po ustanovitvi obrata družbene prehrane. Nekateri so se za ustanovitev zavzema­l i , drugi pa so nasprotovali. Burne razprave na sejah upravnih odborov i n delav­skih svetov, sveta stanovanj­ske skupnosti, gospodinjske­ga centra in na zborih voliv­cev so se nagnile v prid usta­novitvi obrata družbene pre­hrane.

Sklenjeno, storjeno! Kolek­tivi gospodarskih organizacij i n ustanov so pričeli zbirati sredstva za preureditev stav­be in opreme obrata. Samo tovarna celuloze in papirja je prispevala 5 milijonov dinar­jev! Tudi drugi niso izostali. Mnogi pa so sredstva samo obljubili in niso svojih ob­vez do obrata družbene pre­hrane še do danes poravnali.

Kl jub vsem težkočam je bila 15. maja 1961 otvoritev moderno opremljenega obrata družbene prehrane. Ljudje so bil i na novo pridobitev po­nosni. Veseli pa so bil i zlasti tisti, k i so pričeli prejemati tople in zelo okusne enolonč­nice. Zanje so plačevali sa­mo 30 dinarjev, podjetja pa so prispevala 40 dinarjev re­gresa na enolončnico. Število enolončnic ̂ e je vsak dan stop­njevalo. Sprva dve sto, potem štiri sto, pet sto pn celo šest sto in več! Zadovoljni so bili V kuhinji, pa tudi odjemalci enolončnic. Največji odjema­lec je bil seveda kolektiv to­varne celuloze in papirja, saj je imel naročenih okrog 340 enolončnic.

C I G A R E T N A Š K A T L A M E D T O P L O H R A N O

T o d a g le ] č u d o ! K o t d a b i u d a r i l a s t r e l a z J a s n e g a n e b a , s e Je p r i č e l o n a e n k r a t šuš l ja t i , d a s o e n o l o n č n i c e z an i č . G o d r ­n j a n j e s c j o s t o p n j e v a l o . V k u ­h i n j o o b r a t a s o v r a č a l i e n o ­l ončn i ce . V n j i h s o b i l e ška t l e o d c i g a r e t , v e l i k i č rv i , g o s e ­n i c e p a t u d i l i s t k i z n a p i s i : -t a k o h r a n o s e m u ž i v a l v " k o n ­c e n t r a c i j s k e m t a b o r i š č u . T e g a šo p e s n e b j j e d e l . . . j e j t i , u p r a v n i k - I td .

L a h k o s c j e d o g o d i l o , d a j e v h r a n i p l a v a l k a k f i žo lov m o l j , t o d a p r a v g o t o v o škatc l , c i g a r e t i n g o s e n i c n i s o v h r a ­n o m e t a l i v k u h i n j i ! T o s o

no , d a j o b o t r e b a k r i t i i z d r u ž ­b e n i h s r e d s t e v ! C e b o o b r a t z a ­r a d i p r e m a j h n e g a š tev i l a n a ­roč i l e n o l o n č n i c m o r a l p r e n e ­h a l i d e l o v a t i ; z a k a j j e p a p o ­t e m z a n j b i l o v l o ž e n i h t o l i k o d r a g o c e n i h s r e d s t e v ?

O B R A T N A J U P O Š T E V A A N K E T O !

O b r a t d r u ž b e n e p r e h r a n e na j b i r e s n o u p o š t e v a l p o d a t k e i z a n k e t e , k i j o j e t o v a r n a c e l u l o ­ze i n p a p i r j a r a z p o s l a l a m e d s v o j e č l a n e k o l e k t i v a . O d 1043 a n k e t i r a n i h , v š t evš i t u d i v a j e n ­ce , j e n a a n k e t o o d g o v o r i l o 315 č l anov k o l e k t i v a . U g o t o v i t v e a n k e t e pa s o s l e d e č e :

s k v a l i t e t o l n č is točo e n o l o n č -

ALI JE OBRAT DRUŽBENE PREHRANE ZARES RAZOČA­RAL LJUDI S KAKOVOSTJO

ENOLONČNIC?

So bi l i milijoni, vloženi v sodobne kuhinjske in druge naprave, le investicija za ne­

kaj mesecev?

N A M E N O M A D E L A L I p o s a m e z ­n i k i , k i s t a k i m n e k u l t u r n i m o d n o s o m š k o d i j o u g l e d u p o d ­j e t j a , o d k o d e r s o p r i h a j a l e v r n j e n e e n o l o n č n i c e !

S a n i t a r n a k o n t r o l a j e v e č k r a t p r e g l e d a l a k u h i n j o o b r a t a i n n i k o l i n i u g o t o v i l a k a j p o s e b ­n e g a . T u d i z a s t o p n i c e o k r a j n e ­g a Z a v o d a z a n a p r e d e k g o s p o ­d i n j s t v a i z N o v e g a m e s t a s o o b i s k a l e o b r a t i n se p o t e m e ­l j u d v o d n e v n i a n a l i z i l a s k a v o i z r a z i l e o k a l o r i č n i m o č i h r a ­n e , k a k o r t u d i g l ede č i s toče !

T O D A C E M U V E N O L O N Č N I ­C A H S L A B F I Ž O L ?

M o g o č e za res d r ž i t r d i t e v n e ­k a t e r i h , d a o b r a t d r u ž b e n e p r e ­h r a n e š e z d a v n a j n i i z č rpa l v s e h m o ž n o s t i z a I zbo l j š an j e eno l ončn i c . R e s j c t u d i , d a so b i l i p r e m a l o u p o š t e v a n i p r e d ­l o g i i n že l je o d j e m a l c e v e n o ­l ončn ic , s i c e r s e n e b i d o g o d i l n e l j u b p r i m e r l a n i d e c e m b r a , k o se Je v t o p l e m o b r o k u f i ­žo la n a h a j a l o v e č d e s e t i n m o ­l jev . T o p a j c p r e s e g l o m e j e pot rpež l j i vos t i o d j e m a l c e v h r a ­ne , U p r a v n i o d b o r t o v a r n e c e ­l u l o z e j c m o r a l o t e m s k l e p a t i , n j e g o v a od l oč i t ev p a b o z a o b r a t l a h k o u s o d n a . S k l e n i l i so n a m r e č z a č a s n o u k i n i t i r e g r e s n a e n o l o n č n i c e i n n a d a l j n j o o d ­loč i tev p r e p u s t i l i e k o n o m s k i m e n o t a m . S l i čn i od loč i t v i j e s l e ­d i l o t u d i k o m u n a l n o pod je t j e .

Č e p r a v j e u p r a v n i o d b o r t o ­v a r n e c e l u l o z e l n p a p i r j a p r i ­po roč i l s i n d i k a l n i p o d r u ž n i c i t o v a r n e , d a p o n o v n o z a i n t e r e ­s i r a l j u d i z a n a r o č i l o t o p l e g a o b r o k a , n i hče n e ve , če J i bo to u s p e l o . N i b i l s k l e p u p r a v ­n e g a o d b o r a o u k i n i t v i r e g r e s a p r e u r a n j e n ? M o r d a b i b i l a d r u ­ga p o t p r i m e r n e j š a o b l i k a r e ­š i tve s p o r n e g a v p r a š a n j a . V o b r a t u d r u ž b e n e p r e h r a n e se ­da j k u h a j o s a m o še o k o l i t r i ­s to eno l ončn i c . M o g o č e j i h b o ­do d r u g i m e s e c še m a n j ! U p o ­števat i m o r a m o , d a j e k a d r o v ­s k a z a s e d b a v o b r a t u d r u ž b e n e p r e h r a n e i s t a k o t p re j . N e k a ­že p a seda j l j u d i odpušča t i , d o ­k l e r se v t o v a r n i c e l u l o z e n e b o d o i z j a v i l i k a k o i n k a j ! K a j p a , č e b o o b r a t d r u ž b e n e p r e ­h r a n e l e p e g a d n e i z k a z a l z g u -b o ? V s a k o m u r j e že seda j j a s -

n l c n i b i l n i hče z a d o v o l j e n . 153 j i h j e i z r a z i l o že l jo še n a d a l j e j e m a t i t o p l i o b r o k h r a n e s p o ­g o j e m , d a se l e - t a z n a t n o i z ­bol jša . T r i n a j s t i m ko l i č ina h r a ­ne n i z a d o s t o v a l a , o ? e m se j i h je pr i tož i lo z a r a d i no točne d o ­stave , n e k a t e r i p a s o i z j a v i l i , d a h r a n a n i d o v o l j r a z n o v r s t n a . V e l i k o s e j i h j e i z j a v i l o z a p o ­v e č a n j e c e n e eno l ončn i c , z a r a ­d i i z bo l j š an j a h r a n e .

»KRUH NAMAKAM .. .« Upravni odbor tovarne ce­

luloze in papirja pa bi moral upoštevati tudi to, da se prav vsi z ukinitvijo regresa niso

strinjali, še danes se hrani z enolončnico preko 60 njihovih zaposlenih delavcev. Ko smo nedavno obiskali lesni pro­stor v tovarni celuloze in pa­pirja, nam je neki prezebli de­lavec preprosto rekel: »Pre­malo zaslužim, da b i kupoval enolončnice po ceni brez po­pusta, čeravno vem, da bi mi bila topla malica, zlasti v mrzlih zimskih dneh, potreb­na. Sedaj pa kos kruha na­makam v črno kavo!« Mar ni v tej izjavi veliko boleče res­nice?

V komunalnem podjetju so baje enolončnico odpovedali predvsem zaradi premajhnih obrokov hrane in ker je le-ta predraga. Z istim denarjem, tako so nam povedali na u-pravi podjetja, lahko delavec kupi kaj izdatnejšega. Prepri­čani pa smo, da n. pr. delav­cu v kamnolomu v mrzlih zimskih dneh ne more nado­mestiti kos klobase tople ma­lice!

Kaj pa menijo zaposleni v konfekciji papirja? So zares zadovoljni s črno kavo ali ča­jem?

Naj bo kar koli, delovnemu človeku smo dolžni nuditi to­pel obrok hrane. Glavne raz­loge spora okoli enolončnic pa je potrebno tako) poiskati in jih odpraviti. 29. januarja je o problemu enolončnic že razpravljal na seji občinski odbor SZDL. O tem pa bi morali še temeljiteje razprav­ljati predvsem tudi prizadeti!

Rdeči križ na Raki pri Krškem prizadevno deluje. Za novo leto je organizacija obdarila starčke in bolnike na svojem področju. Pionirji so raznosili 12 ljudem darila po domovih. Med obdarovanci je bila tudi najstarejša članica R K na Raki: 96-letna Marjeta Lekše. Njej so otroci še posebej podarili šopek cvetja in malo večje darilo. Na skromni lehi zemlje in koščku vinograda se starka še kar sama preživlja. — Za Makarsko so zbrali člani R K na Raki 17.300 dinarjev! — V nedeljo dopoldne bo letni občni zbor RK na Raki v prostorih osnovne šole. Predaval bo predsednik okrajnega odbora R K tovariš inž. Ivo Zobec, vrteli pa bodo tudi zanimive filme. Pridite!

Kdo j im nagaja, da delavci niso zadovoljni z enolončnica­mi? V obratu družbene prehrane na Vidmu se resnično trudijo, da bi zadovoljili potrebe vseh svojih odjemalcev!

Uspela anketa za sekcije Kot smo že poročali, je

vodstvo krajevne organizaci­je SZDL v Krškem prejšnji teden razposlalo med svoje člane anketo o delu po sek­cijah. Te dni so bi l i zbrani rezultati ankete. V sekciji za stanovanjska in komunalna vprašanja jih želi največ raz­pravljati o vodovodu in cesti v mestu. V sekciji za proble­me šolstva, izobraževanje in kulturno življenje se j ih je večina odločila za razpravo o TVD »Partizan« in proble­matiki telesne vzgoje. Člani želijo nadalje sodelovati v sekciji za zdravstveno in so­cialno problematiko, kjer naj

Vroč dan na Sremiču Lepo vreme prejšnjega ted­

na je privabilo na turistično postojanko na Sremiču mno­go ljudi. Postojanka nudi še kar zadovoljivo izbiro pri­grizkov, le da ni bilo možno dobiti domačega sremiškega vina. V bodoče bo tudi za to poskrbljeno.

Zal se domačini ne zaveda­jo, kaj pomeni razvita posto­janka za sam kraj in še po­sebno za bližnje prebivalce Sremiča. Z neumestnimi Iz­padi pokvarijo vso družbo in preprečujejo, da bi se turi­zem v tem kraju še močneje razvil. Potrebno bo vplivati na prebivalce, predvsem mlaj­še, da si vročo kr i kje dru­gje ohladijo. Sicer pa bi bilo dobro, ko bi take vročekrv-neže ohladili s tem, da bi morali za kazen popravljati cesto, k i vodi v ta lepi koti­ček naše občine!

bi razpravljali o gradnji zdravstvenega doma. V sek­ciji za družbeno-politična in ekonomska vprašanja pa je največ zainteresiranih za raz­pravo o trgovini v mestu in njeni problematiki.

Krajevna organizacija SZDL v Krškem upa, da bo njeno delo najbolj uspešno preko sekcij, kjer se bodo obravna­vala konkretna gospodarska in politična vprašanja kraja in občine.

Napredek trgovine na Senovem

Trgovsko podjetje »Preskr­ba« na Senovem je lani pre­uredilo v Brestanici svoj lo­kal, k i je kraju v ponos. — Prav tako je lani investiralo 7 milijonov šest sto tisoč di­narjev, od tega preko 4 mili­jone lastnih sredstev, za pre­ureditev in opremo ostalih lokalov, nabavo poltovornega avtomobila in dopolnitev pi­sarniške opreme v trgovinah. Naj še omenimo, da ima pod­jetje 6 lokalov v svoji lastni stavbi, vseh poslovalnic pa ima 16. Lani je podjetje po­višalo promet za 20 odst.

V Brestanici najboljše preste

Pekarna Rudolfa Kadivnika je znana po odličnih prestah. Poleg kruha peče pekarna še razno drobno pecivo. Pekar­na zalaga s kvalitetnim kru­hom poleg Brestanice še ve­lik del Senovega.

Berite i n razširjajte DOLENJSKI LIST!

Od Rake do Senovega Zveza Svobod in prosvet­

n ih društev v V idmu-Kr ­škem se lepo pripravlja na letošnjo okrajno revijo ku l -turno-prosvetne dejavnosti, k i bo sestavljena i z dram­skih, glasbenih in recitacij-sk ih večerov. Ke r je lani dramska revija v V i d m u -Kršlkem lepo uspela, so skleni l i , da bo tudi letos tam. predstave pa bodo v Brestanici, na Senovem in V Leskovcu.

Občinska Zveza Svobod se je odločila, da bo obiska­l a vse večje kraje v okolici Krškega in ugotovila, kako se tu pripravljajo na občin­sko revijo. Tovariši Matko Matjan, V iktor Zemljak in jaz smo'se najprej ustavili na Rak i . Za obširno temo našega razgovora je bi l čas prekratek, pa še vreme nam je ponagajalo, da smo s pomočjo vaščanov komaj spravi l i avto do vrha k lan­ca. V imenu prosvetnega društva na Raki nas je sprejel njihov požrtvovalni blagajnik Leo Koman. Po­

vedal nam je, da bi se dru­štvo p r i nj ih nedvomno okrepilo, ko ne b i b i l i s prostori tako na tesnem. Igrajo lahko le v šolskem razredu, tako da zaradi skromnega prostora ne mo­rejo nastopati z igro, v ka­teri bi biilo več kot deset oseb. Manjka j im tudi glasbeno-zabavni ansambel. Njihova dramska sekcija se je že predstavila s komedi­jo »Robinzoni in dekleti-" ter z mladinsko komedijo »Šestero mušketirjev«, s katero nameravajo nastopi­ti na občinski dramski re­vi j i . V bližnji bodočnosti bodo uprizor i l i še eno ko­medijo. Poskušajo s klub­skim delom, vendar še ni dovolj smotrno organizira­no, kljub temu da imajo v klubskem prostoru na raz­polago televizijski aparat, radio in gramofon. Tovariš Koman je povedal, da v društvu dajejo prednost mladim in tako upajo na boljše.

Z R e k e j e v o d i l a p o t v K o ­s t a n j e v i c o n a K r k i , k j e r n a s Je č a k a l o v e č č l a n o v p r o s v e t n e g a d r u š t v a » -Lojze K o š a k « . D e j a v ­n o s t tega d r u š t v a j e ze l o r a z g i ­b a n a , p o s e b n o d e l o d r a m s k e s k u p i n e , k i j o v o d i L a d o S m r e -k a r . M e d š t ev i ln imi g o s t o v a n j i so s e K o s t a n j e v i č a n i i z k a z a l i p r e d v s e m z n a s t o p o m v z a ­g r e b š k e m g l eda l i š ču , i n s i c e r z B e n e l l i j c v a l j u b e z e n s k o p o e ­m o » L j u b e z e n t r e h k r a l j e v « . K e r d r u š t v o l a n i n i t e k m o v a l o n a o k r a j n i d r a m s k i r e v i j i , n a ­m e r a v a l e tos z a r e v i j o p r i p r a ­v i t i W e i g e l o v o k o m e d i j o » N a ­miš l j en i z d r a v n i k « i n m l a d i n ­s k o i g r o » J u t č e k « . — L e p o se r a z v i j a t u d i k n j i ž n i c a , k i j c s 1233 k n j i g a m i e n a n a j m o č n e j ­ših v o b č i n i . K n j i ž n i c o o b i s k u ­j e o k r o g 1G9 b r a l c e v , že v r s t o l e t p a j o v o d i m a r l j i v a k n j i ž ­n i č a r k a V e r e n a K o s j e k . — T u d i i z o b r a ž e v a l n a s e k c i j a v K o s t a ­n j e v i c i n e p o č i v a , s a j s o o r g a ­n i z i r a l i ž e v e č p r e d a v a n j , r a z ­s t a v i n e k s k u r z i j . — P o s e b n o z a n i m i v p a j e v K o s t a n j e v i c i t a m b u r a š k i s e k s t e t K u h a r j e v , k i g a v o d i o č e F r a n c , o b s e b i p a i m a p e t s i n o v . I n š t r u m e n t e s o s i i z n a d l j i v i m u z i k n n t j e s a m i i z d e l a l i . V p r i h o d n j e b o d o n a ­s t o p i l i n a g l a s b e n o - z n b . - . v n t r e v i j i . , $ o 6 * M S Š *

Iz Kostanjevice smo otišli v Podbočjc, kjer dela PD Stane Ker ln . Potržili so

nam, da imajo težave z dvorano in odrom, kajti ključ teh prostorov ima kmetijska zadruga, k i j i dvorana služi za sušenje sena. K l jub težavam, k; j ih imajo, pa za občinsko revi­jo pripravljajo komedijo »Peg, srček moj« v režiji Mari je Sketa in »Rdečo Kapico pod vodstvom Ivan­ke Maksel. Glede prostora so pr i nj ih v zadregi tudi šahisti, pevci in knjižnica.

N a z e l o s k r o m n o k u l t u r n o d e j a v n o s t s m o n a l e t e l i v V e l i ­k e m P o d l o g u . K l j u b t e m u , d a i m a j o l e p o d v o r a n o i n o d e r , n e p r e m o r e j o v e č k o t e n v o k a l n i d u e t . I m a j o t u d i k l u b s k e p r o ­s t o r e , v e n d a r j e ž i v l j e n j e v n j e m z e l o s l a b o o r g a n i z i r a n o

Z a d n j i o b i s k p r v e g a d n e n a ­š e g a p o t o v a n j a s m o o p r a v i l i v L e s k o v c u p r i K r š k e m . T u m a n j k a p r e d v s e m s t r o k o v n e g a v o d s t v a . V e l i k o z a n i m a n j a j e z a p e v s k i z b o r . p a n i m a j o z b o ­r o v o d j e . I z r a z l i č n i h r a z l o g o v j e b i l r a z p u š č e n t u d i t a m b u r a ­šk i z b o r . L e t o š n j o s e z o n o s e j e d r u š t v o t e s n o p o v e z a l e z v a ­š k i m m l a d i n s k i m a k t i v o m , s

p r o s t o v o l j n i m d e l o m p a b o d o o b n o v i l i o d e r v p r o s t o r i h k m e - ' t i j s k e z a d r u g e ; k i j i m r a d a n u ­d i p o m o č . P o d v o o t s t v o m A n i č k c S t o v i č e k p r i p r a v l j a z a b a v n i k v a r t e t v e s e l i v e č e r . Z a p o č a ­s t i t e v 1 5 0 - l e t n i e e š o l e v L e s k o v ­c u b o d r u š t v o p r i p r a v i l o s a m o ­s t o j n o a k r d e m i j o . m l a d i n s k i

a k t i v p a p r i p r a v l j a M a r i n č e v o k o m e d i j o » P o r o č i l s c b o m s s v o j o ž e n o « .

Naslednjega dne smo obi­skali Zdole. Tu so nam po­vedali, da zelo radi igrajo, vendar nimajo ne dvorane ne odra, pač pa nastopajo kar v razredu. Tovarišica Presnikova, dolgoletna re­žiserka, je pohvali la svoje igralce in dedala, da si do­stikrat kar sami kupijo čev­lje al i obleko, k i jo potre­bujejo v igr i . Letos p r i ­pravljajo Finžgarjevo »Ve­rigo«.

V B r e s t a n i c i s o ze l o d e l a v n i . N a p r v e m m e s t u j e d r a m s k a d e j a v n o s t . L a n s k o leto so i m e l i l e p u s p e h z d r a m o » S v e t i p l a ­m e n « , l e tos p a s o p o d v o d ­s t v o m N i k a G o l e š a z a i g r a l i P r e ž i h o v e S a m o r a s t n i k e . L e p o se u v e l j a v l j a n j i h o v z a b a v n i o r k e s t e r S T E B ( S e k s t e t t e r m o ­elektrarne B r e s t a n i c a ) , k i g a v o d i t o v a r i š B u t k o v i č . U s p e š n o d e l a t a m o š k i p e v s k i z b o r i n l i ­t e r : v n a s e k c i j a z 22 č l a n i , k i j o v o d i t o v a r i š Z a k š e k . V e l i k o r a ­z u m e v a n j a z a b r e s t a n i š k o S v o ­b o d o i m a k o l e k t i v t e r m o e l e k ­t r a r n e , saj d r u š t v o g o s t u j e v n j e g o v i s i n d i k a l n i d v o r a n i , k j e r i m a n a r a z p o l a g o t u d i kn j i žn ico i n p r o s t o r za c e l o t n o k l u b s k o d e l o . k i j e ž e d o k a j o r g a n i z i r a n o . S k o d a , d a n i p o ~ v~nd t a k o l e p e g a s o d e l o v j s t t j a m e d k u l t u r n o - u m e t n i š k o i n g o ­s p o d a r s k o d e j a v n o s t j o !

V K o p r i v n i c i j e p r o s v e t n e

d r u š t v o n a poč i tn icah . Z e l i i n o , d a b i b i l e l e - te č im k r a j š e . . .

N a Senovem smo se po­govorili kar v prostorih društvene knjižnice. V pr i ­jetnem pamenku smo zve­deli nekaj o njihovih načr­tih. Lani je društvo uspeš­no nastopilo na okrajni dramski reviji, letos pa za revijo pripravljajo Gr i ino-vo Kastelko. Režiral bo to­variš Horjak; pod vod­stvom Zinke Gučkove pa pripravljajo komedijo »Do­brodošla, miss Agata«. N a Senovem je doma tudi glas­bena dejavnost, katere du­ša je dolgoletni pevovodja ln večkratni nagrajenec, avtor pesnili o Bohorju to­variš Zupančič. Z moškim oktetom pripravlja samo­stojne koncerte. Vzorno urejena je p n njih dru­štvena knjižnica, k i šteje preiko 1500 knjig. Med Se-novčanj so b i l i tudi člani PD Gornji Leskovec, k i so povedali, da pripravljajo mladinsko igrico ,»Svoje-glavček« in komedijo »Je­zični dok: i- Petelin«. De­javnost društva bomo lah­ko ocenili na občinski re­vi j i .

M A R C E L STEF.ANCIČ

1 t £

Letos prazmijemo prebi­valci bivše občine Senovo Prvič svoj krajevni praznik, živo se še spominjamo pr i ­hoda X IV . divizije na Šta­jersko pred 18 leti Na Se­novo so prišli oddelki d iv i ­zije v noči od 8. na 9. fe­bruar: partizani so uničili rudniške naprave v Zakov jašku, separacijo in napadli nemško postojanko v Seno­vem. Rudarj i in drugi pre­bivalci teh krajev so po tem napadu začeli množič­no odhajati v partizane. Nemci so morali proizvod­njo v rudniku ustaviti.

Ob našem prazniku se s Ponosom spominjamo vseh pridobitev revolucije, kate. r o je vodila Komunistična Partija Jugoslavije. Spomi­njamo se prvih borcev z našega področja, k i so sko­paj vsi našli smrt v Breži­ški četi. Druga skupina do­mačinov je odšla v boj za svobodo v juni ju 1942; tudi t i so skoraj vsi padli v NOB. Spolinjamo se ilegal­nega dela partijskih orga­nizacij in naših zvez s K P h» OF, k i so vodile prek kurirskih stanic vse do Ce-Ua, Trbovelj in drugam v Sp. Posavje in Zasavje. Spo­minjamo se mučenikov, k i so j ih Nemci preko zbirnega

tabarišča v građu Brestani­ca izseljevali v Srbijo. Nad 60.000 l judi jc šlo skozi Brestanico v pregnanstvo v nacistično Nemčijo. Letos naj L i v Brestanici postavili dostojen spomenik vsem žrtvam fašizma in izsclje-ništva.

Ob prazniku se spomi­njamo Bohorja, simbola naše borbe. T u je deloval okrožni odbor OF in okrož­ni komite Kozje, tu sta de­lala občinski odbor O F in komite Z K Senovo-Blanca. Po osvoboditvi so naši ru ­darji, kmetje in vsi delov­ni ljudje krepko zagrabil i : obnovili smo gospodarstvo In vasi. S pomočjo ljudske oblasti smo zgradili mnogo novih, lepih stanovanj.

Z združitvijo prejšnjih

133 novih stanovanj Od osvoboditve do danes

je rudnik investiral za sta­novanjsko izgradnjo težke milijone. Zgrajenih je bilo namreč 133 družinskih sta­novanj, 12 stanovanj pa še gradijo in bodo konec leta všeljiva.

Lan i je bi la skozi Senovo zgrajena cesta, katere grad­njo je prav tako v glavnen investiral rudnik.

občin Videm-Krško in Se­novo se naše gospodarstvo in komunalna dejavnost še hitreje razvijata. Za nič nismo prikrajšani, odkar smo se združili. Ugodno je, da se bomo poslej lahko razvijali še hitreje! Lani je napredovala brestaniška elektrarna z drugim agre­gatom, odprta je bila nova invalidska delavnica, pr i ­pravljamo obrat za izdelo­vanje sinter materiala (iz odpadnega pepela) za grad­bene namene, v teku pa so tudi načrti za zgraditev ce­mentarne na Senovem. Za­poslila naj bi naše delovne ljudi, ko bo proizvodnja v rudniku počasi usahnila za­radi izrabljenih zalog. Kmetijstvo napreduje; za­druga v Brestanlsl utrjuje živinorejski in sadjarski obrat. Na Senovem je

urejen krasen zdravstveni dom — zasluga požrtvoval­nega kolektiva našega Zdravstvenega doma! Ure­jamo zdravstvene prostore v Brestanici. Komunalna dejavnost na Senovem in v Brestanici se širi. Zares n i nobenega zapostavljanja, o katerem so pred združitvijo obeh bivših občin govorili redki posamezniki.

Po vojni smo že večkrat pisali in govorili o naši borbi in deležu naših l judi za osvoboditev. Zdaj mora­mo podčrtati samo tole: z nadaljnjim zviševanjem storilnosti dvigamo tudi življenjsko raven naših de­lovnih l judi. Delavsko in družbeno poglobljeno sa­moupravljanje pa jc pot do tega našega velikega smot­ra !

K A R E L ŠTERBAN

17.533 ton premoga v januarju K o smo 31. januarja obi­

skali upravo rudnika na Se­novem, nam je šef kadrov-sko-sccialne službe TOKE P L E T E R S K I dejal, da smo Vrišli ravno o pravem času. Pouedal nam je veselo no­vico, da je tega dne kolek­tiv rudnika presegel meseč­no proizvodno obveznost za ^08 ton. Zvedeli smo, da so Tudarji v nočni izmeni na­kopali 318 jamskih vozič­kov (buličev) premoga. Ce­lodnevna proizvodnja pa je znašala 947 vozičkov ali 835 [on. V ilustracijo še to, da ie znašala planirana proi­zvodnja premoga za januar J7.425 ton, s požrtvovalnim delom pa so količino rudar­ji povečali na 17.533 ton.

Z novo delovno zmago bodo nedvomno rudarji in vsi občani Senovega in oko­lice ponosno dočakali svoj krajevni praznik, ki bo 9. februarja. Prav gotovo je, ^a je to največji prispevek kpočastitvi napada X I V . divizije na Senovo pred osemnajstimi leti.

Se predno smo tov. Ple-ter?kernu zastavili nekaj vPrašanj, nas je prehitel s vnPovedovanjem:

'Upravni odbor je na seji 29. januarja razpravljal tu-" ! o proizvodnih uspehih v lanskem letu in o ustvar-^ n e m dohodku. Lani smo

primer pla?u'rali našo Vr°<zvodnjo na 210 tisoč

Premoga, nakopali pa V*o Oa kljub gospodarskim

ezkočam 215.500 ton. AU so mesečni prejemki

rudarje« spričo težkih po-Bojev dela zadovoljivi?

s Ce bo naš delavski svet &Prejel predlog, da bi zna­šalo razmerje v odnosu do skladov 95:5 odst., bo letos

Zadnja leta smo že več­krat slišali, da zaloge pre­moga v vašem rudniku močno pojemajo. Je kaj resnice na tem?

»•Razumljivo, da se v vsa­kem rudniku zaloge pre­moga zmanjšujejo. Doseda­nje raziskave so potrdile, da je premoga v nahajali­ščih še za 20 let. Življenj­ska doba rudnika pa je vse­kakor odvisna od črpanja zalog. Spričo nadaljnjega razvoja kraja želimo, da bi na Senovem zgradili ce­mentarno. Naš kolektiv je že vložil znatna sredstva za raziskavo surovin in izde­lavo projekta. Ugotovljeno je ,da je na Senovem do­volj odličnih surovin za iz­delavo cementa.

D a n e s v n o v e m S e n o v e m

Uspehi in problemi PARTIZANA T V D » P a r t i z a n « s S e n o v e g a

j e z a d n j a l e ta z abe l e ž i l o v e č p o m e m b n i h u s p e h o v . Č l a n i d r u š t v a so s o d e l o v a l i n a v s e h več j i h m n o ž i č n i h t e k m o v a n j i h v o k r a j u . P r a v t a k o so s o d e l o ­v a l i l a n i n a o k r a j n e m p r v e n ­s t v u v a t l e U k i i n n a m i z n e m te ­n i s u n a o b č i n s k i h d e l a v s k i h š p o r t n i h i g r a h . Š p o r t n i k i s o n a s t o p i l i n a v s e h p r o s l a v a h i n o b p r a z n i k i h p r i r e d i l i š p o r t n a t e k m o v a n j a . Z l a s t i s o p o n o s n i n a u s p e h e , d o s e ž e n e n a t e k m o ­v a n j u v o k r a j n j n o g o m e t n i l i ­g i i n r e p u b l i š k e m t e k m o v a n j u v h o k e j u n a t r a v i .

H k r a t i z dosežen ima u s p e h i se d r u š t v o s p o p r i j e m a s š tev i l ­n i m i t e žkočnmi . Č e p r a v se j e k t e l o v a d b i p r i j a v i l o o k r o g 60 p i o n i r j e v i n m l a d i n c e v , d r u š ­t vo n i m a s vo j e t e l o v a d n i c e .

T r e n u t n o s i p o m a g a j o s š o l s k o t e l o v a d n i c o , v e n d a r j e t a p r o ­s ta še le p o z n o z veče r . N o b e n i h i z g l e d o v p a n i , d a b i p r o b l e m t e l o v a d n i c e n a S e n o v e m v d o -g l e d n e m času reš i l i . D r u š t v o i m a n a m r e č še z a m i n u l o l e to o k r o g 100 tisoč d i n a r j e v d o l g a . N i č m a n j p e r e č p r o b l e m v d r u ­š t vu n i p o m a n j k a n j e v a d i t e l j -s k e g a k a d r a te r t r e n e r j e v z a n o g o m e t i n h o k e j n a t r a v i .

M a r l j i v i č l an i T V D » P a r t i z a n « pa k l j u b t r e n u t n i m t e ž k o č a m ne n a m e r a v a j o v reč i p u š k e v k o r u z o . S e z v eč j o v n e m o b o ­d o p r i d o b i v a l i m l a d i n o v s vo j e v r s t e i n se š e n a d a l j e u d e l e ž e ­v a l i v s e h t e k m o v a n j v o b č i n i i n o k r a j u , p r a v t a k o n a m e r a ­va jo p o m a g a t i s p r o s t o v o l j n i m d e l o m p r i g r a d n j i p l a v a l n e g a b a z e n a n a S e n o v e m

PREGLED SLOVENSKEGA SLIKARSTVA 0Đ XIV. DO XX. STOLETJA

~ " ^ a i Pouprečn: mesečni d£ . k ^poslenega 26.922

V počas t i t ev s l o v e n s k e g a k u l t u r n e g a p r a z n i k a j e b i l a v K o s t a n j e v i c i n a K r k i v č e r a j o b 17. u r i o d p r t a r a z s t a v a f o t o k o p i j n a š i h m o j s t r o v o d X I V . d o X X I . s t o l e t j a , k a k o r so z a s t o p a n i v N a r o d n i g a ­l e r i j i v L j u b l j a n i . R a z s t a v a b o o d p r t a d o 1. m a r ­ca , " o b č i n s t v u b o p r e d s t a v i l a v s e p o m e m b n e j š e s t v a r i t v e d o i m p r e s i o n i z m a .

Z a t eme i j i t e j š e u m e v a n j e r a z s t a v e k a k o r lucti z a i z o b r a ž e v a n j e I n o b l i k o v a n j e k v a l i t e t n e e s t e t ­s k e v zgo j e , b o d o v K o s t a n j e v i c i s k o z i v e s f e b r u a r p r e d a v a n j a o r.aši l i k o v n i p r e t e k l o s t i . R a z p o r e d p r e d a v a n j : ,

S r e d a , 7. 2. 1962, o b 12. u r i : G O T I K A (za m l a ­d ino ) i n o b 19 u r i : G O T I K A (za od r a s l e ) .

Če t r t ek , 15. 2. 19G2, o b 12. u r i : B A R O K (za m l a ­d i n o ) i n o b 19. u r i : B A R O K (za o d r a s l e ) .

Če t r t ek , 22. 2. 19G2, o b 12. u r l : K L A S I C I Z E M I N

R O M A N T I K A (za m l a d i n o ) l n o b 19. u r i : K L A ­S I C I Z E M I N R O M A N T I K A (za o d r a s l e ) .

Če t r t ek , ! . 3. 1962, o b 12. u r i : O D R E A L I Z M A D O I M P R E S I O N I Z M A (za m l a d i n o ) l n o b 19. u r l : O D R E A L I Z M A D O D J P R E S I O N I Z M A (za o d ­ras le ) .

P r e d a v a l a b o s t a u m e t n o s t n a z g o d o v i n a r j a A n i ­c a C e v č e v a i n F r a n c e Z u p a n . D e l a n a š i h m o j s t r o v b o s t a p r e d s t a v i l a n a p r e d a v a n j i h z b a r v n i m i d i a ­p o z i t i v i t e r r a z l a g o d o b e l n r a z s t a v l j e n i h d e l . P r e d a v a n j a z a m l a d i n o b o d o v D o m u k u l t u r o , z a o d r a s l e p a v So l i . - R a z s t a v o l n p r e d a v a n j a s o o m o g o č i l i : N a r o d n a g a l e r i j a V L j u b l j a n i , G o r -j u p o v a g a l e r i j a , P r o s v e t n o d r u ? t v o » L o j z e K o -š a k « In O s n o v n a ?o l a v K o s t a n j e v i c i n a K r k i .

V a b i m o k štev i ln i u d e l e ž b i 1

Pfiisrčrie čestitke Prebivalci Senovega in vseh krajev med Savo in vrhom

Bohorja na našem področju ponosni praznujemo 9. fe­bruar — naš krajevni praznik, spomin na herojske borce XIV. divizije NOV, ki so na ta dan leta 1944 napadli okupatorja v rudniku. Njihov uspeh nam je vlil novih moči; borci, aktivisti in prebivalci smo s skupnimi na­pori izgnali nasilnike iz naše domovine.

Uspehi delovnih ljudi našega območja v gospodarstvu, na kulturnem in vsem družbenem področju dokazujejo, kako z napori in požrtvovalnostjo pomagamo graditi so­cializem. Lepi so dokazi teh uspehov: urejen kraj, zgra­jena nova stanovanja, komunalne naprave, upravljanje delavcev v podjetjih in prebivalcev v vsem javnem vo­denju. Vse to so posledice naše osvobodilne borbe in ponos našega človeka. Rudarji požrtvovalno kopljejo pre­mog pod zemljo, naše »črno zlato«. Sodelujejo v vseh oblikah družbenega razvoja in si nenehno prizadevajo za razcvit kraja in blagostanje.

Ob letošnjem krajevnem prazniku čestita odbor kra­jevne organizacije Socialistične zveze na Senovem vsem prebivalcem kraja in okolice in jim želi še veliko novih uspehov.

KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL NA SENOVEM

Proizvodni uspehi brestaniške elektrarne Vse do lanskega leta je

brestaniška elektrarna o-bratovala z enim agregatom in proizvajala 60 milijonov kilovatov električne ener­gije. S tem uspehom pa se kolektiv n i zadovoljil. Z vso vnemo se je spoprijel z novimi nalogami- Skleni l je dobaviti še en agregat, to pa mu je leta 1961 tudi u -spelo. Turboagregat je na­bavilo in montiralo podjet­je »Jugoturbina« iz Kar lov-

DPD Svoboda v novi sezoni

Kulturno-prosvetna de­javnost je po zaslugi DPD Svoboda na Senovem zelo razgibana. Svoboda tudi v novi sezoni ne bo razočara­la občinstva. Dramska sek­cija bo naštudirala igr i : »Dobrodošla, miss Agata«, in »Jurček« ter priredila »Veseli večer«. Pevska sek­cija s pionirskim in mla­dinskem pevskim zborom bo nastopila na občinskem tekmovanju. Pevski oktet bo naštudiral koncert. Tudi godba na pihala se priprav­l ja za nastop.

Na Senovem nameravajo ustanoviti tudi pevski zbor za pošolsko mladino. Izobra­ževalni in klubski sosvet bosta letos organizirala več predavanj.

ca, parni kotel pa so naba­v i l i iz tujine. Investicije drugega agregata so znašale preko milijarde dinarjev. Naj še omenimo, da je d r u ­gi agregat pričel obratovati v drugi polovici lanskega leta in je letna proizvodnja znašala 78 milijonov ki lo­vatov.

Knjižnica je vedno dobro obiskana

Knjižnico domačini zelo radi obiskujejo. Čeravno je lani poslovala v neprimer­nem prostoru, jo je obiska­lo več tisoč vestnih bralcev. Knjižnica je imela 20 tisoč dinarjev dohodkov od iz -posojevalnine- Letos pa so bi l i knjižnici dodeljeni novi prostori. Tako je okrog 1500 knjig zdaj v primernejšem prostoru. Zanimivo je, da bralci najraje berejo doma­če pisce.

Stavba za izobraže­valni center

S p o m l a d i b o d o pr i če l i n a S e ­n o v e m g r a d i t i s t a v b o z a i z o ­b r a ž e v a l n i c e n t e r . Ta z a m i s e l n i n o v a , sa j r u d n i k že štiri l e t a z b i r a s r e d s t v a za g r a d n j o . D o seda j m u j e u s p e l o z b r a t i že o k o l i 9 m i l i j o n o v d i n a r j e v , k a r bo z a d o s t o v a l o vsa j za z a č e t e k g r a d n j e . V s t a v b i i z o b r a ž e v a l ­n e g a c e n t r a b o š e k l u b s k i p r o ­s t o r s t e l e v i z i j s k i m s p r e j e m n i ­k o m , k n j i ž n i c o i n č i ta ln ico . M o r d a se b o n a š e l t u d i p r o s t o r še z a o s t a l o k u l t u r n o - p r o s v e t n o u d e j s t v o v a n j e .

Za krajevni praznik na območju krajevnega urada

SENOVO IN BRESTANICA

č e s t i t a j o

• SVET STANOVANJSKE SKUPNOSTI © KRAJEVNI ODBOR SZDL • OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS • KRAJEVNI ODBOR ZB • VAŠKI AKTIV LMS • KRAJEVNI ODBOR ZVVI © LOVSKA DRUŽINA • KRAJEVNI ODBOR ZR0P • DEL. KULTURNO DRUŠTVO »SVOBODA« • TELOVADNO DRUŠTVO »PARTIZAN« • KRAJEVNI ODBOR RK • GASILSKO DRUŠTVO • DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE

ČESTITKAM O : PRIDRUŽUJEJO:

Trgovsko podjetje »Preskrba«, Senovo Komunalno podjetje »Remont«, Senovo Mesnica - Brestanica Elektrarna - Brestanica Kmetijska zadruga - Brestanica Zavod za priučevanje invalidov -Brestanica Mizarska delavnico - Brestanica Rudi Kadivnik, pekarija - Brestanica

D O L E N J S K I L I S T

Osem novih knjig Prešernove družbe Pred kra tk im so desettiso-

či članov Prešernove druž­be prejel i že devetič knjige redne knjižne zbirke. V de­vet ih let ih se je tako zvr­sti lo že 6C knjig, k i so ši­rokemu krogu slovenskih l jud i pomenile prijetno, po­učno i n koristno branje' i n predstavljajo ob majhnih izdatkih že kar lepo doma­čo knjižnico.

Vrst i l e so se povesti in romani domačih in tujih pisateljev, poljudnoznan­stvena dela. knjige za vsakdanjo rabo in vsako le­to koledar, zelo pestro u r * jen i n oblikovan zfoonvk Vsega, kar b i utegnilo bra l ­ca zanimati in razvedriti. Število knj ig v zbirki se je Z let i povišalo od 5 na 7, zadnja leta pa prejemajo člani brezplačno tudi po eno barvno reprodukcijo po­membnejših umetniških del slovenskih slikarjev.

Letos bodo torej knjige Prešernove družbe izšle že desetič. Takrat pa bo v fsbiriti že osem knjig.

® Koledar Prešernove družbe za leto 1963 bo na­daljeval kvalitetni vzpon j z leta 1962 in nam bo pred­stavi l slovenske znanstve­nike, njihovo sedanje delo in načrte za prihodnost. M imo tega bo skušal kole­dar ustreči najštevilnejšim željam bralcev i n bo po pe­strosti in opremi tekmoval Z vsemi izdajam; te vrste.

® Roman Nobelovega nagrajenca Haldorja Lax -nessa Atomska postaja nam iljO približal majhno island­

sko deželico i n njene l judi . Pr ikaza l nam j ih bo v ču-s/tviBi iln imislih služkinje Ugle, v njenem razglablja­nju i n njenih nazorih. A -tomska postaja je zgovoren naslov, naslov, k i simbolizi­ra čas in dogajanje okrog nas, kateremu se zlasti majhna dežela le stežka upre. To tem manj, če se t i ­sti, k i vladajo, nočejo upre­t i .

• Drugo leposlovno de­lo (povest a l f roman) še n i določeno. Prepričani smo, da bo izbor pretehtan, upa­mo pa lahko, da bo delo so­dobnega slovenskega pisa­telja, saj je prav domači književnosti Prešernova družba vselej odmerjala pomemben delež .

• Sledita dva potopisa. Prv i , Ribe pojo v Ukajali, delo poljskega znanstveni­ka in pisatelja Arkadvja Fiedlerja, popelje bralca v malo znani svet. v »Zeleni pekel« ob Amazonki jn nje­nih pr i tokih. Fiedlerju je uspelo, da je napisal več k o f

potopis, uspelo mu je p r i ­kazati ne le pokrajino, r a ­stlinje in živalstvo, temveč tudi l judi , vseh ras in na­rodnosti, M žive med tem bujnim in propadajočim svetom: l judi, k i so j im za­koni džungle bližji kot civi l izacija, in l judi , k i so zaradi civil izacije slabši od prv ih.

O Drugi potopis povede bralca v Zahodno Afr iko, v dežele, k i nastajajo, k i se

• spreminjajo v države. To je črna A f r ika , področje na-

silnejšega kolonialističnega izkoriščanja, to je domovi­na ameriških črnskih suž­njev. O črncih je bi lo napi­sanega mnogokaj, naš pisa­telj Oskar Davičo, k i je tam preživel nekaj mesecev, nam v knjigi Črno na be­lem prikazuje črnce kot l judi, k i so sposobni ustva­r i t i in voditi svoje države, k i so sposobni borit i se za­nje, a hkrat i živeti v miru in sožitju z vsem člove­štvom.

Bogdan Borčič: Stara oljka

• Poljuden prikaz glas­be, njenih prvin, vrednot in tehnike ustvarjanja bo pod naslovom Glasba i n m i po­dal C i r i l Cvetko, profesor Akademije za glasbo v Ljubl jani. To delo bo po­memben prispevek za širše razumevanje najbolj popu­larne zvrsti umetnos'.i.

• Kemi ja v službi člove­ka bo v najpoljudnejši obl i ­

k i prikazala desettisočem bralcev kemijo kot vedo, k i je neverjetno pomembna za naše vsakdanje življenje. Kemija niso le zapletene formule skrivnostne anal i ­ze in nerazumljivi eksperi­menti, kemija je življenje okol i nas je civi l izacija, je življenjski standard. Brez kemije bi se vrn i l i za sto­letje nazaj.

9 Znani pisec priročni­kov Prešernove družbe inž. Mi t ja Tavčar pripravl ja za letos praktično knjigo z na­slovom Elektr ika za doma­čo rabo. O elektriki in elek­tričnih' aparatih je bilo na­pisanega že marsikaj. Ta priročnik pa bo poleg opisa električnih naprav in aparatov za gospodinjstvo in kmetijstvo pojasnil n j i ­hovo uporabo in navajal tudi primere, kako lahko sami popravimo okvare na njih, .predvsem pa, kdaj moramo to prepustiti stro­kovnjaku, da bi se izognili nesreči. Praktična vrednost in pomen priročnika sta to­rej očitna.

Vseh teh osem knjig prejmejo člani in naročniki za 950 dinarjev.

Prešeren

•m-^>udaril sem že pred nekaj leti v Vrbi in moram tu ponoviti: Trubar je bil prvi, Prešeren je edini, častitljivo in vsega spoštovanja vredno je, kar

je storil za nas Trubar. In vendar: ako'bi Trubarja ne bilo, bi bil njegovo nalogo opravil kdo drug. Malo pozneje morda, toda opravil bi jo bil prav gotovo. Da ni Prešeren zastavil peresa, ne bi bil mogel njegovega dela opraviti prav noben drug. Zakaj Trubarjevo delo je bila stvar treznega pogleda, umske moči, verske go­rečnosti in dobre volje. Prešernovo pa stvar genija, ki

ie enkraten in nenado­mestljiv: skrivnostno snovanje, pri katerem so vse človeške zmož­nosti strnjene za silovit zagon, da se iz njega rode čuda kakor sama po sebi. Brez Prešerna

bi bili Slovenci ostali v somraku, narod brez genija, ljud­stvo brez luči: strahota je pomisliti na takšno temno vrzel, na takšno zevajoča praznino in njene nasledke za našo kulturo, kajti zavedajmo se: kar pri nas poslej piše in poje, se oslanja na Prešerna in njegovo genialno delo. Ves curek ustvarjanja, ki se imenuje slovenska litera­tura in kultura, izvira iz tega bujnega, čistega studenca. To je živa, oživljajoča in oplajajoča voda, vse, kar se je skušalo uveljaviti brez Prešerna ali se je drznilo uve­ljaviti celo proti Prešernu, je zastajajoča mrtva voda, ki se brez zveze z bistrim osrednjim strženom izgublja v stranske zatone in zajeze, se sproti usmraja in kuži ozračje. Vsi pravi pisatelji pri nas, ki so res bogatili slovensko duševnost, vsi, s katerih imeni je zvezan na­predek slovenskega slovstva so se priznavali k Pre­šernu, so gledali v njem nedosežnega mojstra, vodnika in vzornika. Prešeren je v vsem pravem, res naprednem prizadevanju slovenskih ljudi vedno in povsod pri­čujoč .. h

OTON ŽUPANČIČ (1946)

K I K O BO S SREDSTVI ZA MAJSKO REVIJO SLOVENSKIH DRAMSKIH AMATERJEV?

Danes dopoldne ob 11. uri bodo v avli novomeške študijske knjižnice odprli razstavo sodobne keramike znanih zagrebških mojstrov Milana Kičina in Iva D juro vida. Prireditev bo v počastitev Prešernovega tedna — Na sliki: poslikana posoda (glahura) Milana Kičina

M i n u l i t e d e n se j e že tret j ič s e s t a l p r i p r a v l j a l n i o d b o r z a V . r e p u b l i š k o d r a m s k o r e v i j o , k i b o m a j a l e tos v N o v e m m e s t u . N a p r v i h d v e h s e j a h , k i s t a b i l i že k o n e c l a n s k e g a l e t a i n so s c j u ude lež i l i t u d i p r e d s t a v n i k i o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a , o b č i n s k e g a o d b o r a S Z D L N o v o m e s t o i n č l an i s v e t a Z v e z e S v o b o d S l o v e n i j e , so se p o g o ­v o r i l i o n e k a t e r i h o s n o v n i h v p r a š a n j i h , k o t j c f i n a n s i r a n j e r e v i j e , u r e d i t e v D o m a l j u d s k e p r o s v e t e i n o č a su , k d a j r e v i j a bo .

N a z a d n j e m s e s t a n k u p a so že p o d r o b n o o b r a v n a v a l i , k a k o z a g o t o v i t i k a r na j bo l j š i p o t e k r e v i j e i n n a s t a n i t e v š tev i ln ih g o s t o v i z v s e S l o v e n i j e . P r i ­p r a v l j a l n i o d b o r r a č u n a , d a b o v d n e h r e v i j e o b i s k a l o n a š e m e s t o p r e k o 400 i g r a l c e v i n r e ­ž i se r j ev a m a t e r s k i h g l e d a l i š k i h s k u p i n , p o l e g t e g a p a v eč j e š tev i lo k u l t u r n i h d e l a v c e v , k r i ­t i k o v l n n o v i n a r j e v . P o s a m e z n e s k u p i n e b o d o v N o v e m m e s t u 1—2 d n i . R e v i j a b o n a m r e č d e ­l o v n e g a z n a č a j a . T a k o b o v s a ­k o d o p o l d n e p o s v e t o v a n j e r e ­ž i se r j ev i n g l e d a l i š k i h s t r o k o v ­n j a k o v i n o c e n a p r e d s t a v , k i b o s t a n a s p o r e d u p r e j š n j i d a n . P r e d s t a v e b o d o p o p o l d n e i n z veče r , i n s i c e r b o s t a v s a k d a n n a s t o p i l i d v e s k u p i n i .

N o v o m e š č a n i i n p r e b i v a l c i b l i ž n j e o k o l i c e s i b o d o v t e h d n e h l a h k o . o g l e d a l i 8 d o 10 n a j u s p e š n e j š i h a m a t e r s k i h g l e ­d a l i š k ih u p r i z o r i t e v v l e t u 1962 v S l o v e n i j i . P r i p r a v l j a l n i o d b o r l n o b č i n s k i s v e t i S P D b o d o o r ­g a n i z i r a l i o b i s k t e h predstarv t u d i z a l j u b i t e l j e g l e d a l i š k e u m e t n o s t i i z v s e h o b č i n . V s t o p ­n i c e z a v s e p r e d s t a v e b o d o n a r a z p o l a g o ž e 10 d n i p r e d p r i -č e t k o m r e v i j e . S i n d i k a l n e p o ­d r u ž n i c e v k o l e k t i v i h p a j i h b o d o l a h k o r e z e r v i r a l e že o d

10. a p r i l a da l j e . P r i p r a v l j a l n i o d b o r h o č e s t e m o m o g o č i t i č i m v e č j e m u š tev i lu č l a n o v d e l o v ­n i h k o l e k t i v o v o g l e d k v a l i t e t n i h u p r i z o r i t e v .

V s a k č l an s k u p i n e , k i bo n a ­s t o p a l a n a r e v i j i , b o d o b i l s k r o m n o s p o m i n s k o d a r i l o . O b ­č insk i svet S P D N o v o m e s t o b o v s a k i s k u p i n i d o d e l i l s v o j e g a p r e d s t a v n i k a . L e - t a b o s k u p i n o s e z n a n i l s p o m e m b n i m i g o s p o ­d a r s k i m « , k u l t u r n i m i i n z g o d o ­v i n s k i m i o b j e k t i v n a š e m o k r a ­j u , p r e d v s e m p a v s a m e m N o ­v e m m e s t u . T u s i b o d o s k u p i n e l a h k o o g l e d a l e D o l e n j s k i m i u -ze j , S t u d i j s k o k n j i ž n i c o , p r o i z ­v o d n j o a v t o m o b i l o v i t d . N e k a ­t e re s k u p i n e b o d o n a p r a v i l e t u ­d i k r a j š e i z le te v z n a n e k r a j e n a R o g , v K o s t a n j e v i c o , n a O t o -čec , p a č k a k o r b o čas d o p u š č a l . Č e p r a v b o r e v i j a p o t e k a l a v d e l o v n e m v z d u š j u , p a m e n i p r i p r a v l j a i l n i o d b o r , d a b o v n a -' e m o k r a j u to n a j v e č j a i n K v a ­l i tetne jša k u l t u r n o - p r o s v e t n a m a n i f e s t a c i j a v l e t u 1962. Z a t o

j e p r a v , d a se v e n d a r t u d i n a z u n a j o b e l e ž i t a d o g o d e k . T a k o b o z a p r o s i l p o s a m e z n a pod j e t j a , d a rrru z a t i s te d n i o d s t o p i j o i z ­l o ž b e n a o k n a , k a m o r b o p r i r e ­d i te l j r a z s t a v i l f r a g m e n t e i z a m a t e r s k e g a g l e d a l i š k e g a u d e j -s t v o v a n j a . S t u d i j s k o k n j i ž n i c o p a , d a p r i r e d i m a n j š o r a z s t a v o o r a z v o j u g l e d a l i š k e k u l t u r e p r i n a s . P r a v t a k o bo... p r i m e r n o o k r a š e n a o k o l i c a D o m a l j u d s k e p r o s v e t e , k j e r b o r e v i j a . P o ­s e b n o težka n a l o g a , k i j c p r i ­p r a v l j a l n i o d b o r s a m n e b o m p g e l reš i t i , je v s a j m i n i m a l n a t ehn i čna u r e d i t e v o d r a l n d v o ­r a n e . N a p r a v e n a o d r u , p r e d ­v s e m pa s v e t l o b n i p a r k i n s p l o n r a z s v e t l j a v a , v s e to je p o m a n j ­k l j i v o i n o n e m o g o č a p o s a m e z n e u p r i z o r i t v e , k i z a h t e v a j o u r e j e n o d e r . S t o l i v d v o r a n i s o t u d i i z r a b l j e n i . P r i p r a v l j a l n i o d b o r z a te i n v e s t i c i j e n i m a s r e d s t e v . P r e d l a g a l p a j e p r i s t o j n i m f o ­r u m o m , d a b i s p o s e b n o a k c i ­j o z b r a l i v s a j n a j n u j n e j š a s r e d -s t \ a .

»SAMORASTNIKI« v Brestanici 28. januarja je bila v,

Brestanici premiera Mikel-nove dramatizacije Preži-hovih Samorastnikov. Na­stopili so člana PD Svobo-da-Brestanica. Igra je po­doba trpljenja, ponižanja, ljubezni in sovraštva koro­ških kmečkih ljudi: Osred­nja oseba v igri je Meta, ki od pomanjkanja, truda in skrbi propada v boju za sleorjo kruha, a je še v zad­njih trenutkih življenja

polna vere v človeka in v prihodnost.

Režiser Galeša je uprizo­ritvi vdahnil precej življe­nja in pristnosti. Nekatere vloge je zaupal začetniko-m, ki pa niso prepričevalno sledili njegovi zamisli. Naj­bolj prepričevalne so bile

V 42. z v e z k u v H a m b u r g u i z h a j a j o č e r e v i j e » •S t e rn « j e 11. n o v e m b r a 1961 z a g r e š i l n e k i V V i U i a m 8. S c h l a m m p r e c e j o b š i r e n č l a n e k , v k a t e r e m s k u š a na n e z a s l i š a n o d r z e n , v s e p r e j k o t d u h o v i t n a č i n o s m e š i t i p o d e l i t e v l e t o šn j e N o b e l o v e n a g r a d e z a K n j i ž e v n o s t n a š e m u I v u A r . d r i ć u . P o v se j p r i l i k i s i u t v a r j a , d a p r e d s t a v l j a n j e g o v o p i s a n j e u n i č u j o č o s a t i r o , k a t e r e m o j s t e r j e b i l v e l i k i n e m š k i p e s n i k H e i n e , je p a v b i s t v u zgo l j b a n a l n a ž l o b u d r a v š č l n a i n etotvajno n e d o s t o j e n p a s k v i l . N a j p r e j s e o b r e g n e o b i z n a j d i t e l j a d i n a m i t a N o b e l a , češ d a j e i m e l p r i ­s t e n t a l e n t 2it g o t o v d e n a r i n s t r u p e n e d o v t i p e . D a je i z n a š e l d i n a m i t i n g a u ime l v e l i k o p o t e z n o r a z p e -č a v a t i n a v s e a r m a d e s v e t a , b o t r a j n o m a n j p r i ­s p e v a l o k n j e g o v i s l a v i k o t n j e g o v j e d k i h u m o r , k i s e u v e l j a v l j a š e l e d e s e t l e t j a p o n j e g o v i s m r t i v z v r h a n i m e r i . N a p r i m e r o p o d e l i t v i l e t o šn j e k n j i ­ž e v n e N o b e l o v e n a g r a d e I v u A n d r i č u .

» I v o A n d r i c ? O n j e m se j e v e d e l o p r e d r a z d e l i t ­v i j o n a g r a d b o r e m a l o , č e p r a v v e č , k o t s e b o v e d e l o p o p e t i h l e t i h 6 l e t o š n j e m n a g r a j e n c u z a m i r o v n o N o b e l o v o n a g r a d o , n e k e m M r . L u t h u l l . T o d a p r e d ­v s e m m o r a p o d a t i p i s e c r a z o d e t n o p r i s e g o . T a s e g l a s i : » P r i s e g a m p r i v s e m , k a r m i j e s v e t o , d a n i ­m a m n i t i n a j m a n j p r o t i J u g o s l o v a n u In z a m o r c e m . Č u t i m p o t r e b o , d a i z r e c n o n a g l a s i m s v o j e b r a t s t v o S S r b i , H r v a t i l n B o š n j a k i . « A l i e d i n o v p r a š a n j e , k i fla t u z a n i m i v o , j e t o : a l i j e p r a v b r e z p o m e m b n o d e j ­s t v o ; d a je k d o r o j e n v B o s n i a l i Južni A f r i k i , b r e z ­p o g o j n o v r e d n o N o b e l o v e n a g r a d e z a k n j i ž e v n o s t o z i r o m a m i r o v n e N o b e l o v e n a g r a d e ? P a č r . oben p a ­m e t e n človeik n e b o o s p o r a v a l , d a s t a g o s p o d a A n -drtći i n L u t h u U d o b i l a s v o j i n a g r a d i i z zgo l j r a s i ­s t i čn ih r a z l o g o v . K o m i s i j a z a p o d e l j e v a n j e N o b e ­l o v e n a g r a d e ( s k u p i n a ča s t i v r edn ih , a v k n j i ž e v n i h z a d e v a h n e k o l i k o b a n a l n i h m o ž ) j e b i l a p a č m i š l j e ­n j a * d a j e l e t o s o b e v e l i k i n a g r a d i p o d e l i l a k a ­k e m u v z h o d n e m u n e v t r a l e n i n č r n e m u A f r i č a n u . T o je p o p o l n o m a j a s n o . M a n j j a s n o j e , č e m u nI L u t h u l i p r e j e l k n j i ž e v n e * A r . d r l č p a m i r o v n e n a ­g r a d e ? A l i t o d o l o č a m o r d a ž r e b ?

G o s p o d A n d r i ć , t a k o ee m l j e p o r o č a l o , b i b i l PO s v o j e m f o r m a t u v n e k a j l e t i h u p a p o l n k a n d i d a t Za fcnjiževno n a g r a d o m e s t a Z a g r e b a , k o g a j e n e ­

n a d o m a d o l e t e l a N o b e l o v a n a g r a d a . V p r i h o d n j e m l e t u b i s e b r e z n a d a l j n j e g a u t e g n i l o p r i p e t i t i k a t e r e ­m u i z m e d » l e v i h « n e m š k i h k n j i ž e v n i k o v , k i I z v a ­j a j o s v o j o u p r a v i č e n o s t d o l i t e r a r n e s l a v e i z n e -u t a j l j i v e g a d e j s t v a , d a j e b i l H i t l e r » n a e i « .

T r e n u t n o v l a d a m e d e v r o p s k i m i i n t e l e k t u a l c i v e l i k a m o d a , d a p r i č a k u j e j o o d r e š e n j e d e l c m a i z v z h o d a , d e l o m a i z g o š č a v e . M z a r e s , l a h k o b i b i l t u d i v Z a g r e b u a l i v j u ž n i A f r i k i k a k s a m o t e n č l o ­v e š k i g en i j — to p a A n d r i ć i n L u t h u l i g o t o v o n i s t a . D a s e s e d a j d v o r i C r n c e m i n nev t r a l i s t i čn l J u g o ­s l a v i j i , n e u s t v a r j a l z g o s p o d a A n d r i č a n i k a k e g a

' p o e t a i n i z g o s p o d a L u t h u l l j a n i k a k e g a p r e r o k a . S k r a t k a , če t n a l o g l o b l j e p r e m i s l i m o , v s e k a k o r n i

NEUNIČLJIV NEMŠKI ŠOVINIZEM

g o t o v o , d a j e p o s t a l o i m e g o s p o d a N o b e l a n e s m r t n o p re j z n a g r a d a m i k o t k o t z d i n a m i t o m . Z a k a j g o ­t o v o s e b o r a z s t r e l j e v a l o še t eda j , k o s e n o b e n č l o ­v e k n e b o v e č m o g e l s p o m i n j a t i i m e n A n d r i ć i n L u t h u l i . I n m o r d a o s t a n e d i n a m i t p r a v z a t o t a k o p o p u l a r e n , k e r d o b i v a j o v e l i k e n a g r a d e v e n o m e r n a p a č n i l j u d j e . . . «

I z v s e h n a v e d e n i h n e o k u s n i h l n z l o b n i h i z p a ­d o v z o p e r p r v e g a j u g o s l o v a n s k e g a N o b e l o v e g a n a ­g r a j e n c a , p i s a t e l j a s v e t o v n e g a f o r m a t a I v a A n d r i č a , j e b r e z n a d a l j n j e g a r a z v i d n a t u d i š e n e v e r j e t n a d r z ­n o s t i n p o v r š n o s t p i s c a V V i l l i a m a S c h l a m m a . G o s p o d S c h l a f m m se n a m r e č n i t i t o l i k o n i p o t r u d i l , d a b i b i l s k u š a l v te.f a l i o n i kn j i žn i c i z b r a t i i n u g o t o v i t i v p o š t e v p r i h a j a j o č e p o d a t k e o I v u A n d r i č u . D a j e to s t o r i l , b i b i l v p o l u r e d o g n a l , d a j e k n j i ž e v n o d e l o ­v a n j e I v a A n d r i č a k o t z e l o u s p e š n o i n v e l e p o -m e m b n o d o v o l j i z č r p n o o z n a č e n o t a k o v a n g l e š k i h , I t a l i j a n s k i h , f r a n c o s k i h l n n e m š k i h l e k s i k o n i h , s l o ­v a r j i h i n z g o d o v i n a h s v e t o v n e kn j i ž evnos t i . M e s t o t e g a s i j e e n o s t a v n o d a l p o r o č a t i o d k a k e g a s v o ­

j e g a n a j u g u ž i v e č e g a z n a n c a , d a m o r e Ivo A n d r i ć v n e k a j l e t i h u p a t i k o t k a n d i d a t n a k n j i ž e v n o n a ­g r a d o m e s t a Z a g r e b a . P r i p o m i n j a m , d a s v o j e g a l a s t n e g a i m e n a i m e n i t n i i n v s e v e d n i g . S c h l a m m v g o r i n a v e d e n i h k n j i g a h s e v e d a n e b i na še l .

K a k o b r e z g l a v o i n a b o t n o j e z go l j v k r a t k e m i z v l e č k u p o d a n o p i s a n j e g o s p o d a W i l l i a m a S c h l a m ­m a i n k a k o d o k r a j a s o o v r ž e n e n j e g o v e d o m i š l j a v o n a p i h n j e n e t r d i t v e o I v u A n d r i č u , j e z v s o j a s n o s t j o I z k a z a n o v č l a n k ' i , k i j e i z še l v z n a m e n i t i l i t e r a r n o -po l i t ičn i r e v i j i , v Z U r i c h u i zha j a j o č i » D i e W e l t -vvoche « z d n e 4. d e c e m b r a 1959, štev. 1360, n a l i s t u 33; t o r e j še t eda j , k o o p o d e l j e v a n j u N o b e l o v i h n a g r a d z a l e t o 1961 še n i b i l o n o b e n e g a g o v o r a . P o d n a s l o v o m » E i n g r o s s e r R o m a n « , Ivo A n d r i ć » D i e B r u c k e t l b e r d i e D r i n a « ( C a r l H a n s e r , V e r l a g — M u a e h e n ) i z v a j a o c e n j e v a l e c p o d š i f r o G . S . , k i se ža l n i p o d p i s a l s p o l n i m i m e n o m , o p i s a t e l j u I v u A n d r i č u t o l e :

» K n j i g o b r a t i j e l a h k o , o n je j p i s a t i j e težko . Z a k a j n i č a l i l e m a l o j e p o v e d a n o , če s e r e če , d a j e p r e d n a m i e d e n v e l i k i h r o m a n o v n a š e g a s to l e t j a , d a s m o s e s r eča l i t u z d e l o m v e l j a v n e s v e t o v n e k n j i ­ževnost i . N i m o d n a k n j i g a , še m a n j s t a r o m o d n a , č e p r a v n a v e z u j e n?> t r a d i c i j e 19. s t o l e t j a i n s p o m i ­n j a n a G o n č a r o v a i n C e h o v a . . . I v o A n d r i ć j e p r e d ­vsem* p r i p o v e d n i k p o b o ž j i m i l o s t i , v e d o č , vešč , g r a n -d i oze r . p r i p o v e d n i k , k i m u u s p e v s a k a e p i z o d a , v s a k d e t a j l v n a p e t o s t , v s t r m e n j e n a d d i h zap i ra joč ion . s p o š t o v a n j e v z b u j a j o č i m s m e š n i m ž i v l j e n j e m : o d šes tna j s tega d o d v a j s e t e g a s to le t j a , o d p r a v l j i č n o o d m a k n j e n e l e g e n d e d o p o č e t k a r.aše r e sn ičnos t i , k o t p r a v i p r i p o v e d n i k d a l j a v e j i h d o m a k n e v b l i ž i no i n s e d a n j o s t n a t e m m o s t u p r e k o ž ive r e k e , k i p r e d ­n i k e l n s o d o b n i k e e n a k o p r a v n o p r i t e z a n a s v o j e b r e ­gove . E r n s t E . J o n a s j e v e l i k i r o m a n s i j a j n o p r e ­v e d e l . . . «

Z a k l j u č e k je m o ž e n s a m o e d e n , i n t a j e : i m e VVi l l iam; S . S c h l a m m b o v p r v i g e n e r a c i j i p o n j e ­g o v i s m r t i u t o n i l o v l a s t n e m b l a t u , m e d t e m k o b o Ime v e l i k e g a u m e t n i k a i n č l o v e k a I v a A n d r i č a b l e ­s t e l o p r e k o p o z n i h r o d o v v se d o t l e j , d o k l e r b o č l o ­v e š t v o n a z e n l e l j s k e m p l a n e t u Ime lo š e k a j s m i s l a z a l e p o k n j i ž e v n o s t . I V A N V A S I C

Bogdan Borčič: KOPICA

vloge Hudabivške Mete, Hudabivke, Ožbeja in po­nekod Karničnika, slabše pa sta odigrala vlogi grof in župnik. Menjavanje prizo­rišča je režiser domiselno rešil, k boljšemu efektu pa so pripomogli zvočni vlož­ki in svetlobni park. M. S.

M I S L I »življenje pod Stalinom je

bilo loterija«. — (Uja Ehreiv burg, sovjetski pisatelj)

»Naš cilj je, da zavarujemo obstoj človeške rase vkljub politikom.« — (Bertrand RU' seli, angl filozof)

»Na alžirskem vprašanju so zlomili vrat ena republika, dve narodni skupščini, se* dem francoskih vlad in štiri vrhovne komande«. — (Nem­ški časopis »Die Welt«)

D O M - DRUŽINA - G O S P O D I N J S T V O - D O M KAKO OBVARUJEMO OBRAZ PRED MRAZOM

Ne obremenjujmo otrok! Večina kmečkih otrok je igro, ne pa, da mu v tem

Vse preveč obremenjena z času nalagamo delo, k i ga delom. Starši pošiljajo utruja. °troke na polje, v vinograd Starši žal mnogokrat a l* pa se morajo doma smatrajo, da je otrok spo. ukvarjati z živino. Ker so soben za to a l i ono delo, delovni pogoji v industriji Jjeodnejši (urejen osemurni delovni čas, pravica do de­lovnega zavarovanja in še J^arsikaj), se veliko knieč-*"» l judi odloči za tovarno. •Tako je stiska za delovno

na kmetih zmeraj več­ja. Ljudje težko dobijo de­lavce al i pa j ih ne morejo Mačall, zato izkoriščajo °troke. P r i tem po navadi n c pomislijo na to, koliko Je otrok star in če je delo, ki so mu ga naložili, zanj Timerno. Vedeti moramo, da krepkejšemu otroku lah­ko odmerimo napornejše delo, medtem ko moramo šibkemu s težkim delom Prlzanesti- Lahko se zgodi, da otrok zaostane celo v razvoju, saj ima na primer v otroški dobi še mnogo "riistančastega tkiva, k i je * e 'o občutljivo. P r i težkem "elu se otroku lahko nepra­vdno razvije hrbtenica. Ra -? e n tega pa jc otrok v tem ? a s u še močno usmerjen k 'grl. i c pravice mu ne sme-*no^ omejevati! Ko se vrne i ž šole, pa dokler ne začne Pisati nalogo a l i se učiti, m u moramo nuditi kar na}-V c č prostosti ln časa za

ker ga je morda že večkrat v redu Izvršil; toda to nas ne sme zavesti. Prav je, če otroka že zgodaj navajamo na delo, toda na tak način, da se ga bo veselil. Delo

mora bit i tako, da ga sprav­l ja v doro voljo in da si ob njem lahko tudi kaj za­poje. Le tako bo delo vzl ju­b i l i n sc ga veselil. Sčaso­ma bo lahko sprejel tudi težje naloge, k i j im bo nje­gov organizem kos.

Nobeno delo tudi ne sme bit i tako, da bi otroku je­malo čas za pripravo na šo­lo. Vedeti moramo, da se bo uspešno učil le tisti otrok, k i nI preveč utrujen, kajti svež ln spočit se bo pr i učenju lahko zbral, snov osvojil in s i jo zapom­ni l . V nasprotnem primeru pa bo ob knjigi zehal aH celo zaspal. Tud i večerne ure niso primerne za učenje n pisanje nalog!

Danja Baje

Drobni nasveti •B Drobno pecivo ostane

dalj časa sveže, če ga hrani­mo v dozah. V vsako položi­mo jabolko.

H če položimo v omaro šopek medene detelje, jo bo­mo obvarovali pred molji.

H Svetle klobuke iz klo-bučevine čistimo tako, da jih drgnemo z zmečkanim svile­nim papirjem.

V letošriji ostri in dolgi zimi se nam kaj lahko zgo­di, da si za vedno p o š f c o -dujemo obraz. Povsem ra­zumljivo se nam zdi, da oblečemo topel plašč in za­ščitimo telo, obraz pa osta­ne izpostavljen vsem vre­menskim neprilikom; kma­lu postane rdeč in koža razpoka.

Uporabljanje krem in pudrov ni le lepotičenje, pač pa sredstvo, s katerim obvarujemo kožo pred po­škodbami. Za zimsko nego

obraza n i treba' ne dosti časa, ne truda in ne denar­ja. Važno je, da si pred spanjem z mastno kremo dobro natremo umit obraz. Ce je zunaj temperatura pod ničlo, pa moramo tudi podnevi nositi »masko«. Zjutraj obraz umijemo z mlačno vodo (brez miW), nato nalahko vtremo kre­mo. Tanka plast pudra, ki jo nanesemo na kremo, bo obraz odlično zaščitila. Ust­nice namažemo ponoči z vazellnom, podnevi pa z rdečilom.

DOBRO IN POCENI

KROMPIRJEVI ZREZKI '/j kg krompirja, slan krop,

1 dkg margarine, 2 jajci, 10 dkg moke, zelen peteršilj, 1 čebula, 15. dkg klobase ali o-stankov pečenke, mast za cvrenje.

Kuhanemu, olupljenemu in pretlačenemu krompirju pri­mešamo stopljeno margarino, jajci, sesekljan peteršilj, če­bulo in meso, sol in moko. Oblikujemo zrezke in jih na masti rumeno ocvremo. Zrez­ke lahko poprej povaljamo v jajce in drobtine in jih po­tem ocvremo.

ZAPEČEN KROMPIRJEV PIRE

lU kg krompirja, slan krop, V« 1 mleka, 3 dkg margarine, 5 jajc, paradižnikova mezga, drobnjak, 2 dkg surovega masla.

Z mlekom umešan krom­pirjev pire zvrnemo v nama-ščeno kozico; površino zgla­dimo v namaščeno žlico. Za vsako osebo napravimo v pi-reju vdolbino, v katero ubi­jemo surovo jajce, ga pre­krijemo s pretlačenim para­dižnikom ali mezgo, pptrese-mo z drobnjakom in zabeli­mo z razpuščenim surovini maslom. Jed postavimo v pe­čico, da jajca zakrknejo.

» T a k o , f a n t a : k o b o s t a n a p i s a l a n a l o g e i n se n a u č i l a v s e g a z a j u t r i š n j i d a n , p a p r i d i t a z a n a m i n a t r a v n i k ! M a l o t e l o v a d b e p r i g r a b l j e n j u s e n a n e b o š k o d o v a l o . . . « — P a m e t n a z a p o s l i t e v o t r o k j e v z g o j n a , v s a k o p r e t i r a v a n j e

p a m o č n o š k o d l j i v o !

ČE I M A OTROK VROČINO

V letošnji zimi, k o se v r e -m e i n temperatura tako n a ­š l o menjavata, marsikateri otrok zboli. V tem primeru n a i b o materi termometer najboljši zaveznik. Ne tipaj-m o otrokovega čela z roka-m l , čcS saj čutim, če ima V r o č i n o ali n e ! Č e b i se dala temperatura ugotavljati sa-m o z rokami, b i v nobeni bolnišnici n e imeli termo­metrov.

Ce termometer nekaj u r zapovrstjo kaže n a d 38 sto­p i n j vročine, se posvetujte 2 zdravnikom! Otroške b o ­lezni so zelo raznovrstne i n zahrbtne, zato nikar n e p o ­kušajmo starih t e t , k i ugo­tavljajo »samo prehlad« a l i p a »gliste« i n svetujejo zdra-v i ' a . Prav t a k o v s e do zdrav­nikovega prihoda n e silimo otroka jesti, temveč m u n u ­dimo dovolj tekočine! Ne navadne vode ali rnalinovec, temveč limonado ali čaj. Če bomo poskrbeli še za svež Z r a k i n primerno tempera-

n r ° » lahko mirno čakamo zdravnika in njegovih n a ­vodil.

ZNOSEN SOPROG •••Po uporabi obeša br i -

* a c o na obešalnik in je ™e odurže zdaj v sobi, « T«ffič v predsobi ali celo na tla;

• • • ne prenaša umi valnih ^"•cbščm ln ne razliva vo-u e Po stanovanju; dal ' ̂ ° u P ° r a b ' zapira pre-

a l e 'n urata pohist»a; . •••Po britju pospravisvo-

3 e Potrebščine; ••• uporabljenih britvic

e ^eče v stranišče; *t»l'ne " a c * odpadkou in Stareaa m p i r j a v peč; dni ' i 1 6 ?°s{ o e l e srajce več

• c c ima v omari svežo; pe'pe^C t r o s l etnaretnega več- , 1 ) 0 stanovanju, tem-

e c » Pepelnik; SOB r a z n » e f a » a časopl-iernve? . v s e m stanovanju, dolnzf i i h ima vedno na

H*3K$? ,W,men Pred'

V imenu zdravega razvoja naših otrok! Zakasnela razprava z občnega zbora PARTIZANA in drugih klubov v Vidmu- Krškem

M o r d a res z a k a s n e l a r a z p r a ­v a , v e n d a r če n e k a j tišči v p r s i h , m o r a n a d a n .

O s e m let s o d e l o v a n j a p r i d r u š t v u . Iz i d e a l i z m a . Z v e s e ­l j e m je b i l a p o d p r t a v s a k a a k ­c i j a , v s a k o d e l o p r i d ru š t vu . D e l n i u s p e h s m o r e g i s t r i r a l i t u ­d i v b l a g a j n i , k i j e n a r a s l a ce l o n a 800.000 d i n ! ( L e t a 1951.) P o t e m pa je b i l o v s e g a k o n e c .

Z e m l j i š č e s m o -s i i z b r a l i za ig r i šče . P l a č a l i b i ga , z a d r ž k i p a s o b i l i v r a z l a s t i t v i a l i n e v e m v č e m . z g r a d i l i b i d a m , D O M P a r t i z a n a . . . U t v a r a . . . r e š i tve n i ir. n i b i l o . . .

N a fizik u it u r n e m z l e t u v L j u b l j a n i j e d r u š t v o s o d e l o v a l o z n a j v e č j i m š t ev i l om u d e l e ž e n ­cev .

P o t e m pa j e b i l o v s e g a k o ­n e c . L e t o z a l e t o m m a n j š i s a l ­do . T u i n t a m p r o š n j e za p o ­m o č , k i j e n i b i l o . N a k o n c u — b l a g a j n a j e p r a z n a , t e l o v a d ­c i b r e z d r e s o v , š po r tn ik i k l j u b v s e m z m a g a m b r e z s r eds t ev , v a d i t e l j i o b u p a n i , f u n k c i o n a r j i V s k r b e h , b r e z u p a n j a n a k a k š ­n o reš i tev . I n n a k o n c u občn i z b o r b r e z d i s k u s i j e .

P o s e b n a o b j a v a ! — V l e t u 1961 je o b č i n s k a z v e z a za te les ­n o vzgo jo P a r t i z a n u v V i d m u -Krškemi n a k a z a l a 100 tisoč d i n . R e s n e k a j n e z a s l i š a n e g a , i n v e n d a r p r v i č n e k a j k o n k r e t n e ­ga — p o m o č .

Z a l s l o t isoč n i reš i tev za vse, k a r ta o r g a n i z a c i j a k o r i s t n e g a s t o r i za z d r a v j e , z a čvrst r o d . za n a š o b o d o č n o s t . T o d a p r v i z n a k i r a z u m e v a n j a i n m o r a l n a p o m o č — z a d o š č e n j e . T o r e j le

n i s m o d e l a l i z a r a d i s v o j i h k a ­p r i c i n o s e b n e g a z a d o v o l j s t v a ! p a č p a v k o r i s t n a š e s k u p n o s t i ! T i k r a t k i , l e t o za l e t o m n a v s a ­k e m o b č n e m z b o r u p o n a v l j a n i s t a v k i s o k o n č n o v e n d a r l e p r o ­d r l i , o m a j a l i » m e c e n e « , k i so do l žn i s k r b e t i za n a š r o d , če s m e m o v to v e r j e t i .

T a k o b r e z k o r i s t i se m i je z d e l a t a d i s k u s i j a n a o b č n e m z b o r u , k e r j e b i l a p o n o v l j e n a že n a j m a n j d e s e t k r a t .

T o v . K e b e j e d e j a l : » T V D P a r t i z a n n e s m e živeti o d b e r a ­čen ja . . .«<

T o so k a p l j i c e p r e p o t r e b n e v o d e i z m u č e n e m u d o l g o p r o g a -šu, k i n i v e r j e l , d a b o d o s e g e l še k d a j s vo j c i l j . * * *

T a k o l e p j e p o g l e d n a z d r a v a te lesa m o š k e t e l o v a d n e v r s t e . P r e s e n e t l j i v o l epo i z v a j a j o svo je va je . K o t s t r u n a n a p e t e miš ice , s p o s o b n e p r e n e s t i v s o težo tež­k i h va j . . . t e žk ih v s e m o g o č i h v p l i v o v v ž i v l j en ju .

* * * M o j s i n p r i t eče n e k i d a n d o ­

m o v iz šo le , k o so z a m e n j a l i u r o t e l o v a d b e z u r o s p o z n a v a ­n j a p r i r o d e :

» O č k a , j u t r i b o m v p r a š a n te ­l o v a d b o . P a k a k o na j z n a m , če se n i s m o n i č e s a r uč i l i ! S p l o h n i s m o t e l o v a d i l i . . . «

D r u g i d a n p r i t eče zope t d o ­m o v : » O č k a , v se , k a r s i m i včera j p o k a z a l , t n l j e p r i š l o p r a v . p r a v to s e m b i l v p r a š a n : n a l e v o , n a d e s n o , p r e d r o č e -n je , o d r o č e n j e . . . «

» K a k š n o o c e n o si d o b i l ? « » P e l ! «

H r b t e n i č k a pa se m u s u m l j i ­vo k r i v i . . . T u d i šo la m u n e da je t e l e sne vzgo je , k e r n i m a možnos t i in k e r . . .

P a r t i z a n n i m a s r e d s t e v , d a b i za obs to j eče p o t r e b e razš i r i l d e j avnos t . S e za s k r o m e n d e l i d e a l i s t o v n e z m o r e o s n o v n e

» h r a n e « . . . G l a v n i z a k l j u č e k l e t n e s k u p ­

šč ine : združ i tev v s e h špo r tn ih i n t e l e s n o v z g o j n i h o r g a n i z a c i j v e n o o r g a n i z a c i j o z i m e n o m : T V D P a r t i z a n - C e l u l o z a r , V i ­d e m - K r š k o . Zd ruž i l i s e b o m o r e v n i z b o g a t i m i — vsaj z i z ­k u š n j a m i .

Pionir ponovno uspešen v Kranju V d r u g e m k o l u r e p u b l i š k e

k e g l j a š k e l i g e j e P i o n i r g o ­s t o v a l v s o b o t o i n nede l j o v K r a n j u i n J e s e n i c a h . N a s t o p a l j e s k u p n o z l j u b l j a r t s k i m G r a -d i s o m , m a r i b o r s k i m K o n s t r u k ­t o r j e m i n C e l j e m , to j e z e k i -p e m i , k i sod i j o v v r h s l o v e n ­s k e g a k e g l j a n j a . P i o n i r j e v i keg l j ač i s o p o n o v n o navduš i l i , saj s o v K r a n j u d o s e g l i i z v r ­s t en r e z u l t a t 65C6 k e g l j e v ( p o v ­p r ečno 813.2) ter p r e m a g a l i C e ­lje za 49 k e g l j e v . K o n s t r u k t o r za 44, l j u b l j a n s k i G r a d i š p a j e b i l bo l j š i za 21 k e g l j e v . K t a k o " o b r e m u r e z u l t a t u j e p r i p o ­

m o g l a i zenačenos t c e l e e k i p e saj j e b i l n a j s l a b š i r e z u l t a t 783 keg l j e v . N a j b o l j š i p o s a m e z n i k i so b i l i R o d i č 843, H r e n 839 ir. M r z l a k 831 k e g l j e v .

S l a b š i r e zu l t a t j e d o s e g e l P i o ­n i r n a J e s e n i c a h , k j e r j e p o ­d r l s a m o 6349 k e g l j e v . N e k a ­t e r i m č l a n o m e k i p e n i š lo, t e r s o p o v p r e č n o d o s e g l i s l ab še r e ­zu l t a t e k o t v K r a n j u . T o k r a t je b i l j u n a k d n e v a M r z l a k Jože . k i j e d o s e g e l n a j bo l j š i r e z u l t a t m e d v s e m i š t i r imi e k i p a m i o d ­l i čn ih 883 k e g l j e v .

z e p r e j š n j o n e d e l j o j e v d r u ­g e m k o l u n a s t o p i l t u d i R a z l a g i z B r e ž i c . T e k m o v a l j e v L j u b ­l j a n i l n d o s e g e l 5994 k e g l j e v . N a j b o l j š i p o s a m e z n i k j e toil K u z m i n , k i Je d o s e g e l 818 k e g ­l j ev . P o d r u g e m k o l u j e P i o n i r n a d e s e t e m m e s t u . R a z l a g p a j e z a d n j i - d v a j s e t i . V t r e t j em k o l u n a s t o p a R a z l a g v K r a n j u

ir. n a J e s e n i c a h , P i o n i r p a čez d v a t e d n a v L j u b l j a n i , k j e r b o z n a n t u d i k o n č n i v r s t n i r e d v s e h d v a j s e t i h e k i p . (en)

N a o b č n e m z b o r u d r u g e g a n a j m o č n e j š e g a š p o r t n e g a k o l e k ­t i v a P l a v a l n e g a k l u b a » C e l u l o ­z a « , k i ž ivotar i z n e k a j v e č s r e d s t v i i n v e l i k i m i u s p e h i , so b i l e I z r e č e n e e n a k e m i s l i . V n e r a z c e p l j e n i h s i l a h j e r .aša m o č . T o j e p r i b i t o ! T u d i o s t a l e š p o r t n e o r g a n i z a c i j e , k i s o v g l a v n e m p r e k o i s t i h l j u d i p o ­v e z a n e s P a r t i z a n o m a l i P l a ­v a l n i m k l u b o m , b o d o b r e z d v o ­m a z a zd ruž i t ev s i l i n vo l j e .

S r e d s t e v n e b o t r e b a z d r u ž e ­v a t i , k e r j i h n i . T u d i p r o s i l i J i h n e b o m o več , k o t j e d e j a l tovar i š K e b e , z a h t e v a l i j i h b o ­m o , v i m e n u z d r a v e g a r a z v o j a naš ih o t r o k , v i m e n u p r o s p e r i ­tete n a š e g a ž iv l j en ja .

V s e s k u p a j m e r o d a j n i m v p r e m i s l e k !

M A K S P O G A Č A H

Pred pričetkom strelskega ligaškega tekmovanja

šahovsko prvenstvo Novega mesta

Z a p r v e n s t v o N o v e g a m e s t a s o b o r b e v e d n o bo l j z a g r i z e n e , p r e s e n e č e n j p a n e m a n j k a . T i ­s u n a d a l j u j e z o d l i č n o i g r o i n bo n a t u r n i r j u s k o r a j g o t o v o o s v o j i l d r u g o k a t e g o r i j o . D o s e -da j j e i z g u b i l s a m o p a r t i j o p r o t i S k e r l j u . O d s r e č a n j f a v o ­r i t o v j e t r e b a v s e k a k o r o m e n i l i l e p o z m a g o B a r t o l j a n a d P e n -k o m . B a r t o l j j e P e n k a p r e s e ­n e t i l že v o t v o r i t v i , k o m u j e z a i g r a l o s t r i l h r e d k o i g r a n i l e t o n s k l g a m b i t . V n a s l e d n j e m k o l u j e B a r t o l j p r o t i l i c u p o ­n o v n o p o i z k u s i l z g a m b i t o m , t o k r a t z b u d i m p e š t a n s k i m , v e n ­d a r n i u s p e l . D e j e o s v o j i l c e l o točko . P r e s e n e t l j i v j e t u d i p o ­r a z K r a n j c a s P o t r č e m , d a n pop r e j p a j e R a d o v a n o v i č s t e ­ž a v o reš i l r e m i s K r a n j c e m .

P o o s m e m k o l u s ta n e p o r a ž e ­n a s a m o še S k e r l j i n R a d o v a -

BALINARJI: predava­nje s filmom!

V s o b o t o , 10. f e b r u a r j a , b o v N o v e m m e s t u z a n i m i v o p r e d a ­v a n j e s f i l m o m o z a d n j e m s v e ­t o v n e m p r v e n s t v u , k i j e b i l o v I ta l i j i . P r e d a v a n j e o r g a n i z i r a O k r a j n a b a l i n a r s k a z v e z a s k u p ­n o z r e p u b l i š k o z v e z o , z a t o d a b i s e b a l i n a n j e v n a š e m o k r a j u k v a l i t e t n o d v i g n i l o i n r a z š i r i l o še v d r u g e k r a j e D o l e n j s k e . P r e d a v a n j e b o v k u r i l n i c i o b ig r i šču z c e l z n i č a r j a o b 19. u r i .

n o v i c . Z a r a d i p r e k i n j e n i h i n od l o žen ih pa r t i j s t a n j e n a t a ­b e l i r . i p o v s e m p r e g l e d n o . G o ­tovo j e l e , d a b o p o o d i g r a n i h z a o s t a l i h p a r t i j a h n a p r v e m m e s t u še v e d n o S k e r l j , k a t e ­r e m u s e l a h k o n e p o s r e d n o p r i ­b l i ža ta s a m o S i t a r i n T i s u .

V r s t n i r e d : S k e r l j ?,5, S i t a r i n T i s u 5 i n 2 o d l o ž e n i p a r t i j i , P e n k o 5 (1), R a d o v a n o v i č 4,5 (2), B a r t o l j 4 (1), M a t j a š i ć 4. A d a ­m i č 3,5 (1), l i c 3.5, K r a n j c 3 (1) i . t. d .

Novo mesto : Videm-

Krško 5.5:2,5 P r i j a t e l j s k i š a h o v s k i d v o b o j

m e d e k i p a m a N o v e g a m e s t a i n V i d m a - K r š k e g a se j e k o n č a l z v i s o k o z m a g o N o v o m e s e a r . o v , č e p r a v j e V i d e m - K r š k o p o združ i tv i s š a h o v s k i m d r u š t v o m S e n o v o n a s t o p i l o v m o č n e j š i p o s t a v i , k o t v p r e j š n j i h d v o ­b o j i h . V t r e h p a r t i j a h so z m a ­g a l i N o v o r o e š č a n i , p e t pa r t i j p a s e j e k o n č a l o n e o d l o č e n o . V s i r e m i j i p a s o b i l i r e z u l t a t i d o l g o t r a j n e l n o s t r e b o r b e . P o ­d r o b n i r e z u l t a t i : s k e r l j - C i -zel j r e m i , R a d o v a n o v i č — C e -g l a r r e m i , P i c e k J u r e — L e v i č a r r e m i , B a r t o l j - S e r u c a M i h a 1:0, K r a n j c — K m e t e e r e m i , T i s u — R i -st ič i : 0 , G a j s k i - D e m a č 1:0, A d a m i č :ir.ž. s e n i c a J o ž e r e m i ( p r v o i m e n o v a n i s o N o v o m e š č a ­ni ) . S l a v k o S i t a r

Kvalifikacije za ir. zvezno ligo

I g r a l c i n i i g r a l k e n a m i z n e g a t e n i s a n o v o m e š k e g a P a r t i z a n a so d o s e g l i ž e t a k o k v a l i t e t o , d a l a h k o k o n k u r i r a j o z a v s t o p v z v e z n o l i g a š k o t e k m o v a n j e . L e ­t o s s o v B e o g r a d u s k l e n i l i , d a b o d o o s n o v a l i p r v o l n d r u g o z v e z n o l i g o z a č l a n s k e k o m b i ­n i r a n e e k i p e . V A con j d r u g e z v e z n e l i g e b o n a s t o p i l o 5 s l o ­v e n s k i h l n S h r v a t s k i h e k i p . T r i j e s l o v e n s k i p r e d s t a v n i k i ( I i i r i ja , F u ž i n a r , i n J e s e n i c e ) so ž c d o l o č e n i , z a 4. i n i. { l a ­ta p a b o v n e d e l j o , 11. f e b r u ­

a r j a , v N o v e m m e s t u (v t e l o ­v a d n i c i o s n o v n e š o l e ) k v a l i f i ­k a c i j s k o t e k m o v a n j e . P r e d v i d e ­n o j e , d a b o d o n a k v a l i f i k a c i ­j a h n a s t o p i l i : M l a d o s t Iz K r a ­n j a , K o p e r , M a r i b o r t e r k o č e v ­s k i i n n o v o m e š k i P a r t i z a n . K o t k a ž e , b o s t a M a r i b o r i n M l a d o s t n a j r e s n e j š a k a n d i d a t a z a v s t op v TX z v e z n o l i g o , p r e c e j u p a ­n j a p a i m a t u d i k o m b i n i r a n a e k i p a n o v m e š k e g a P a r t i z a n a . P r l c e t e k t e k m o v a n j a b o o b t. u r i .

Z a d n j i p l e n u m o k r a j n e g a s t r e l s k e g a o d b o r a N o v o m e s t o j e r a z p r a v l j a l o l i g a š k e m t e k ­m o v a n j u s t r e l s k i h d ruž in . S k l e ­n i l je, d a se (o t e k m o v a n j e p r i č n e v n a š e m o k r a j u l e z n e ­k a t e r i m i d r u ž i n a m i . K l j u b te ­m u d a i m a j o p r a v i c o n a s t o ­p a t i v s e d r u ž i n e v o k r a j u , j e b i l o k r a j n i s t r e l s k i o d b o r m i š ­l j en ja , d a z a r a d i t ehn i čn ih i n p r e d v s e m f i nančn ih težav ne m o r e o r g a n i z i r a t i t e k m o v a n j a z v s e m i d r u ž i n a m i . D r u ž i n e m o r a j o po p r a v i l n i k u t e k m o ­

v a n j a p l a č a l i s o d n i k a s a m e . T e k m o v a l n a k o m i s i j a p r i O S O

je v z e l a v pot ' tev za t e k m o v a ­n j e v l i g i l e 10 d r u ž i n , z a k a ­t e re r a č u n a , d a b o d o z m a g a l e t e k m o v a l n e s t ro ške . P o ž r e b a ­n j u i n d o l o č a n j u k o l t e k m o v a ­n j a se b o t e k m o v a n j e o d v i j a l o po n a s l e d n j e m r e d u .

1. k o l o — 2. f e b r u a r j a : S D Ž e l e z n i č a r : S D 13 M a j , S D P i o ­n i r : S D C e l u l o z a . S D M i l a n M a j c e n : S D M e t l i k a , S D N o ­v o l e s : S D B o r i s K i d r i č - Se ­n o v o , S D T r e b n j e : S D S v o ­b o d a - K a n i ž a r i c a .

t. k o l o — S. f e b r u a r j a : S D 13. M a j : S D P i o n i r , S D C e l u l o z a : S D M i l a n M a j c e n , S D M e t l i k a : S D N o v o l e s , S D B o r i s K i d r i č : S D T r e b n j e , S D ž e l e z n i č a r : S D S v o b o d a — K a n i ž a r i c a .

3. kolo - 14. februarja: S L M i l a n M a j c e n : S D 13. m a j . S D N o v o l e s : S D C e l u l o z a , S D T r e b n j e : S D M e t l i k a . S D S v o ­b o d a - K a n i ž a r i c a : S D B o r i s K id r i č . S D P i o n i r : S D ž e l e z ­n iča r .

4. kolo - 18. f e b r u a r j a : S D 13. m a j : S D N o v o l e s , S D C e l u l o z a : S D T r e b n j e , S D S v o b o d a - K a ­n i ž a r i c a : S D M e t i i k a , S D P i o ­n i r : S D M i l a n M a j c e n . S D B o ­r i s K i d r i č : S D ' ž e l e z n i č a r .

3. kolo - 23. februarja: S D T r e b n j e : S D 13. m a j . S D S v o ­b o d a — K a n i ž a r i c a : S D C e l u l o ­za , S D B o r i s K i d r i č : S D M e t l i ­k a , S D M i l a n M a j c e n : S D Ž e ­l ezn ičar , S D N o v o l e s : S D P i o ­n i r .

6. kolo — z. marca: S D 13. m a j : S D S v o b o d a — K a n i ž a ­r i c a , S D 2elezničar: S D M e t l i ­ka, S D M i l a n M a j c e n : S D Nc-̂ vo l e s , S D C e l u l o z a : S D B o r i s K i d r i č - S e n o v o , S D ' P i o n i r : S E T r e b n j e .

7. kolo - J. marca: S D P i o ­n i r : S D B o r i s K i d r i č — S e n o ­

v o . S D N o v o l e s : S D T r e b n j e , S D . ž e l e z n i č a r : S D Ce lu loza , -S D M i l a n M a j c e n : S D S v o b o ­d a — K a n i ž a r i c a , S D 13. m a j ; S D M e t l i k a .

8. k o l o - 16. m a r c a : S D B o r i s K i d r i č : S D 13. m a j , S D T r e b ­n j e : S D M i l a n M a j c e n , S D Ž e ­l e zn i č a r : S D N o v o l e s , S D M e t l i ­k a : S D C e l u l o z a , S D ' S v o b o d a -K a n i ž a r i c a : S D P i o n i r .

9. k o l o - 23. m a r c a : S D M e t l i ­k a : S D P i o n i r , S D S v o b o d a -K a n i ž a r i c a : S D N o v o l e s , S D T r e b n j e : S D Ž e l e z n i č a r , S D B o r i s K i d r i č - S e n o v o : S D M i ­l a n M a j c e n , S D C e l u l o z a : S D 13. m a j .

Č e b o d o š e o s t a l e s t r e l s k e d r u ž i n e p r i p r a v l j e n e t e k m o v a t i te r p lačat i s t r o š k e za s o d n i k a (100 d i n n a u ro ) , b o t e k m o v a l ­n a k o m i s i j a do l o č i l a še d r u g o g r u p o i n i z v e d l a ž r e b a n j e p a ­r o v . M . S .

Rezultati prvega kola S D »13. M A J « ( O N Z ) : S D Ž E ­

L E Z N I Č A R 2:0 (1457:1420); S D P I O N I R : S D C E L U L O Z A 2:0 (1694:1693); S D N O V O L E S : S D B O R I S K I D R I Č 2:0 (1359:0); S D M E T L I K A : S D M I L A N M A J ­C E N 2:0 (1141:0); S D S V O B O D A K A N I 2 A R . : S D T R E B N J E 2:0 (1429:0).

V R S T N I R E D I. K O L A 1. S D » P I O N I R « 2 t o čk i i n

1C94 k r o g o v , 2. S D »13. M A J « 2 točk i i n 1475 k r o g o v . S. S D S V O ­B O D A K A N . 2 točk i l n 1429 k r o ­gov , 4. S D N O V O L E S 2 točk i i n 1339 k r o g o v , 3. S D M E T L I K A 2 točki i n 1141 k r o g o v , 6. S D C E ­L U L O Z A 0 točk i n 1693 k r o g o v , 7. S D Ž E L E Z N I Č A R 9 točk i n 1420 k r o g o v , 8. -10. S D M I L A N M A J C E N 0 t očk i n 0 k r g o v , S D B O R I S K I D R I Č 0 točk i n 0 k r o g o v . S D T R E B N J E 0 t očk i n o k r o g o v .

Uspeh Pionirjevih strelcev

V o k v i r u o k r a j n e s t reLske l i ­ge j e d o s e g l a d e s e t č l a n s k a e k i ­p a P i o n i r j a r e z u l t a t 1692 k r o -

, gov . P o s a m e z n i k i p a s o d o s e g l i n a s l e d n j e r e z u l t a t e : K o s 183; Z i d a n e k 175. K o š i r 171. F i l i pč i c l n S e p l e 170. K n a p i n K o p i n a 168. D e ž m a n 166. R i b i č 164 i n W e n l t a r 149.

D O L E N J S K I L I S T 1*5

V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Čet r tek , 8. f e b r . : J a n e z P e t e k , 9. f e b r . : P o l o n a S o b o t a , 10. f e b r . : D u š a n N e d e l j a , 11. f e b r . : Z v c z d a n a P o n e d e l j e k , 12. f e b r . : D a m i j a n T o r e k , 13. f e b r . : K a t a r i n a S r e d a , 14. f e b r . : V a l e n t i n

Č r n o m e l j : 9. i n 11 . f ebr . i t a l . b a r v n i f i l m » H e r k u l e s « , 13. i n 14. f eb r . češk i f i l m » V o l č j a J a m a « .

D o l . T o p l i c e ; io. I n 11. febr . a m e r i š k i b a r v n i f i l m » T e t o v i ­r a n a r o ž a « .

K o s t a n j e v i c a : 11. febr . a m e ­r i š k i b a r v n i f i l m » Z b o g o m o r o ž j e « .

M e t l i k a : 10. i n 11. febr . a m e ­r i š k i f i l m » Z l a t a t r o b e n t a « , 14. f e b r . a n g l e š k i f i l m » D n e v n i k A n e F r a n k « .

N o v o m e s t o » K r k a « ; o d 9. d o 12. f ebr . a m e r i š k i b a r v n i f i l m » Z a d n j i v l a k i z G u n Pi l i l a « , o d 13. d o 15. f eb r . ncimški f i l m » T u j a ž e n a « .

N o v o m e s t o — D o m J L A : o d B. d o 11. f eb r . s o v j e t s k i f i l m » C i s t o n e b o « , o d 12. d o 14. febr . n e m š k i f i l m » Z a d n j i b o p r v i « .

T r e b n j e ; 10. i n 11, febr . j u g o ­s l o v a n s k i f i l m » O s m a v r a t a « , p r e d s t a v a v s o b o t o o b 19. u r i l n v n e d e l j o o b 14, 16 i n 18.30,

14. febr . a n g l e š k i f i l m » V e l i k o p r i č a k o v a n j e « , p r e d s t a v a v s r e ­d o o b 19. u r i .

P R O D A M m o d e r e n m a l o r a b ­l j e n o t r o šk i voz i ček . D u l a r , S m t h e l s k a 7, N o v o m e s t o .

P R O D A M V e s p o a l i z a m e n j a m z a m o p e d . N a s l o v v u p r a v i l i ­s t a (179-62).

E N O S T A N O V A N J S K O H l S O z g o s p o d a r s k i m p o s l o p j e m i n v r t o m n a G o m i l i p r o d a m . I n ­f o r m a c i j e : G o m i l a 6, p . M i r ­n a .

S L U Ž B O d o b i fant , v o j a š č i n e p r o s t . M o r e , N o v o m e s t o , M u ­z e j s k a 4.

V N A J E M O D D A M hišo z g o ­s p o d a r s k i m p o s l o p j e m i n v i ­n o g r a d o m . Z a p o s l i t e v v b l i ­žini. I n f o r m a c i j e : Jer ič . M a l i v r h 7, p. M i r n a p eč .

j a j e b i l o r o j e n i h 18 d e č k o v ir . 12 d e k l i c .

P o r o č i l i so s e : J a n e z R o z e n -b e r ge r , m i z a r i z C r m o š n j i c , i n Š te f an i j a K l o b u č a r , d e l a v k a z V e r d u n a ; A n t o n Jakše , d e l a v e c z R a k o v n i k a , i n I v k a M a r t l n č e -v i č - K r a m a r l č , d e l a v k a i z I v a n j -c e v ; A n t o n K a s t r e v c , d e l a v e c i z V e l . B u č n e v a s i , i n F r a n č i ­š k a K l o b u č a r , p o l j e d e l k a z B o -r l č e v e g a ; S t a n i s l a v K r a l j , k m e t iz S e l p r i Z a j č j e m v r h u , i n R e -z i k a R a d o v i č e v i č , p o l j e d e l k a i z M i h o v c a ; V i n c e n c K l o b u č a r , d e l a v e c z V e r d u n a , i n T e r e z i j a S e g a , d e l a v k a iz V e l . O r e h k a ; L i b e r o P r i b a c , d e l a v e c i z T r s t a , in M a r i j a B a r b o r i č , g o s p o d i n j a i z Z i h c v e g a se la .

U m r l a j c F r a n č i š k a R a d a k o -vič , g o s p o d i n j a i z R e š t o v e g a , s t a r a 38 let .

O b b r i d k i i z g u b i d r a g e g a m o ­ža, očeta

I V A N A I I R A P O T A i z S t r a n s k e v a s i

se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m , k i s o ga s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i p o t i i n m u d a r o v a l i c v e ­tje. P r i s r č n a h v a l a v s e m i

Ž a l u j o č a žena , s i n i n os ta l o s o r o d s t v o .

G R A D A S K I M A T I Č N I U R A D S P O R O Č A J a n u a r j a Je b i l a r o j e n a 1 d e ­

k l i c a . P o r o č i l a s t a s e : L u d v i k S e p a -

hex , p o l j e d e l e c i z C o k l a v c e , i n A n a R u s , p o l j e d e l k a i z G o r . D o b r a v i c .

U m r l j e J a n e z R a k a r , po s e s t ­n i k i z G r a d c a .

M E T L I Š K I M A T I Č N I U R A D S P O R O Č A O d 27. J a n u a r j a d o 1. f e b r u a r ­

j a n I b i l o r o j s t e v . P o r o č i l a s t a s e ; Jože B r o d a -

r l č , š o f e r i z B e r e č e v a s i , lr.' M a r t i n a C a j n a r , uč i te l j i ca z D o l . S u h o r j a .

S m r t i n i b i l o .

V I N I S K I M A T I Č N I U R A D S P O R O Č A J a n u a r j a s t a b i l a i z v e n b o l ­

n i š n i c e r o j e n a d v a d e č k a . P o r o č i l i s o s e ; L e o p o l d P u -

hc lc , m i z a r s k i p o m o č n i k z G o r . S u h o r j a , i n A n a K u z m a , k m e -t o v a l k a i z P u s t e g a g r a d c a ; M i ­r o s l a v Jake t i č , k m e t o v a l e c , i n K r i s t i n a B a l k o v c c , k m e t o v a l k a , oba i z Z i l j .

Umrli s o : Š t e f a n B r a j d i č i z N o v e L i p e , s t a r 77 l e t ; F r a n č i ­š k a L o v š l r : i z V i n i c e , s t a r a 94 l e t ; M i h a e l M u k a v e c z B r e g a , S t a r 85 l e t ; M a r i j a S p e h a r i z S p e h a r j e v , s t a r a 65 let , i n E l i ­

z a b e t a G r a č a n iz K o v a č j e g a g r a d a , s t a r a 64 let .

B R E Ž I Š K I M A T I Č N I U R A D S P O R O Č A J a n u a r j a n i b i l o r o j s t e v i z ­

v e n b o l n i c e . P o r o č i l i so s c : E i m i l S e i k o ,

k r o j a č i z B r e ž i c , i n M a r i j a K r a -va r i č , k r o j a š k a p o m o č n i c a i z D r c š i n j e v a s i ; A l o j z V o l č a n š e k , k l j u č a v n i č a r i z K a n a d e , i n T e ­r e z i j a H a b i n c , p o l j e d e l k a i z Z a -k o t a ; A l o j z V a l e n č a k , t r g o v s k i p o m o č n i k i z B r e z i n e , i n D a n i c a T u r n š e k , u s l u ž b e n k a i z Z a k o t a .

U m r l i s o : I v a n G o d l e r , č ev ­l j a r i z C r n c a , s t a r 69 l e t ; F r a n c H e r v o l , u ž i t k a r i/. B u k o š k a , s t a r 86 l e t ; M a r t i n R ih ta r i č . k m e t i z S e n t l e n a r t a , s t a r 84 l e t ; F r a n c N o v o s e l c , u p o k o j e n e c i/. B r e z i n e , s t a r 66 l e t ; A n t o n i j a Ž e r j a v , u ž i tka r i c a i z B r e z i n e , s t a r a 79 l e t .

B O S T A N J S K I M A T I Č N I U R A D S P O R O Č A J a n u a r j a nI b i l o n a o b m o č j u

t u k a j š n j e g a m a t i č n e g a u r a d a n e r o j s t e v ne p o r o k .

U m r l i s t a : M a r i j a K u k e c , g o ­s p o d i n j a i z K r i ž a , s t a r a 68 let , i n A n a S u h o d o l č a n , u p o k o j e n ­k a i z K r i ž a , s t a r a 74 l e t .

N O V O M E Š K I M A T I Č N I U R A D S P O R O Č A O d 2» . j a n u a r j a d o 5. f e b r u a r -

BORCEM XV. BELOKRANJSKE BRIGADE! V letu 1963 bo 20. obletnica ustanovitve X V . belo­

kranjske brigade. Prosim vse preživele borce, da mi sporočijo: podatke o prihodu v brigado (datum), koliko časa so bili v brigadi, funkcije, k i so jih Imeli, skratka vse, kar je v zvezi s X V . brigado. Prosim tudi za imena tovarišev, k i se jih spomi­njate. Po možnosti priložite fotografijo in dokumen­te, k i j ih hranite. To vam bomo vrnili, potrebujemo pa za podatke v dokumentarni knjigi, k i naj bi izšla ob obletnici ustanovitve te brigade. Pišite na naslov:

Rudi Pušenjak-Uragan, Mokro polje 5, p. Šent­jernej pri Novem mestu.

SPORED RADIO LJUBLJANA V s a k d a n : p o r o č i l a o b 2.05.

6.00, 7.00 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 i n 24.00. P i s a n g l a s b e n i s p o r e d o d 5.00 d o 8.00,

P E T E K , 9. F E B R U A R J A : 8.05 P o p e v k e s e v r s t i j o — 9.25 K o ­t i ček z a m l a d e l j u b i t e l j e g l a s b e — 11.00 S l o v e n s k e n a r o d n e v z b o r o v s k i p r i r e d b i — 12.05 V e ­s e l i p l a n š a r j i — 12.15 R a d i j s k a k m e č k a u n i v e r z a — d r . F r a n c e L o č n i š k a r : Z n a n s t v e n a d o g n a ­nja v p r a š i č e r e j i — 13.30 K v i n ­t e t b r a t o v A v s e n i l c — 14.05 R a ­d i j s k a š o l a z a n i ž j o s t o p n j o — 13.45 J e z i k o v n i p o g o v o r i - 17.03 P o r t r e t i l z s t a r e i t a l i j a n s k e g l a s b e - 18.10 P e s m i i n p l e s i i z K a i t i j a — 18.45 I z n a š i h k o l e k ­t i v o v — 20.30 G l a s b e n o k r a m l j a ­nj« - 21.00 V e s e l i r i t m i - 21.13 O d d a j a o m o r j u i n p o m o r š č a ­k i h — 23.05 P l e s n a g l a s b a . S O B O T A , 10. F E B R U A R J A : 8.05 Poštarčeac v m l a d i n s k i g l a s b e n i r e d a k c i j i - 8.55 R a d i j s k a f o t a za n i ž j o s t o p n j o - 9.23 I z V e r ­d i j e v e T r a v i a t e — 11.13 A n g l e ­š č i na z a m l a d i n o — 12.03 S l o ­v e n s k e n a r o d n e p o j e R o m a n P c t r o v ć i c - 12.15 K m e t i j s k i n a ­s v e t i — inž . T o n e Z o r e : N a j v a ž ­

ne j še a k c i j e v ž i v inore j i — 13.30 P e v c a M a r i j a n a D e r ž a j i n S t a ­n e M e n e l n l — 15.25 M a j h n i z a ­b a v n i a n s a m b l i — 17.05 G r e m o v k i n o — 19.05 Z g l a s b o g r e v se bo l j e — 20.00 P o d o m a č e v v e ­d e r s o b o t n i v e č e r — 21.00 M e l o ­d i j e z a p r i j e t e n k o n e c t e d n a — 22.15 O d d a j a z a n a š i z s e l j ence .

N E D E L J A , 11. F E B R U A R J A : 8.00 M l a d i n s k a r a d i j s k a I g r a -9.05 Z z a b a v n o g l a s b o v n o v i t e d e n - 10.00 S e p o m n i t e , t o v a ­r i š i . . . S t a n e K o t n i k : S r e č a n j e s » C r n o r o k o « — 10.30 M a t i n e j a v f o l k l o r n e m t o n u - 12.05 N a š i p o s l u š a l c i čest i ta jo l n p o z d r a v ­l j a jo — 13.30 Z a n a š o v a s — 14.15 N a š i p o s l u š a l c i čest i ta jo i n p o ­z d r a v l j a j o — 15.30 P o j j o l d n e o b r a d i j s k e m s p r e j e m n i k u — 17.15 R a d i j s k a Ig ra » Z a b r i s a n i s l e ­dmi« — 18.13 L e p e m e l o d i j e z v e l i k i m i z a b a v n i m i o r k e s t r i — 18.30 Š p o r t n o p o p o l d n e — 20.00 I z b e r i t e m e l o d i j o t e d n a ! — 22.15 T o i n o n o — v s e z a v a s — 23.05 P l e s n a g l a s b a i n p o p e v k e .

P O N E D E L J E K , 12. F E B R U A R ­J A : 8.05 R a d i b i v a s z a b a v a l i — 8.35 Z a m l a d e r a d o v e d n e ž e — 13.15 R a d i j s k a k m e č k a u n i v e r z a

P r e t e k l i t e d e n so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i r o d i l e : A n a L e v i ­č a r i z V e l . T r n a — d e k l i c o , I v i c a G o r e n c z R a k e — d e č k a , Z i n k a Z n i d a r š i č i z L j u b l j a n e — d e č k a , M a r i j a F u r a r i z S m a l č j e v a s i — d e č k a , R o z a l i j a P u s t i z Jelš — d e č k a , A n g e l a B r a j e r i z L o č n e — d e k l i c o , A n i c a K r a m a -r ič i z S t a r e L i p e — d v e d e k l i c i . M a r i j a G r a n d l j i č i z M i r n e peč i — d e k l i c o , M a r i j a K u k m a n i z C e g e l n i c e — d e k l i c o , M a r i j a K l o b u č a r iz. S top i č — d e č k a , F r a n č i š k a Z a k r a j š e k s H o m a — d e k l i c o , D a n i c a G o l e ž i z M e t l i ­ki? — d e k l i c o , S l a v k a M a l e š e v a c l z M i r n e peč i — d e k l i c o , M a r i j a . P u s t z R o ž n e g a v r h a — d e k l i c o , A n i c a Ješe ln ik i z S t a r e c e r k v e '— d e č k a , M a r t i n a S i m c i z I r čc v a s i - d e k l i c o , B o j a T r a m p u ž i z O točca — d e k l i c o , M a r i j a P a v l i n i č iz Č r n o m l j a — d e k l i c o . C v e t k a M a r t i n š e k i z K a n i ž a r i c e — d e č k a . M a r i j a K e r i n i z M e k o t — d e č k a , Jože fa K o č i j a ž z V r -h o v e g a — d e č k a , M a r i j a B a š e l j lz G o r . K a m e n j a — d e č k a , A n i ­ca M a v e r z V r t a č e — d e č k a , M a r i j a K o t a r i z S p o d . V o d a l — d e č k a . A n a B a r i č i z N o v e L i p e — d e k l i c o . P e p c a K u l e v i c i z P o d g r a d a — d e č k a , T e r e z i j a P l u t i z V i d o š i č e v — d e k l i c o , L j u d m i l a K r a n j c z R a k e — d e ­

čka , A n i c a S e n i č a r i z M a č k o v -ca — d e č k a , M a r t i n a G o d e c \L G o t n e v a s i — d e k l i c o , M a r i j a C v e t a n i z C e r o v c a — d e k l i c o , Z l a t a H a j s a n z J e z e r a - d e č k a .

Iz brežiške porodnišnice P r e t e k l i t e d e n s o v b r e ž i šk i

p o r o d n i š n i c i r o d i l e : L a v r e n c i j a G r e g i i z S t a r e v a s i — d e k l i c o , M a r i c a I v a n u ! 1 i z P r o s i n c a — d e k l i c o , T e r e z i j a C i r n s k i i z P r i l i p — d e č k a , Z d e n k a D e b o -gov i č i z T r s t e n i k a — d e č k a , Z d e n k a P a s a r i č i z Z a p r e š i č a — d e k l i c o . M a r i j a T a š i č i z Z u p e -če v a s i — d e k l i c o , M i r a B o g o v i č i z P r o s i n c a — d e č k a , M a r i j a M e r s l a v i č i z M o s t e c a — d e k l i ­co , T e r e z i j a O m e r z o i z V i d e m -K r š k e g a — d e k l i c o , V e r a V r -s t ov šek z M a l e g a v r h a — d e ­k l i c o , K r i s t a B a r b i č l z V l d e m -K r š k e g a — d e č k a i n M a r i j a D e -r e n d a iz S e n t l e n a r t a — d e k l i c o .

P r e t e k l i t e d e n s o se p o n e s r e ­čili i n i s k a l i p o m o č i v n o v o ­m e š k i bo ln i šn i c i : Z d r a v k o H r i ­b a r , s i n šo fe r j a i z K o č e v j a , j e p a d e l z b a l k o n a i n s i p o š k o ­d o v a l g l a v o i n o b e r o k i . J u l k a G r e b e n e , g o s p o d i n j a s T r e b e i -n e g a , j e p a d l a i n s i p o š k o d o ­v a l a l e v o n o g o . F r a n c A l e g r o , k m e t i z G u n t , j e p r i d e l u v g o z d u p a d e l i n s i p o š k o d o v a l g l a v o . M i r k o Jancž ič , s i n čev ­l j a r j a iz H r a s t u l j , j e p a d e l s k o z o l c a i n s i p o š k o d o v a l g l a v o l n d e s n o n o g o . A l o j z K n e z , d e ­l a v e c i z Z g . V o d a l , j e p a d e l i n s i p o š k o d o v a l l evo n o g o . A n o Jurš ič , g o s p o d i n j o i z I g l e n i k a , j e m o ž p r e t e p e l lr . jI p o š k o d o ­v a l g l a v o . M a r i j a Šuš ta r , d e l a v ­k a i z R u d n i k a , s i j e p r i d e l u p o š k o d o v a l a p r s t e d e s n e r o k e . J a n e z Ž a g a r , d e l a v c e i z G o r . S u r e v a s i , se j e n a peč i o p e k e l .

Brežiška kronika nesreč P r e t e k l i t e d e n so v b rež i šk i

sreči l i i n i s k a l i p o m o č i v b r e ­ž i šk i b o l n i c i : Š t e f an G r i l c , r u ­d a r s S e n o v e g a , s i j e p r i p a d ­c u p o š k o d o v a l d e s n o r o k o . Š te ­f a n B o g o v i č , d e l a v e c i z S a v s k e ­ga M a r o f a , j e p a d e l s k o l e s a i n s i p o š k o d o v a l g l a v o .

O B J A V E — RAZPISI Razpis kmetijskega posestva »BARJE«

K m e t i j s k o p o s e s t v o » B a r j e « , ob ra t V e r d p r i V r h n i k i , t rprej -m e v s t a l n o z a p o s l i t e v

D V A D E L A V C A z a k r m l j e n j e ž i v ine .

S t a n o v a n j e j e n a r a z p o l a g o . — N a s t o p s l u ž b e t a k o j a H p o d o ­g o v o r u . — Z a ž e l e n Je z a k o n s k i p a r .

Razpis Gostinskega podjetja Žužemberk

G O S T I N S K O P O D J E T J E Ž U ­Ž E M B E R K išče

k v a l i f i c i r a n o a l i p o l k v a l i f i c i -r a n o K U H A R I C O ,

v e š č o k u h e v g o s t i n s k i h o b r a ­t i h . S a m s k o s t a n o v a n j e z a g o ­t ov l j eno . P l a č a p o p r a v i l n i k u . P o n u d b e poš l j i t e n a u p r a v o p o d j e t j a ! N a s t o p s l u ž b e t ako j a H po d o g o v o r u .

Razpis o prodaji inventarja v novomeški

bolnišnici S P L O Š N A B O L N I Š N I C A V N O V E M M E S T U o d p r o d a j a z a ­r a d i r e o r g a n i z a c i j e n a e k o n o ­m i j i i n p r e v z e m n e m p a r k u :

g u m i v o z i i i d v a s r e d n j e t e ž k a v o z a več s a n i r a z n e teže k o s i l n i c o č ist i ln ik z a žito - pa j te l j v e č r a z n o v r s t n i h p l u g o v i n b r a n

— E v g e n A r č o n : E k o l o š k i ir. e k o n o m s k i p o g o j i z a p r o i z v o d ­n j o češen j - 14.00 Z v o č n i k a ­l e i d o s k o p - 14.35 N a š i p o s l u ­ša lc i čest i ta jo l n p o z d r a v l j a j o — 7.05 55 m i n u t z a l j ub i t e l j e o p e r n e g l a s b e — 18.10 T e g a n e s l iš i te v s a k d a n - 18.43 H a d i j -

' s k a u n i v e r z a : T e h n i k a se u č i o d ž i v a l i — 20.10 K o n c e r t s i m ­f on i čnega o r k e s t r a R T V L j u b ­l j a n a — 22.15 G l a s b e n a s k r i n j a — 23.03 P l e s n i o r k e s t e r R T V L j u b l j a n a .

T O R E K , 13. F E B R U A R J A : 8.05 Ž e n s k i z b o r » F r a n c e P r e š e r e n « i z K r a n j a — 8.55 R a d i j s k a šo la z a s r e d n j o s t o p n j o - 9.23 S p o ­r e d o p e r n i h a r i j z n a š i m i p e v ­c i — 10.15 I z b e r i t e m e l o d i j o t e d ­n a ! — 11.15 U t r j u j t e s v o j o a n ­g l e š č i n o — 12.05 T r i o A v g u s t a S t a n k a - 12.15 K m e t i j s k i n a ­s v e t i - E m i l G a b r o v š e k : G o ­s p o d a r j e n j e z z a s e b n i m i g o z d o ­v i p o k m e t i j s k i h z a d r u g a h — 14.05 R a d i j s k a š o l a z a v i š j o s t o p n j o — 15.30 V t o r e k n a s v i ­d e n j e ! — 17.05 U r a B e e t h o v n o ­v o g l a s b e - 18.10 K o t i č e k z a m l a d e l j u b i t e l j e g l a s b e - 19.05 V e l l i k i z a b a v n i o r k e s t r i t e ga t e d n a — 20.30 R a d i j s k a i g r a » P r i m e r M i h a e l a Z a z m e r o m « — 23.20 P l e s n a g l a s b a i n p o p e v k e .

S R E D A , U . F E B R U A R J A : 8.05 M a l o g ias l>cnc a s t r o n o m i j e —

UPRAVNI ODBOR

Belokranjske železolivarne in strojne tovarne »BELT« — ČRNOMELJ

razpisuje delovno mesto

VODJE TEHNIČNEGA • SEKTORJA

Pogoji: diplomiran strojni ali metalurški inženir z najmanj 8-letno prakso na vodilnih delovnih mestih.

Stanovanje zagotovljeno, osebni dohodek po dogo­voru; selitvene stroške poravna gospodarska organi­zacija.

Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom sprejemamo do zaključitve raz­pisa. Razpis bo zaključen 15. dan po zadnji objavi v dnevnem časopisju.

Upravni odbor »BELT«

d v a k o n j a z o p r e m u k o t e l z a ž g a n j e k u h o v e č s o d o v o d 80 d o 1200 1 n e k a j b e n c i n s k i h i n e l ek t r i č ­n i h m o t o r j e v t e l e f o n s k e c e n t r a l e S c h r a n c k . R a z e n n a v e d e n e g a j e v p r o ­

d a j i r a z n o o r o d j e i n p o s o d a . O d p r o d a j a bo 12. f e b r u a r j a ob 8. u r i n a e k o n o m i j i b o l n i š n i c e v K a n d i j i . P r e d n o s t n a k u p a i m a j o z a d r u g e , d r ž a v n a p o s e s t ­v a , p o d j e t j a i n u s t a n o v e , p o 10. u r i p a v s i o s t a l i i n t e r e s e n t i .

Razpis o prodaji avtomobilov

P R E H R A M B E N A I N D U S T R I ­J A » B E L S A D « . V Č R N O M L J U p r o d a d v a o s e b n a a v t o m o b i l a :

o s e b n i a v t o m o b i l F I A T 1100, t i p 1938 o s e b n i a v t o m o b i l z n a m k e R E -C O R D O L Y M P I A 1953. L i c i t a c i j a b o 15. f e b r u a r j a 1962

za g o s p o d a r s k e o r g a n i z a c i j e i n u s t a n o v e d o 14. u r e , o d t a k r a t d a l j e p a b o d o l a h k o k u p o v a l i t u d i z a s e b n i k i .

Razpis novomeške KERAMIKE

D e l a v s k i svet p o d j e t j a » K e ­r a m i k a « v N o v e m m e s t u r a z ­p i s u j e m e s t o

R A Č U N O V O D J E a l i R A C U N O V O D K I N J E . P l a č a p o d o g o v o r u . N a s t o p

s l u ž b e t a k o j a l i p o d o g o v o r u . P i s m e n e a l i o s e b n e p o n u d b e n a u p r a v o p o d j e t j a .

8.33 P i s a n i s v e t p r a v l j i c i n 5-godb — 11.23 Z a b a v n i v r t i l j a k vr-.ega z a v s a k o g a r — 12.15 R a ­d i j s k a k m e č k a u n d v e r z a — J o ž e K r e g a r : Č r p a n j e v o d e i n k r o ­ž en j e v r a s t l i n i — 13.50 K o r o š k e n a r o d n e v p r i r e d b i L u k a K r a -m o l c a - 14.05 R a d i j s k a š-ola z a s r e d n j o s t o p n j o — 13.20 P r i . sk l ada te l ju V i l k u U k m a r j u — 17.05 Š o f e r j e m n a pot — 18.45 L j u d s k i p a r l a m e n t — 19.03 O d p o l k e d o c a l y p s a — 20.00 M a l i k o n c e r t z a b a v n e g a o r k e s t r a R T V Z a g r e b — 21.00 N a š v a r i e t e — 22.13 P o s v e t u j a z z a — 23.03 S o ­d o b n a g l a s b a z o b e h s t r a n i A t ­l a n t i k a .

Č E T R T E K , 15. F E B R U A R J A : 8.20 O r k e s t e r M a n t o v a n i — 8.55 R a d i j s k a šo la z a v i š j o s t o p n j o — 9.25 S l o v e n s k e p o p e v k e — 11.15 R u s k i tečaj z a z a č e t n i k e — 11.30 P r i s t a r i h č e šk ih m o j ­s t r i h - 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i — inž . J o ž e K o r o š e c : » N a k a j m o r a m o p a z i t i p r i s e t v i de te l j i n t r a v n i h d e t e a j l n « - 13.30 P i ­s a n i z v o k i z D r a v s k e g a p o l j a — 13.50 M a j h n i z a b a v n i a n s a m b l i — 14.33 N a š i p o s l u š a l c i čest i ta jo i n p o z d r a v l j a j o - 15.30 T u r i s t i č ­n a o d d a j a — 17.03 K o n c e r t p o ž e l j a h p o s l u š a l c e v — 18.45 K u l ­t u r n a k r o n i k a — 20.00 Č e t r t k o v v e č e r d o m a č i h p e s m i in n a p e -vov - 23.03 P l e s n a g l a s b a .

N E S R E Č E Z B L A T N E C E S T E V J A R E K

28. j a n u a r j a se j e v D o b r u š k i v a s i z o s e b n i m a v t o m o b i l o m p r e v r n i l D o b r o m i r V a j d a i z Z a g r e b a . K o s e j e i z o g n i l p a r ­k i r a n e m u v o z i l u , g a j e z b l a t n e ces te z a n e s l o v c e s t n i j a r e k . S k o d j e 60.000 d i n .

S P O L Z K A C E S T A V G O T N I V A S I

A v g u s t H r a s t l z G r o s u p l j a s e je 29. j a n u a r j a d o p o l d n e z o s e b ­n i m a v t o m o b i l o m p r i p e l j a l p o ces t i v G o t n i v a s i i n s e n a s p o l z k i c e s t i z a l e t e l v v p r e ž n l v o z . V o z n i k v p r e ž n e g a v o z a A n t o n S t i h l z G o t n e v a s i n i v o z i l p r a v i l n o . N a o b e h v o z i l i h j e z a 40 t i s o čakov š k o d e .

T R I K R A T V P O L J A N S K E M K L A N C U

30. j a n u a r j a Je v o z n i k o s e b ­n e g a a v t o m o b i l a J a n k o S l a b e i z L j u b l j a n e p r i p e l j a l po a v t o m o ­b i l s k i c e s t i n a p o l j a n s k i k l a ­n e c . K o j e s r e č a v a l o s e b n i a v ­t o m o b i l z v o z n i k o m L e o p o l d o m M e z o m i z L j u b l j a n e , k i j e v l e ­k e l z a s e b o j n e k o p o k v a r j e n o v o z i l o , j e t i k za n j i m p r i p e l j a l o o s e b n o v o z i l o z i t a l i j a n s k o d r ­ž a v l j a n k o B r a n k o A g n c l c t t o i z T r s t a . I t a l i j a n s k a d r ž a v l j a n k a j e z a v r l a , n a k a r j o j e z a n e s l o v S l a b e t o v o v o z i l o . N a v s e h a v ­t o m o b i l i h Je z a 140.000 d i n a r j e v š k o d e .

Z A S N E Ž E N A C E S T A V G M A J N I

1. f e b r u a r j a s t a s e n a z a s n e ­žen i c e s t i I H . r e d a v G m a j n i p r i s r e č a n j u p o š k o d o v a l a » K r e ­m e n o v « t o v o r n j a k i n a v t o b u s p o d j e t j a » G o r j a n c i « . N a a v t o ­b u s u j e š k o d e za 10 t i sočakov .

P R E O Z K A C E S T A I N N E P R E G L E D E N Z A V O J

2. f e b r u a r j a s t a s e p r i Z a l o k i s r e č a l a t o v o r n j a k , k i ga j e v o ­z i l K a r e l A n t o n č i č i z I r ce v a s i , In a v t o b u s , k i ga j e šo f i ra l A n ­ton M a u s a r , t u d i i z I r c e v a s i . D o ne s r e če , k i j e v e l j a l a o b e v o z i l i 80.000 d i n , j e prLšlo n a zasnežen i i n p r e o z k i c e s t i n a n e p r e g l e d n e m o v i n k u v g o z d u .

P R E K U C L J A J V Z A V O J U

2. f e b r u a r j a z j u t r a j j e p r i š l o n a a v t o m o b i l s k i c e s t i p r i M e d ­v e d j e k u d o l až j e n e s r e č e . A n ­t o n M a t j a ž i č i z L j u b l j a n e Je

h o t e l v o v i n k u p r e h i t e t i t o v o r ­n j a k s p r i k o l i c o . V t i s t e m t r e ­n u t k u Je i z n a s p r o t n e s t r a n i p r i p e l j a l a v t o b u s . M a t j a ž i č J e z a v r l , n a p o l e d e n e l i c e s t i p a ga j e z a n e s l o n a c e s t n i o b r o ­n e k , k j e r se j e v o z i l o p r e v r n i l o . Š k o d e j e z a 50.000 d i n .

N E V O Z I T I K Z A D R U G I M V O Z I L O M !

P r i D o b r u š k i v a s i s e j e 3. f e ­b r u a r j a M i l o š R o z i n i z Z a g r e b a z o s e b n i m a v t o m o b i l o m z a l e t e l v o s e b n o v o z i l o J a r o s l a v a P a -l o v č k a , k i j e v o z i l p r e d nj i ' in i n n e n a d o m a u s t a v i l n a a v t o ­m o b i l s k i c e s t i . N a o b e h v o z i l i h je š k o d e z a 110.000 d i n .

G O S E N I C A R — V L A Č I L E C P O G O R E L

V noč i m e d 2. In 3. f e b r u a r ­j e m j e n a P e n d i r j e v k i n a G o r ­j a n c i h z g o r e l go sen l ča r—v lač i l e c z a h l o d o v i n o . K a k o r s o z v e d e l i , je F r a n c S a š e k , k i j e s s t r o j e m u p r a v l j a l , z v e č e r k u r i l p o l e g v lač i l ca , d a b i m u p o t e m l a ž e v ž g a l m o t o r . P r e d e n Je odše l v b a r a k o , p a o g n j a n i p o g a s i l , z a t o se j e g o s e n i č a r v ž g a l .

P A D E L J E P O D V L A K 3. f e b r u a r j a j e po tn i šk i v l a k

p o v o z i l 23 - le tnega M u h a r c m a P u š k a r j a , k i j e b i l d o m a n e k j e i z B o s n e , s t a n o v a l p a Je v L j u ­b l j a n i . P o n e s r e č e n e m u s o k o l e ­s a o d r e z a l a o b e n o g i p o d k o ­l e n o m . D o m n e v a j o , d a j e P u ­š k a r m e d v o ž n j o p r e s k a k o v a l i z v a g o n a v v a g o n i n p a d e l . Z d a j se z d r a v i v b r e ž i š k i b o l ­nišnic i .

T R Č E N J E V S E N T L E N A R T U P R I B R E Ž I C A H

3. f e b r u a r j a s t a s e p r i s r e č a ­n j u n a ž l e z n l š k e m p r e h o d u z a ­l e te l a z o s e b n i m i v o z i l i F e r d o D o b r a v e c i z L j u b l j a n e i n Jože P in tc r i č i z A r n o v i h s e l . N a v o ­z i l i h j e za o k r o g 50.000 d i n a r ­j ev š k o d e .

Pozdravite svojce v tujini z Dolenjskim listom! -Hvaležni vam bodo za

pozornost!

SPOSOBNO P R O D A J A L K O

ŽIVILSKE STROKE :

išče prodajalna

» D E L I K A T E S A " V NOVEM MESTU

Plača po učinku. — Na-1 »top službe po dogovoru. Prosilke naj se osebno predstavijo v prodajalni »DelikatesaV, Glavni trg 14

TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ

NOVO MESTO

razpisuje delovno mesto

strokovnega tajnika za blagovni

promet Pogoji: diplomiran eko­

nomist ali srednješolska izobrazba in 5 let prakse ali: nižješolska izobrazba in 8 let prakse na poslo-vodskih ali vodilnih me­stih v trgovski stroki. • Prijave pošljite na OTZ Novo mesto do 15. fe­bruarja 1962.

DOLENJSKI LIST L A S T N I K I LN I Z D A J A T E L J I : o b č i n s k i o d b o r i S Z D L l n O k r a j n i o d b o r S Z D L v N o v e m m e s t u - I Z D A J A T E L J ­S K I S V E T : M i l a n B a š k o v i č , T o n e G o š n l k , Inž. D a v o r i n G r o s , inž. Jože L e g a n , F r a n c M o l a n , p r o f . E m a M u s e r , M a k s P o g a č a r , M i r a n S i m i č , p r o f . T o n e T r d a n , J a n e z

V i t k o v i č l n V i k t o r Z u p a n č i č .

U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R : T o n e G o š n l k ( g l a v n i l n o d g o v o r n i u r e d n i k ) , M i l o š J a k o p e c . D r a g o K a s t e l i c

i n I v a n Z o r a n .

I Z H A J A v s a k če t r tek — P o s a m e z n a š t ev i l k a 20 d i n a r j e v - L e t n a n a r o č n i n a 900 d i n a r j e v , p o l l e t n a 450 d i n a r j e v ; p l a č l j i v a j e v n a p r e j . Z a I n o z e m s t v o 1800 d i n a r j e v -T e k o č i r a č u n p r i p o d r . N a r o d n e b a n k e v N o v e m m e s t u 606-11-3-24 - N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o m e s t o G l a v n i t r g 3 ( v h o d lz D i l a n č e v e u l i c e ) -Poš tn i p r e d a l : N o v o m e s t o 33 - T E L E F O N štev . 127 -R o k o p i s o v i n fo tog ra f i j n e v r a č a m o — T I S K A : Č a s o ­

p i s n o pod j e t j e - D E L O « v L j u b l j a n i .