mm DOLENJSKI LIST G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S t ^ j j !

VREČA JE POKAZALA DNO Skupne seje Okrajnega odbora S Z D L in Okrajnega

s indikalnega sveta so se 14. septembra udeležili tud i pod­predsednik Glavnega odbora S Z D L Slovenije Franc K i m o -vec-2iga i n predstavnika republiškega sveta s indikatov ter republiškega Zavoda za socialno zavarovanje. O problema­t i k i zdravstvenega varstva i n f inanciranja socialnega zava­rovanja v nov ih pogoj ih je prebra la uvodno poročilo tov. Draga Rome, predsednica sveta za zdravstvo p r i O L O . S poročilom je dopo ln i la gradivo, k i so ga člani obeh od­borov dob i l i že pred sejo. Položaj zdravstvenega varstva in naloge, k i nas čakajo zdaj v reorganizaci j i socialnega zavarovanja, so bile v poročilih i n p lodn i razprav i obde­lane zelo natančno, hkra t i pa so se izob l ikova l i sk lepi , da bo socialno zavarovanje postalo v naših občinah zares eno izmed najpomembnejših področij družbene akt ivnost i .

V razprav i so na skupn i seji sodeloval i tovariši [.ado Trampuš, Zvone Suštaršič, dr . Robert Neubauer, F ranc Štajdohar, Franc Vrviščar, Jože Plaveč, Jože Petcrkovič, Lojze s t ih . Ivan Zivlč, Dušan Bre l i h , Ludv ik Golob, K a r e l Šterban, M a k s s o m . V ik t o r Zupančič, M i r o Gošnik i n predstavnika Republiškega sveta s indikatov ter Zavoda za socialno zavarovanje.

N a j t a k o j v začetku po­u d a r i m o ugo t o v i t e v , k i se j e k a k o r rdeča n i t v l e k l a s k o z i poroči la i n r a z p r a v o n a p e t k o v i s e j i :

S k l a d s o c i a l n e g a zava ro ­v a n j a v našem o k r a j u p r e d s t a v l j a o g r o m n o druž­beno premoženje . K a r 54 o d s t o t k o v vsega plačnega t o n i l a v o k r a j u p r eds t a v ­l j a j o s r e d s t v a s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a ; l e t o s se b o

p r e l i l o s k o z i i z d a t k e te službe 3 m i l i j a r d e i n 760 m i l i j o n o v d i n a r j e v ! Z d a j i m a m o v o k r a j u 32.700 ak­t i v n i h z a v a r o v a n c e v i n 35.708 n j i h o v i h družinskih članov, 8.429 u p o k o j e n c e v i n i n v a l i d o v , 5.142 n j i h o v i h družinskih članov i n 547 oseb i z v e n de l o vnega raz­m e r j a , k i p a i m a j o soc . za­v a r o v a n j e . S k u p a j t o r e j : 82.526 z a v a r o v a n c e v ; z a

Šestmesečno tekmovanje krajevnih organizacij SZDL

14. s e p t e m b r a p o p o l d n e j e b i l a v N o v e m m e s t u 6. r e d n a se j a o k r a j n e g a od­b o r a S Z D L , n a k a t e r i j e poročal M i l a n Baškovič o u g o t o v i t v a h a n a l i z e de­l a k r a j e v n i h o r g a n i z a c i j S Z D L . O s e j i , n a k a t e r i j e g o v o r i l v r a z p r a v i t u d i p o d p r e d s e d n i k G O S Z D L S l o v e n i j e tov . F r a n c K i m o -vec -Z iga , b o m o več p o r o ­čali p r i h o d n j i t e d en .

N a s e j i so člani o d b o r a s p r e j e l i p r e d l o g z a 6-me­sečno t e k m o v a n j e k r a j e v ­n i h o r g a n i z a c i j S Z D L v o k r a j u , k i se b o začelo 1. o k t o b r a i n b o z a k l j u ­čeno 31. I I I . 1963. T e k m o v a ­n j e so r a z p i s a l i z n a m e ­n o m , d a b i v č imbo l j or-

DANASNJA ŠTEVILKA D o l e n j s k e g a l i s t a j e izšla 2 e n o d n e v n o z a m u d o z a t o , d a s m o l a h k o v s e m našim naročnikom pri lož i l i b r e z ­plačno p r i l o g o : p r e d l o g n o v e u s t a v e , k i so g a vče­r a j s p r e j e l i n a s k u p n e m z a s e d a n j u Z v e z n e l j u d s k e skupščine i n z v e z n e g a od ­b o r a Socialistične zveze d e l o v n e g a l j u d s t v a J u g o ­s l a v i j e v B e o g r a d u .

g a n i z i r a n i o b l i k i o d s t r a n i l i u go t o v l j ene p o m a n k l j i v o -s t i v d e l u k r a j e v n i h or­g a n i z a c i j Socialistične zve­ze v o k r a j u . T e k m o v a n j e j e r a z d e l j e n o n a na loge , k i n a j z a go t o v i j o v s eb in ­s k o p o g l o b i t e v d e l a k r a ­j e v n i h o r g a n i z a c i j , i n n a splošno o r g a n i z a c i j s k o u -t r d i t e v S Z D L v o k r a j u . T u ­d i o načinu i n obsegu tek­m o v a n j a b o m o več poro ­čali p r i h o d n j i t eden . N a j o m e n i m o še p o s e b n o p r i ­vlačnost r a z p i s a n e g a tek­m o v a n j a , v s a k občinski o d b o r S Z D L b o n a g r a d i l 3 najboljše k r a j e v n e orga­n i z a c i j e , o k i j n i o d b o r S Z D L p a j e r a z p i s a l 5 na ­g r a d v višini 250.000 d i n , 190.000 d i n , 140.000 d i n , 100.000 d i n i n 70.000 d i n . k i j i h b o d o d o b i l e najboljše o r g a n i z a c i j e v t e k m o v a n j u .

Danes seja 0K ZKS D a n e s b o v s e j n i d v o r a n i

O L O v N o v e m m e s t u 12. se j a o k r a j n e g a k o m i t e j a Z K S , n a k a t e r i b o d o raz ­p r a v l j a l i o d e l u k o m u n i ­s t o v v g o s p o d a r s t v u v l u ­či I V . p l e n u m a C K Z K J .

J-etošnji pridelek krompirja bo, kot vse kaže, lep; pretekli s l h v J " * B " »arsikje pričeli odkopavati. Traktor na

1 X 1 Je pripeljal v Brežice prvi letošnji pridelek krompirja i z obrata K G P Brežice na Vrbini.

14.728 o t r o k so p r e j e m a l i l e tos a v g u s t a otroške do­d a t k e . V t e h številkah p a n i s o všteti k m e t i j s k i zava ­r o v a n c i . O g r o m n a množica l j u d i t o r e j , k i v s i vplaču­j e j o v s a k m e s e c v i s t o s k u p n o b l a g a j n o i n i z n j e s e v e d a t u d i — j e m l j e j o ! K a k o m o r e spričo t a k e g a premoženja — s k o r a j 4 m i ­l i j a r d e d i n a r j e v ! — k i g a u s t v a r j a m o v s i v s a k m e s e c z dobršnim d e l o m naših čistih o s e b n i h d o h o d k o v , k d o še omalovažujoče t r ­d i t i :

» K a j m e b r i g a s o c i a l n o ! S a j j e vse državno ! « — N e , nič n i državno, tovariš — d i n a r v s o c i a l n e m zava ro ­v a n j u j e m o j i n t v o j i n n a š !

M a r je p o t e m t a k e m p o m n e n j u m n o g i h naših za­v a r o v a n c e v s o c i a l n o zava ­r o v a n j e r es vreča, k i n i ­m a d n a ? N i k a k o r ne ! Po­g l e j m o

ŠE NEKAJ ŠTEVILK L e t o s b o znašal družbe­

n i b r u t o p r o i z v o d p o p l a ­n u našega o k r a j a d o b r i h 73 m i l i j a r d d i n a r j e v ; na ­r o d n e g a d o h o d k a b o m o i m e l i 32 m i l i j a r d i n 427 m i ­l i j o n o v , čistih o s e b n i h do­h o d k o v p a b o izplačanih 6 m i l i j a r d i n 858 m i l i j o n o v . M e d t e m k o b o d o doseg l e vse i n v e s t i c i j e v g o s p o d a r ­s t v u 9 m i l i j a r d i n 952 m i ­l i j o n o v , p a b o m o d a l i z a i z d a t k e v s o c i a l n e m zava ­r o v a n j u k a r 3 m i l i j a r d e i n d o b r i h 760 m i l i j o n o v d i n a r ­j ev ! O d tega s m o d o k o n ­c a j u l i j a že d o s e g l i 2 m i ­l i j a r d i i n 198 m i l i j o n o v d i n i z d a t k o v . Že z d a j , s r e d i l e ta , n a m j e t a »skupna vreča« p o k a z a l a d n o : s r e d ­s t v a soc . z a v a r o v a n j a neso­r a z m e r n o h i t r e j e narašča-

Turistični predstav­niki iz Anglije

na Otočcu V nedeljo, 16. septembra, je

hotel grad Otočec obiskala skup ina 12 predstavnikov po­tovalnih agencij i z Angli je. Tuje goste je spreml ja l kot predstavnik Turistične zveze Slovenije dr . Gore , na Otočcu pa so j i h sprejel i naši doma­či turistični predstavnik i . Tu­j i gostje so s i ogledal i grad, prevzel i r ek lamni mater ia l i n se zan ima l i za penzionske ce­ne. Vse kaže, da bodo za p r i ­hodnje leto sk l en i l i več aranž­majev, k e r so b i l i nad gosto­l jubn im spre jemom, ureditv i ­jo gradu, postrežbo i n oko­l jem nadvse navdušeni.

j o , k o t p a se dv i ga j o naše m a t e r i a l n e z m o g l j i v o s t i i n k v a l i t e t a z d r a v s t v e n i h u -s l u g .

Števi lke so d o s t i k r a t ne­u s m i l j e n e . R a z g a l i j o n a m de j s t va , k i b i j i h s i c e r n e s p o z n a l i t a k o h i t r o . S e l e t a 1959 s m o v našem o k r a ­j u i z d a l i z a soc . z a v a r o v a ­n j e 2 m i l i j a r d i i n 103 m i ­l i j one , letošnji načrt p a p r e d v i d e v a že m i l i j a r d o i n 600 m i l i j o n o v več! S a m o i z d a t k i z a z d r a v s t v e n o var­s t v o so n a r a s l i v t e m času s k o r a j z a 1 m i l i j a r d o ; z a p o k o j n i n e izplačamo zda j n a l e to že 834 m i l i j o n o v ( p r e j : 450 m i l i j o n o v ) , šte­v i l k e že izplačanih p o k o j ­n i n z a p r v i h 7 mesecev p a kažejo, d a b o m o t u i z d a l i še več. H i t r o naraščajo t u ­d i i z d a t k i i n v a l i d s k e g a za-

(Nadaljevanje na 5. strani )

Okorna rudarska roka težko vodi svinčnik, toda VUIJU i n prizadevnost nadomeščata vse drugo. Od 344 l jud i , ko l i ko r j i h je bi lo v krme l j skem r u d n i k u ob preusmeri tv i , j i h je 15 odstotkov odšlo na svojo željo v druge kolektive, k i so j i h z razumevanjem sprejel i . Dvajsetorica, med nj i ­m i največ žena in inval idov, se priučuje v žcbljarskem obratu, 14 j i h je našlo pok l i c v obratu Lisce, 196 j i h dela a l i se še priučuje v obratu Metalne, preostal ih 60 pa dela v opekarni a l i v rudn iku , vendar je tud i tem že zagotov­ljeno novo delo v K r m e l j u , nekaj pa bo upokojenih. Družba je vsem oskrbela nov pok l i c i n novo zaposlitev. N a s l i k i : rudar j i v D o m u Svobode p r i teoretični prekva­

l i f ikac i j i

Večji izvoz tudi z boljšo notranjo o r g a n i z a c i j o

Upravn i odbor gospodarske zbornice za okraj Novo me­sto je na seji 14. septembra razpravl jal o ugotovitvah treh posvetov, k i j i h je pred nedavnim sk l i ca la zbornica glede izvoza. Najuspešnejši je b i l brez dvoma posvet s podjetj i industr i jske skupi ­ne, k i že izvažajo, ker so se vabljena podjetja v celot i odzvala vabi lu . Mnogo teža­ve, na videz nepremostl j ive, k i so j i h na tem posvetu opisa l i , o bile že v k ra tkem razdobju po njem odpravlje­ne. K o so se zbra l i predstav­n i k i kmet i j sk ih organizaci j na razpravo o izvozu, 1 so ugotovi l i , da je izvoz v kme­t i jstvu nenačrten, da n i ra­zen za hmel j , katerega iz­važamo neposredno, točne evidence, ko l i ko smo izvo­z i l i , da je v kmet i j s tvu za izvoz premalo zanimanja, če­prav so možnosti neomejene, i n da je premalo resnost i p r i uresničevanju invest ic i j , k i b i lahko izvoz z last i v ži­vinorej i znatno povečale (ti­soč dograjenih stojišč je praznih! ) . Najslabše je uspel posvet s predstavnik i manj­ših organizaci j , k i še ne iz­važajo, ker so se od 15 vab­l jenih vab i lu odzvale samo trt.

V razmišljanjih, kako po­večati izvoz i z našega po­dročja, so na vseh posve­t ih najpogosteje pr iha ja l i na

dan izgovori o pomanjkanju obratn ih sredstev, reproduk­cijskega mater ia la , o potre­bah po rekonstrukc i jah i n dodatnih investic i jah, o pre­v isoko postavl jenih p lan ih ln podobnem. Takšne i n podobne izgovore so upo­rab l ja l i doma la vs i pred­stavnik i i z gospodarstva. Podrobnejši pregled proiz­vodnje -v naših obrat ih pa b i brez dvoma dokazal , da Imamo v izkoriščanju zmog­l j ivost i pro izvodnih naprav še precejšnje notranje re­zerve. V ide t i je, da skušajo mars ik je subjekt ivne vzro­ke težav p r i k r i va t i z izgovo­r i , k i smo j i h molo prej na­šteli. Not ran ja organizaci ja dela je v večini obratov še dokaj p r imi t i vna , prav tu pa bo treba brez odlašanja pričeti b i tko za p lan i n za izvoz. Dokaz za pravi lnost takšne trditve je dejstvo, da smo v prvem četrtletju b i l i p r i izpolnjevanju p lana med najboljšimi okra j i v re­pub l i k i , pozneje pa smo za­čeli vse bol j zaostajati. Iz-gevor o zaostajanju investi­c i j , k i naj b i b i le vzrok za zaostajanje proizvodnje, to­rej ne more držati.

P r i i zpo ln jevanju p lanov in i zvozn ih nalog bo treba mars ik je načeti tud i vpra­šanje osebne odgovornost i vodstvenega kadra , i n če ne bo šlo drugače, odločno

uresničevati rotaci jo tud i v gospodarstvu. Zborn i ca bo fe naprej skrbno proučevala p-oizvodne probleme v go­spodarstvu i n k temu p r i ­tegnila Zavod za vzgojo ka ­drov i n produkt i vnos t i dela.

Težave s pr ik r i van j em ne bomo odprav i l i , prav tako pa ne bomo rešili s l ab ih podjetij z združevanjem, so ugotovi l i na seji, ko so raz­pravl ja l i o združevanju Be t i , Be lokran jke )n Plet i lstva-Dobova. Rešitev Je samo v pro izvodnj i za tržišče, v do­br i organizaci j i de la i n ne zgolj v združitvi, zato je tre­ba tem t rem podjetjem v nov i organizaci jski o b l i k i nu- . d i t i predvsem pomoč te vrste.

Kopičenje nalog v posa­mezn ih gospodarskih pano­gah opozarja na tO, da je usmerjanje proizvodnje v iz­voz mnogo več kot samo kampanjska naloga a l i p a

(nadaljevanje na 3. str.)

V R E M E O D 20. D O 30. S E P T E M B R A

Do 26. septembra nestalno s pogostnimi padavinami, Id bodo močne z last i okrog 26. septembra. Po tem bo lepo i n zelo hladno, pozneje spet po­stopoma topleje. D r . V . M .

KROMPIRJA BO DOVOLJ! P o oceni strokovnjakov kme t i j sk ih

organizaci j bomo letos pr ide la l i dovol j k romp i r j a , čeprav so nekater i že napovedovali sušno krompir jevo le­to. Dejstva, d a so se 8 p r v i m i pošiljkami na trgu pojavi le tud i i zred­no visoke cene, so sicer dala s lu t i t i , da je povpraševanje po osnovnem živilu izredno vel iko, odveč pa so bile govo­rice, da so cene že p r v i znak pomanj­kanja k romp i r j a . Tako tržno razpolo­ženje so namreč h i t ro i zko r i s t i l i neka­ter i špekulanti i n prve količine k r o m ­p i r ja p roda l i celo po 35 do 40 dinarjev k i l o , k a r ne more b i t i v sk l adu s pro­i zvodn imi stroški pr ide lovalca in ne v obsegu tržnih zakonov.

D a b i preprečile špekulacije i n črno

prekupčevanje s k romp i r j em , so se kmeti jske organizacije dogovorile o enotnem nastopu na tržišču i n določile približne odkupne cene za posamezne sorte k romp i r j a . Tako bo odkupna cena za dobro kval i teto »merkurja« okrog 20 dinarjev, zgodnje sorte (kot »cvet-nik«) pa bodo kmet i jske organizaci je odkupovale po 26 do 30 dinarjev k g . Taka odkupna cena je povsem na me­stu , z las t i če upoštevamo, d a ustreza kval i tet i l n pro i zvodn im stroškom.

V s a k a kmet i j ska organizaci ja bo k r o m p i r odkupovala na svojem pod­ročju, i n sicer od pogodbenikov i n za­sebnih pridelovalcev. Pričakujejo, da bo tržnih viškov dovol j v jesenskem i n spomladanskem obdobju, saj imamo

nekaj i z raz i t ih k rompi r j ev ih področij, predvsem na območju K/. Trebnje, k i je obenem glavni pridelovalec k romp i r ­j a v okra ju . Iv Z Novo mesto i n K Z Črnomelj že zagotavljata, da bo p r v a odkupi la okrog 400 ton, druga pa p r i ­bližno 350 ton k romp i r j a , k a r je spričo dejstva, da področji obeh - kmet i j sk ih organizaci j ne veljata za rodovitne krompir jeve predele i n da je letošnji pr idelek zaradi objekt ivnih vzrokov v splošnem slabši kot druga leta, še eno r i - trdj lo več. da se n i treba bat i za za­dostno preskrbo trga s k romp i r j em.

Dober odkup i n seveda tud i zadovolj i­vo preskrbo trga pa lahko pričakuje­mo le tedaj, Če se bodo kmeti jske orga­nizacije na to vestno pr iprav i l e . Pred­vsem b i mora le v ta namen usposobi t i strokovnjake, ker ne gre za nič m a n j odgovorno akci jo , kot so n . p r , koope­raci ja, setev i n podobno.

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pred javno razpravo o novi ustavi

Danes se bomo do takn i l i tistega dela osnutka nove ustave, k i govori o prav icah človeka na delovnem mestu. S tem hkra t i zaključujemo objavljanje izvlečkov iz izjav vod i ln ih tovarišev. V pr ihodn j i številki bomo namreč za­čeli objavl jat i izvlečke i z avtentičnega teksta osnutka nove ustave, k i je predmet razprave na sedanjem zase­danju Zvezne l judske skupščine.

Pravice državljanov so deklar i rane tud i v ustavah buržoaznodjemokratičnih dr­žav. Toda, te pravice so tak­šne, da i m a v tem redu, ko t je dejal tovariš Karde l j v interv juju »Borbi«, vsak pro­ste roke, da izkorišča druge­ga, i n i m a vsak dolžnost, da se za okranitev takšne »svo­bode« podreja izkoriščanju, č(; n i tako »srečen«, d a je san-, izkoriščevalec. P r i nas pa bo ustava — da uporabi­mo Titove besede — dru­gačna od klasičnih ustav, ka j t i njen poglavitni elemet Je človek — proizvajalec, kmet, delavec a l i drug dr­žavljan. Osnutek nove u -slave ne izhaja i z opisa dr­žave In vrhovnih inst i tuc i j , ampak od človeka proizva­ja lca .

»Tako postanejo pravica do dela,« je rekel tovariš Ka rde l j , »svoboda dela, pra­vica do razdelitve družbene­ga p rodukta sk ladno z de­l om , do enakopravnega so­delovanja v uprav l janju pro­izvodnje i n razdelitve, v go­spodarsk ih p lan ih i t d . ne samo sestavni del osebnih i n demokratičnih p rav i c sle­hernega človeka, ampak po­stanejo tud i osnovni c i l j ob­stoja celotnega državnega i n družbenega mehanizma. »Prav to pa je t isto, po če­mer se naša ustava raz l ikuje c d drug ih ustav, bod is i k la­sičnih ustav buržoazno-de-mokratlčnih držav a l i p a u-stav socialističnih držav, k i Se močno poudarjajo abso­lutno vlogo države, pa če­p rav »višjega U p a social i ­stične države«. Toda naša ustava se raz l ikuje od dru­gih ustav ne zato, ke r je drugače napisana, ampak za­to, k e r je naprednejša naša družbena praksa, katere iz­raz je ustava.

P r imer java naše ustave i n ustave kake buržoazne drža­ve pokaže, da ustava drža­ve buržoazne demokraci je močno poudarja nedotakl j i ­vost, svobodo zasebne last­nine nad p r o i z v odn im i sred­stv i . T o je »vrh« tako ime­

novane svobode i n demo­kraci je . Naša ustava pou­darja družbena sredstva, to­

rej podružbljena sredstva za proizvodnjo, kot nedotak­l j iv pogoj za svobodno delo človeka i n njegovo prav ico do razdel i tve družbenega proizvoda po načelu: vsako­mur po njegovem de lu . V prvem p r ime ru uživa stvar­ne pravice le peščica lastni­kov pro izvodnih sredstev, medtem ko so za večino v ustav i deklajrirane p rav i c e zgolj formalne, ker nimajo ekonomske osnove, d a b i se j i h večina l jud i tud i de­jansko lahko posluževala.

K a k o se p r i nas uresniču­jejo pravice človeka? To člo­veku proizvajalcu omogoča ustava, k i zagotavlja svobod­no vključevanje v delo po svoj ih sposobnostih i n nag­njenj ih, s čimer s i avtoma­tično pr idob i pravico do u-prav l jan ja družbenih sredl-stev i n pravico do sodelova­nja v razdel i tv i po de lu. To­variš Karde l j je o tem dejal, da drug ih možnosti za so­cialistično razdel i tev druž­benega produkta i n drugač­nih kr i ter i j ev v tej razdelit­vi ne more b i t i . Vsak od­mik od teh načel b i pome­n i l kršitev socialističnih ekonomskih i n družbenih odnosov.

K e r to l ikokrat uporablja­mo pojem proizvajalca, je treba razčistiti, kdo je pro­izvajalec." Po jem delavskega razreda dobiva s spremem­bami v soc ia ln i s t ruk tu r i prebivalstva v Jugpslavi j i no­vo vsebino. Povezovanje so­cia ln ih služb, zdravstva, pro-svete i n javnih služb s pro­izvodnjo spremin ja vse te službe v podaljševanje pro­izvodnega procesa. Zato, ka­dar govor imo o prav icah človeka proizvaja lca, n ima­mo v m i s l i h samo proizva­ja lca, k i dela neposredno v proizvodnj i , ampak tud i vse tiste, k i z opravl janjem ko­r is tn ih družbenih funkci j omo­gočajo uspešno proizvodnjo. To je tud i razlog, zakaj bo­mo spremeni l i sestavo zbo­

rov proizvajalcev, člane le-teh ne bodo vod i l i samo ko­lekt iv i v pro izvodnj i oz i roma gospodarstvu, ampak tud i ko­lekt iv i v zdravstvu, prosveti, upravi i n drug ih ustanova].

Ustava pa, razuml j ivo , ne bo govori la samo o prav i cah, ka j t i človek n i m a same pravic, ampak i m a tud i dolž­nosti do družbe. S tva rn i de mokrat i zem se m o r a izraža t i tako v težnji človeka pr svobodi kako r tud i po nje govem čutu odgovornosti dr drugega človeka, do napred ka vse skupnost i .

• Letošnji mednarodni vin­ski sejem v LJubljani Je obi­skalo 84.240 l judi. V tem času so sklenil i tudt za poldrugo mi­lijardo dinarjev kupć.j. — Pr i­hodnji v inski sejem bo v L jub i jani od 31. avgusta do t. sep­tembra 1963.

T i k pred zaključkom konference pre­merov Br i tanske skupnost i narodov [Commonvvealtha), k i je trajala dober .eden v Londonu, je postalo očitno, da se br i tanskemu premie ru Macmi l l anu ni posrečilo dob i t i njihove soglasne podpore za načrt Br i tan i j e , da b i se pridružila E v r o p s k i gospodarski skup­nosti a l i , krajše povedano, Skupnemu Irgu.

K o je slišal mnenja vseh delegatov na konferenci je premier Macm i l l an predzadnji dan konference napel vse ji le, da b i prepričal delegate, da je v skrajni posledic i bolje celo za Članice Commonvvealtha, Če Ve l ika Br i t an i j a postane članica Skupnega trga. P r i tem je popust i l v dveh točkah: ob l jub i l je delegatom, da bo minister l l eath , k i se pogaja v B r u s l j u z zastopnik i Skupnega trga o pr is topu Ve l ike Br i tan i j e , po­novno načel nekatera vprašanja, o ka­terih so se b i l i že sporazumel i , i n da bo pust i l odprto vprašanje skl icanja ponovne konference premierov Com­monvvealtha t ik pred pr i s topom Ve l ike Br i tani je .

Toda vse kaže, da tud i to n i zadosto­valo, zakaj nasprotja so pregloboka i n Interesi Commonvvealtha so resnično ogroženi. Države Br i tanske skupnost i narodov so se kra tko malo »uprle« B r i ­tani j i . Precep je jasen: »veliki« M a c m i l -lanov načrt določa vključitev Br i tani je v S k u p n i trg. B r i t a n s k i premier izjav­l ja, da sodobno gospodarstvo ne more več uspevati v okv i ru meja ene same države v času, ko se gospodarska moč pomika na cele kontinente. Zato se mora Br i t an i j a pridružiti tak i kont i­nentalni gospodarski enoti i n jo tako okrepi t i , da b i b i l a kos Z D A in Z S S R .

Države Commonvvealtha pa se boji jo, da b i ta skupnost razpadla, ker b i bile izključene z britanskega tržišča, še

bolj neposredno pa se boji jo — i n to upravičeno zarad i v i sok ih ca r in — hu­dih gospodarskih posledic za lastno gospodarstvo i n trgovino. Te države posebej nasprotujejo pogojem, k i se j i h je B r i t a n i j i doslej posrečilo dob i t i za njen pr is top k Skupnemu t rgu. B r i ­tanska v lada je še vedno odločena, da bo vztrajala na sedanjem t i r u , čeprav ni nobenega dvoma, da bo odpor držav Commonvvealtha do njene po l i t ike okre­p i l tud i opozici jo v sami B r i t a n i j i .

. . . Ponovna zaostritev med K u b o i n

ZDA, kako r tud i ves splet odnosov med obema državama. Je nesrečna za­deva. Nesrečna predvsem zato, ke r je tak - položaj popo lnoma nepotreben i n

vse, razen napada, da b i d iskredi t i ra le Kubo v očeh latinskoameriških držav in javnega mnenja v teh državah. VVa-shington je tud i da l pobudo za sk l ica­nje konference predstavnikov ameri­ških držav, članic Organizacije ameri ­ških državi na kater i b i spreje l i ukrepe za gospodarske i n nove politične sank­cije p ro t i K u b i .

Sk ra tka , v VVashingtonu so očitno prišli do prepričanja, da b i neposredni napad na K u b o povzročil Z D A dost i več škode kot ko r i s t i . Zakaj k l jub po­šiljkam sovjetskega orožja na K u b o , ta otok ne more resno ogrožati varno­sti Z D A . Tega se menda zavedajo celo t is t i , k i ščuvajo javno mnenje v Z D A na neposredno intervenci jo.

Commonivealth in skupni trg sta zanj pravzaprav k r i v i obe s t ran i . Da je k r i vda na s t ran i Z D A večja, ne spremeni tega dejstva.

Po najnovejših pošiljkah sovjetskega orožja na K u b o se je temperatura v ZDA seveda močno dvigni la . Razn i se­natorj i , poslanci predstavniškega doma, komentator j i i n vs i , k i s i nekaj obe­tajo od de ln ih volitev letos jeseni, so povzdigni l i svoj glas i n zahtevali celo, da ZDA naredijo red na K u b i , če je treba tud i z neposredno intervenci jo.

Kennedvjeva v lada je bol j prev idna. N i še pozabi la politične škode, k i so jo utrpele Z D A zaradi izjalovljenega na­pada Castrov ih nasprotnikov z Za l i vu prašičev. Zato je iz nedavnih Kennedv-jevil i izjav razvidno, da se ZDA , vsaj za zdaj, odpovedujejo neposredni in­tervencij i na K u b i , da pa bodo stor i le

Zato tud i pošiljk sovjetskega orožja na K u b o n i mogoče drugače gledati kot na potezo v h ladn i vo jni med obe­m a b lokoma. S a m sovjetski premier Hruščov je iz jav i l , da Z S S R n i treba ustanavl jat i raketnega oporišča na K u ­bi , ker rakete v Sovjetski zvezi popol­noma zadostujejo. D a pa je Castrov režim dovol j močan, da lahko odbije napad najemnikov, je že dokazal . Čel­nega napada Z D A pa tako i n tako ne b i mogel odbi t i , če b i na otoku nako­pičil še to l iko sovjetskega a l i kitaj­skega a l i kakršnegakoli orožja. Skoda da je K u b a postala dejansko kmet na šahovnici po l i t ike velesi l . Skoda , ke r zaradi tega t r p i kubansko l judstvo po­manjkanje, saj je očitno, da so tud i tukaj topovi dob i l i prednost pred mas lom.

Število nočitev na Otočcu iz meseca v mesec višie

| Z » U Z W 1 H S T 1 I H | I -

Lepo urejene nočitvene pro­store v hotelu Grad Otočec uporabljajo gosti letos mnogo bolj kot lani , na ta račun pa je b i l o opravl jenih letos veli­ko več nočitev. Oglejmo s i ne­kaj pr imer jav posebej za ho­telske prostore v gradu in po­sebej za one v mote l ih. V av­gustu letos je b i lo v hotelu 129 odst. več tuj ih nočitev kot lani , vse mesece v letu pa povprečno 100 odst. več tuj ih nočitev kot v lanskem letu V mote lu je s l i ka še boljša. V prvem pol let ju je b i lo v njem 112 odst več nočitev kot lani , v j u l i j u pa kar 319 odst. več tuj ih nočitev kot v ju l i j u lani . Mote lsk i . p i o s t o r i so b i l i lani do konca avgusta izkoriščeni

• • r povprečno 46-odstotno, letos pa so, k l j ub temu da je v n j ih enkrat več ležišč, i zkor i ­ščeni 52-odstotno. Vzporedno s tem se je letos precej pove­čal tud i promet. V jun i j u lani so iztržili 6 mi l i jonov d in , le­tos 9 mi l i jonov 600 tisoč; v ju l i ju lan i 7 mi l i j onov 400 ti­soč, letos 9 mi l i jonov; avgustu lan i 7 mi l i j onov 700 tisoč, le­tos 10 mi l i jonov 900 tisoč d in .

• Razen industri jskih podje­tij »Marmor- iz Hotavelj i n -N lko « 2eleznikov je v Škofje­loški občini preseglo izvozni plan tudi podjetje »Sešir« v Sokzi-i Loki . Podjetje v glav­nem izvaža v države s konver­tibilno valuto.

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Včeraj se je v Beogradu začelo zasedanje

Zvezne ljudske skupščine, ki mu prisostvujejo tudi člani Zveznega odbora SZDLJ. S tem se hkrati začenja javna razprava o osnutku nove jugoslovanske ustave. Zanimanje zanj je zelo veliko, saj gre za pomemben družbeni akt, ki bo sankcioniral doseženo stopnjo družbenega razvoja — graditve socializma * in odpri nove perspektive za nadaljnji napredek. Čedalje širša področja aktivnosti delovnih ljudi postajajo osvobojena vpletanja države. Človek se otresa tisočletne odtujenosti samemu sebi — postaja središče in cilj vsega. Zdaj šele se začenja prava zgodovina človeške družbe, zgodovina človeka. Vsa korist novih odnosov, nove, višje stopnje proizvajalnih sil, je namenjena človeku. Nova listava ne postavlja v ospredje države kot abso­lutnega, edino zveličavnega, nikoli pogrešljivega razsodnika, kot organizacijo nasilja — pa najsi bo v korist manjšine ali večine — ampak svo­bodnega človeka — proizvajalca. Odpirajo se nove, svetle perspektive družbe, v kateri ljudje ne upravljajo več i ljudmi, ampak čedalje bolj le s stvarmi.

£ V Beogradu so v nedeljo zaključili VII. evropsko prvenstvo v atletiki, ki Je dobilo popu­larno ime PEA. Zaključnim slovesnostim Je prisostvoval tudi pokrovitelj tovariš Tito. Pred­stavniki športnih ekip skoraj iz vseh evropskih držav so za svojimi nacionalnimi zastavami kora­kali mimo tribune. Več kot 40.000 gledalcev Je navdušeno pozdravljalo najboljše atlete Evrope. — Pomen PEA Je najbolje ocenil tovariš Tito, ki Je ob otvoritvi dejal, da so taka športna tekmovanja pomembna ne le ca medsebojno spoznavanje spretnosti bi uspehov na športnem torišču, marveč tudi za medsebojno spoznavanje narodov za okrepitev čim večjega zaupanja med ljudmi, med raznimi narodi sveta.

% Predsednik Izvršnega sveta Slovenije

V i k t o r AvbelJ Je v interv juju z a »Borbo« med drug im reke l , da je n a uspešen razvoj pro­izvodnje v zadnj ih mesecih vpl iva la mobi l i zac i ja subjekt ivn ih s i l . Naše gospodarstvo je prešlo preko začasnih težav i n se zopet približuje tako uspešnemu razvoju, ko t ga je dosegalo v bližnji preteklost i . Toda to ne pomeni , da smo c doseženo ravni jo proizvodnje že povsem zado­vo l jn i . Po t rebn i bodo še znatn i napor i , d a se bomo še bo l j približali našim p lansk im predvi­devanjem.

ZAČELA SE JE RAZPRAVA 0 NOVI USTAVI

0 Ob dnevu turizma na zagrebškem vele-sejmu je zvezni sekretar za trgovino in turizem dr. Marijan Brecelj ocenil turistično gospodar­stvo kot eno najpomembnejših panog. Za njen nadaljnji še uspešnejši razvoj imamo velike možnosti, ki pa jih bo treba bolje in hitreje izrabljati. Turizem bo treba pospeševati tudi i zgraditvijo hotelov in prometnih zvez, zlasti pa z učinkovitejšo turistično propagando. Investi­rati moramo še večja sredstva za zboljšanje propagande v tujih deželah, da bi bile turistične agencije in posamezniki še bolje kakor doslej poučeni o turističnih možnostih v naši državi. Samo letos bomo investirali 24 milijard din, do konca petletnega plana pa bomo namenili ta napredek turizma 170 milijard din.

4 Našo državo je obiskal italijanski minister za zunanjo trgovino Luigi Preti, k i ga je sprejel tudi' tovariš Tito. Ob odhodu iz Beograda je minister Preti med drugim izjavil, da so odnosi med obema državama prisrčni in da so usmer­jeni na vsa področja. — Jugoslovanski proizva­

j a l c i i n izvoznik i na letošnjem dunajskem vele-sejmu so sk l en i l i kupčije v vrednost i 900.000 šilingov. Avs t r i ja se močno zan ima z last i za naše kmeti jske stroje, k i po kakovost i in cenah konkur i ra jo z že t rad ic iona ln imi zahodnoevrop­s k i m i t v rdkami .

0 Letošnji odsek avtomobi lske ceste Bra ts tva i n enotnosti od Paračina do Osipaonice bodo izročili prometu najkasneje do 10. novembra, se prav i 19 dn i pred r okom. Avtomobi lsko cesto, dolgo okrog 1000 k m , bodo dokončali pr ihodnje leto z zgraditvi jo zadnjega, 58 k m dolgega odseka Osipaonice—Beograd.

0 Sovjetski kozmonavt major German Ste-panovič Ti tov je med ob i skom v S loveni j i obi­ska l LJubl jano, Velenje, Gorenjsko in Bovec. Vsepovsod so ga ljudje prisrčno pozdravljali b i se zgr in ja l i okrog njega, da b i . povedal kaj o potovanju z vesoljsko ladjo. N e k o m u je dejal , da je iz perspektive, iz katere je videl Zemljo, občutil, da je za Ljudi pač preveliko razkošje, da bi se na tej Zemlji bojevali med seboj. To Zemljo je treba olepšati z delom in razumom, kaj t i sicer se bo lahko zgodilo, da bodo prišli na naš planet (to je b i l a najbrž njegova šala, a katero pa je potrdil resnico!), nezemljani in se bridko razočarali nad našim nerazumom.

0 Prejšnji teden je prispel v Slovenijo tra­dicionalni »Vlak bratstva in enotnosti«. Goste bi Srbije, U so med vojno budili toplo zavetje pregnanim slovenskim družinam, so vsepovsod — na Gorenjskem, v Trbovljah, T Celju bi okolici — priredili prisrčen sprejem. Gostitelji M dragim gostom priredili izlete, tovariška srečanja in kulturne prireditve. Ob slovesu so gostje povabili gostitelje, da s podobnim vlakom kmalu spet prispejo v Srbijo, kjer Jih bodo sprejeli enako bratsko b i gostoljubno kakor med vojno.

• Na sedežu O Z N v N e « Yor-ku se je začelo XVII. zasedanje Generalne skupščine OZN. Le­tošnjega zasedanja se bo udele­ževalo 108 delegacij, dvakrat več kot pred šestnajstimi leti, ko je bilo prvo zasedanje naj­višjega telesa OZN . Napovedu­jejo, da bo imel končni dnevni red nad sto točk.

# Spet so se pomnožili gla­sovi, d a bo premier Hruščov odpotoval v N e « Vork na zase­danje Generalne skupščine OZN . Ob tej priložnosti naj b i se sestal s predsednikom Z D A Kenned.vjem.

# V Z D A so objavili Imena devetih pilotov, k i bodo odslej pripadali skupini kozmonavtov. Vsi so mlajši kos U let. Zdaj imajo Z D A skupno U kouno-navtov.

0 Kakor piše -M lada A f r i ­ka« , je generalštab alžirske ar ­made popolnoma soglasen s tem, da se zmanjša število vo­jakov v alžirski armadi na 3« tisoč mož.

# V zahodni Evropi se na leto ubije povprečno kakih l ( tisoč oseb v avtomobilskih ne­srečah, medtem ko se Jih pol­drag milijon poškoduje.

A Francoska policija je spo­ročila, da so aretirali glavnega organizatorja nedavnega neu­spelega atentata na predsedni­ka de Gaulla, bivšega polkov­nika Henii ja Nlauxa. Aretirani kolovodja OAS se Je ponoči o-besU v pariških zaporih.

0> Ob obletnici tragične smrti bivšega generalnega sekretarja O Z N Daga liammarskjiilda so na sedežu O Z N odkri l i spomin­sko ploAčo.

• »vedska socialnodemokrat-ska stranka Je prepričljivo zma­gala na nedeljskih volitvah za občinske in pokrajinske svete ln prvič po letu liti dobila več glasov kakor ostale Štiri politič­ne stranke skupaj.

0 Potniki, Id prihajajo Iz Španije, pripovedujejo o novem vata stavk, U Je preplavil de­želo. Po dvomesečni stavki a-s turskih rudarjev so začeli zdaj stavkati te drugi industrijski ln kmečki delavci v raznih de­l u Španije.

No sejmišču spet višja cena

Ker je v ponedeljek dopol­dne močno deževalo, je bil promet na novomeškem sej­mišču slabši kot običajno. Od 375 naprodaj pripeljanih pra­šičev je bilo 345 prodanih. Ker ni bilo izbire, so kmetje postavili višjo ceno. Tokrat so prodajali pujske po 4.800 d « 7.500 dni.

Ali ni 16 obratov preveč? Gostinstvo v novomeški občini mora dobiti pomembnejše mesto v turistični dejavnosti našega področja

— V samem mestu: preveč razdrobljenih obratov z le navidezno konkurenco

T o k r a t j e n a v r s t i g o s t i n ­s t v o N o v e g a m e s t a i n bliž­n j e o k o l i c e . P o k r a m l j a l i b i r a d i o tej p o m e m b n i go­s p o d a r s k i p a n o g i , k i j e ze­l o t e sno p o v e z a n a s t u r i z ­m o m . Kol ikšnega p o m e n a j e z a naše področ je t u r i ­z e m , j e z n a n o , t u r i z e m p a Je, k e r p r i v a b i i n o z e m s k e goste , h k r a t i t u d i na jcene j ­ši i z v o z . Z l a s t i n a p r e h o d ­n e m turističnem področju, kakršno j e naše, s o gos t in ­s k e z m o g l j i v o s t i n u j n o do­p o l n i l o turističnih ob j ek ­tov . T u se gos t u s t a v i za u r o a l i dve , n a krajših iz­l e t i h m o r d a t u d i prenoči i n p u s t i zaslužek. G o s t i n s t v o j e t u d i s i c e r p o m e m b n a p a n o g a v k o m u n i : p o l e g t r g o v i n e v s r k a največji d e l n a r o d n e g a d o h o d k a , k i g a u s t v a r j a j o p r e b i v a l c i .

Turistični b a z e n ob K r k i j e zaživel z a v t o m o o i l s k o ces to , k i g a je k o t s o d o b n a p r o m e t n a žila p o v e z a l a z o s t a l i m s v e t o m . D o s e d a n j e i n v e s t i c i j e v o s r e d n j e t u r i ­stične o b j e k t e o b K r k i in t i s t e , k i so šele v načrtu, n a r e k u j e j o r e s n o razmiš lj<tr.je o še bol jšem p o v e z o v a n j u našega področja z o s t a l i m s v e t o m . P o u d a r i l i s m o že, d a j e z a n a s ze lo p o m e m b e n t u d i p r e h o d n i a l i t r a n z i t n i t u r i z e m . P r a v z an j p a so p r v a o s n o v a ce­ste . S o d o b n a a s f a l t i r a n a ces ta , k i b i n a s p r e k o Z i d a ­nega m o s t a p o v e z a l a s Šta­j e r s k o , b i n a naše področ­j e p r i v e d l a m n o g e tu j e tu ­riste, k i zda j o d h i t e n a J a d r a n i n n a j u g p r e k o L j u b l j a n e i n R e k e , k j e r se z a r a d i z a s e d e n i h z m o g l j i ­vosti ne m o r e j o u s t a v l j a t i . P r i n a s b i j i h b r e z d v o m a očaral še n e d o t a k n j e n i pe j -saž i n s p o k o j n a tihota naše deželice. P o cesti čez Gor­jance,, k i jo je treba kar najhitreje modernizirati, bi odhiteli naprej skozi Belo k r a j i n o n a jadransko avto cesto. 2 e zdaj je treba pri­pravljati načrte za ureditev raznih turističnih točk v okolici (na Gorjancih, pr i Hmel jn iku in vseh ostalih g r a d o v i h , p r i Roku ipd.), kjer bi se marsikdo ustavil za urico, dve. Reklami —

t a j e še v e d n o naša s l a b a s t r a n — b i m o r a l i p o s v e t i t i v e l i k o p o z o r n o s t , sa j j e p r e h o d n i t u r i z e m v m n o g o -čem o d v i s e n p r a v o d d o b r e i n učinkovite r e k l a m e . Po­u d a r i t i p a v e l j a t u d i to , d a j e d o b r o postrežen gos t najboljša r e k l a m a .

Neizrabljene zmogljivosti

Vzporedno 6 turističnim raz­vojem Je treba modernizirati tudi gostinske objekte za pre­hodni turizem. Bežen pregled le-teh v Novem mestu ln nje­govih dostopih nam bo pokazal kaj zanimivo sliko. Gostinski i.:>i..n v Novem mestu razpola­gajo s 70 ležišči (precejšen del Je zaseden s stalnimi gosti) in s l«76 sedeži v lokalih ter 235 sedeži v vrtovih. Osnovni pro­blem v domala vseh gostiščih so premajhna zmogljivost ku ­hinj ln skladiščnih prostorov. Prej našteta ležišča ln sedi-Sca so razdeljena med 5 go­stinskih podjetij družbenega sektorja, t gostis-ei na pravila in 9 gostiln zasebnega sektor­ja. Da so obrati slabo oprem­ljeni, dokazuje nizka vrednost osnovnih sredstev ln inventarja - 77 milijonov Je vreden ves, kar ga je v družbenem sektor­ju, kar 90 odst. pa ga Je v lasti 2 podjetij. V zasebnem sektor­ju je slika se mnogo slabša.

Ustvarjeni promet ne nudi mnogo boljše slike (podatki so za 9 mesecev lanskega leta). 5 gostinskih podjetij' in 2 gosti­šči na pravila v Novem mestu je lani ustvarilo 183 milijonov din prometa ir. odvedlo U mili ­jonov 300 tisoč d in na sklade. Osebni dohodki predstavljajo od 6,1 do 13,8 odst. ustvarjene­ga prometa ln se gibljejo v povprečju po posameznih obra­tih od 16.545 do 27.432 dir. na mesec. Razdrobljenost soraz­merno majhnih zmogljivosti na tolikšno število pod>etlj ln obratov, ozka grla v kuhinjah in skladiščih, r.izka vrednost osnovnih sredstev, zelo različen odnos med osebnimi dohodki ln prometom (storilnost) ter r.lzki skladi opozarjajo na to. da je perspektiva novomeškega gostinstva samo v močnih obra­tih, k i bodo morali nastati 7 združevanjem.

Zasebni sektor dopolnilo?

Zakon o gostinskih podjetjih ln gostiščih poudarja, r.aj bo zasebni sektor gostinstva samo dopolnilo družbenega tam, kjer je to potrebno. Kako je s tem v Novem mestu? Imamo 8 za­sebnih gostišč. Oprema v njih Je najslabša, ponekod že po 80 let stara. T a gostišča poslujejo brez posebne evidence in naj­brž j im prav to omogoča soraz­merno bo l j « položaj v primer­

javi z družbenim sektorjem. Zakaj lahko točimo v teh go­stiščih vino ceneje kot v druž­benem sektorju? P r i enaki na­bavni ceni vina Ima zasebnik enako trošarino, enako ceno prevoza ir. enak kalo. Promet­ni davek Je zanj z ozlrom na prodajno ceno enak kot za družbeno gostišče, le režija je brez dvoma nekoliko nižja (v zasebnem gostišču Je gospodar za vse posle, le natakarico Ima za točenje), vendar ne toliko nižja, da bi lahko bilo vino za toliko cenejše. Oglejmo si še zanimiv podatek, k i ga dobimo, če primerjamo dajatve, k i Jih je odvedel družbeni sektor, ir. one, k i Jih Je odvedel zasebni do konca septembra lani. Druž­beni sektor in gostišča na pra­vila so pri prometu 185 milijo­nov dir. odvedli nekaj manj kot 15 milijonov din družbi (pro­metni davek, prispevek iz do­hodka, stanov, prispevek, dop. prispevek soc. zavarovanju), za­sebni sektor pa je pri prometu nekaj manj kot 20 miujor.ov odvedel kar preko 4 milijone dajatev. V prvem primeru pred­stavljajo dajatve okoli 8,1 od­stotka pTometa, v drugem pa kar 20 odstotkov. Vprašamo se: kako more zasebni gostilničar pri tem točiti pijače ceneje? Mar ni utaja prometa ocivldna, mar ne opozarja to, da zaseb­ni gostilničarji od precejšnjih količin vina ne plačajo ne tro­šarine ne prometnega davka? Odveč je načenjati tudi pro­blem sanitarij, k i Je v večini zasebnih gostišč se vedno pe­reč. V teb dejstvih moramo lskaU vzroke za ugodnejši po­ložaj zasebnega sektorja, hkrati pa bomo ugotovili, da zasebni sektor v taksnem stanju ni niti najmanj dopolnilo druž­benega, ampak vse prej kot to. Pri vsem tem pa so nam ne­katera zasebna gostišča v No­vem mestu, tako urejena, kot so, v pravcato sramoto.

Kje je rešitev? P r a v g o t o vo j e e d i n a re­

šitev novomeškega gos t in ­s t v a v združevanju. V p r v i r a z v o j n i s t o p n j i j e o s t a l o n a križpotju, m o r d a m a l c e v s t r a h u p r e d bolečo od lo ­či tv i jo, kakršno n u j n o ter­j a r a z v o j . Z a s e b n a gostišča i n gostišča n a p r a v i l a v N o v e m m e s t u j e t r e b a u k i ­n i t i i n j i h p r i p o j i t i k re­o r g a n i z i r a n i m p o d j e t j e m družbenega s e k t o r j a , k i na j n a s t a n e j o z združeva­n j e m . K o l i k o takšnih p o d ­j e t i j na j b i b i l o , j e s t v a r r a z p r a v e , p r a v g o t o v o p a ne več k o t t r i . Z m o g l j i ­v o s t i n a j b o d o pribl ižno e n a k o razde l j ene , p r a v t a ­k o o b r a t i . P o s a m e z n i o b r a ­t i na j bodo e k o n o m s k e

eno te , k i b o d o ž ivele o d u s t v a r j e n e g a p r o m e t a . S t e m b o m o povečal i b o j z a s t o r i l n o s t i n o d p r a v i l i ne­e n a k e o s n o v e p r i nagra j e ­v a n j u , h k r a t i p a z a g o t o v i l i močnejšo m a t e r i a l n o osno­v o s o r a z m e r n o šibko r a z v i ­t e m u d e l a v s k e m u s a m o ­u p r a v l j a n j u v g o s t i n s t v u . Močnejš i s k l a d i b o d o zago­t o v i l i hitrejša i n v e s t i c i j s k a v l a g a n j a , sa j j e t r e n u t n o s a m o z a d o v o l j s t v o — v po­s a m e z n i h o b r a t i h družbe­nega s e k t o r j a g a j e čutiti — l a h k o močno škodl j ivo.

E k o n o m s k i z a k o n i b o d o n a t o pričeli d e l o v a t i t u d i v novomeškem g o s t i n s t v u i n b o d o n a d o m e s t i l i n a v i ­d e z n o k o n k u r e n c o , k i j o se­da j z a m a n iščemo k l j u b to­l i k e m u številu s a m o s t o j n i h p o d j e t i j . Največ p a b o b r e z d v o m a v r e d n o to , d a b o m o n a t a način z a g o t o v i l i do­p o l n j e v a n j e g o s t i n s t v a i n t u r i z m a v N o v e m m e s t u i n bližnji o k o l i c i i n h k r a t i po­spešili r a z v o j t u r i z m a , k i i m a močne o s n o v e v že z g r a j e n i h o b j e k t i h v k o m u ­n i .

Doslej so mora l i v o zn ik i motorn ih voz i l , k i so prišli v K r m e l j , j emat i gorivo v Trebnjem a l i v Sevnic i , k jer sta b i l i najbližji benc insk i črpalki. Odslej imajo bencinsko črpalko tud i v K r m e l j u . V K r m e l j u i n oko l i c i Je zdaj že vel iko motorn ih voz i l , k i se največ napajajo v k rme l j sk i

črpalki

Železniške proge bo treba preurediti

železniško transportno pod­jetje NJVO mesto ugotavlja že dlje časa, da promet, bodi­s i v prevoz ih potnikov bod is i blaga, i z leta v leto upada. Počasi ga Izpodriva prevoz po cestah, ker je hitrejši, pa tud i cenejši T e m u b i se dalo odpomoči s preureditv i jo že­lezniških prog na našem ob­močju, k i so že močno zasta­rele, saj so grajene za pre-

Večji izvoz tudi z boljšo notranjo organizacijo

(nadaljevanje s 1 str.)

triotična dolžnost. T o bomo zmogl i z daljnoročnim, pro­g ramsk im usmerjanjem, k i bo vsebovalo tehnični, ko­merc ia ln i , finančni i n eko­nomsk i študij Izvoza ter kon junkturno službo, k i nas bo pjravckl sno opozar ja la , kaj prodajal i n kje prodaja­t i . Ne smemo zameta vat i ve­l i k ih možnosti, k i j i h imamo za izvoz živine ln kmet i j sk ih pr idelkov, ker za izvoz te vrste ne potrebujemo re­produkci jskega mater ia la iz uvoza. Naša zunanja trgovi­na je b i l a doslej vse preveč usmerjena na prodajo veli­k i h ser i j , p r i nas pa imamo možnost prodajat i v inozem­s tvu manjše serije izdelkov, z last i v lesno predelovalni indus t r i j i . Nezanimanje iz­voznikov za manjša podjetja ( i nerazumlj ivo, zborn ica pa

bo skušala to vrzel izpol­n i t i s pos lovn im povezova­n jem takSnih podjeti j a l i kc. operaci jsko proizvodnjo zt» izvoz.

K e r zahteva kon junktura na zunanjem tržišču h i t ro pr i la­gajanje izvoza potrebam, bo bolje, če bo p lan izvoza v okra ju za pr ihodnje leto ob­segal skupno devizno obvezo celotnega gospodarstva, to oi pa potem, upoštevaje možnosti, de l i l i na podjetja. Zborn ica bo pr i r ed i l a več seminarjev o izvozu, na ka­ter ih bodo z zadevo pro­blematiko seznani l i z last i precY>tavnike manjših pod-j i t i j , ker j i m n i znana.

PROIZVAJALCI: prihajajte na redne zdravniške

preglede - obvarovali se boste poklicnih bolezni!

»i: . i ftu/naus«, ah - t / i r . K m

majhen osni pr i t i sk . To one­mogoča uporabo hitrejših vla­kov i n težjih vagonov, prav to pa b i l ahko železniške pre­voze pocenilo. Vse kaže, d a bo treba proge iz dosedanje­ga 14 in po l tonskega osnega p r i t i ska preured i t i na 18 do 20-tonski osni p r i t i sk . Prob­l em zase pa so tud i že močno Izrabl jeni potniški i n tovorn i vagoni ter lokomotive, saj so mnogi že za dvakrat preživeli običajno življenjsko dobo. Investicije, s ka t e r im i b i sta­nje poprav i l i , b i zahtevale težke mi l i jarde , teh p a 2 T P Novo mesto ne premore. Pot­niški promet bodo skušali iz­boljšati z mo to rn im i v l ak i .

»Z VSEMI SILAMI V BOJ PROTI

TUBERKULOZI!« Pod gorn j im geslom se bo

23. septembra pričel letošnji teden boja pro t i tuberkuloz i , k i bo trajal do 30. septembra. Po posebnem programu se bodo v vseh komunah zvrst i ­la predavanja ter mnoge p r i ­reditve za odrasle, za člane delovnih kolekt ivov i n za šol­sko mladino, na kater ih bodo zdravstveni de lavc i seznanjali prebivalce z zahrbtno bolez­nijo — tuberkulozo. Poseben poudarek v letošnjem tednu bo v opozarjanju, da Je tuber­kuloza socialno - zdravstveni prob lem, katerega je treba re­ševati v k o m u n i hk ra t i preko zdravstvene službe, v družini, v de lovnih ko lekt iv ih i n T šoli.

Za nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva

Zaključki V. sej« okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva o kmetijstvu in gozdarstvu v našem okraju

P l enum okrajnega odbora S Z D L je na svoj i sej i 25. av­gusta 1962 na podlag i analize, k i jo je izdelala posebna ko­mis i ja , ter na podlagi refera­ta i n zelo obširne razprave ugotovi l naslednje:

— V zadnj ih nekaj le t ih smo dosegli n a področju kme­ti jstva zadovolj ive rezultate, še posebno v družbenem sek­tor ju proizvodnje l n v koope­rac i j i , k l jub temu pa so prav na področju kmet i js tva l n gozdarstva še vedno vel ike neizkoriščene rezerve.

Z oz i rom na važno vlogo, k i jo imata kmet i jstvo i n go­zdarstvo v celotnem našem gospodarstvu, v našem okra­j u pa še posebno, saj pred­stavl ja bruto p rodukt v kme­t i jstvu preko 19 m i l i j a rd d i narjev, sodi p l enum, da Je t reba usmer i t i vse pojitične ta oblastvene činitelje v ko­m u n i i n okra ju k hitrejšemu

reševanju problemov na tem področju. • Občinski l judsk i odbor i mo­

rajo na podlagi dolgoročnih programov gospodarskega raz­voja sprejet i za kmet i jstvo še posebne ukrepe, s ka te r imi bodo omogočili hitrejši razvoj družbenega sektor ja kmeti j ­ske proizvodnje, kooperacij-ske proizvodnje i t d . ter pove­čali blagovno proizvodnjo v kmet i j s tvu i n gozdarstvu, i n sicer:

— zagotovit i morajo dosled­no izvajanje zakonov o izko­riščanju kmet i j sk ih i n gozd­n ih površin, k i sta b i l a spre­jeta v pre tek l ih let ih;

— z oz l rom na dosedanje izkušnje p r i vlaganju investi­cij v kmeti jstvo, morajo l jud­s k i odbor i i n n j ihov i organi posvečati večjo pozornost kme t i j sk im invest ic i jam. Z a vse večje objekte je potrebno natančno proučiti lokaci jo , rentabi lnost naložbe, nakup

zemljišča kot osnovo za last­no surov insko bazo; vse to pa m o r a b i t i usmerjeno v večje special iz irane obrate, pogojene za določena ob­močja. Z vlaganjem investici j v gospodarske namene se morajo h k r a t i tud i vlagati sredstva v negospodarske de­javnost i : za stanovanja i n za druge komunalne ureditve p r i objekt ih.

— V razprav i l n anal iz i Je bi lo ugotovljeno, da nekater i l judsk i odbor i še vedno daje­jo zemljo S L P v najem kme­tom a l i gospodarskim organi­zaci jam, k i se ne bavl jo s kmet i j sko proizvodnjo. V s a zemljišča S L P morajo l judsk i odbor i oddat i kme t i j sk im or­ganizaci jam;

— od l ok i o ag rom in imumu morajo b i t i sprejeti na pod­lagi rea ln ih možnosti i n po­gojev:

a) od lok i naj zajemajo t ista pro izvodna področja, k i

so sposobna za sodobno agro­tehniko,

b ) od lok i naj kmetovalce obvezujejo k izvajanju min i ­ma ln ih agrotehničnih ukrepov za celotno obdelovalno povr­šino, ne pa za posamezne ku l ­ture kot doslej,

c) občinski l judsk i odbor i morajo hk ra t i s spre jemom odlokov zahtevati od kmeti j­ske organizacije, k i bo orga n lz i ra la proizvodnjo, da se tehnično i n kadrovsko uspo­sobi ;

— l judsk i odbor i morajo hitreje reševati nekatere pro­bleme v zvezi z razvojem družbenega sektorja kmet i j ­ske proizvodnje. P l enum ugo­tavlja, da je izvajanje aronda­c i j , s ka te r im i b i družbena kmet i j ska posestva pr idob i la nove i n i zpopo ln i la dosedanje površine, potekalo vse prepo­časi, zato j i potrebno, da svet za gospodarstvo p r i O L O Ime­nuje več komlr f j za aronda­cijo, da bodo lahko hkra t i delale v več kmunah ;

— ker so cene zemljišč v gradbenih okoliših nad ceno zemljišč za kmeti jstvo, je nuj­no, da O b L O ta nesoglasja u-skladl jo ,

—davčna po l i t i ka je b i l a do sedaj preveč prepuščena sa­m a sebi. T u d i ta mora bolj ko t do sedaj spreml ja t i izva­janje programov na področ­j u kmet i js tva ter pr ispevat i k hitrejšemu pr idob ivan ju no­

v ih površin za družbeni sek­tor i n vpl ivat i na hitrejši raz­voj blagovne proizvodnje p r i zasebnih proizvaja lc ih;

— kmet i jske organizacije razpolagajo v okra ju le s 4 odstotki ce lokupnih obdelo­va ln ih površin, zato p lenum sodi , d a morajo b i t i vs i zgo­raj navedeni ukrep i osnova za hitrejše pridobivanje no­v ih zemljiških površin od za­sebnega proizvajalca;

— na zeml j i , s katero že razpolagajo kmet i jske organi­zacije, je nujno odprav i t i ne­katere pomanjkl j ivost i , k i so v ve l ik i m e r i vzrok Izgub p r i nekater ih obrat ih ; zato je tre­ba specia l iz i rat i posamezne obrate v okv i ru objekt ivnih pogojev, zboljšati organizaci­jo dela l n povečati produkt iv­nost dela. N a podlagi tega se bo znižala po lna lastna cena posameznim p r i d e l kom in pro izvodom, k a r je osnova za večje osebne prejemke kmet i j sk ih delavcev. Zato morajo delovni ko lek t i v i z vso pozornostjo pregledati dosedanjo organizaci jo dela, ugotovit i s labosti ter J ih z vso resnostjo odpravl jat i . D a lit ko lek t i v i to nalogo lahko izvršili, mora računovodsko-planski sektor dat i organom upravl janja i n vodstvu orga­nizacije po določenih o b d o b j i h točne podatke, usklajene s finančno - p ro i z vodn im i p lan i (evidenca dela po dekadah

itd. ) . P r i tem morajo brez dvoma odigrat i največjo vlo­go s indikalne organizaci je T kmet i j sk ih organizaci jah, ta­k o na posestvih ko t v zadru­gah;

— nagrajevanje po učinku mora zajeti poleg delavcev tudi ves s t rokovn i kader , k a r doslej n i b i l o n i t i v zadrugah n i t i na družbenih posestvih;

— v pogodbeni pro izvodnj i so b i l i doseženi določeni re­zultat i . Osnovna slabost pr t tem je b i la , da se n i smo d r ­žali na osnovi pogodb določe­n i h dos lednih agrotehničnih ukrepov, na drug i s t rani pa smo preko pogodbene proiz­vodnje da l i p remalo poudar­k a blagovni proizvodnj i - N a ta prob lem je opozor i l tud i IV . p l e i u m C K Z K J , k i v svoj ih sk lep ih poudarja važ­nost vključevanja zasebnih proizvajalcev v napredno or­ganizirano kmet i j sko proiz­vodnjo. P l enum je ugotovi l , da je z oz i rom na vel ik od­stotek kmeti jskega prebiva l ­stva to vprašanje za nas še posebno važno.

Z a gospodarsko leto 1963 se po osnutku programa koope-racl jske proizvodnje predvi­deva, d a b i žitarice zajele 50 odstotkov posejanih površin v kooperac i j i . Podoben pro­cent bo predv idoma tud i p r i ostal ih poljščinah: ko ruz i ,

(Nadaljevalije na 4. strani)

•

OSNUTEK NOVEGA STATUTA novomeške občine je izdelan

V preteklem tednu je komis i j a za sestavo novega občinskega statuta p r i O b L O Novo mesto potegnila črto pod večmesečno delo: dokončala je osnutek statuta oz. sprejela zadnje pr ipombe svoj ih čk.nov na posamezna poglavja tega pomembnega dokumenta, k i je pri lagojen občini na sedanji s topnj i družbenega razvoja. V ponede­l jek smo obiska l i predsednika O b L O tovariša Ludv ika Goloba, da nam je o vsebini in nekater ih drug ih proble­m i h v zvezi z nov im statutom povedal več stvar i , k i bodo brez dvoma zanimale vse naše bralce. V okra ju je b i la namreč novomeška občina zadolžena, da sestavi osnutek za nov občinski statut, k i je naslonjen na novo ustavo i n predstavl ja sestavni del novega ustavnega sistema. V raz­govoru nam je tovariš Golob posredoval naslednje m i s l i :

V z a d n j i h 6 l e t i h , o d k a r s m o v novomeški občini s p r e j e l i p r v i s t a tu t , se j e v r a z v o j u v s eh naših ob­čin m n o g o k a j s p r e m e n i l o . Občina se je m e d t e m znat­n o razširila — prikl jučene so j i b i l e prejšnje občine Straža-Toplice, Šentjernej i n Žužemberk — r a z e n te­ga p a so se z n a t n o pove­čale n j ene p r i s t o j n o s t i . V s e to j e u s t v a r i l o k u p no­v i h p r o b l e m o v , h i t e r r a z v o j k o m u n a l n e g a s i s t e m a p a j e p r i n e s e l t u d i nove dolž-n o s t r občini. V s e t o j e b i l o t r e b a o k v i r n o z a j e t i v no­v e m s t a t u t u , sa j dos l e j s t o p n j a s a m o u p r a v n o s t i i n m a t e r i a l n e s a m o s t o j n o ­s t i k o m u n e n i b i l a d o v o l j izražena. P r a v t a k o dos l e j v s t a t u t u n i s m o d o v o l j za­j e l i r a z v o j a družbenega sa­m o u p r a v l j a n j a i n družbe­n i h o d n o s o v . Občina k o t družbeno e k o n o m s k a s k u p ­n o s t občanov i n pol it ično t e r i t o r i a l n a o r g a n i z a c i j a s a m o u p r a v l j a n j a t a k s ta­t u t spričo vsega navedene­g a z a r e s n e o b h o d n o po t re ­b u j e .

S e v e d a se o s n u t e k nove­ga s t a t u t a n a s l a n j a n a u s t a v o ; j e d o p o l n i l o zvez­ne i n republiške us tave , p a h k r a t i s a m o s t o j e n do­k u m e n t našega s a m o u ­p r a v l j a n j a , k i j e zagotov­l j e n o z u s t a v o i n se ures ­ničuje v s k l a d u z z a k o n i i n z d r u g i m i v e l j a v n i m i p r e d p i s i t e r z določbami n o v e g a s t a t u t a .

S e s t a v l j a n j e o s n u t k a j e b i l o vse p r e j k o t l a h k o de­l o , saj s m o n a l e t e l i n a ne­šteto p r o b l e m o v , kakršnih p r e d l e t i še n i b i l o . P o u d a ­r i t i m o r a m , d a s m o pone­k o d p r i reševanju p r o b l e ­

m o v i z b r a l i t a k o rešitev, k i t r e n u t n o n a j b o l j us t r e ­za r a z m e r a m i n p o t r e b a m naše občine, d e l o v n i h s k u p n o s t i n a območju ob­čine i n občanov, k i s t a te­m e l j n a činitelja v sega na­šega d e l a i n življenja.

T r e b a j e podčrtati , d a je k o m i s i j o p r i n j e n e m d e l u v o d i l o p r e d v s e m načelo: p r a v i l n o p r i k a z a t i i n u t r ­d i t i o d n o s e »občan-komu-na« . G r e za p r a v i c e de lov­n i h l j u d i , k i na j j i h zagoto­v i s t a t u t . P r i n e k a t e r i h vprašanjih načelnega po­m e n a še n i s m o m o g l i za­v z e t i dokončnih stališč; čakati m o r a m o n a o s n u t e k nove us tave , t a k o zvezne k o t republiške, p a t u d i n a s t a t u t o k r a j a , nakar šele b o m o l a h k o s p r e j e l i konč­n a stališča. E d e n t a k i h p r o b l e m o v j e n a p r i m e r vprašanje o d c e p i t v e dela območja naše občine k drugi občini ali priključit­ve z a s e l k o v , vasi ali d e l o v drugih občin k naši občini. N i namreč j a s n o , a h b o t a p r o b l e m rešen z r e p u b l i ­ško u s t a v o a l i s s t a t u t o m o k r a j a . M o r d a b o za to po­t r e b e n r e f e r e n d u m a l i p a kakšna d r u g a o b l i k a rešit­ve ; p r i t a k i h p r i m e r i h b o naš s t a t u t d o b i l dokonč­n o f o r m u l a c i j o seveda še­le n a k n a d n o .

P o d o b e n p r i m e r s m o i m e l i v r a z p r a v i , a l i na j v n e s e m o v s t a t u t p r a v i c o občanov do s t a n o v a n j a in štipendiranja. V o s n u t k u s t a t u t a s m o t o p r a v i c o n a ­m e n o m a i z p u s t i l i . Z e l o problematično je namreč, kako naj novomeška obči­na v s a k e m u s v o j e m u pre ­b i v a l c u že zdaj zajamči p r a v i c o do s t a n o v a n j a i n

štipendiranja, k o v e m o , d a t a k i h s r eds t e v ne z m o r e ­m o i n n i m a m o ! D a p a b i zda j z a to v s t a t u t u nava ­j a l i r a z n e pogo j e i n ome­j i t v e , se n a m spet n i zde l o p r i m e r n o . M e n i l i s m o , d a b o m o z a zda j to i z p u s t i l i v s t a t u t u . V e m p a , d a ne­k a t e r e občine n a p r i m e r že i m a j o v o s n u t k i h s v o j i h

»Statut bomo sprejel i z re­ferendumom lahko še pred novimi volitvami« je i z jav i l v pogovoru predsednik O b L O

tovariš Ludv ik Golob

s t a t u t o v p r a v i c e občanov d o štipendiranja.

T a k i h i n p o d o b n i h p r i ­m e r o v j e še več, n a j b o l j značilna p a s t a t a d v a .

K o s m o o b r a v n a v a l i ko ­l eg i j ske o rgane , s m o se od­ločili z a t r i o b l i k e : za od­bo r e , k i i m a j o širši druž-beno-politični značaj ( n a p r i m e r o d b o r z a družbeni n a d z o r p r i skupščini, s ši­r o k i m i p o o b l a s t i l i , p a od ­b o r z a družbeni p r o g r a m r a z v o j a obč ine ) , za k o m i ­s i j e i n za svete." S v e t i so u s m e r j e n i pretežno v s t ro -kovno-polit ično de lo , k j e r j e d e l o že ze lo k o n k r e t n o , m e d t e m k o s o k o m i s i j e p r i s t o j n e z a določena spe­c i a l n a področja (n . p r . m a n d a t n o - i m u n i t e t n a ko ­m i s i j a ) . T u j e b i l o več va­r i a n t , odločil i p a s m o se z a vse t r i k o l e g i j s k e o rga ­ne ; t u d i t u b o končna od ­ločitev o d v i s n a v e r j e t n o o d us ta v e .

Z e l o v e l i k o r a z p r a v j e b i l o o k o l i t e r i t o r i a l n i h s p r e m e m b v občini; k o t s e m že d e j a l , b o m o t u p r a v t a k o počakali na

u s t a v n e p r e d p s i e . K a j j e n o v e g a v z v e z i

z občinsko skupščino? P r e d v s e m m o r a m o o m e n i ­t i n o v e o d n o s e o s t a l i h or­g a n o v s a m o u p r a v l j a n j a d o skupščine. K o b o šlo n . p r . z a kakšno odloči lno v p r a ­šanje ene g o s p o d a r s k e or­gan i zac i j e , b o - k o l e g i j s k i o r g a n v a b i l t a k o skupšči­n o k o t p r e d s t a v n i k e te or­gan i za c i j e n a r a z p r a v o , d a b o d o s o d e l o v a l i i n poveda ­l i s v o j a stališča. G l e d e t e h obve z i n o b l i k d e l a n a s t a ­j a j o n o v i o d n o s i z n o t r a j k o m u n e .

V o s n u t k u s t a t u t a je o d n o v e u s t a v e o d v i s n i h še več s t v a r i , t a k o n . p r . vo­l i l n i s i s t e m , vprašanje od­n o s o v m e d z b o r o m a . B i ­s t v eno je , d a s m o v o s n u ­t e k z a j e l i t o , k a r ne b o s p r e m e n j e n o . P r i t e m n a s j e v o d i l a d o s e d a n j a p r a k ­s a i n izkušnje, k i s m o j i h d o b i l i . Z a n i m i v a so pog lav ­j a i n načela o d e l u i n p r i ­s t o j n o s t i h k r a j e v n e s k u p ­n o s t i , o n o v i h o d n o s i h d o v l o g e o d b o r n i k a , z a p r a v i ­ce i n dolžnosti občana i n državljana v k o m u n i , moč­n o j e p o u d a r j e n a v l o g a Socialistične zveze , k i i m a m n o g o p r a v i c . V s e t o b o močno z a n i m a l o občane, k o j i m b o m o predloži l i s t a t u t v j a v n o r a z p r a v o .

K a j n a s čaka zda j v zve­z i s t e m d e l o m ? O s n u t e k

j e t u . K o b o s t a te d n i iz­šli z v e z n a i n republiška u s t a v a , b o m o p r i l a g o d i l i o d p r t a vprašanja us tav ­n i m določi lom, n a t o p a b o m o upoštevali t u d i p r i ­p o m b e republiške i n o k r a j n e k o m i s i j e z a s t a t u ­te. D e l a l i b o m o še v e d n o v p o d k o m i s i j a h , n a k a r b o k o m i s i j a o s n u t e k s t a t u t a predloži la l j u d s k e m u od ­b o r u . T o b o t r a j a l o še kakšna d v a m e s e c a . P o j a v n i r a z p r a v i n a s e j i l j u d ­s k e g a o d b o r a p a b o m o do­p o l n j e n i t ek s t s t a t u t a d a l i v j a v n o s t . S t a t u t b o m o na ­t i s n i l i i n r a z p i s a l i r e f e ren­d u m z a n j egov s p r e j e m , č e b o m o de l o t a k o i n t e n ­z i v n o n a d a l j e v a l i , l a h k o računamo, d a b o s t a t u t sp re j e t še p r e d v o l i t v a m i n o v i h l j u d s k i h o d b o r o v .

T g .

Združitev tovarn IIHV in TO&IOS 17. skupna seja O b L O Novo

mesto je b i la v torek, 18. sep­tembra, začela pa se Je z za­prisego 5 nov ih odbornikov, k i so b i l i izvol jeni na dopol­n i ln ih vol i tvah v nekater ih vo l i ln ih enotah. V poročilu i n razprav i o kmet i js tvu, k a r je sledi lo v naslednj ih točkah, so odborn ik i oceni l i izpolnje­vanje p lana, k i Je bi lo v ne­kater ih gospodarskih organi­zaci jah k l jub ob jekt ivn im raz­logom še kar zadovolj ivo. Po­udar i l i so, naj bodo vse raz­prave doprinos v reševanju najvažnejših kmet i j sk ih vpra­šanj i n kmeti jske po l i t ike sploh, ter da je zato treba jačati blagovni promet s kme­t i j sk im i p r i de lk i .

Odbo rn ik i so potem poslu­šali predlog o novi davčni le­stv ic i i n določilih dopolnilne­ga ukrepa o ag romin imumu.

Uspeli piknik na Otočcu

G r a d hotel Otočec je v ne­deljo, 16. septembra, pr i red i l v svoj ih prostor ih p ikn ik , k i je lepo uspel. V grad i n oko­l ico je tega dne prišlo oko l i 3500 gostov, preko 400 osebnih avtomobilov l n 20 avtobusov. V Otočcu so tega dne iztržili za več kot mi l i j on dinarjev. Gestom so b i l i na i zb i ro odoj-k i , janc i , ražnjiči i n čevapčiči po zmern ih cenah, v inu pa so v ' gostišču znižali ceno od prejšnjih 450 d in na 380 d in .

nakar so po t rd i l i sklep cen­tralnega delavskega sveta I M V Novo mesto, da se ta to­varna ob koncu tega leta zdru­ži s tovarno T O M O S iz K o p r a

pod skupn im imenom Indu ­str i ja motorjev i n motorn ih voz i l s sedežem v L jub l jan i . Več bomo o seji poročali p r i ­hodnjič.

Obisk predstavnika misije »CARE«

Gospod Robert G . Trott , s ta ln i predstavnik misi je C A R E v Jugoslavi j i , je 13. sep­tembra v spremstvu predstav­nikov Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino i n Glav­nega odbora R K Slovenije obi­ska l naš okra j . V i s o k i gost je pregledal poslovanje OO R K nad pomočjo C A R E ter hkra t i ob iska l tudi več soc ia ln ih ustanov, k i to pomoč preje­majo. .Gospoda Rober ta G . Trot ta je istega dne sprejela tud i podpredsednica O L O inž.

V i l m a Pirkovič. M e d spreje­m o m je tekel razgovor o po­moči C A R E i n o gospodar­skem razvoju v našem okra­j u . Gospod Trot t se je po­hvalno i z raz i l o poslovanju naših organov, pri jetno pa je bi l presenečen tud i nad so­dobno ureditv i jo novomeške pekari je, k i s i jo je ogledal. Podpredsednica O L O inž. V i l ­m a Pirkovič je gosta povabi la v Dolenjske Topl ice, odondod pa na ogled Baze 20.

Betonsko ogrodje nove bolnišnice v Novem mestu je že dal j časa pod streho. Lahko samo toplo želimo, da b i dela

na tem prepotrebnem objektu čimprej nadal jeval i !

Za nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva

(Nadaljevanje s 3. s t rani )

k r omp i r ju , travništvu i td . D a b i b i l a akc i ja kooperaci jske proizvodnje uspešna, predla­gamo kme t i j sk im organizaci­j a m , naj p r i sklepanju po­godb upoštevajo zasebnega pro izva ja lca ter ga vključijo z vsemi površinami. P r i skle pan ju pogodb je nujno upo-števati naslednje:

a) zagotoviti opt imalno agro­tehniko preko umetn ih gnoj i l s semensko službo, zaščitnimi sredstvi i n strojno obdelavo zemljišč. St rokovna služba p r i kmet i j sk ih organizaci jah m o r a spreml jat i pogodb jno proizvodnjo od setve do spra­v i l a ter dajat i zasebnim pro­izvajalcem potrebna strokov­na navodi la

b) s t rokovnemu kadru , k i dela v kooperaci j i , je potrebno f o rm i ra t i osebni dohodek na podlag i doseženih rezultatov;

c) preko pogodbene proiz­vodnje je zagotovit i čim večjo blagovnost i n to v ras t l insk i i n živalski pro izvodnj i ;

kooperaci jska pro izvodnja

naj se obl ikuje z oz i rom na objektivne i n subjektivne po­goje, vendar m o r a upoštevati obojestranske interese.

— Anal i za je pokazala, da se družbena posestva do se­daj niso bav i la s kooperaci jo z zasebnim kmetom, da je bi­lo to prepuščeno le zadru­gam. P l enum sodi , da je nujno, da se v bod'oče tako družbena posestva kot zadru­ge, z enako odgovornostjo vključijo v kooperaci jske od­nose z zasebnim kmetom v kmet i j sk i i n gozdarski proiz­vodnj i . Ob l ik za vključitev kmeta v sodobno kmet i jsko proizvodnjo je vel iko i n ne smemo nobene podcenjevati (odkup zemlje, zakup ter dol­goročne pogodbene proizvod­nje). De lavski zadružni sveti s i morajo na podlagi anal iz dosedanjega dela v tem sm i s l u postavi t i dolgoročne pro­grame nadaljnjega razvoja ter konkre tn i akc i j sk i pro­gram za leto 1963.

— P l enum ugotavlja, da do­slej na področju gozdarstva n i b i lo vel iko napravljenega.

Z a to je več objekt ivn ih i n sub jek t i vn ih vzrokov. Sred­stva, k i so b i la ustvarjena v gozdarstvu, so se pre l i va la v druge gospodarske panoge: v kmeti jstvo, industr i jo i t d . S tem smo zanemar i l i poveča­nje proizvodnje v gozdarstvu.

Zakon o gozdovih, tako zvezni kot republiški, dajeta jasno orientacijo, kakšne so naloge na tem področju. Nu jno je treba rešiti vpraša­nje gospodarjenja z zasebni­m i gozdovi, to z last i zato, ker so v okra ju prav t i goz­dovi po kv i l i t e t i s labi . Po­trebno je, da se to gospodar­jenje prenese na gospodarske organizacije, k i bodo lahko v večjih kompleks ih opravi le vsa dela, od nege i n vzgoje do pogozdovanja i n načrtne gradnje, ne glede na sektor lastništva. S prenosom go­spodarjenja i n gospodarske organizacije bo hkra t i rešeno tud i vprašanje blagovnega prometa z lesom oz i roma načrtnega Izkoriščanja goz­

dov. P r i vseh teh nalogah pa je nujno, da gospodarske or­

ganizacije vključijo zasebne­ga proizvaja lca v pro izvodni proces. Tako se f o rm i r a do­hodek poleg vrednost i lesa na panju i n konkretnega dela v gozdarstvu. Zasebni proizva­jalec se lahko vključi kot sta lna a l i sezonska delovna s i la , k a r je odvisno od potreb gospodarske organizacije.

Gospodarska organizaci ja, k i bo uprav l ja la z zesebnimi gozdovi, bo mora l a i ska t i različne obl ike i n j i h pr i la­gajati terenu. Ponekod bo težišče kooperacije je v pogo­zdovanju i n negi, drugod v sečnji i n sprav i lu lesa. Vse­povsod pa je potrebno, da kmet sodeluje v tem procesu ter da je za vloženo delo plačan; onemogočiti pa m u je treba trgovino z lesom, ker pr ide na ta način do visoke • neupravičene rente.

Izvršni odbor okr . odbora S Z D L je na osnovi razprave i n pregledov strokovnjakov na p l enumu proučil stanje v gozdarstvu ter sk len i l , da odk lon i predlog, sprožen na seji okrajnega odbora S Z D L , o organizaci j i gozdarske službe i n priporoči občin­s k i m l judsk im odborom, naj zaradi enotne po l i t ike v goz­darstvu i n čim ekonomičnej-šega gospodarjenja z gozdo­v i izroče gospodarjenje a gozdovi S L P in zasebnega sektor ja d v e m a gospodar­

s k i m a organizaci jama: K G P K Novo mesto i n K G P Breži­ce ter s tem dokončno ure­

de organizaci jo gozdarske službe.

N a podlagi tako izdelanih programov v k o m u n i i n o-kra ju bomo lahko še bol j kot do sedaj vključili v iz­vajanje tako važnih nalog vse politične družbene orga­nizacije od Z K , S Z D L i n s ind ikata do m lad insk ih or­ganizacij na vasi ter stro­kovna društva v okra ju i n komun i . Socialistična zveza v k o m u n i m o r a na podlagi konkre tn ih akc i j sk ih progra­mov postat i vodja akci je. V tem smis lu so pred orga­nizac i jami S Z D L zelo veli­ke i n odgovorne naloge. P lenum je ugotovi l da samo načelne razprave v okra ju i n komun i a l i pa v nekater ih centr ih ne dosežejo zažele­n ih uspehov. Zato je nujno, da s temi p rob l emi sezna­nimo vse kmeti jske i n gozdne proizvajalce ter de­lavce v tovarnah, da ?re S Z D L in s indikat na razpra­vo z manjšimi s k u p i n a m i svojega članstva. Pokazalo se je, da " na v e ' j i h zboro­vanj ih na vasi t ak ih progra­mov n i mogoče v celot i ob­razložiti i n sprejeti konkret­ne zaključke i n obveze. Zato morajo občinski odbor i S Z D L tud i v tem s n l s l u iz­

delat i konkreten operat ivni p rogram za delo kra jevnih organizaci j S Z D L na terenu ter ga dosledno izvajati . K r a ­jevne organizacije S Z D L b i p r i izvajanju teh pomeinbnin nalog mora le o d i g r i t i večjo koord inac i jsko vlogo. S Z D L mora b i t i t ista, k i bo z ob l iko dela povezala p r i reševanju te­ga vprašanja vse subjektiv­ne faktorje na terenu, to je krajevne odbore, zadružne svete ( tako centra'ine ko t področne), s indikalne podruž­nice na obrat ih kme t i j sk ih organizaci j , i n bo tako z vsemi t emi šla v enotno politično akci jo .

Društva kmet i j sk ih i n goz­darsk ih inženirjev i n tehni­kov morajo v bodoče odi­grat i večjo vlogo. Zato na j S Z D L v okra ju i n k o m u n i ća pobudo za skl icanje iz­rednih sestankov ah i zborov, na ka te r ih b i se nujno mo­ra la razčistiti nekatera sta­lišča s področja kmet i j sva in gozdarstva. P l enum je ugotovi l , da je bi lo s t emi društvi premalo sodelovanja. Z oz i rom na pomanjkanje kadrov v kmet i j s tvu i n goz­darstvu je potrebno, da se občinski politični i n oblast­veni organi temu vprašanju bol j posveti jo, zavedajoč se, da je uspeh p r i izvajanju teh nalog v ve l ik i me r i od­visen od prav i lne razpore­ditve kadrov .

VREČA JE POKAZALA DNO (Nadaljevanje s 1. strani )

v a r o v a n j a : d o k o n c a j u l i ­j a s m o l e t o s izplačali že

2 7 9 , 4 2 3 . 0 0 0 d i n a l i 1 2 m i l i j o ­n o v več k o t v v s e m l e t u 1 9 5 9 .

Čemu torej sedanje spremembe v organi­zaciji in financiranju socialnega zavaro­

vanja? ž e to , k a r s m o p r a v k a r

našteli, j e n a p o t i l o našo družbo d o i z r e d n o po ­m e m b n i h družbeno-politič-n i h s p r e m e m b . Tovar iš ica R o m e t o v a j e n a s e j i po­u d a r i l a , d a že l imo s spre ­m e m b a m i n a t e m področ­j u :

— p o s t a v i t i z a v a r o v a n c e v a k t i v e n položaj n a s p r c - . t i z a v a r o v a n j u : soodločajo na j ne s a m o v o r g a n i h u p r a v l j a n j a , temveč t u d i v s a m i h o r g a n i z a c i j a h zava -

»Zdravje je največja dobr ina delovnih ljudi!« je poudar i la med d r u g i m n a petkov i se j i tovarišica Draga Rome, ko je Poročala o sedanjih reorga­nizacijah v socia lnem zava­

rovanju

r o v a n j a , k j e r se odloča o i z d a t k i h z d r a v s t v e n e g a var ­s t v a ;

— z a v a r o v a n c i m o r a j o p r e v z e t i r a z e n u p r a v l j a n j a soc . z a v a r o v a n j a t u d i od ­g o v o r n o s t z a z ago t o v i t e v s r eds t e v i z čistih o s e b n i h d o h o d k o v i n s k l a d o v s k u p ­ne p o r a b e . O d g o v o r n i so

z a u s k l a j e v a n j e trošenja s r e d s t e v z a z d r a v s t v e n o v a r s t v o z d e j a n s k i m i po­t r e b a m i i n z m o g l j i v o s t m i občinskih s k u p n o s t i ;

— n o v a o r g a n i z a c i j s k a o b l i k a s o c i a l n e g a z a v a r o v a -v a n j a p r e d s t a v l j a p r e k o občinskih a l i medobčin­s k i h s k u p n o s t i n a d a l j n j e d o g r a j e v a n j e k o m u n a l n e g a s i s t e m a , sa j t e sno pove zu ­j e te družbene d e j a v n o s t i v k o m u n a l n i s i s t e m t a k o z o r g a n i z a c i j sko -p r a v n e k o t e k o n o m s k e p l a t i .

V s e t o p a p o m e n i , d a hočemo t a k o o r g a n i z a c i j o s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a , k i b o povečala in t e r e se zava­rovanca i n clslovnih ko­l e k t i v o v , d a b o m o k a r na j ­b o l j g o s p o d a r n o zago tav ­l j a l i i n trošili s r e d s t v a te službe v s k l a d u z našimi e k o n o m s k i m i možnostmi.

S e d a n j a o r g a n i z a c i j a so­c i a l n e g a z a v a r o v a n j a n a m n i v z a d o s t n i m e r i omogo ­čala resničnega s a m o u p r a v ­l j a n j a s s r e d s t v i ; s k o r a j vse p r a v i c e i n način z b i r a ­n j a s r eds t e v so b i l i p r e d ­p i s a n i z z a k o n i . P r i s p e v k e s m o plačevali i z b r u t o o s e b n i h d o h o d k o v , za to za­v a r o v a n c i n i s o n e p o s r e d n o v i d e l i i n o s e b n o občutil i , d a g re z a i z r e d n o v e l i k e da ja tve , k i so p r a v z a p r a v s e s t a v n i d e l o s e b n i h do­h o d k o v . P r a v za to j e pre­v l a d o v a l a m i s e l n o s t , d a j e s o c i a l n o z a v a r o v a n j e »dr­žavno« , i z gube ( k a t e r i h ni­s m o n i k o l i do d n a a n a l i z i ­r a l i ! ) p a s o se t a k o a l i t a ­k o p o k r i v a l e s p r e l i v a n j e m s r eds t e v in z d o t a c i j a m i .

v s e m z a d o v o l j i v a . O b s e g a z d r a v s t v e n i h u s l u g , k i te­m e l j e n a s o d o b n i h m e d i ­c i n s k i h dosežkih, ne b o m o o m e j e v a l i ; s k r b z a z d r a v j e p r e b i v a l s t v a j e naša p r v a i n največja dolžnost. T o p a n a s s e v eda ne s m e o d v r n i t i o d na l oge , d a n e b i v s i s k r a j n o kri t ično n a s t o p a l i p r o t i v s e m n e u t e m e l j e n i m i z d a t k o m ! P r a v t u p a j e p o t r e b n o najširše sode lo -

Najhitreje naraščajo izdatki za zdravljenje v bolnišnicah

V z a d n j i h t r e h m e s e c i h je b i l o t u d i v našem o k r a ­j u v e l i k o r a z p r a v , posve ­tov , a n a l i z i n u k r e p o v , d a b i našo z d r a v s t v e n o služ­b o i n s o c i a l n o z a v a r o v a n j e s m o t r n o r e o r g a n i z i r a l i . Iz­d a t k e so že i n j i h b o d o še natančneje u g o t a v l j a l i t e r p r e v e r j a l i , p r i m e r j a l i i n m o r a l i u s k l a d i t i »z dolžino ode je , k i j o imamo« , k o t j e n a se j i v r a z p r a v i d e j a l eden i z m e d udeležencev. N a j h i t r e j e n a m naraščajo i z d a t k i z a z d r a v l j e n j e v bolnišnicah. L e t o s s m o v 7 m e s e c i h izplačali n a t a račun 9 m i l i j o n o v d i n več k o t v v s e m l e t u 1959 oz. : k a r z a 350 m i l i j o n o v j e t e h stroškov l e t os več k o t p r e d 3 l e t i ! D e l n o so t a k o ve l i ­k i m i z d a t k o m v z r o k t u d i i n v e s t i c i j e z a n o v e g r a d n j e v z d r a v s t v u , k i so b i l e do­s le j za jete v o s k r b n e m dne­v u bolnišnic.

V ambulantno-poliklinič-n e m z d r a v l j e n j u j e l e t os p r e d v i d e n p o r a s t i z d a t k o v z a 180 m i l i j o n o v (v p r i m e r ­j a v i z l e t o m 1959). Z m a n j ­šujejo se p o 1. j u l i j u s a m o i z d a t k i z a z d r a v i l a , k i so p r e j n e n e h n o naraščali; t u p r i s p e v a j o p o n o v i h p r e d ­p i s i h d e l stroškov zava ro ­v a n c i s a m i . K o r i s t n o v e g a načina »sof inanciranja« p r i n a k u p i h z d r a v i l se j e po­k a z a l a k a j h i t r o !

Povprečni stroški z a z d r a v s t v e n o v a r s t v o n a enega a k t i v n e g a z a v a r o v a n ­c a so največji v občini S e v n i c i , najmanjši p a v ob­čini M e t l i k a . V s k l a d u z a z d r a v s t v e n o v a r s t v o j e z a P r v i h 7 mesecev l e t o s p r i ­m a n j k l j a j a 21 . m i l i j o n o v d i n , o d tega s a m o v s evn i -s k i občini 16 m i l i j o n o v . S a ­m o metl iška občina i m a v

t e m s k l a d u presežek 4 , 8 9 3 tisoč d i n a r j e v .

N a j podčrtamo še z n a n o ugo t o v i t e v : l j u d s k i o d b o r i , s a m o u p r a v n i o r g a n i v go­s p o d a r s k i h r o r g a n i z a c i j a h , z d r a v s t v e n i k o l e k t i v i i n za­v a r o v a n c i s a m i k o t o rga ­n i z a c i j e S Z D L vse d o spre ­j e m a n o v e g a z a k o n a o f i ­n a n c i r a n j u s o c i a l n e g a za­v a r o v a n j a praktično sko ­ra j n i s o r a z p r a v l j a l i o po­l i t i k i trošenja s r eds t e v so­c i a l n e g a z a v a r o v a n j a ! Z m i l i j a r d a m i t ega z a v a r o ­v a n j a so u p r a v l j a l i p r e d ­vsem k o l e k t i v i o k r a j n e g a z a v o d a z a s o c i a l n o z a va ro ­van j e i n n j e g o v i h podruž­n i c . K o razpravljamo zdaj o problemih nenormalnega naraščanja izdatkov za zdravstveno varstvo, seve­da ne smemo in nočemo zahtevati, da b i zniževali že doseženo raven in kva­liteto zdravstvenih stori­tev, saj ta kljub napredku zadnjih let še vedno ni po-

van j e v s eh d e l o v n i h ko l ek ­t i v o v , družbenih o r gan i z a ­c i j in s l e h e r n e g a zava ro ­v a n c a . Mišl jenju, d a g r e z a »državno s o c i a l n o zava ro ­vanje « , m o r a m o e n k r a t z a vse le j n a r e d i t i k o n e c . P r i t e m n a m b o g o s p o d a r j e n j e z d i n a r j e m i n o d g o v o r n o s t z a n j e govo p r a v i l n o troše­n j e p o l e g socialistične za­v e s t i p o s a m e z n i k a največ p o m a g a l o .

Zavarovanec bo poslej drugače gledal na »socialno«

L a n i j e v našem o k r a j u s i c e r b i l o 8 7 z b o r o v zava ­r o v a n c e v , udeležilo p a se j i h je k o m a j 7 . 5 0 0 l j u d i a l i četrtina v s e h z a v a r o v a n c e v . P r o b l e m i t e službe j i m t u d i p o z b o r i h n i s o s eg l i d o s r ­c a ; d e l o s a m o u p r a v n i h or­ganov s o c i a l n e g a z a v a r o v a ­n j a j e b i l o vse preveč o s a m l j e n o . N i b i l o poveza ­n o d o v o l j n i t i z g o spoda r ­s k i m i o r g a n i z a c i j a m i n i t i z z d r a v s t v e n i m i z a v o d i i n ne z o r g a n i o b l a s t i i n politič­n i h o r g a n i z a c i j . T u d i našim s v e t o m z a z d r a v s t v o i n v o d s t v o m z d r a v s t v e n i h ko ­l e k t i v o v ne m o r e m o česti­t a t i z a dos edan j e o d n o s e s s o c i a l n i m z a v o d o m , sa j j e šlo le p r e n e k a t e r i k r a t z a to , »kdo b o koga « .

N o v i z a k o n ,o f i n a n c i r a ­n j u s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a p o s t a v l j a s t v a r i drugače. 2e s 1. j a n u a r j e m 1 9 6 3 bo­d o g o s p o d a r s k e o r g a n i z a ­c i j e plačevale n a d o m e s t i l a o s ebnega d o h o d k a d o 3 0 ( i n ne več s a m o 7 ) d n i ne­zmožnost i z a de l o . T r p e l e b o d o vse stroške zd rav l j e ­n j a z a v a r o v a n c e v d o 3 0 d n i z a r a d i nesreč p r i d e l u ! T o b o čez noč s p r e m e n i l o o d n o s e z a v a r o v a n c e v i n k o l e k t i v o v d o p r o b l e m o v soc . z a v a r o v a n j a . T u d i že ve l j a j o n o v i p r e d p i s i o po­k r i v a n j u m o r e b i t n i h i z g u b v s k l a d i h z d r a v s t v e n e g a v a r s t v a ; p r e l i v a n j a s r ed ­s tev m e d r e p u b l i k a m i i n o k r a j i z a r a d i slabšega go­s p o d a r j e n j a s t e m i s r e d ­s t v i ne b o več! V s i letošnji d o l g o v i oz . p r i m a n j k l j a j i b o d o s p r e m e n j e n i v k r e d i t , k i ga b o t r e b a začeti o d p l a ­

čevati že p r i h o d n j e l e to iz r e d n i h a l i i z r e d n i h p r i ­s p e v n i h s t o p e n j . P r i od lo ­čanju o t e h s t o p n j a h bo­d o s o d e l o v a l i p r e d s t a v n i k i v s e h o r g a n i z a c i j , u s t a n o v i n k o l e k t i v o v v s a k e obči­ne, sa j b o d o šli v s i r e d n i , i z r e d n i i n p o s e b n i p r i spe v ­k i z a k r i t j e stroškov soc . z a v a r o v a n j a n a račun či­s t i h o s e b n i h d o h o d k o v za­p o s l e n i h ! Z d a j b o zava ro ­vanec še k a k o s k r b e l , k a ­k o se g o s p o d a r i s s k l a d i , k d o d o b i ( z a k a j i n kako!" ) »bo ln iško« i n če se tovariš o d s o s edn j e ga s t r o j a d o m a res z d r a v i a l i p a k m e t u j e n a račun družbe i n tova­rišev, k i n a m e s t o n j e ga de­l a j o v p o d j e t j u ! T r d n o s m o prepričani, d a b o čez noč m a n j neupravičenih i z o s t a n k o v i n »bolniških« , k i so j i h p o s a m e z n i k i do­b i l i a l i . i z s i l i l i o d zd rav ­s t vene službe.

S e v e d a b o republiško po-z a v a r o v a n j e t u d i n a d a l j e p o k r i v a l o t i s t e p r i m a n j ­k l j a j e v z d r a v s t v e n e m var ­s t v u , k i nas ta j a j o z a r a d i o b j e k t i v n i h v z r o k o v ( s e m s o d i n . p r . večje število z a p o s l e n i h žena, večje šte­v i l o p o r o d o v , e p i d e m i j , T B C b o l n i k o v , manjših o s e b n i h d o h o d k o v p o d re­publiškim povpreč j em) . V s e d r u g e • p r i m a n j k l j a j e p a b o d o m o r a l i k r i t i zava­r o v a n c i s a m i i z s v o j i h či­s t i h d o h o d k o v , g ospodar ­s k e o r g a n i z a c i j e i z s k l a d o v s k u p n e p o r a b e , v s k r a j n e m p r i m e r u p a t u d i posamez ­ne občine i z proračunskih s r eds t e v i n s v o j i h s k l a d o v !

Naš delež pri zniževanju stroškov za zdravstveno varstvo

V s i p r a v k a r našteti u k r e ­p i b o d o z a h t e v a l i s e veda takojšnjo t e m e l j i t o a n a l i ­z o v v s e h d e l o v n i h o r g a n i ­z a c i j a h o v z r o k i h poškodb, o izboljšanju H T V službe, o resnični u p o r a b i zaščit­n i h s r e d s t e v p r i d e l u i t d . Več b o t r e b a n a r e d i t i z a v a r s t v e n o v z go j o de l a vcev ; p r o t i t i s t i m , k i n e upošte­va j o n a v o d i l tehnične za­ščite, p a b o t r e b a o s t r e j e u k r e p a t i .

K a j v se s o d i še v na l oge k o l e k t i v o v , k o se b o d o te d n i začeli p o s v e t o v a t i o s p r e m e m b a h v soc . zava ­r o v a n j u ? Z e l o v e l i k o ! U g o ­t o v i t i b o d o m o r a l i , k a k o j e z zdravniškimi p r e g l e d i

z a p o s l e n i h , k a j j e s t o p l i m o b r o k o m h r a n e v de lov­n e m času, k a k o izkorišča­j o l j u d j e l e tne d o p u s t e , k a ­k o se prevažajo n a de l o , k a k o s tanu je j o ' i n p o d . Več b o t r e b a laične k o n t r o l e n a d lažj imi b o l n i k i ( n a do­m u ) , učinkovitejša p a b b m o r a l a b i t i t u d i k o n t r o l a s a m e g a z a v o d a n a d zd rav ­l j e n j e m z a v a r o v a n c e v . N a d -p r e g l e d e b o t r e b a z a o s t r i t i , g l ede p r i s t o j n o s t i z a do­ločanje bolniških d o p u s t o v p a b o t r e b a še r a z p r a v l j a ­t i . K a d r o v s k i i n s o c i a l n i službi b o d o m o r a l i k o l e k ­t i v i z a g o t o v i t i odgova r j a j o ­če m e s t o .

S e v e d a p a to še n i vse .

Do 10. oktobra 1962 bomo i zvo l i l i naše predstavnike v skupščino nove medobčinske komunalne skupnost i zavaro­vancev. V o l i l i j i h bodo delavski sveti , organi družbenega upravl janja v ustanovah, družbenih službah i n svobodni pok l i c i . Pr iprave na bližnje volitve naj postanejo središče pozornost i vseh družbeno-političnih činlteljev v naših ob­činah, čeprav nas od volitev loči samo še kratek čas, pr iprave nanje i n njihov potek n ikakor ne smejo b i t i zgolj formalnost. Seznanimo se v predvo l i ln i agitacij i z b is tvom sprememb nov ih zakonov o organizaci j i i n f inanciranju socialnega zavarovanja i n zdravstvenega zavarovanja! Ude­ležimo se bližnjih sestankov v delovnih ko lekt i v ih i n društvih ter zborov občanov, kjer bomo spoznal i proble­mat iko i n sedanjo ureditev zdravstvene službe ter socialne­ga zavarovanja na našem področju! Zanimajmo se za nov položaj gospodarskih organizaci j i n nas samih p r i zb i ranju in trošenju sredstev za zdravstveno varstvo!

Socialno zavarovanje i n zdravstveno varstvo predstav­ljata ogromen del naših rednih dohodkov i n naše življenj­ske ravn i . Zato izber imo za člane nove skupščine med­občinske komunalne skupnost i zavarovancev tovariše i n tovarišice, k i bodo poznal i novo vlogo te skupščine, zdrav­stveno problemat iko, gospodarsko moč naših občin i n stanje v gospodarskih organizaci jah, da bodo lahko aktiv-

Delavci, uslužbenci in upokojenci v našem okraju!

no sodelovali v bodočem upravl janju socialnega zavaro­vanja v okra ju i n občini! K o bomo i zb i ra l i člane za novo skupščino, sk rb imo hkra t i tud i za povezavo med de lovnimi organizaci jami, občinami, sveti za zdravstvo, sveti zdrav­stvenih zavodov i n političnimi organizaci jami, da bo skupščina kot celota uspešno uresničevala naloge, k i j i h j i daje zakon.

Organizacije Socialistične zveze, s ind ikat i i n organi ob­last i bodo v spremenjenih pogoj ih socialnega zavarovanja posvečali poslej zdravstvu i n organom, k i delajo na teh področjih, vel iko večjo sk rb . Zdravje delovnih l jud i je eden izmed osnovnih pogojev za osebno srečo, za večjo delovno sposobnost i n s tem za hitrejše doseganje skupne­ga blagostanja.

Udeležujmo se kot člani S Z D L i n sindikatov predvo­l i l n ih sestankov, spoznavajmo vse spremembe v organiza­c i j i i n f inanciranju socialnega zavarovanja i n sodelujmo v bodočem upravl janju te pomembne družbene dejavnosti !

N a naraščanje i z d a t k o v z a z d r a v s t v e n o v a r s t v o v p l i v a t u d i širjenje z d r a v s t v e n e mreže, večja u p o r a b a so­d o b n i h m e d i c i n s k i h p r i p o ­močkov, s l a b a z d r a v s t v e n a p r o s v e t l j e n o s t z a v a r o v a n ­cev, števi lo z a v a r o v a n ­cev , povečanje u p r a v n i h stroškov i n p o d o b n o . S p e t i m a z a v a r o v a n e c — p a na j d e l a v o r g a n u u p r a v l j a n j a s a m e g a z a v o d a , v s v e t u za­v a r o v a n c e v a l i v p r i s t o j ­n e m s v e t u l j u d s k e g a odbo ­r a ! — pri ložnost i n dolž­nos t , d a sode lu j e v inves t i ­c i j s k i p o l i t i k i v z d r a v s t v u . Z a te n a m e n e s m o i z d a l i i n d a j e m o z n a t n a družbe­n a s r e d s t v a , k i p a n i s o ved­n o s m o t r n o naložena. Po­n e k o d j i h d r o b i j o z a d r a ­ge a d a p t a c i j e ( M o k r o n o g ) a l i p a z a r a z n e n o v e inve­s t i c i j e , k i so b o l j i z r a z že­l j a k o t s t v a r n i h p o t r e b , za­r a d i česar p r o s t o r i , opre ­m a i n k a d e r n i s o s m o t r n o Izkoriščeni ( Z P B i z e l j s k o , Z P K r m e l j ) . S r e d s t v a bo­m o m o r a l i v bodoče z d r u ­ževati z a s k u p n e , c e n t r a l n e o b j e k t e i n o p r e m o . Z a r a d i p r e v e l i k e r a z d r o b l j e n o s t i z d r a v , z a v o d o v i n s t r u m e n ­t i p o n e k o d n i s o d o v o l j iz­

koriščeni, d rug j e spe t t r p i z a r a d i p o m a n j k a n j a op r e ­m e k v a l i t e t a z d r a v s t v e n i h s t o r i t e v ( Z D Črnomel j i m a 3 r e n t g e n s k e apa ra t e , n i m a p a f i z i k a l n e t e r a p i j e ; op r e ­m a v o b r a t n i h a m b u l a n t a h n i d o v o l j izkoriščena i t d . ) .

D e l o v splošnih a m b u l a n ­t a h j e še v e d n o neenako ­m e r n o r a z d e l j e n o n a do ­p o l d a n s k i i n p o p o l d a n s k i čas, k e r dopuščajo pod j e t ­j a i z o s t a n k e z d e l a z a zdravniške p r e g l e d e v de­l o v n e m času, t u d i če n i s o n u j n i . Specialistična služ­b a je p r e d r a g a , k e r n i r a z ­v i t a p o d e j a n s k i h p o t r e b a h i n c e n t r a l i z i r a n a t a m , k j e r i m a pogo j e . Zdravil išča še n i m a j o o r g a n i z i r a n e z d r a v ­s tvene službe p o p r e d p i s i h . Ležalna d o b a v bolnišni­c a h j e včasih p r e d o l g a ; l a h ­k o b i j o skrajšali v sa j z a b o l n i k e , k i i m a j o u r e j e n o družinsko r a z m e r j e , če b i i m e l i d o b r o o r g a n i z i r a n o patrpnažno službo. V e l i k o p r e m a l o i m a m o m e d i c i n ­s k i h sester , sa j j i h m a n j k a v o k r a j u k a r 23, r a z e n te­ga p a m a n j k a d a n e s v a m -bulantno-poliklinični službi 17 z d r a v n i k o v , 15 z o b n i h t e rapev t ov , 19 b a b i c i t d .

Preveč razdrobljena zdravstvena mreža N a s e j i so u g o t o v i l i , d a

z d r a v s t v e n a mreža p o ob­s e g u z a d o s t u j e našim po­t r e b a m , u p r a v n o p a s o z d r a v s t v e n i z a v o d i preveč

r a z d r o b l j e n i . T r e n u t n o i m a ­m o k a r 26 s a m o s t o j n i h z d r a v s t v e n i h z a v o d o v i n 12 l e k a r n t e r lekarniških p o s t a j . T o onemogoča s m o t r n o o r g a n i z a c i j o v s e h p o t r e b n i h z d r a v s t v e n i h i n u p r a v n i h služb. Se l e v z ad ­n j e m času se l o t eva jo n a p r i m e r v Krškem, Breži­c a h i n N o v e m m e s t u re­o r g a n i z a c i j e službe zd rav ­s t v enega v a r s t v a , k i se m o ­r a približati načelom eko­n o m s k e g a i n s t r o k o v n e g a de l a .

Z d r a v s t v e n e p o s t a j e v o k r a j u na j b i se priključi­le z d r a v s t v e n i m d o m o v o m . T a k o b i l a h k o načrtneje izkoriščale o p r e m o , s t r o ­k o v n i k a d e r i n t u d i u p r a v ­n o p o s l o v a n j e b i b i l o ce­nejše; t a k a s p o j i t e v b o o-mogoči la t u d i večj i p r e ­g l e d n a d z d r a v s t v e n i m s t a n j e m p r e b i v a l c e v p o s a ­m e z n e občine, z a l so šele

(Nadaljevanje na 6. str.)

PISMA UREDNIŠTVU

Brezobzirno uniče­vanje tehtnice Zveze slepih

TovariS urednik, v prejšnji številki Dolenj­

skega lista je bila objavljena kritika o delovanju avtomat­ske tehtnice na železniški po­staji Novo mesto, zato se ču­timo dolžne, da stvar pojas­nimo.

Tehtnica je avtomat, ki de­luje na električni tok z lučko, in kadar lučka ne gori, je to znak, da ni toka. Mnogokrat pa ne deluje zaradi skrajno nepravilnega i n brezobzirnega ravnanja državljanov, ki po­skušajo vse, da bi se zastonj tehtali. V tehtnico spuščajo namreč raztrgane vozne karte, svinčene plombe, pločevinaste predmete, sponke, zobotrebce in vse vrste starega denarja, s čimer aparat pokvarijo. V pisarni Zveze slepih imamo že pravo zbirk takih predmetov in starega denarja.

Zgodilo se je že celo, da je nekdo močno vinjen stopil na tehtnico, nekaj časa krilil z rokami, nato pa razbil plastič­no steklo. Škode je bilo 3.800 din. Drugič smo morali nado­mestiti steklo zato, ker je ne­kdo, ki ni dobil listka iz teht­nice, s pestjo udaril po ste­klu, da ga je zdrobil, nato pa junaško pobegnil. Upoštevati je treba, da je tehtnica stroj, ki dobro deluje le ob pravil­nem ravnanju. Državljani po­gosto spuičajo v tehtnico di­narske kovance, ki zaradi pre­majhne teže ne sprožijo avto­mata, temveč se zagozdijo in potem tehtnica odpove.

Skrajno neodgovorno je tu­di z roko razbijati po tehtnici. Nekateri pa vse to odobravajo in se smejejo takemu početju, čudimo se, da tega pisec ni videl'

Jože Zupane predsednik okraj, odbora

Zveze slepih

SOS novomeškega kopališča

Tovariš urednik! V zadnjem članku, ki ste

ga zaradi pomanjkanja pro­stora objavili v skrajšani ob­liki, je žal izpadlo poglavitno dejstvo, ki govori v prid res­nega pomisleka pred nadalje­vanjem gradnje kopališča na Loki. 2e dejstvo, da je ko­palna sezona za nami in so sedaj vse možnosti, da se te­meljito pogovorimo o bodo­čem kopališču, hkrati pa smo prav tam kot smo bili leta 1940, nam narekuje trezno in preudarno rešitev.

Rad bi nanizal nekaj slabih strani kopališča na Loki m utemeljil predlog za gradnjo olimpijskega bazena. Krka je iz leta v leto bolj okužena z odpadnimi vodami, ki prite­kajo iz tovarn in javnih ka­nalov. Zelo malo te odpadne vode gre skozi filtre, ki se vedno niso sposobni popolno­ma očistiti vodo. V poletnih mesecih je to stanje še bolj kočljivo zaradi hitrega raz­krajanja in nizkega vodnega stanja. Posledice so lahko ti­fus, često garje in druge na­lezljive kožne bolezni; tudi ginekologi so ženam odsve­tovali kopanje v Krki.

Olimpijski bazen ob več­jem obisku res ne bi mogel nuditi vsega udobja plaval­cem, imeli pa bi lahko čisto vodo ali iz vodovoda ali s fil­tracijo in razkuiitvijo vode iz Krke. — V Krki se lahko kopljemo vsaj v zadnjih letih približno 60 dni na leto, kar je Se veliko, včasih pa ko­maj 20—30 dni. Pri tem zelo pogosto naletimo na hladno vodo, ker se nekaj dni po dežju temperatura Krke ne dvigne. V olimpijskem baze­nu pa bi se lahko kopali ođ spomladi do jeseni. Ce bi imeli napravo za segrevanje vode, bi plavalci športniki iz­koriščali vse dneve. Slaba la­

stnost Krke je, da se plavalni šport v njej ne more načrtno razvijati, predvsem zaradi zgoraj naštetih dejstev in vsled pomanjkanja naprav, ki jih v tekoči vodi težko vzdr­žujemo. Ovira je tudi tekoča voda, ki poslabša ali zboljša rezultate.

Olimpijski bazen oi nudU vsestranski razvoj plavalcem športnikom, razen tega bi bi­lo mogoče prirejati plavalna in uiaterpolo tekmovanja, na splošno pa bi ga z uspehom izkoriščali za rekreacijo de­lovnih ljudi. Voda, zrak, son­ce so vir zdravja in sposob­nosti delovnega človeka.

Naštel sem samo glavne stvari, ki govorijo v prid ba­zena. Tu pa bi imeli tudi več­ji red in čistočo. Ker bi ko­palci plačevali vstopnino, bi lahko vzdrževali tudi kabine.

Za tako kopališče so seveda potrebna precejšnja sredstva, ki pa bi se zelo hitro -mor-tizirala. Za dokončno relitev zahtev bi morali pregledati vse dane možnosti za najce­nejšo in najboljšo gradnjo. Morda bi bilo dobro zgraditi bazen ob novi tovarni stekla, ki bo imela veliko odpadne tople vode. Seveda bi bil ba­zen pri novem stadionu naj­bližji za središče mesta in bi dopolnil okolico stadiona, pri­speval pa bi tudi k sistema­tični gradnji športnih naprav, ki naj bi se razvijale od pro­ge pa do ovinka Krke.

FRANC SECEDIN, NOVO MESTO

Dva se igrata, tretji trpi...

TovariS urednik, Čuvajnica v Račicl pri Loki

Se nima elektrike. Notranjo na­peljavo je namestila železniška postaja Zidani most, tako da je treba postaviti samo Se nekaj drogov. Čuvajnica je od zadnje hiše oddaljena približno 200 me­trov, zato Je zelo čudno, da to­variš Ernestl, k i v njej stanuje, 6e vedno sveti s petrolejko.

Ze v maju so pripeljali 8 dro­gov za napeljavo. Zdaj leže ln trohnijo v travi. Železniška po­staja Zidani most je pred mese­ci obvestila Krško, naj pošlje monterje. Pred dvema mesece­ma se je Ernestl sam oglasil v Sevnici. Tam so mu povedali, da j im Krško še ni poslalo na­loga glede napeljave. Sele pred 14 dnevi so se v čuvajnici ogla­sili delavci, k i Jih je v Raeico poslala Izpostava Elektro Sev­nica. Emestlu so rekli, naj sam Izkoplje Jame za drogove, če­prav bi morali vsa dela opra­viti delavci. Ernestl je jame res Izkopal, toda elektrika še vedno ne sveti. Njegov sin, k i obisku­je osnovno šolo, si kvari oči ob brleči petrolejki.

V čuvajnici v Lok i Je vse ure­jeno. Stavbo so preuredili, na­peljali vodovod ln drugo. Zakaj tega nj v Račicl? Zakaj ee E r -nestlu godi krivica? AH je tega kriva železniška postaja Zidani most ali izpostava Elektro Sev­nica? Stanovalec čuvajnice želi, da bi se vprašani e že 6koraJ uredilo.

Stanko Skočlr, tx>ka

»STALNI BRALKI« in drugim

N a Vase nepodpisano p i smo i z jemoma odgovarjamo v tej r u b r i k i s po jasni lom, da ano­n i m n i h p isem ne objavl jamo. Dopis , k i n i podpisan s pol­n i m imenom l n naslovom, gre v koS i n od tam na »ODPAD«; tako usodo doživijo tud i vsa p i sma z izmišljenimi podpis i . Uredništvo l i s ta m o r a vedeti, kdo piše, medtem ko Je ru­b r i k a P I S M A UREDNIŠTVU namenjena predvsem tak im vprašanjem, k i zanimajo širok k rog bralcev a l i pa Imajo tu­d i s icer splošen pomen. Ce imate glede kr i vde za požar na Trški gor i tehtne pr ipom­be, n i nobenega vzroka , d a p i ­sma ne b i podp isa l i z p o l n i m imenom. — Bra l c e Dolenjske­ga l i s ta pros imo, d a pošiljajo pr ispevke za to r u b r i k o s po l ­n i m imenom, saj je dovol j do­godkov, pojavov i n vprašanj, na katera je vredno opozor i t i vso-družbo.

UREDNIŠTVO

Žganje, šmarnica in „pitjot niso pijača za otroke!

Zakaj sta morala v novomeški bolnišnici umreti štiriletna Verica in Tonček? — Žalosten problem našega okraja: OTROCI-ALK0H0LIKI! — Do kod gre brezvestnost nekaterih staršev — Ne zastrupljajte otrok z vinom, žganjem in strupenim »pitjotom«. ki uničujejo nežno možgansko tkivo in ustvarjajo

iz fantkov in punčk bebce, idiote in kretene! P r o t i k oncu ju l i ja , k o je

šoparica kar zaudarja la i n nt b i lo ne kra ja ne sence, kjer b i .se človek oh lad i l , smo b i l i vs i venomer žejni. T u d i štiriletna Ve r i ca T rka j je b i l a navsezgodaj žejna. K e r je v kmečki hiši vedno tako, da imata oče i n ma t i že zarana polne roke dela, jo Ver i ca , ke r je b i la sama, segla po pijači. M o r d a se je z njo oče odteščal, preden je pok lada l živini, i n je s lu­

čajno pust i l steklenico na m i z i , morda pa je b i la Ve­r ica že vajena segati po bel i tekočini, k i »poteši lakoto« in te pri jetno zaziblje v sen. Tega nihče ne ve. Dejstvo ,'e, da je tistega j u t r a z drob­ne ročico segla po kozarcu in ga sp i la . Kosarec moč­nega žganja na tešče!

K m a l u potem je trdno za­spala in se ves dan n i pre­budi la . Ponoči, ko so v ide l i , da je njeno spanje drugač­no kot po navadi , da Je stre­sajo krči, so pok l i ca l i zdrav n i ka . T a Je o t roku da l in ­jekci jo i n ga takoj napot i l v bolnišnico.

• Ob dveh ponoči je re­šilni avtomobi l i z Kočevja naglo zavr l pred kandi jsko bolnišnico. Devetnajst ur po tem, ko je Ve r i ca segla po kozarcu, so Jo pr ipe l ja l i še vedno nezavestno. T r i tedne so otroka v bolnišnici opa­zoval i , m u nud i l i transfuzi jo b i p re i zkus i l i na njem vse najmodernejše zdravstvene pripomočke in zdrav i la , ven­dar se Ver i ca n i več zbu­d i la . Po treh tednih ležanja in zdravl jenja v nezavesti J i Je izmučeni srček prenehal h i t i . . .

Zd ravn ik i so ugotovi l i , da je p r i o t r oku nastala tako močna okvara na življenjsko važnih organih i n tud i na živčevju, da b i Ver i ca , tud i če b i ostala živa, ostala be­bec. Zarad i a lkoho la !

• P r i Poljanškovih so de la l i

novo hišo, ker je b i la s tara premajhna in že slaba. Gra ­d i t i novo hišo na deželi, pa pomeni od ju t ra do noči de­la t i . Tončkov oče, k i je s icer delavec v mestu, d o m a pa kmetuje, je po pr ihodu s ušihta* garal še p r i hiši. Dan za dnem. T u d i Tonček, čeprav šele 4 leta star, je mo ra l nekega vročega dne ves dan nos i t i opeko. K e r je to vsekakor pretežko delo za tako majhnega otroka, ponočll od utrujenost i i n žeje n i mogel spat i .

»žejen sem,« je tarna l i n cuka l starega očeta, p r i ka­terem Je spal . K o je s tar i oče le odp r l oči, ga je otrok pros i l pijače, i n ta m u jo je da l . K a r steklenico »pit-jota«, k i je b i l a p r i roki.

• V Glini med Karlovcem m S takom bo začela kmalu delati predilnica, k i bo Imela 2000 vre-ten, izdelovala pa bo kardirar.o prejo vseh številk.

• V PrijepolJu so zgradili to­varno obutve, k i bo pr i pol­nem izkoriščanju Izdelala 800 parov obutve na dan. Za opre­mo tovarne so potrebovali nad pol nv'lij on a dinarjev.

K d o b i ponoči vstajal i n o t r oku dajal vode! Saj Je v ino še boljše, pravi jo , moč daje. I n ker je b i l Tonček močno žejen, je ve l iko p i l . K o l i k o , ne ve nihče. Z jutra j je p u . M a t i m u je da la pi­še prepel ja l i v bolnišnico.

Po dveh dneh, ko so zdrav­n i k i s t o r i l i vse, k a r je b i lo mogoče, je Tonček i zd ihn i l . Zarad i a l k o h o l a . . .

• T u d i Prane iz okol ice MetUke, štirileten deček, je na n j iv i p i l i n so ga neza­vestnega pr ipe l ja l i v bolniš­n ico . . .

• T u d i Pepi ja, malega deč­k a Iz okol ice Novega mesta,

i k i Je M i doma, so ko t mrt­vega pr ipe l ja l i po pomoč . . .

• T u d i s Trebelnega je b i l 7-letnl fant v nezavesti, ker

je b i l . M a t i m u je dala p i ­jače . . .

• T u d i manj kot 3 leta stara punčka iz rudarskega naselja p r i Črnomlju Je p r i so rodn ik ih to l iko p i l a , da Je mora la v bolnišnico . . .

• T u d i 8-leni Janez i z Be le kraj ine, k i m u je bratranec oai skoraj dva kozarca žga­nja, se je sesedel, k o je s p i l . . .

• T u d i 6-letni M a r i j a n iz p iedmest ja Novega mesta, k i je v v inogradu nab i ra l ja­gode, je s takn i l pijačo in se tako op i l , da je b i l potreben, pomoč i . . .

• T u d i Iz žužemberškega konca so pr ipe l ja l i fantiča sedmih let, k i Je zjutraj p i l žganje . . .

• T u d i v oko l i c i Šentjerne­ja je tako, saj so 7-letno

Varstvo borcev in invalidov v komunah

L e t o s so občine prevze­le p r i s t o j n o s t i z a zaščito b o r c e v i n i n v a l i d o v p o na ­ši z a k o n o d a j i . P r i z n a v a l n i ­ne z a b o r c e ( da j a t v e p o 73. i n 80. členu z a k o n a ) se izplačujejo i z občinskih proračunov, z a vse o s t a l e v r s t e i n v a l i d s k e i n b o r ­čevske zaščite p a p r e j e m a ­j o k o m u n e s r e d s t v a i z z ve znega proračuna. Z a ­ščita i n v a l i d o v i n b o r c e v j e b i l a do s l e j osredotočena n a o k r a j u , p r a v t o p a j e onemogočalo reševanje t e h

zadev z g l o b l j e g a soc i a lne ­ga stališča, sa j o d d e l e k n a o k r a j u n i m o g e l p o z n a t i o k o l j a , v k a t e r e m I n v a l i d i i n b o r c i ž ive. P r o b l e m e b o r c e v i n i n v a l i d o v na j b i k o m u n e o b r a v n a v a l e širše, v s k l o p u c e l o t n e g a s o c i a l ­n ega v a r s t v a , i n ne zgo l j s stališča z a k o n i t i h pre ­j e m k o v v o b l i k i i n v a l i d n i n i n p r i z n a v a l n i n . Z a l , so to­v r s t n i občinski o d d e l k i do­s le j p r e v z e l i s a m o to , k a r j e d e l a l p r e d n j i m o k r a j , resnejšega p o g l a b l j a n j a p a še n i o p a z i t i n i k j e r .

dekl ico, hčerko nameščenca, pr ipe l ja l i polzavestno po po­moč. Z jutra j je p i l a šmar-n l c o . . . •

t . i i .Ciho.-'ž ^Jirt f ivci fcvas ;t V pet ih mesecih Je b i l o

v novomeško bolnišnico p r i ­pel janih 10 otrok, k i so to­l iko p i l i , da je b i la zaužita količina a lkoho la smrtno ne­varna. O d teh so j i h osem rešili, dva pa sta podlegla a l k o h o l u . K o l i k o pa je otrok, k i pijejo dan za dnem ai i se občasno opijejo le to­l iko , da so p i jani , pa ne potrebni zdravniške pomoči? Al 1, se kdo na deželi br iga za ta prob lem? Neka p r i ­zadevna učiteljica iz okol ice Krškega se je posvetovala z zdravn ikom, kaj s tor i t i z otro­k i , k i prihajajo vsak dan v šolo p i jan i a l i pa smrde po a lkoho lu . To je posnemanja vreden pr imer !

Zakaj se kmečki otroc i iz v inorodnih krajev slabše uče kot otroc i v mestu? K e r oče in mat i pijeta i n ker Je otrok vajen pijače, k i zmanjšuje prisebnost b i k r n i možgane. Al i s i bodo naši l judje na deželi kda j da l i dopovedati , da v ino a l i žganje o t roku ne dajeta moči. temveč m u jo odvzemata? Zarad i a lko­hola sta v pretekl ih mesecih u m r l a v našem okra ju dva otroka, zaradi a lkohola Je v mars ikater i družinj gorje!

R a

Vreča je pokazala dno (Nadaljevanje s 5. str. ) n o v i p r e d p i s i p r i s i l i l i sve­te z a z d r a v s t v o i n O b L O , d a so začeli a k t i v n e j e raz ­p r a v l j a t i o z d r a v s t v e n i h p r o b l e m i h s v o j i h področ i j . Občinski s v e t i z a z d r a v s t v o še n e v o d i j o j a s n e z d r a v ­s t v ene p o l i t i k e v občini; p r e m a l o v p l i v a j o n a d e l o l j u d s k i h o d b o r o v . T u d i s v e t i z d r a v s t v e n i h z a v o d o v so šele z a d n j i čas začeli v z p o s t a v l j a t i bol jše s t i k e m e d občani i n z a v o d i . N j i ­h o v i u p r a v n i o d b o r i so b i ­l i m n o g o aktivnejši, ven­d a r so s vo j e s i l e preveč u s m e r i l i s a m o v p r o b l e m a ­t i k o o s e b n i h d o h o d k o v . Po ­grešamo n j i h o v večj i delež p r i o d k r i v a n j u n o t r a n j i h r e z e r v z a zmanjšanje s t r o ­škov z d r a v s t v e n i h s t o r i t e v , z a bol jšo i n smotrnejšo r a z p o r e d i t e v k a d r a , z a

kvalitetnejše delo zdrav­stvene službe in za izbolj­šanje odnosov, zdravstve­nih delavcev do pacientov.

Začetne težave pr i izde­lavi notranjih predpisov in ureditvi sistema delitve dohodka so zdaj mimo. Zdravstveni kolektivi so tu dosegli napredek, če­prav niso dobili dovolj strokovne pomoči. Krajev­ne in občinske organizacije

' S Z D L bodo morale delu družbenih in samouprav­nih organov v zdravstvu posvetiti zdaj več pomoči, zlasti pr i kadrovanju mlaj­ših, sposobnih ljudi iz go­spodarskih organizacij in družbenih služb. T u d i sin­dikat in strokovna društva bodo morala zdravstvenim delavcem bolj pomagati, da bodo postali vsestran­sko dobri gospodarji.

Predlog: ena medobčinska komunalna skupnost zavarovancev

Novi zakon določa, da se zavarovanci združujejo v posebne samoupravne orga­nizacije komunalne skup­nosti zavarovancev. Taka komunalna skupnost zava­rovancev bo določala na svoji skupščini osnovno, dopolnilno in izredno pri­spevno stopnjo za zdrav­stveno varstvo, kakor tudi višino prispevka, s katero bodo razpolagale delovne organizacije same. V tem je bistvo novih sprememb, tu je ključ da bo zavaro­vanec odvrgel naziranje o »državnem socialnem zava­rovanju« in se začel resnič­no zanimati za dinar, ki je sestavni del njegovih oseb­

nih dohodkov, njegove živ­ljenjske ravni! O d eko­nomske zmogljivosti naše­ga področja in od zaintere­siranosti vseh družbenih činiteljev v občini in v kolektivih bo odvisna vi­šina bremena, k i ga bomo določili za zdravstveno za­varovanje v posameznih občinah. Seveda se bo hkrati s tem bistveno spre­menil tudi odnos zavaro­vancev do trošenja teh sredstev, saj bomo morali vsako prekoračenje izdat­kov plačevati sami. iz na­ših čistih dohodkov! Pre­sneto bomo premislili na skupščini komunalne skup­nosti zavarovancev, ko bo­

mo odločali o dopolnilnem ali celo izrednem prispev­ku, saj bo le-ta lahko bi­stveno vplival na življenj­ske stroške našega področ­ja.

Na skupni seji vodstva Socialistične zveze in sin­dikatov našega okraja je bi l predložen in nato tudi sprejet predlog, da pred­lagamo občinskim ljud­sk im odborom ustanovitev ene medobčinske komunal­ne skupnosti in en zavod za socialno zavarovanje za področje celega okraja. Odgovornost občin in de­lovnih kolektivov seveda ne bo zato nič manjša. Statut skupščine naj bi do­ločil take pristojnosti, da bodo Imeli vsi sveti zava­rovancev po občinah res­nično vpliv na racionalno trošenje sredstev in na kvaliteto zdravstvenih sto­ritev. Naše materialne mo­či in obseg 7 občin v okra­ju nam dopuščajo ustano­vitev ene take skupnosti in skupnega zavoda za social­no zavarovanje; razbijanje sredstev, moči in kadrov na dve skupnosti ali več medobčinskih zavodov v sedanjem položaju ne b i bilo smotrno. Praksa pa bo morda že čez leto al i dve pokazala, če imamo za reorganizacijo te službe drugačne pogoje.

« 0 RAZPRAVI na skupni seji okrajnega odbora S Z D L in O S S bo­mo poročali v prihodnji številki, kjer bomo naved­l i tuđi podatke o zdrav­stvenem stanju prebival­cev našega okraja.

RAZMIŠLJANJE O B P O S V E T I H OBČINSKIH S V E T O V S V O B O D I N P R O S V E T N I H DRUŠTEV

V kulturi: preveč starih šablon P o s v e t o v a n j e »Kul tura v

komuni « , k i g a j e f e b r u a r ­j a l e t os s k l i c a l g l a v n i od ­b o r S Z D L S l o v e n i j e s k u p a j z republiškim s i n d i k a l n i m s v e t o m i n s v e t o m Z v e z e S v o b o d i n p r o s v e t n i h d r u ­štev S l o v e n i j e , III. s k u p ­ščina K u l t u r n o - p r o s v e t n e -ga s v e t a J u g o s l a v i j e i n j u ­n i j s k i p o s v e t k u l t u r n i h de­l a v c e v v S v o b o d a h i n p r o ­s v e t n i h društvih n o v o m e ­škega o k r a j a so d a l i boga ­te a n a l i z e d o s e d a n j e g a d e l a i n n a p o t k e z a n a d a l j n j i raz ­v o j k u l t u r e v k o m u n i t u d i p r i n a s . V s i občinski s v e t i v našem o k r a j u so z a d r u ­go p o l o v i c o t e ga m e s e c a p r i p r a v i l i posve te , k j e r bo­d o o b r a v n a v a l i k u l t u r n o p r o b l e m a t i k o s vo j e k o m u ­ne z najširših v i d i k o v .

Več članov v društvu filmskih delavcev

Slovenije Društvo f i lmsk ih delavcev

Slovenije bo sprejelo med redne člane vse ku l turne de­lavce, novinarje, f i lmske k r i ­t ike, producente i n drama­turge v Sloveni j i . N a ta na­čin bo društvo omogočilo skupno reševanje problemov slovenskega f i lma , k a r bo nedvomno vpl iva lo na kva­l itetno rast f i lmske indu­strije p r i nas.

Novo priznanje za Špelo Rozin

V f i lmu »Maciste prot i lovcem na človeške glave«, ta ga v Črnučah p r i L jub­l jani snema i ta l i jansko pro­ducentsko podjetje R. M . C. Produzione i tnematogra f i ca Iz R i m a , nastopa tud i nekaj s lovenskih igralcev. V g lavni vlogi bomo v ide l i tud i Špelo Roz in, k i je požela že ve l iko Priznanj za nastope v doma-c i h f i lm ih .

Doseženi r e z u l t a t i n a r a z n i h področj ih k u l t u r n e ­g a živl jenja kažejo , d a r a ­ste v l o g a k u l t u r e v življe­n j u našega človeka. Potroš­n j a k u l t u r n i h d o b r i n j e v s t a l n e m p o r a s t u , k a r k u l ­t u r n e i n s t i t u c i j e s p o d b u j a k vse večj i p r o g r a m s k i o r i ­e n t a c i j i i n k v a l i t e t i p r o g r a ­m a . K l j u b t e m u p a j e k u l ­t u r n o ž iv l jenje n a našem področju vse preveč vk l e ­n j eno v s t a r e šablone, d a k v a l i t e t a še ne z a d o v o l j u ­j e , d a še v e d n o n i š i roko z a s n o v a n e g a o s n o v n e g a n a ­črta z a r a z v i j a n j e i d e j n i h , e s t e t s k i h i n k u l t u r n i h k r i ­t e r i j e v potrošnikov k u l t u r ­n i h d o b r i n . P o v s e m j a s n o je , d a j e r a z v o j k u l t u r n o -p r o s v e t n e g a živl jenja v k o ­m u n i o d v i s n o o d k u l t u r n e p o l i t i k e i n a k t i v n o s t i od ­g o v o r n i h činitel jev v k o ­m u n i s a m i , o d tega , k a k o ga f o r m u l i r a j o i n r e a l i z i ­r a j o . Občinske Z v e z e S v o ­b o d i n P D k o t n a j p o m e m b ­nejši činitel j i m a j o t u d i najodgovornejšo n a l o g o v t e m p r o c e s u , k i m o r a s t v a r n i m p o t r e b a m i n mož­n o s t i m p r i l a g o j e n o sestav­l j a t i p e r s p e k t i v n i k o n c e p t k u l t u r n e p o l i t i k e v k o m u ­n i v s k l a d u s splošnim družbenim r a z v o j e m . V v s a k i naši k o m u n i m o r a m o doseči s o d e l o v a n j e o r g a n i ­z a c i j i n i n s t i t u c i j , k i s o za­i n t e r e s i r a n e z a k u l t u r n e p r o b l e m e , k e r j e t u d i s k r o m n a p r a k s a p r i n a s p o k a z a l a , d a j e t o k o r i s t ­n o t a k o z a a k t i v n o s t t e h o r g a n i z a c i j k o t z a reševa­n j e p o s a m e z n i h p r o b l e ­m o v .

Občinski s v e t i Zveze Svo ­b o d i n p r o s v e t n i h društev v t e m p r o c e s u preraščajo i z o r ganov , k i so se u k v a r ­j a l i pretežno z a m a t e r i z ­m o m , v širša družbena te­l esa , k i i z v a j a j o o s n o v n i

p r o g r a m k u l t u r n e p o l i t i k e .na s v o j e m področju. P o ­s v e t i , k i j i h s eda j s k l i c u j e ­j o občinski s v e t i z j a v n i m i i n k u l t u r n i m i d e l a v c i za­r a d i o b r a v n a v a n j a s k u p n i h vprašanj k u l t u r n e p o l i t i k e i n o s n o v n i h p r o b l e m o v k u l ­t u r n e g a r a z v o j a v k o m u n i , so p o m e m b e n činitel j , k i i m a i d e j n o i n pol i t ično v lo ­go i n b o težil z a več jo i n širšo a f i r m a c i j o vsega , k a r j e p r o g r e s i v n o v našem k u l t u r n e m živl jenju.

P o s v e t o v a n j a v t a k e m o b s e g u — r a z u m l j i v o , če b o o d z i v n a s o d e l o v a n j e v e l i k — b o d o t u d i lažje o s v e t l i l a v l o g o i n p o m e n a m a t e r i z m a v s k l o p u ce lo t ­nega k u l t u r n e g a d o g a j a n j a . Kr iv ično i n n e v a r n o j e p o d c e n j e v a t i v l o g o amate ­

r i z m a , k a r se je žal do­ga ja lo t u d i v n e k a t e r i h na ­ših k o m u n a h k o t p o s l e d i c a n e p o z n a v a n j a n j e govega v p l i v a n a k u l t u r n o življe­n je , k o v n o v i h o b l i k a h i n z n o v o v s e b i n o o s t a j a z a množ ico l j u d i k l j u b tehnič­n e m u n a p r e d k u privlačen i n p o n e k o d — tega n i k a r ne p r e z r i m o — v naših raz ­m e r a h e d i n a možnost, d a č lovek z a d o v o l j i s v o j e k u l ­t u r n e p o t r e b e .

Občinski s v e t i Zveze S P D n a s t o p a j o t o r e j k o t o r g a n i z a t o r j i š iroke druž­bene t r i b u n e , k i b o raz ­p r a v l j a l a o v s e h važnih vprašanjih c e l o v i t e k u l t u r ­ne p o l i t i k e v k o m u n i , z a t o upravičeno pr ičakujemo t u ­d i š iroko p o d p o r o t e j po­b u d i .

Takole je predstavi lo glasilo japonsk ih umetnikov »JEN M K I« letos avgusta Kostanjevico na K r k i , ko je

poročalo o letošnjem k iparskem s impoz i ju

Pet novih knjig za ložbe„BOREC" Spet je p red n a m i lepo

knjižno dar i lo prizadevne za­ložbe Zavod »Borec«, k i vztrajno uresničuje svoj za­ložniški program. K a j nam prinaša tokrat?

» In tako končujem svoje spomine. Doživel sem lako­to prve svetovne vojne, gro­zote fašistične dobe, grenko življenje političnega begunca; b i l sem borec v Španiji i n part i zan v F ranc i j i . — Pretr­pe l sem mučenje v ječah, stradal sem, b i l preganjan kot divja zver, spal sem po kozo lc ih , dup l inah ln poko­pališčih, b i l večkrat na boj i­ščih ranjen i n neprestano v nevarnost i . — M o j a v isoka politična šola so m i bi le Ječe, za kažipot m i je b i l a part i ­ja , muke, borbe i n napor i pa so me u t rd i l i i n prekal i l i . . . « Tako piše v svoj i kn j ig i spo­minov O D M A R E Z I G D O MA­D R I D A Jože Vergan. Op isa l

Mihael Kambič 75-letnik So ljudje, katerih plodovi-

to življenje teče mimo nas skoraj neopazno. Le redki ožji znanci in prijatelji vedo *a njihove notranje bogato življenje, veliki večini ljudi Pa so nepoznani. Preskromni so, pretihi, preveč zaverovani

Umetnik na počitnicah v rojstni vasi

v svoje delo, da bi si iskali med svetom ugleda in prizna­nja.

Tak človek skoraj prišlo-vične skromnosti je akadem­ski slikar Mihael Kambic, ki je H. septembra v Ljubljani ftopomu ti let življenja, v bragovanji vasi pri Črnomlju " i u je leta 1887 stekla zibel, nato pa je obiskoval osnovno šolo v Dragatušu in kasneje v Črnomlju. Bistrega fantiča so doma nameni/j za gimnazijo; obiskoval jo je v Novem me-

in tu tudi maturiral.

2e v gimnaziji je kazal na­darjenost za risanje, zato se je po maturi vpisal na umet-" o s i n o akademijo v Pragi (1908-1915), ker je obiskoval 'Prva splošno šolo pri Vlahu

Bukovcu, nato pa specialko pri prof. Hvnaisu. Ko je o-pravil državni izpit, je bil na­stavljen za profesorja risanja v Kufsteinu (1915-1918), po prvi svetovni vojni pa je po­učeval risanje na II. realni gimnaziji v Ljubljani, kjer je tudi dočakal upokojitev.

Mihael Kambič zastopa v slikarstvu realistično smer in se v svojih delih odlikuje s precizno risbo m izredno so­lidno tehniko. Njegove slike so povečini sad dolgomeseč-nih študij, poskusov in pre­delav, zato so do potankosti preštudirane v kompoziciji, tehniki in barvi. Iz tega je spoznati vso resnost in teme­ljitost in hkrati čut odgovor, nosti, s katerim se umetnik

Joteva slikarskega dela. Kambič je delal v glavnem

v olju, akvarelu, pastelu in tušu. Njegova dela, bodisi krajine ali portreti, so raztre­sena v Pragi, Kufsteinu, Ljub­ljani, Črnomlju in drugod.

Leta 1960 je avtor poklonil Be­lokranjskemu muzeju v Met­liki 12 svojih del in tako znatno obogatil lokalno be­lokranjsko galerijo.

Jubilantova izredna skrom­nost in samokritičnost sta preprečevala, da se slikar ni rinil v ospredje,čeprav bi po kvaliteti del to Iphko storil. Razstavljal je sicer v Kufste­inu, štirikrat v LjKbljani in enkrat v Beogradu, kake večje samostojne razstave pa ni imel. Prav zato njegova Dolenjska in rodna Bela kra­jina z zanimanjem pričakuje­ta letošnjo jesen razstavo, ki jo je umetnik obljubil prire­diti v Novem mestu, potem pa v Metliki in Črnomlju.

Spoštovanemu rojaku te­limo, da bi to svojo obljubo res izpolnil, hkrati pa tudi. da bi se mu prijetna in zdra­va življenjska jesen čimbolj raztegnila, da bi v ustvarjalni moči svojim dosedanjim u-metninam pridružil še nove.

»KONDOR« v letu 1962 63 Založba M L A D I N S K A K N J I ­

G A V L J U B L J A N I bo letos v znani zbirki K O N D O R Izdala osem knj ig :

VergU: E N O D A (izbral, pre­vedel ir. komentiral dr. Fran Bradač, ilustracije Ara Pads) :

Anton Ingolič: OCI. Novele bo uredil Mitja Mejak, likovne priloge pa so delo Franceta Mlhediča:

Ivan Maselj - Podlimbarski: P O K O R N O J A V L J A M (Izbral ln uredil Janez Rotar);

dr. Ivan Prijatelj: E S E J O S L O V E N S K I L I T E R A T U R I (ure­dil Janez Logar);

Ivan Cank«r : N A K L A N C U (uredil B o r i Merhar):

N. V . Gogolj: K A K O S T A S E S P R L A I V A N IVANOVIC IN I V A N NTKIFOROVIC. P L A S C . (Prevedel Sever in Sali):

A N T I K A O PESNIŠTVU (tek;

je Ivoje skoraj tridesetletno revolucionarno delo v I s t r i , Španiji i n Franc i j i , k jer je b i l part izan od leta 1941. K n j i ­ga nas na zanimiv način se­znanja z Is tro i n njeno ža­lostno preteklostjo, nazorno pa s l i ka tud i njen ve l ik i de­lež za osvoboditev domovine.

V podoben svet sega knj iga C i r i l a Z lobca MOŠKA L E T A NAŠEGA OTROŠTVA, k i je bila nagrajena z II. Ka juho-vo nagrado za 1960. Zlobec je op isa l v tem de lu usodo ln življenje s lovenskih fantov, k i so j i h I ta l i jan i odpel ja l i s K r a s a i n od drugod v »spe­cialne bataljone« v Ital i jo, nj i ­hov beg v partizane i n na­daljnjo usodo teh borcev pro­t i fašizmu.

V i d a Lasič je v kn j i g i S V E ­T L O B A M L A D I H L E T opisa­l a svoje delo v rad i jskem sek­tor ju Centralne tehnike K P S , doživljaje v part izanih, vrni­tev v L jubl jano in vzpostav­ljanje radiotelegrafske zveze z G l a vn im štabom. P r i tem delu so jo u je l i Nemc i i n v zaporu je dokončala konec vojne v L jub l jan i . Kn j i ga n a m odkr i va zanimiv del na­še borbe, o katerem je b i lo

Film TISTEGA LEPEGA DNE posnet

Režiser France štigric je končal s snemanjem f i lma »Tistega lepega dne« po no­ve l i C i r i l a Kosmača. F i l m so posnel i v atel jej ih V i b a f i lma, tehnične usluge pa je n u d i l F i lmserv i s iz L jubl ja­ne V novem slovenskem f i l ­m u bomo v g lavnih vlogah v ide l i Be r t a Sot ler ja, Dušo Počkaj, A rno lda Tovorn ika , Angelco Hlebce l n druge p r i ­znane Igralce. Glasbo za f i lm je p r i p rav i l A lo j z Srebotnjak.

v l i t e ra tur i i n dokumentarn ih izdajah napisanega še bol j malo.

V knjižni z b i r k i D O K A Z I je Izšel po FRATT ln VRAŽJEM V R T C U zdaj 9. zvezek K R I 2 I N ZLOČIN. V n jem nas Sta-

Novi filmi TRIGLAV FILMA

V ateljej ih l jubl janskega podjetja za izdelavo f i lmov »Triglav film« so posnel i komedi jo »Naš avto«, za ka­tero je napisa l scenari j V i to-m l l Zupan. »Umirajoči veter« pa bo ime l naslov drug i f i im , k i ga bodo to jesen snemal i po scenari ju Bošt­jana H l adn ika . H l adn ik bo f i lm tud i režiral. V dogled-r e m času namerava »Triglav film« snemati tud i »Samo-rastnike«, za katere je sce­nar i j napisan po znanem delu Prežihovega Voranca .

Filmsko sodelovanje z Američani

Podjetje za tehnično izde­lavo i n obdelavo f i lmov F i lmserv is iz Ljubl jane Je na I X . pu l j skem festivalu sk leni lo sporazum z ame­riškim f i l m s k i m podjet jem Amer i can International plc-tures, po katerem bo l jub­l jansko podjetje nudi lo Ame­ričanom pomoč p r i snema­n j u šestih f i lmov, k i j i h na mera vajo posneti p r i nas. ATP je doslej uveljavi lo svo­je sodelovanje z več evrop­s k i m i državami, n . p r . z Ita­l i jo , Nemčijo Grčijo, s Špa­ni jo i n Franc i jo . V e l i k a p r i ­dobitev za F i lmserv i s pa bo, da bo v o k v i r u tega sode­lovanja lahko i zobraz i l svoje kadre i n povečal dejavnost.

ne Lenardič seznanja z zlogla­sno belogardistično postojan­ko na U r h u p r i L jub l jan i , kjer so z vednostjo slovenske duhovščine i n z n j en im sode­lovanjem na zver insk i način mučili i n pob i l i več ko t 170 sodelavcev i n simpatizerjev osvobodilnega gibanja. U r h , eden izmed t ra jn ih spomeni­kov našega boja, je s knj igo dob i l novo, pomembno doku­mentaci jo.

Z a dvajsetletnico p ionirske organizacije (ustanovljena j « b i l a 1942 v Bihaču) je založ­ba B O R E C posla la na trg še knj igo M I O T R O C I V O J N E ; pisane pr ispevke o t rok i z vojne je zbra l l n u red i l Fer-do Godina, k i je de lu napisa l tud i uvodno besedo. K n j i g a je b i l a izdana na pobudo Zve­ze prijateljev mladine Sloveni­je, hk ra t i pa predstavl ja za­ključek letošnjih pomembnih p i on i r sk ih iger. T o je ve l ika l n bogata dediščina — i n zato najlepše dar i lo m lad in i , k i stopa na pota očetov, mater , bratov i n sestra, nekdanj ih borcev za svobodo. V kn j i g i je ve l iko ponatisov i z v i rn ih otroških r i sb n a temo »MoJ kra j včeraj, danes l n jutri«.

Kratki filmi za angle­ško televizijo

»Triglav film« se je spo­razumel z I T C ( Internat ional Televis ion Companie ) i z L on ­dona o snemanju 26 enostav­n i h igranih f i lmov za angle­ško televizijo. Ser i ja teh f i l ­mov se imenuje »Vsemirskl problemi« i n spada T o k v i r znanosti i n fantazije. »Tri­glav film« je že dob i l t r i scenarije, po k a t r i h bo začel snemati v novembru letos.

f AOE 40 SAN FRANCISCO CHRONICLE, TWsd.y, J«nu«ry 4, 1962 CCCCAA

....Ljubljana Is Talking About.

ste sta Izbrala ln prevedla prof. Anton Sovre ln dr. Kajetan Gantar);

K U L T U R N O POLITIČNI E S E J M E D D V B M A V O J N A M A (iz­bral ln komentiral France z -dravec).

Zbirka KONDOR, k i se je zadnja leta močno priljubila Solđkl mladini, prinaša dela tz domače ln svetovne književno­sti. Uspešno jo uporabljajo kot pomožno šolsko branje v višjih razredih osnovnih sol, posebno pa v gimnazijah ln v strokov­nih solati.

Razen redne zbirke bo M L A ­D INSKA K N J I G A letos tudi po­natisnila nekatere knjige lz K O N D O R J E V E zbirke: Pesni­tve in pisma dr. Franceta Pre ­šerna (I. ln H. del), Jurčičeve­ga Desetega brata in Tavčar­jevo Vtoosko kroniko.

Those Crazy 'Chiselers9

A

Ljubljani, Vugoslavia

WHILE AGO. a young Slovenlan i c u 1 p t o t * it li

(lis frionds conccivcd a uniqut Ide* io b»H a comKtii've in-ternitlonal sculptmg svmposr-om. lasun; rwo months, during Srblch time the pirtiripating artisti wnuld navk to create tVir ivorks from nalive mate­riali stone and wnod.

Unlike some ilmllar erenti elsenhere. the artlsis <rou'o liave «11 tbeir expenscs paid arhile ln Yugoslavia, but thc.r masterpieces would bave to rc-oiain bere u part of a perma-cent outdoor displav ol modern VulDture. Aud tn International EVERVTHING went ott fine

and the arlists got along

Ing they had no chance of win-ing a prize, startcd a petition to abandon the awards. They col-lected the signatures of ali the artists. Faced witb the request the comirittee had no out bul to accede. Rut it meant calling of f the alread/ inrited Inter­national jurv and cancelling the the award day iestiritie*.

T H E HUFFTNG and putfing C rsallj- began alter tU tho artists had left The paramount quesIton »as wnether to con. tinue tho projeei The aye» have won.

Takole je letos 4. jannuarja »SAN F R A N C I S C O CHRONICLE« poročal v članku Joe Fetersa o lanskem mednarodnem kiparskem simpoziju v Portorožu in Kostanjevici, članek, U prisrčno opisuje pomen mednarodnega zbliževanja umetnikov, omenja tudi našega Jožeta Zagorca, »malega Jožeta«, U je drugoval kiparjem in delal z njimi Kralja Matjaža

S I J A J E N I Z U M J U G O S L O V A N S K E G A R O J A K A V Z D R U Ž E N I H B R Ž A T A H A M E R I K E

Novi Nikola Tesla? Američan jugoslovanskega porekla dr. A n d r i j a Puharič je i zumi l nov aparat za gluhe. — Bodo po zaslugi njegovih i zumov tudi slepi spet lahko videl i? — Izredno zanimanje za Puharičeva dela v Z D A in drugod po svetu.

»Teta n a m je dala za čokolado!« je povedala debela punč­ka, ki jo vidite na s l i k i v be l ih hlačkah. »Pridelek« so s i h i t ro tovariško razdeli le i n posedle na prag hiše v Cerk­l jah, poleg trgovine. Objekt iv našega fotoaparata pa je b i l

zanje nekaj novega, zato j i m je bi lo malce nerodno.

Ameriški časopis » N e w Y o r k T imes « j e p r e d k r a t k i m o b j a v i l sesta­vek , v k a t e r e m o p i s u j e čudež današnjega časa, k i g a j e o d k r i l d r . A n d r i ­j a Puharič. B e s e d a je o n e k i v r s t i k r i s t a l a , k i ga v s t a v i j o v z o b a l i k o s t i n k i d e lu j e p o živcih n a možgane, k a r omogoča g l u h i m , d a l a h k o zope t slišijo.

D r . A n d r i j a Puharič s i seda j p r i z a d e v a p o m a g a t i t u d i s l e p i m , d a b i s po­m o č j o n j egovega i z u m a l a h k o spe t v i d e l i . R a z e n t ega j e i z u m i l m a j h e n apa­r a t , k i g a n a m e s t i j o v u s t a . D i h človeka, k i i m a

Na svetu živi vedno več stoletnikov H a r r y B r i t a i n , d i r e k t o r

večjega števila angleških podeželskih časopisov, se j e v 87. l e t u oženil s s v o j o t a j n i c o . N e k e m u n o v i n a r ­j u , k i g a j e vprašal, a l i se ga s p o m i n j a , j e s t a r i ženin o d g o v o r i l : » T o n i t r e b a vprašati. Vaše vprašanje d o k a z u j e , d a s te a l i ne zna -čajni a l i p a m e j e i z d a l spomin ! « — Ameriški d r ­žavl jan d r . W h y t o c k i z me­s t a S a l t L a k e p o z i m i ved­n o o d h a j a n a d r s a n j e , če­p r a v j e s t a r že 104 l e ta . F r a n c o z E m i l e Mone j r j e najstarejši v p o k r a j i n i Se i -ne - e t -Marne ; p r e d d n e v i je p r a z n o v a l 102. r o j s t n o l e to , k l j u b t e m u p a še v e d n o ob­d e l u j e svo j v r t . E d e n šte­v i l n i h s o v j e t s k i h s t o l e t n i ­k o v j e A n t o n i j M i l i j a , s t a r 122 le t , k i še v e d n o d e l a v n e k e m k o l h o z u p o d K a v k a ­z o m .

S a m o v S o v j e t s k i z v e z i p o najnovejših p o d a t k i h ži­v i n a j m a n j 21.700 l j u d i , s ta ­rejših o d s t o let . Največ j i h j e v G r u z i j i , v p l a n i n ­s k i h n a s e l j i h K a v k a z a ( t a m j i h živi 7357). V južni R u s i j i j i h j e 3802, v U k r a ­j i n i i n M o l d a v i j i 2588, v c e n t r a l n i A z i j i 2561, v K a -z a h s t a n u 2590, v B e l o r u s i j i i n L i t v i 2140, 1700 s t o l e tn i ­k o v p a živi v d r u g i h sovjet­s k i h r e p u b l i k a h . S t o l e t n i k i p r e d s t a v l j a j o desettisoči d e l p r e b i v a l s t v a v Sov je t ­s k i z v e z i , k j e r j i h j e se­d e m k r a t več k o t v Združe­n i h državah.

C e b i t o r a z m e r j e v z e l i z a v se č loveštvo, b i d o b i l i p o d a t e k , d a j e seda j n a s v e t u 250 tisoč l j u d i s k u p ­n o s t a r i h 25 m i l i j o n o v le t .

Karakter ist ično je , d a so s t o l e t n i k i na jpogos t e j e ži­v i n o r e j c i i n p o l j e d e l c i .

2 e n e i m a j o šestkrat več­j e možnost i z a v e l i k o sta­r o s t k o t moški, z l a s t i za to , k e r so m a n j i z p o s t a v l j e n e p r o m e t n i m nesrečam i n so b o l j o d p o r n e p r o t i bo lez­n i m . V p l i v i m a t u d i d e d n i f a k t o r : s t o l e t n i k i s o sko ­r a j izključno o t r o c i s tar ­šev, k i so doživeli v i s o k o s t a r o s t .

N i r e c e p t a z a načm pre­h r a n e , s k a t e r o b i d o s e g l i v i s o k o s t a r o s t , t r e b a se j u le i z o g i b a t i n e z m e r n o s t i m i n p r e v e l i k i m kol ič inam m e s a t e r maščob.

Pesek, ki »poje« K a d a r je k o r i t o r eke

D n j e p r a izsušeno, se južno

o d m e s t a Kremenčuga na­r e d i m a j h e n o t ok , ka t e r e ­g a peščena o b a l a j e z e l o n e n a v a d n a . O b i s k o v a l c i te­ga o t o k a so slišali čudno »prepevanje« p e s k a , p o k a ­t e r e m so h o d i l i , k a d a r so se s p r e h a j a l i vzdolž oba l e . T o pe t j e j e močnejše z ju ­t r a j , slabše p a zvečer. O d ­v i s n o j e o d količine v o d e v o b a l n e m p e s k u . N i t i po­v s e m s u h i n n i t i p o v s e m vlažen pesek ne m o r e »pe­t i « . Z a t o j e takšen »pojo­č i « pesek ze lo r e d e k po j a v .

D o s l e j j e b i l z n a n s a m o e n k r a j n a s v e tu , k j e r pe­sek »po j e « , i n s i c e r j e b i l o to n a n e k e m o t o k u n a Škotskem.

v u s t i h n j egov a p a r a t , čujete n a precejšnjo raz­da l j o , čeprav je č lovek v z a p r t e m p r o s t o r u . I z u m i z d r a v n i k a Puhariča so no­v a , i z r e d n a p r i d o b i t e v z a s o d o b n o m e d i c i n o . Prv ič j e svo j a p a r a t p r e i z k u s i l n a n e k i ženski, k i j e b i l a g l u h a o d r o j s t v a . V z o b so j i d a l i o m e n j e n i m i n i a ­t u r n i k r i s t a l i n ženska j e slišala, k o t sliši n o r m a l e n človek.

Puharič j e svo j i z u m p a ­t e n t i r a l , u s t a n o v l j e n a p a je b i l a že t u d i družba z a p r o i z v o d n j o t e h a p a r a t o v . Puhariču so z a n j egov apa ­r a t izplačali m i l i j o n d o l a r ­jev . M e d t e m j e a v t o r i z u ­m a n a p i s a l že več s t r o k o v ­n i h k n j i g o n o v e m načinu takšnega z d r a v l j e n j a , k i so j i h t a k o j r a z p r o d a l i . L i s t i i m e n u j e j o Američa­n a j u g o s l o v a n s k e g a po re ­k l a »nov i Tes la « . T u d i ameriške o b l a s t i s o se pričele z an j z e l o z a n i m a t i . R a z e n t ega j e d o s t i držav z a p r o s i l o z a dovo l j en j e , d a b i l a h k o u p o r a b i l e nje­gov i z u m .

Podaljšano življenjska doba Povprečna življenjska

d o b a v S o j v e t s k i z v e v i b o v p r i h o d n j i h d e s e t i h l e t i h dos eg l a 75 d o 80 le t —- ta­k o piše p r o f . D i m i t r i j Ce-b o t a r j e v v r e v i j i »Medicin-s k i j rabotnik« . S e d a n j a povprečna življenjska d o b a s o v j e t skega državljana zna ­ša 68 le t .

D r . A n d r i j a Puharič se j e r o d i l v C h i c a g u znane­m u j u g o s l o v a n s k e m u izse­l j e n c u F r a n j u Puhariču, p a r o d u i z M a k a r s k e . P u ­harič i m a še v e l i k e načr­te, k i j i h n a m e r a v a u r e s ­ničiti n a p o d l a g i s v o j i h d o s e d a n j i h i z u m o v .

( P o » V e č e r u « )

Kaj poslušajo intelektualci

N a n e k i z n a n s t v e n i k o n ­f e r e n c i , k i j e b i l a l a n i v L o n d o n u j e b r i t a n s k a r a ­d i j s k a družba B B C skušala i z v ede t i , k a t e r i p r o g r a m i n t e l e k t u a l c i n a j r a j e p o s l u ­šajo. N a največje presene ­čenje uslužbencev r a d i j s k e družbe je a n k e t a u g o t o v i l a , d a z n a n s t v e n i k i n a j r a j e po­slušajo otroške odda j e . N a d r u g e m m e s t u s t a z a b a v n s g l a s b a i n k a b a r e t n i spo­r e d . R e s n a g l a s b a i n d r u g e r e s n e o d d a j e daleč zaos ta ­j a j o , n a z a d n j e m m e s t u p a so z n a n s t v e n a p r e d a v a n j a .

Vzrok smrti: tiger V i n d i j s k i državi O r i s s a

i z g u b i v s a k o l e t o več tisoč l j u d i ž iv l jenje z a r a d i n a p a ­d o v t i g r o v , s l o n o v i n kač. P o n e k i službeni s t a t i s t i k i j e l a n i v tej državi n a t a način i z g u b i l o živl jenje 2694. oseb . O d tega s o sa ­m o t i g r i u b i l i 2151 l j u d i .

»Odeje po uporabi sežgite!«

Voz i lo s p r iko l i co se je zaradi J 1 * 1 1 0 - Vozn ik , k i je pr ipe l ja l za n j im , tega n i pričakoval. Z vso naglico se ? . . k f l , ! 1

0 r n J a k zaletel v stoječega. P r i trčenju sta se oba strašno izmaličila. — N a . e n e i zmed žalostnih zgodb na avtomobi lsk i

cesti . Vo zn ik i , to naj ^ r , i o . da boste na cest i bo l j prev idn i !

Švedski z d r a v n i k d r . E i -g e n m a r k , k i d e l a v otroški bolnišnici švedskega me­s t a N v k o p i n g , je p r o d r l s s v o j o i de j o , d a uvede v to bolnišnico ode je i z p a p i r j a n a m e s t o d o s e d a n j i h ode j . P o n j e g o v i z a m i s l i i z d e l u ­j e j o te ode je i z k e p e p a p i r ­j a v 1 5 s l o j i h .

U p o r a b a p a p i r n a t i h ode j j e p o k a z a l a ze lo praktične l a s t n o s t i t e ga m a t e r i a l a . T a k o j k o b o l n i k o z d r a v i i n z a p u s t i bolnišnico, nje­g o v o o d e j o s k u r i j o .

švedski z d r a v n i k j e svo j i z u m d a l p a t e n t i r a t i . V S k a n d i n a v i j i s o se z a to­v r s t n e ode j e že p o z a n i m a l i h o t e l i , železnica — z a s p a l n e vagone , l a s t n i k i l a ­d i j i n m l a d i n s k a letovišča.

P a p i r n a t e ode je , k i s o j i h p r e i z k u s i h v o m e n j e n i otroški bolnišnici, d o b r o

Tovarn0l>od vedr im nebom T e d n i j e v V o j l o v i c i p r i

Pančevu začela poskusno ob ra t o va t i n o v a t o v a r n a d u ­šičnih gnoji l i i n d r u g i h ke ­mičnih pro i z vodov .

T o j e t o v a r n a brez strehe. N a površini 75 h a so raz­meščene p ro i z vodne nap ra ­ve : peči, k o m p r e s o r j i , v i s o ­k i s t o l p i , p r ep reden i s šte­v i l n i m i c e v m i i t d . Vsega je o k o l i 60 ob jektov . S t r o k o v ­n j a k i t rde , d a je to n a j m o ­dernejša t o v a r n a te vrs te v E v r o p i , zaka j p r o i z v o d n i proces je popo lnoma avto­m a t i z i r a n . O k o l i 250 inže­n i r j ev , t e h n i k o v i n k v a l i f i -

i m a v g ^ a l o g o l e k o n t r o l i .

rat' L p o i z v o d n j e oz i r .

< £ < * z v o d je ap -nenX& a l i k a -k 0 -> t iP t ° i m e n u j e m o : d u S - 5 i o Snoifto. Z a ^tm 8 N ° J I L U : P ° -

l a f ^ j - ^ o v i n e : t a k o

n a >ii rt A N A T U ( Z A N J so ^ dovodne cevi ) , iz 5esT° " T a l i dušik ( EarT5a &<> o b j e k t i v

glavjj* kos t em) , t r e t j a s U r o , r e apnenec i z Go -

Premalo izkoriščena točka K o s t a n j e v i c a s i je za ra ­

d i svo j e l epo t e že močno u t r l a p o t v t u r i z m u . P l a ­n i n s k o društvo v K o s t a ­n j e v i c i i m a n a P o l o m u ce­l o svo j d o m . L e žal, d a j e t a z a n i m i v a i n l e p a t u r i ­stična točka p r e m a l o i zko ­riščena. U p r a v n i k d o m a R o m a n M a m n a m je po­veda l , d a so l e t os i m e l i l e n e k a j n a d 700 gos tov . M o r ­d a j e r a z l o g z a t a k o n i z e k o b i s k i s k a t i v p r e m a j h n i r e k l a m i . K o s m o s i ogle­d o v a l i s p o m i n s k o k n j i g o , s m o p r e b r a l i nešteto l a ­s k a v i h b e s e d o p r i j e t n e m počutju i n d o b r i postrežbi.

D o m n a P o l o m u i m a 8 s o b s 16 ležišči. V k r a t k e m n a m e r a v a j o p r e u r e d i t i i z podstrešja s k u p n a ležišča. Z m o g l j i v o s t ležišč se b o t a k o p o v z p e l a n a 60. P r e ­s ene t i l o n a s je , d a v do­

m u n i e l e k t r i k e . V s e k a k o r j e t r e b a p l a n i n s k e m u d r u ­štvu d e n a r n o p o m a g a t i , d a b i l a h k o izvrši lo n e k a t e r e p r e u r e d i t v e v d o m u i n na ­p e l j a t i t u d i e l e k t r i k o . N a G o r j a n c i h so turistične točke ze lo r e d k e , z a t o p a m o r a m o vsa j te p r i m e r n o u r e d i t i i n j i h s k r b n o v zdr ­ževati.

O m e n i t i m o r a m o , d a j e v d o m u v e l i k a i z b i r a pijač p o s k o r a j i s t i h c e n a h k o t v K o s t a n j e v i c i . D n e v n a o s k r b a znaša z a člane P l a ­n i n s k e g a društva 750, z a nečlane 900 d i n a r j e v . T u ­r i s t a p r e d v s e m z a d o v o l j u ­j e h i t r a postrežba. Z m a l o več r e k l a m e b i P l a n i n s k o

društvo K o s t a n j e v i c a p r a v g o t o vo doseg l o ve ' : j i o b i s k v s v o j e m d o m u .

V e l i k a škoda p a j e , d a d o m ne leži n a k r a j u , o d k o d e r b i b i l čudovit raz ­g l e d p o v s e m K r š k e m po­l j u ! P o s t o j a n k a n a P o l o ­m u b i b i l a p o t l e j p r a v go­t o v o v e l i k o b o l j c e n j e n a , z d a j p a u g a j a p r e d v s e m t u r i s t o m i n i z l e t n i k o m , k i l j u b i j o m i r i n s a m o t o , s p r e h o d e p o košenicah, g o r j a n s k i h senožetih i n košatih, senčnih g o z d o v i h .

DELAVCI: skrbite

za osebno higieno!

Takole je te dni v novem, s zadruge pri čateških Toplicah:

prvi zeleni sadovi . . .

ogrevanem rast l i ^k^* 1 1 ' prvi paradižniki že silijo kvišku Prvo »žetev« pričakujejo prav

U W A 7 « e kmetijske i * 0 Pognali tudi «H u *une!

D a b i d o b i l i dušik, bodo z r a k utekočinili. V nada l j ­n j e m pos topku bodo razen dušika d o b i v a l i še k i s i k i n argon . T o v a r n a bo tako e-d i n a p r i n a s p r o i z v a j a l a t u ­d i čisti a rgon , k i g a v g l av ­n e m uporab l j a j o z a var je­n j e nerjavečega j e k l a i n v i n d u s t r i j i električnih žarnic. P o m e m b e n p r o i z v o d b o še a m o n i a k . T a k o bodo p ro i z ­v e d l i v sak d a n 1900 ton r a z ­n i h kemičnih i zde lkov , med­tem k o bo l e tna p r o i z v o d ­n j a "samo dušičnih gno j i l znašala 360.000 ton .

Z a n i m i v o je, d a bo to­v a r n a p o r a b i l a d v a k r a t več električne energ i je kot Beo­g r a d z vso svo jo i n d u s t r i ­jo . Za to so z g r a d i l i t ud i po­seben d a l j n o v o d za tovarno . Z e m e l j s k a de la so o v i r a l e podzemne vode, zato so n a " gradbišču m o n t i r a l i štiri og romne črpalke, k i so p ro ­stor, k j e r s to j i t o va rna , osu­šile do pe t ih met rov glo­b ine .

V s e t o j e l e p r v a e tapa v g r a d n j i nove tovarne . P r i ­p r a v i l i s o že neka j tehnolo­ških pos topkov za p r o i z v o d ­n jo d r u g i h kemičnih izde l ­kov , t ako n a p r i m e r za pro-i ^ o d m j o ' k a r f o m i d a , k o n ­c en t r i r anega dušičnega gno­j i l a , v k a t e r e m bo o k o l i 40 ods to tkov dušika i z z r a k a . R a z e n tega so tu še i z r edno dob r i pogoj i z a p r o i z v o d n j o živinske k r m e i n sintetičnih v l a k e n , za k a r p r i p r a v l j a j o po t rebne ana l i z e i n p r o g r a ­m e . s w , .

U m e t n a gno j i l a bodo t r a n s p o r t i r a l i v g l a v n e m p o vod i . Z a t o so i z k o p a l i k a n a l od D o n a v e d o tovarne , d o l g nad d v a k i l o m e t r a , in p r i ­

stanišče, k j e r bodo l a h k o pr i s ta ja l e t u d i večje rečne lad je . T o p r i d o b i t e v bodo upo rab l j a l e tud i okoliške to­v a r n e z a t r a n s p o r t s v o j i h p ro i z vodov .

V s e p ro i zvode , n a m e n j e n e k m e t i j s t v u , bodo p r e i z k u ­s i l i n a p a r c e l a h k m e t i j s k i h posestev.

R i h a r d Sope r

g re j e jo , so ugodne n a tele­s u i n so z n a t n o cenejše o d t e k s t i l n i h .

Srečni študent N e k i pariški študent je

iska l tolažbo zaradi nesreč­ne l jubezni v javn i knjižnici. Vze l je knj igo verzov i n v njej našel l istek, na katerem je pisalo: »2elim, da b i na­slednji bralec te knjige b i l nagrajen. K d o r se bo s tem l i s tkom jav i l p r i mojem od­vetniku, bo dob i l 300 tisoč frankov.« študent je šel iz gole radovednosti res k od­vetniku, i n ta m u je brez oklevanja izplačal obljubljeno nagrado.

Pijane ribe K o t je znano , u l o v l j ene

r i b e d o dovo za h a tržišče t ako j k o n z e r v i r a j o v h l a d i l ­n i k i h . P r e d n e d a v n i m pa sta d v a j a p o n s k a učenjaka n a r e d i l a poskus , k i je , sodeč po rezul ta i tu, p o p o l n o m a u s p e l . Brž k o potegnejo u l o v i z m o r j a , po top i j o r i b e v a l k o h o l i n j i h h a t a n a ­čin uspava jo . T a k o p i j ane ribe l a h k o b r e z težav t r a n ­s p o r t i r a j o z železnico do na jbo l j odda l j enega tržišča. P o b u j e n j u da jo ribe spet v m o r s k o vodo , k j e r pos t a ­ne jo sveže. E d i n a r e s n a p r i ­p o m b a n a t a s i s t e m j e c e n a : s p o t a p l j a n j e m v a l k o h o l pos tane jo r i b e d v a k r a t dražje.

L E T A 1 9 6 5 :

IMA M E S E C Sovjetski kozmonavt

German Ti tov je v raz­govoru z nov inar jem »Borbe« pretek l i teden v Beogradu povedal nekaj m i s l i o nadal jnjem osva­jan ju vesolja, zlasti o tem, da bo človek prišel na Mesec. N a vprašanje, ka­ter i bo pr ihodn j i ko rak na pot i pro t i Mesecu, je Titov odgovor i l :

»To zanima mnoge. V zadnjem času zlast i go­vori jo o tem, kdo bo p rv i prišel na Mesec. Amer i ­čani a l i mi?«

• K a j pravite V i ?

»Ameriški znanstveniki poudarjajo, da bodo on i prv i na tem planetu. Za­res ne vem, če je po­membno, kdo bo prvi.«

• So druge naloge po­membnejše?

»Da, najpomembnejše je to, kako bo potekal polet in kako b«,mo tO nalogo

izpel ja l i . Ce Američani menijo, da bodo p rv i , n i ­mamo nič pro t i . R a d b i reke l le to: za polet na Mesec n i dovol j samo želja. Z željo samo n i moč oprav i t i .nobene na­loge.«

• A l i lahko poveste kaj določnejšega o tem, kdaj bomo poletel i na Mesec?

»Mi smo p lan i ra l i polet za leto 1965. Toda nc po­zabite, to je samo orien­taci jsko leto.«

T i tov je povedal, da b i trajala pot na Mesec te­den d n i . Nato je govor i l 0 svojem poletu v vesolje.

• N a kaj ste takrat mis l i l i ?

»Na to, kako majhna je naša zemlja, z i m e peska v ogromnem oceanu zvezd. N a tem z rncu živi dve mi l i j a rd i l j ud i , i n vpra­šujem se, zakaj se mo­rajo pobi jat i med seboj.«

»Oklopni puloverji« po meri V n a j b o l j e k s k l u z i v n e m

l o n d o n s k e m moškem k r o ­jaškem s a l o n u n i k o l i ne p o v e d o i m e n s v o j i h s t r a n k . O d j e m a l c i o s t a j a j o pogo­s t o a n o n i m n i , naročajo p a s a m o »ok lopne« p u l o v e r j e , k i j i h k r o g l a ne p r e b i j e .

E n a n a j b o l j o r i g i n a l n i h s t r a n k t ega n e n a v a d n e g a krojaškega s a l o n a j e b i l a n e k a ze l o n e r v o z n a i n p r i ­vlačna m l a d a d a m a , k i j e z a h t e v a l a , d a j i v 24 u r a h n a p r a v i j o » izredno čeden« o k l o p n i p u l o v e r . P o v e d a l a j e , d a je n j e n mož ze l o l j u ­b o s u m e n . P r a v i j o p a , d a s o najpogostnejše s t r a n k e z n a n e polit ične o s e b n o s t i .

Takšen p u l o v e r se n a v i ­d e z ne loči o d n a v a d n i h p u l o v e r j e v , čeprav j e težak kar šest k i l o g r a m o v i n ga i z d e l u j e j o i z p o s e b n o moč­nega t k a n j a , k i j e o jačeno i jeklenimi nitmi. Cena

p u l o v e r j a je 66 tisoč d i n a r ­jev .

Če s t r a n k a želi p r e i z k u ­s i t i k a k o v o s t t a k e g a p u l o ­v e r j a , j o odpe l j e j o n a stre­lišče, k j e r l a h k o v i d i , k a k o se k r o g l e , i z s t r e l j ene i z avtomatičnega r e v o l v e r j a z r a z d a l j e t r e h m e t r o v , o d b i ­j a j o o d p u l o v e r j a k o t p i n g -p o n g žogice.

L a s t n i k krojaškega sa lo­n a p r a v i , d a m u p o s l i ze lo d o b r o cve te j o .

Pokojnina za liliputance

S o v j e t s k i l i l i p u t a n c i i m a ­j o p o najnovejši z a k o n s k i o d r e d b i p r a v i c o d o p o k o j ­n i n e že o d 45. l e t a n a p r e j , če s o d o s e g l i 20- le tni de lov­n i staž, m e d t e m k o i m a j o l i l i p u t a n k e p r a v i c o d o po­k o j n i n e že p r i 40. l e t u s ta ­r o s t i .

PRIREDIL: StćVhfoši7h&h£ R IŠE :

I T O N E S E L I Š K A R :

I (Ilustracije: Z d e n k a Golob)

I Kmečka bunka

67. »Za koliko bi bili pripravljeni prodati svoj sistem?« ga je vpra­šal eden izmed lastnikov. »Za.30.000 dolarjev,« mu je brez pomisleka odgovoril Kriš. »Na vsakega bi prišlo po tri tisočake . . . « Malo so se porazgovorili bi pokimali. Sklenili so pogodbo bi plačali z zlatim prahom.

68. »To ni sistem.* ' JuS ' s t * M o J sistem je sad opazovanja. Opazil sem, da j « «em « D r o t t m e n e Številka 9, ko je dobila številka 26. ^ * u d » druge številke. Glejte! Ce hočete, da dobi 00, «L Poskusite in prepričali se boste. Zakaj tako, *

69. Enemu izmed lastnikov se je nenadoma posvetilo. Ustavil je kolo in ga skrbno pregledal, potem je obrnil glavo proti bližnji razbeljeni peči. »Vraga!« je rekel, »saj to sploh ni bil sistem. Miza je blizu peči bi kolo se je skrivilo. Ni čudno, da se je držal te mize.« s

Avgusta meseca, v najhujši vročini, je pridrčal v majhno vas ob K r k i lep, zelen avto. K sorodn ikom sta se pr ipe l ja l i i z mesta na počitnice mat i i n njena punčka Mar je tka. Oko l i avtomobi la so se zbra l i vaški mu l c i i n tud i star i vaški očak A b r a m s pipo v ust ih je prišantal iz svoje bajte i n s šoferjem sta b i la naglo v razgovoru.

»Ne, tovariša d i rektor ja pa ne bo, ima preveč dela. Samo nje­govo ženo i n hčerko sem pripe l ja l . B i l i smo že v Opat i j i t r i tedne, pa nekaj dn i v Portorožu, zdaj bosta pa tu p r i teti do konca meseca, saj je direktorjeva žena tu doma!«

»Kajpak, kajpak. Piškurjeva Franca je, salarniš,« je dejal boter A b r a m . »Pred deset imi leti je le-tu še gnoj k ida la . Na , zdaj je pa Fan ika , saprabolt. nobel se je povzpela. 2e takrat, ko je še krave pasla, sem prerokoval , da se ta dekl ic ne bo postaral p r i kravah. No , prav je tako! Iz naše vasi j i h je cela vrsta po svetu; eden je zdravnik v Zagrebu, drug i je major v vo jski , tret j i je na okra ju za vikšega, četrti hodi v najvišje šole. Punce pa tud i ; ena je uči­tel j ica, druga ima komando čez vse sestre v bo ln ic i , F ranca je

pa d irektor jeva žena. E h , moj brat je pa v Amer i k i . Vidiš, tako se ljudje pre­mešajo. No, privoščim j i m , kmečka pamet je na gnoju zras la i n to je t rdna pod­laga za br ihtne ljudi!«

Avto se je odpel jal , ma­m i c a i n Mar j e tka p a sta osta l i v vasi . V K r k i se je pr i jetno kopat i , po tratah se da lepo tekati , hruške so že zrele, sonca i n sence je povsod dost i i n ko j d ru ­go jutro s i je Mar j e tka že našla pri jatel j ico. To je b i l a sosedova Ivanka. Obe sta b i l i enakih let, obe sta končali d rug i razred l jud­ske šole i n obe sta s i ime l i mnogo povedati :

Mar j e tka : »Veš, Ivanka, m i imamo d o m a frižider i n televizijo, v kater i se vse, k a r se godi po svetu, v i d i i n sliši. Imamo tudi električen štedilnik, telefon i n vse.«

I vanka pa: »Mi imamo pa svinjo, k i je težka dvesto k i l i n moja kok l j a je zval i la petnajst piščancev, deset pišk in pet pete-linčkov. Imamo žrebička, telička, zajčke i n vse.«

Prav lepo sta se razumel i . Mar je tka je občudovala Ivankine kokoške, račke, goske i n mlade prašičke, Ivanka pa je občudovala Mar je tk ine oblekce, z last i pa njeno punčko, k i je sama odpi­ra la i n zapira la svetlo sinje oči i n se je sama prestopala, če s i jo držal za roko i n k i je začivkala »mama« , če s i jo položil. Prav ta­ko kot resničen otrok.

Toda nekaj je b i lo narobe v njunem pri jatel jstvu. Mar j e tka je namreč ime la preveč -časa, Ivanka pa ga je imela premalo. Zjutraj , ko je Mar je tka še s ladko spala, je Ivanka že gnoj k ida la iz hleva. N jen starejši brat je b i l p r i vo jakih, gospodarstvo Je zato vpreglo tud i drobno Ivanko v delo. Ob šestih zjutraj je b i la Ivanka s kravami že na paši i n vse do desetih. N a paši so b i l i tud i d rug i vaški otroc i i n so se igra l i , pa tud i koruzo so že pek l i . Oko l i devetih je pr i t ek la Mar je tka na travnik i n b i l a je vsa nora od veselih iger pastirčkov. T u d i krav se je k m a l u pr i vad i l a i n se j i h n i bala. A njena mamica j o je prišla k m a l u iskat i n jo je odvlekla domov. -

»Spet te bom mora la preobleči, vsa s i zelena od trave. P a kakšne noge imaš, a l i te nič n i s ram? D o m a se igraj , saj imaš punčko!« Tako se je jez i la mamica na Mar je tko.

Mar j e tka je Jokala, zasovražila je svoje lepe obleke, zarad i ka­ter ih ne sme sesti v travo, zasovražila je svojo punčko i n vse svoje igrače, č im pa je zagledala Ivanko na dvorišču, se je izmuz­n i l a mater i , k i je zadremala na ležalnem sto lu s knj igo v r o k i in že je b i l a p r i svo j i l j u b i pr i jate l j ic i . I vanka je sedela n a pragu in lup i la k r o m p i r za kosi lo .

»Daj še meni nožiček!« jo je pros i l a Mar je tka . »Pomagala t i bom.«

In tako sta obe sedeli na pragu i n lup i l i k r omp i r . K a k o se je vse to Mar j e tk i imenitno zdelo! P a spet:

»Marjetka, Mar je tka , takoj domov!« Mar je tka je poskočila, ker je b i la uboglj iv otrok i n stekla k

mater i . »2e spet s i vsa popackana! S r a m te bod i , obnašaš se ko t

kaka kmečka bunka!« jo je ozmerjala mamica . »Ali je Ivanka tud i kmečka bunka?« je zaihtela Mar je tka . »Kaj pa drugega!« je r ek la mamica i n s i pričela l ak i ra t i nohte

na r ok i , a boter A b r a m s pipo v ust ih , je slonel na p lotu i n se grenko smehl ja l .

K o je Ivanka o lup i la k r o m p i r , se je sp laz i la skoz i p lot k Mar je tk i , da b i se poigrala z njeno punčko. M a m i c a jo je po stra­ni pogledala i n rek la čemerno:

»Ne pri jemaj je preveč, punčka stane deset tisoč dinarjev!« Ivanka se je ustrašila i n nič več j i n i b i lo do lepe punčke.

K a j b i z njo, če se je ne sme dotakni t i ! Toda Mar je tka , k i je imela Ivanko rada, j i je pot isn i la pučko k a r v roke. I n ker je imela Ivanka od k romp i r j a umazan predpasnik, se je svileno k r i l ­ce punčke umazalo i n mamica je b i la huda.

»Kar domov, Ivanka, t i , Mar j e tka pa v sobo klečat!« je rek la mama jezno, Ivanka i n Mar j e tka pa sta b i l i žalostni.

»Koga imaš bolj rada, mene a l i Ivanko?« je nasršeno vprašala mamica Mar je tko.

»Ivanko!« je zaihtela Mar je tka v dno duše užaljena. »Tisto kmečko bunko?« je zaječala mamica i n tud i ona je

b i la zarad i tega užaljena v dno duše i n ker se je Mar j e tka že naklečala, s i je mamica oblekla kopalno obleko i n tud i M a r j e t k i je natakni la kopalke, pa hajdi, v K r k o jezo hladi t . P a tud i Ivanka je b i l a užaljena v dno duše. K u k a l a je izza hleva, pa tud i ona brž k vodi, toda po drug i s t rani . Mar j e tka se je naglo potolažila in — čof čof v n izko vodo i n že je b i l a na sredi reke. T a m pa se dno struge naenkrat pre lomi v globino, t i s t i prostor pa poznajo samo vaški pastirčki, i n že je zakričala Mar j e tka v g lobok i vodi , ker j i je zmanjkalo tal pod nogami. A še bol j je zakričala ma­mica, k i prav tako n i znala p lavat i .

»Na pomoč, n a pomoč, otrok se utaplja!« (Konec prihodnjič)

Šolski odbor v Šentrupertu v novo šolsko leto Člani šolskega odbora v

šentrupertu so se prvič po počitnicah spet zbrali. K o se je seja začela, so se problemi kar vrstili. Naj­prej uspeh ob koncu lan­skega šolskega leta. Naj­več nezadostnih ocen je bilo p r i matematiki, zlasti v višjih razredih. (Slabo znanje iz nižjih razredov.) Nato pa materin in tuji je­zik. Izražanje je okorno, na kar vpliva tudi alko­hol.

Letos je nekoliko manj učencev. Zadnja leta vpis nekoliko pada. ze dalj ča­sa pa prevladujejo dečki. Nižji razredi so precej močni, će bi j ih združili, b i bilo več nadur, kvalite­ta pouka bi bila pa prav gotovo slabša. Tud i finanč­

na sredstva so pičla, zato je treba hraniti tudi pr i osebnih dohodkih. Med počitnicami je bilo potreb­no mnogo popraviti in na-

T R E B A N J S K E NOVICE

baviti naj različnej še nuj ne stvari. To je stale mnogo denarja.

člani šolskega odbora so se zanimali tudi za vpra­šanje učiteljskega kadra. Tovariš upravitelj je de­jal, da je letos boljše ka­kor prejšnja leta. Marsikaj bo še treba krčiti, nekate­re stranske predmete po­nekod opustiti, glavni

Sprehod na pokopališče Šetruperčani radi zaha­

jajo na pokopališče. Pravi­jo, da gredo »domov« po­gledat. Vendar se zdi, da vse premalo skrbijo, da b i bi lo pokopališče tudi ure­jeno. Izgovarjajo se, češ da se tako ne vidi s ceste. Kakšen vtis pa bi dobil tu­jec, če bi prišel na zapu­ščeno pokopališče! N i do­volj, da počistimo samo ob dnevu mrtv ih in redkih priložnostih. T u je poko­panih mnogo ljudi, k i so dal i življenje za domovino; mar res zaslužijo, da je njihov grob skrit med travnimi bilkami? Pogo­stokrat lahko vidimo zapu­ščene tudi sveže grobove. Venc i največkrat razpada­jo na gomili, nihče pa se ne

PTT storitve v Sloveniji Poštni promet se j e z o z i ­

r o m n a stanje, k i j e b i l o ju­nija lani, prece j povečal. Število pisem se j e d v i g n i l o o d 10,234.000 n a 11,119.000, priporočenih p i s em o d 277 tisoč n a 295 tisoč, p ake t o v o d 58 tisoč n a 60 tisoč i n plačilni p romet o d 558 tisoč n a 589 tisoč vplačil. Večj i p r o m e t j e b i l tudd p r i tele­f o n s k i h in t e l e g r a f sk ih s to ­r i t v a h . B r z o j a v k , k i j i h je b i l o letos 69 tisoč, je b i l o z a tirioč več, števi lo telefon­s k i h pogovorov p a se je d v i ­g n i l o o d 5,547.000 j u n i j a l a ­n i n a 5,865.000 letos.

spomni, da bi j ih zamenjal s svežim cvetjem.

Za konec še nekaj besed o spomeniku padlih bor­cev v trebanjski občini. Zd i se mi, da. le prevečkrat dovolimo, da preraste tra­va poti okoli spomenika. Zavedajmo se: borci so da­li svoja življenja, da mi ži­vimo. Zato b i bilo prav, da b i bolj skrbeh zanje, da se j im vsaj malo oddolžimo s spoštovanjem njihovih gro­bov.

predmeti pa se bodo pou­čevali v celoti.

Nekateri člani šolskega odbora so še posebej poudarili to, da mora biti namen šole in šol­skega odbora, da bi čim­več učencev, k i se vpišejo na našo šolo, končalo vseh osem razredov. Doslej so namreč nekateri končali učno obveznost že v niž­j ih razredih, zlasti dečki. K Q nekol iko odrastejo, morajo ostati doma zara ­d i dela. Zato bo treba o tem vedno znova i n zno -

Odgovornost lovskih družin

Škodo, k i jo povzročajo d iv j i prašiči v oko l i c i S e l — šumberka, je ve l ikanska. Preb iva lc i s i prizadevajo, da hi j i h pregnal i i n vsak večer kur i j o ogenj. Toda vse to je brez uspeha. Mars i kdo se sprašuje, zakaj lovske dru­žine ne pokažejo svoj ih spo­sobnosti ter ukrenejo kaj koristnega.

Vabilo borcem Gubčeve brigade

Občinski odbor Z B Trebnje vab i vse preživele borce Gubčeve brigade, da se dne 7. oktobra udeležijo proslave 20-obletnice ustanovitve Gub­čeve brigade na Trebe lnem.

va govoriti na roditeljskih sestankih.

Dosedanji predsednik šolskega odbora tovariš Jože Tre l ih je prosil, da b i ga razrešili. Hkra t i je pred­lagal za novega predsedni­ka dosedanjega člana šol­skega odbora tovariša Jo­žeta Bizjaka. Tud i ostali člani so se s predlogom strinjali. Potrditi ga mora še občinski ljudski odbor.

O vsem, s čimer se sre­ča učiteljski kolektiv p r i učnovzgojnem delu, se čla­n i šolskega odbora niso mogli pogovoriti. Preveč je. Zato bosta na prihod­njo učiteljsko konferenco prišla tudi predsednik in en čun šolskega odbora. Tako bomo znali še bolj pomagati drug drugemu pr i delu za isti namen.

Danica Zupan

Spominsko slavje Gubčeve brigade na Trebelnem

K d o r v teh dneh obišče Trebelno, bo opazi l , da se t am nekaj pr iprav l ja . P ros lav i l i bodo 20. oblet­nico ustanovitve Gubčeve brigade. V ta namen bo 7. oktobra spominska svečanost. Ob tej priložnosti bodo prekopa l i posmrtne ostanke pad l ih borcev ter j i h prenes l i v skupno grobnico. V spomenik bodo vklesana imena 104 borcev, od kate r ih je 23 ne­znanih.

Ob 9. u r i dopoldne bo žalna komemorac i ja ob grobnic i , nato pros lava p r i spomeniku , k i s to j i v znamenitem gozdičku, kjer je b i la br igada usta­novl jena.

Za rad i lepše podobe kotička, kjer bodo borc i za svobodo dob i l i zadnj i dom, kra jevn i odbor Z B Trebelno ureja tud i obzidje pokopališča ter okol ico . Delo lepo napreduje, vendar pa l judje, k i b i m o r a l i p r i tem dat i vzgled, le opazujejo. Kaže, da bodo pr iprave k l jub t emu pravočasno končane.

Kra j e vn i odbor Z B Trebelno vabi vse občane i n prebivalce iz drug ih krajev, da se udeleže te zgo­dovinske svečanosti, k jer bo tud i srečanje preživelih borcev za svobodo. N a ta način se bomo množično oddolžili žrtvam fašističnega nasi l ja tud i v tem delu Dolenjske.

SODOBEN KORAK V TRGOVINI K m a l u po združitvi obeh

t r govsk ih podjet i j V Treb­njem, oz i roma po p r ipo j i t v i Splošnega trgovskega podjet ja k podjet ju »Gradišče« se je začelo vprašanje sodobne ure­ditve trgovske mreže i n mo­d e m i h lokalov načrtno ureja­t i . Združeno podjetje, k i se uradno imenuje Trgovsko podjetje »Gradišče« — Treb-

Mala Loka: 1961/1962 Mala Loka: avgusta 1962!

nje, je modernizac i jo nakaza­lo v t reh stopnjah: združitev podjeti j , special izaci ja trgovin ln zidanje nove trgovske hiše. Trenutno Je v ospredju speci­al izaci ja, k i jo nameravajo iz­vesti še ta mesec. S tem bodo omogočili potrošniku, da bo kupoval eno vrsto predmetov samo v eni , drugo vrsto pa samo v d rug i t rgov in i . N a d rug i s t ran i p a bo precej olajšano poslovanje i n kn j i ­govodstvo v spec ia l i z i ranih poslovalnicah. V is tem zamahu bo omogočeno, da bo podjetje založilo skladišča z raznovrst­n i m i predmet i , s tekst i lom i n z živili, tako da potrošniku ne bo več treba nakupovat i v L jub l jan i a l i Novem mestu i n

Umetna gnojila L a n i s m o p o r a b i l i v J u ­

gos l a v i j i 610.384 t on ume t ­n i h gno j i l , o d tega v S love­n i j i 36.852 t on . Največ u -m e t n i h g n o j i l n a h e k t a r ob­de l o va lne površine s m o po-rab f l i v S l o v e n i j i (833 kg), po t em v Hrvaški (675 kg) i n S r b i j i (555 kg), n a j m a n j p a v Orni g o r i (249 kg). H e k t a r o r n e površine pa s m o gno­j i l i v S l o v e n i j i povprečno z 2238 k g u m e t n i h g n o j i l , v Hrvaški s 776 k g in na j ­m a n j v M a k e d o n i j i , k j e r so p o r a b i l i le 426 k g na h e k t a r orne površine.

bo pus t i l sredstva v svoj i ko­m u n i . Seveda je do popolne­ga reda v t rgov in i še precej daleč, saj združeno podjetje trenutno močno n i tako eko­nomsko, da b i s svo j imi sred­stv i v nekaj dneh zmoglo ve­l i ko breme, k i m u ga nalaga modernizaci ja .

Do 1964. leta bo v Trebnjem zgrajena nova trgovska hiša i n urejena popo lnoma sodob­no. T o bo ve l ika pr idobi tev za trgovino trebenjske komu­ne, predvsem pa zgled, kako b i mora l i tud i v osta l ih pre­de l ih občine načeti vprašanje sodobne preskrbe potrošnika. To b i b i l a hkra t i p rva sa­mopostrežna trgovina v ko­m u n i .

P r i p rav l j am ! odbor, k i so ga v ta namen imenoval i , je že i zbra l prostor za ta najso­dobnejši t rgovski l oka l . Sa­mopostrežna trgovina naj b i stala nasprot i stare šole, ob križišču p r i vstopu v središče Trebnjega, i n b i z njo naselje dobi lo lepšo podobo. Pr iprav­l ja ln i odbor se pogaja še z nekater imi zavodi i n ustano­vami v Trebnjem, k i b i poslej ime l i svoje prostore v nov i t rgovski hiši.

čeprav je že malce pozna, je pobuda .zelo spodbudna, pomeni pa, da so se tud i v Trebnjem odločili i t i v k o rak s časom.

OB »JAVNI« RAZPRODAJI OPREME IN INVENTARJA NA M A L I L O K I

Semenj umazane sebičnosti K o načenjamo Javno razpravo

o razprodaji Inventarja 1 bivše Kmeti jsko-gospodinjske šole Ma ­l a Loka pri Trebnjem, ima ­m o dvojen namen. Z Jasno In odkrito besedo bi radi zausta­vi l i plaz govoric ln šušljanj, k i se, na žalost, popolnoma u -pravlčeno širi po trebanjski ko­muni , hkrati pa bi radi Javno obsodili neodgovorni, sebični in več kot koristoljubni postopek komisije pri razprodaji.

Kmetljsko-gospodinjska šola v Mal i Lok i Je bil pred dvema letoma ukinjena, 29. aprila 1961 p a Je ObLO Trebnje z odločbo razdelil njena osnovna sredstva In inventar med K Z Trebnje i n ObLO Trebnje. 6. septembra 1961 Je ljudski odbor izdal od­ločbo o Javni razprodaji In­ventarja sole ln hkrati imeno­va l komisijo, k i naj razprodajo opravi. Vprašujemo se: kaj je l judski odbor vodilo k takšni odločitvi? Opremljena stavba Je bila resda brez uporabnika, to­da zakaj prodajati Inventar? Mar ne bi bilo bolje najeti oskrbnika, k i bi prostore zra­čil in vzdrževal opremo? A n n i nihče pomislil na to, da M z le­žišči, s kuhinjo In z vsem po­trebnim opremljeni objekt ka ­salo preurediti v turisUčne na ­mene? Sola Je nastajala deset­letja, družba Je vložila vanjo nemalo sredstev; mar je res mogoče to kar mimogrede pre­zreti?

Zdaj pa Se nekaj uvodnih u-

gotovltcv o razprodaji. Preden Je kdo pričel razprodajatl i n ­ventar zasebnim interesentom, hI bUo treba razpisati l icitaci­jo za družbeni sektor. V okra­ju je dovolj internatov, k i n i ­so najbolje oskrbljeni z opremo ln Inventarjem ,zato b i prav go­tovo kupili na Mal i Lok i marsi ­kaj, kar potrebujejo. Na žalost je bila licitacija razpisana » po občinsko-, na vrsto pa sta p r i ­šli samo lovski družini Trebnje In Velika Loka ter Gostišče Grmada (vse naj ostane v me­jah komune?), vse ostalo — ln tega Je bilo precej — pa je bilo razprodano »med brati« na sej­mu umazane sebičnosti. Oglej­mo si postopek, k i M m u tež­ko našli primere)

V S-člansko komisijo za raz­prodajo je ljudski odbor imeno­val Pavla MikUča, načelnika od ­delka za družbene službe pri ObLO, kot predsednika, za čla­ne pa: Jožeta Scverja, podpred­sednika ObLO, AdoUa G ruma, referenta za šolstvo; Avgusta Slavinca, trgovskega poslovod­jo, ln Anico Kolenc, knjlgovod-kinjo pri Mizarstvu v Treb­njem. Razpis Javne razprodaje je komisija objavila na krajev­no običajen način v okoliškem področju najprej za 27. maj, zaradi slabega vremena pa Je bila razprodaja nato 3. ln l t j u ­nija 1962.

Akc i ja komisije pa je pod vodstvom tajnika ObLO Staneta Kolenca pričela že veliko prej.

Tajnik Je otvorll razprodajo že v novembru 1961, ko je o a svoj dom odpeljal (ali v vlogi so­proga članice komisije aH v vlogi »odredbodajalca«, nI zna­no), preden Je komisija pred­mete ocenila, več kosov kuhinj ­ske posode. Jedilnega pribora, porcelana, opreme, pisalni stroj in stiskalnico, kar Je bilo »med brati« ocenjeno na 27.490 din, po sodnem cenUeu pa v postop­k u na 61.580 din. V novembru 1961 so sl izbrali in odpeljali več predmetov še Viktor Gr -movšek, gostilničar iz Trebnje­ga (25 rjuh, i kosov kuhinjske posode, mesoreznico, 42 kosov Jedilnega pribora, to vse je ko ­misija pozneje ocenila na 16.800 din), med Javno razprodajo pa je po posebnem kanalu dobil še

2 kompletni postelji, 4 zimnice, 3 vreče In omaro za 42.300 din. Gostilničar Emanuel GrmovSek iz Ponlkev Je, ko je Izvedel, kaj vse se lahko dobi v MaU Lok i , pohitel tja, tajnik ObLO Stane Kolenc pa mu je na hodnik prinesel 43 kosov jedilnega pr i ­bora in mu ga Je izročil brez potrdila. Francka Hajnar, kuha­rica gostišča Grmada Je v no­vembru 1961 ln v maju 1962 Iz­brala ln odpeljala z Male Loke več boljših predmetov (porce­lan, jedilni pribori, drobno k u ­hinjsko opremo In šivalni stroj, vsega 42 predmetov) v vrednosU (po ocrn i komisije) 40.112 din, sodni cenilec pa je v postopku njen delež brez šivalnega stro­

j a ocenil na 26.320 din. Šivalni stroj je baje takoj dala v po­pravilo v Ljubljano, vendar je popravljalnlca sporočila, da po njihovi evidenci stroja doslej

Nato so vzgledu »odredboda-še niso p r e j e l i . . . jalca« tajnika ObLO v maju le­tos sledili še ostali člani komi ­sije i n s i začeli pred javno ras­prodajo tako aH drugače Izdva­jati svoj delež. Pavle Mlklič, predsednik komisije. Je izdvo­ji l zase 60-Utrskl grelec za vo ­do, 3 zimnice in vedro v vred­nost: 35.500 din . Jože Sever 3 zimnice za 15.000 din, Avgust Slavine 3 zimnice v vrednosU 15.000 din, Adolf G n u u pa lonec Ekonom, lonec Eterna ln sobno rožo v vrednosU 5.050 din. U -službencu občine Francu Potan­ku so dan pred javno razpravo izročili 32 kosov porcelanaste posode, 1 boljšo odejo in l o-maro v vrednosti 17.480 din. O-ceno tako »zliritiranih« pred­metov je komisija opravila po domovih, Emanuelu Grmovšku pa so kar na daljavo ocenili njegov delež najprej na 10.400 din ln pozneje znižali na 6.400 din.

Ne moremo mimo tega, da je arhiv komisije zelo skromen, saj vsebuje le stari popisni se­znam inventarja in opreme, ne­kaj računov ln zapisnik seje, na kateri so razpravljali o svojem delu takrat, ko je že b i ­lo plat zvona. T a zapisnik je poln junaških izjav članov ko ­misije in tajnika ObLO, k i se čutijo močno prizadete, ker si Jih nekateri upajo dolžlU »kr i ­minala«, ko so vendar opravlU svoje delo pošteno ln po pred­pisih . . .

V preiskovalnem postopku se skušajo člani komisije dokaj

prebrisano, pa vendar precej nespretno Izgovarjati na pred­pise. Vprašujemo se, odkod taj­n iku občine, na katerega se vsi člani komisije izgovarjajo kot navideznega »odredbodajalca«, pravica, da Je, čeprav nI bil član komisije, delil po dolgem in počez? Ali nista Izgovora: »Vzeli smo zato, ker so jemali tudi drugi« ln pa »Nič nismo ukradli , saj smo vse pošteno plačali.'« čisto brez osnove ln morale? Cene, k i so Jih dolo­čili za vzete predmete v ožjem krogu kot člani komisije, so b i ­le samo izklicne, mar so na to pozabili? In končno: odkod j :m pravica, da so lz sebe ln svo­j ih znancev ustvarili prlvll lglra-no kasto?

Ne moremo tudi mimo tajnl-kovlh Izjav o tem, »da Je imel pravico vzeti nekaj, če ima ena­ko pravico vsak drug, k i nI za to družbo nič prispeval«. T a Izjava se nam zdi, milo reče­no, močno mešetarska. Mar je res popolnoma pozabil na to, da b i moral kot tajnik ljudske­ga odbor opravljati n a d z o r nad delom komisije, skrbeti, da bi bila razprodaja družbene imovine opravljeno pošteno, ne pa tako, kot je storil on!?

Naj omenimo še to, kar se Je zgodilo na vrtu Grmovškove go­stilne v Trebnjem 24. junija le­tos. Tovariš tajnik Je malce vinjen prav neokusno Izzival, medtem ko Je Viktor Grmov­Sek balinal i n približeval kro ­gle: »Ce ne bo i boljše bližal, ne boš ležal na zimnici, k i si jo dobil na MaU Loki!« Ko Je GrmovSek kroglo približal: -No, zdaj se pa vidi, da ti po­magajo lonci lu kastrole z Male Loke. Ce bos se enkrat tako približal, ti bom povedal sa

novo prodajo loncev ln žimnic pred ocenitvijo, saj bova m i ­dva lahko prva tam, ko Imava avtomobile! Veš, pri meni je lepo spati, ker imam zimnico iz Male Loke In pisalni stroj, k i m l piše vso noči« Približno takole je govoril tov. tajnik. V vinu je resnica, pravi stari pre­govor, ml pa bi dodali zgolj to, da so takšne Izjave več kot i z ­zivanje, da so to besede zakrk­njenega grešnika ln mešetarske-ga birokrata, k i je pozabil, da je član družbe ln Ima občutek, da Je družbo prerasel.

Kaj naj rečemo ob koncu te žalostne ln sramotne epizode? Komisija, ki Ji Je ljudski odbor zaupal razprodajo družbene Imovine, se Je spozabila tako daleč in Je tako močno zlo­rabila svoje pristojnosti, da je premalo ocenjevati njen pre­stopek zgolj z zakonitimi pred­pisi ln členi. Z mešetarsklm l n umazanim, sebičnim načinom razprodaje je nasuti družbeni problem, k i ga ne bo mogoče odpraviti preko noči. Celotni postopek komisije ln dejstvo, da so v njej sodelovali večji del uslužbenci občine, pa meče na ves občinski aparat ln l jud­ski odbor dokaj čudno luč. V so kaže, da bo treba hitro in s krepko roko "naredili red, k i bo onemogočil skupini ljudi, k i je zaves oo oškodovala družbo in se zdaj Jalovo Izgovarja na predpise, da b i še naprej počela podobne umazanije.

Javnost Je celotno zadevo že obsodila, zato prepuščamo njej tudi zadnjo besedo, od sodnih organov pa pričakujemo, da bodo sodili ostro ln odločno!

« MILOŠ J A K O P E C

Najprej zemljo v družbene obrate V brežiSki občini ljudski odbor, politične organizacije in strokovnjaki z roko v roki načrtno nadaljujejo delo, da bi kmetijstvo v okviru kmetijskih zadrug in KGP doseglo pomembno družbeno proizvodnjo,

dvig vasi in socialistične odnose

Kmet i j ska pro izvodnja predstavl ja v brežiški občini, kjer je industr i ja slabo razvita, precejšen del vsega, k a r ustvari jo na področju komune . Občinski l judsk i odbor se je začel z last i letos ob pomoči i n sodelovanju vseh ostal ih organov i n kmet i j sk ih organizaci j temeljiteje ukvar­ja t i s p rob l emi kmet i js tva . Z dosedanjo razdrobl jeno, drobno blagovno proizvodnjo v kmet i js tvu je treba pre­nehati in zgradi t i čvrste temelje, na ka te r ih bomo lahko desetletja razv i ja l i sodobno družbeno kmet i j sko proiz­vodnjo.

Dosedanj i kme t i j sk i obrat i so nastajal i nenačrtno, prav zato pa nimajo, takšni, kot so, daljše perspektive, največ zaradi tega, ker zarad i soraz­merno v i sok ih pro i zvodn ih stroškov ustvarjajo premaj­hen dohodek. Prav tako ko t v indust r i j i je treba tud i v kmet i js tvu združevati k\ ustvarjati močna, sodobno" opremljena kmet i j ska posest-* a na ve l ik ih površinah. V svezi s t em je odkup zemlje v brežiški občini pravkar naj­bolj pereč, predvsem še zato, ker kmetova lc i zemljo ponu-lajo.

Čatež, Vrblna in Bizelj-sko: tri zaokrožena

področja Po načrtih, katere skrbno

Pripravl jajo, bodo v občini na­stala t r i kmet i j ska zaokrože-valna področja. Področje Ca-

BREŽIŠKE V E S T I

tež bo zajemalo o k o l i 150 ha Površin m e d v isokovodn lm nasipom ob Sav i i n avtomo­bi lsko cesto. 21vinorejski obrat i z a o k o l i 500 glav živine ha teh površinah bodo zala­gal i s h l evsk im gnojem vrt­narsk i obrat p r i Čateških Topl icah. Drugo zaokroževal-

no področje je V r b i n a p r i Brežicah, k jer Je Kmet i j sko-gozdarsko podjetje Brežice že pred le t i pričelo s krčenjem gozda i n z ustvarjanjem so­dobnih topolovih r.asadov, v kate r ih prideluje jo tud i kme­t i jske pr ide lke . T u bodo zgra­d i l i hleve za 2 tisoč glav živi­ne. Tret je zaokroževalno po­dročje je B lze l j sko ; na njem še naprej r ed i l i živino, hk ra t i pa je tu najvažnejša naloga ob­nova v inogradov i n vinograd­ništvo.

Približno takšen je načrt v grobem. N a teh področjih bo­do kmet i j ske organizaci je osredotočile svoje proizvodne obrate, t u m o r a k m a l u zaži­veti sodobna kmet i j ska proiz­vodnja, k i bo uporabl ja la naj­sodobnejše kmet i jske stroje, rmprave i n izkušnje.

V Cerkljah: večji živi­norejski obrat brežiške

zadruge K m e t i j s k a zadruga Brežice

Je še en obrat, v katerem zdru­žujejo živino v manjših, za­s i lno preure jenih pitališčih v M o k r i c a h , p r i čateških To­p l i cah i n v Šentlenartu, k i se n iso obnesla, ke r so b i l a premajhna. V enem hlevu s 108 stojišči so letos i* z red i l i dve pošiljki živine, drug i hlev s prav to l iko stoj.šči pa oo, če bo šlo vse po sreči, m o i d a Se letos popo lnoma končan. Obrat i m a vso potrebno kme­

t i jsko mehanizaci jo : pet nov ih cementnih kor i tas t ih si losov, i zmed kater ih lahko vsak sprejme 220 kubičnih metrov silaže, pa te dn i prvič polni jo. Z a vzrejo 108 glav živine v enem hlavu sk rb i t a samo dva delavca, k i sta za to p .sebej strokovno usposobljena.

Uresničitev obsežnega načr­ta v brežiški komun i , k i smo ga op isa l i ma lo pre j , ne bo ustvarjena mimogrede. Kme-ti jsko-gozdarskemu podjet ju Brežice je zagotovljenih 647 mi l i jonov d in sredstev za od­k u p zemlje i n za izgradnjo p i -tališč na V r b i n i , kmet i j sk i zadrugi Brežice pa 280 mi l i jo ­nov d i n za odkup zemlje i n za dograditev pitališča v Cer­k l j ah . K m e t i j s k a zadruga B l ­zeljsko i m a zahtevke z a obno­vo v inogradov že vložene i n čaka na odobritev sredstev. Osnovni pogoj 50 ha družbe­n i h vinogradov, oko l i ka te r ih naj b i se razvi ja la sodobna vinogradniška proizvodnja po obnovi , je na B i ze l j skem že ustvarjen. Pre j omejnena sred­stva bodo kmeti jske organiza­cije črpale postopoma, saj predstavljajo polovico tega, kar naj b i b i lo investiranega v kmeti jstvo v k o m u n i v ob­dob ju pet ih let. Najbo l j pa bo v vseh p r i m e r i h treba zago­tov i t i sredstva za odkup zem­ljišč, k e r se bo invest ic i jska izgradnja na nov ih obra t ih pričela povsod šele potem, ko bodo zemljišča, k i naj zago­tovo k r m s k o osnovo, že od­kupl jena i n površine zaokro­

žene. To je izkušnja, k i j o mo­ramo upoštevati, saj smo se v preteklost i mars ik je z grad­njo hlevov zeleteli, češ ko bo­m o ime l i hleve, bomo zemljo z lahka dob i l i ; pa se je prav tu mars ik je ustavi lo.

Skrbno delo pri odkupu in zamenjavi zemljišč Zaokroževanje zemljišč, k i

vsebuje odkup, zakup i n za­menjave, je obsežno delo i n ga je treba zelo skrbno pr i ­prav l jat i . V občini Brešice se tega dobro zavedajo, zato se s tem pomembn im In občut­l j i v im vprašanjem ukvarjajo s t rokovn jak i i n predstavn ik i družbenih organizaci j . Z a približno dva mi l i j ona zem­lje je že odkupl jene na čateškem področju, oko l i Vr-bine pa odkup prav tako h i ­tro poteka, saj so v p - v ih dneh preteklega tedna spet odkup i l i oko l i 30 ha zemljišč.

Najpre j so zagotovi l i p r i od­k u p u zemlje prednost kmeti j­s k i m zadrugam i n organizaci­j am . K d o r želi na področju občine prodat i zemljišče, mo­r a svojo ponudbo najprej p r i ­jav i t i na občini. T u ugotovijo, a l i je ponujena parce la sani m i v a za K Z a l i K G P . da b i obema zagotovi l i prednost na­kupa , šele nato sme lastnik zemljišča prodat i os ta l im kupcem.

N a zaokroževalnih površinah skrbno pregledajo vse parcele i n ocenijo vsakega las tn ika a l i ponudnika . Posebej obrav­navajo kmetovalce, k i se s

O d kmetovalcev je slišati vedno več tožb nad škodo, k i j i m jo povzročajo na po l j ih d iv j i prašiči. Posnetek kaže razdejanje, k i so ga d iv j i prašiči nared i l i v eni noči n a n j i v i kmeta Voljčanška iz Srome l j p r i Brežicah, čeprav j e uporab l ja l zaščitna sredstva. Izvedeli smo tud i to, da se lovske družine povsod zelo branijo plačevati od d iv jad i povzročeno škodo i n da prerekanja med lovc i i n predstav­n i k i kmet i j sk ih služb p r i ocenjevanju škode trajajo včasih dolge ure. M a r se temu res ne d a drugače odpomoči? V i ­det i je, da so se ščetinarji močno zaredi l i . K o l i k o r zakon omejuje odstre l , bo treba zakon izpremeni t i . K o l i k o r p a j i h n i smo sposobni i z t reb i t i s am i , m a r n i dovol j inozem-cev, k i b i s i z veseljem privoščili odstre l te drugod redke div jadi? T u d i tu ne gre zameta vat i deviz, k i b i j i h lahko

p r idob i l i !

kmet i j s tvom preživljalo. Le-tem zemljišče odkupi jo , ko l i ­kor so ga pr iprav l j en i proda­t i , v nasprotnem p r imeru pa j i m ga zamenjajo. Mnog i kme­tovalc i , k i so Imel i na zaokro-ževalnem področju po več razdrobl jenih parcel , dobi jo v zamenjavo en sam kos zemlj i­šča, ka r j e ' zanj vsekakor ugodnejše. Kmetje-delavci , to­rej občani, k i sicer delajo v pro izvodnj i , imajo pa doma tud i kmet i jo , lahko zemljo prodajo po razlast i tveni ceni . N a zaokroževalnih področjih je tudi nekaj upokojencev, k i imajo k r p o zemlje. L > t e m j o kmet i j ska organizaci ja odku­

p i , če n a to pristauMjo, .*e p a ne, dobe v dosmrtno uživanje parcelo i r u g o d . N a čateškem zaokroževalr.ein področlu Je precej lastnikov zemljišč i z republ ike Hrvaške. Z oblastve­n i m i organi v N R H je občina Brežice v dogovoru, da bodo tem zamenjave zemljišč oprav i l i v N R H , občina B r e ­žice pa pošlje seznam takšnih lastnikov na Hrvaško. Teme­l j i te pr iprave za odKup zem­ljišč i n za ustvarjanje zaokro­ževalnih področij ter številni sestanki po vaseh i n razgovor i s kmetova lc i že kažejo prve uspehe v v e l i k i akc i j i .

MILOŠ J A K O P E C

Končno: nova šola in vodovod!

Slaba obveščenost lahko kolektivu samo škoduje!

Dne 12. septembra Je delav­s k i svet K O V E N E — B i z e l j s k o razprav l ja l o doseženih rezul­tat ih gospodarjenja do pre­teklega meseca. N a žalost pa člani D S o tej točki niso mog-Ki dovolj l azprav l ja t i , ke r n i ­so ime l i finančnih pokaza te-!Jev. Sk ra tka , nihče n i vedel, a l i so pos lovah dobro a l i sla­bo. Zato so sprejel i sk lep, naj uprava podjetja takoj na­stavi novega računovodjo. k i bo sedanje stenje sprav i l na cisto.

Člani D S so nadalje raz­pravl ja l i tud i o no rmi ran ju del. K e r j i m sedanji način ne Ustreza, saj je še iz časov, k o so obstajal i ta r i fn i p r a v i l n i k i , so sk len i l i , da bodo odprav i l i stari način normi ran ja l n u-»edli novega, k i bo sleherne­ga delavca spodbuja l k večji stor i lnost i ; posledica tega pa bodo večji osebni pre j emki .

DS je razprav l ja l tud i o Podpisovanju pogodb, k i j i h Podjetje sklepa s pos lovn imi Partner j i . Ugotovl jeno je b i ­to namreč, d a D S o sklenje­n ih pogodbah n i b i l n i k o l i obveščen, le redkokdaj pa UO . Zato je D S sprejel sk lep,

d a m o r a d i rektor podjet ja v bodoče o vseh važnih pogod­bah obvest i t i D S , o man j važ­n i h pa U O . Noben ih pogodb pa ne sme sklepat i sam, brez vednosti upravn ih organov.

M .

Mlad! imajo posluh za probleme

Sobotn i p l enum občinskega komi te ja L M S v Črnomlju je razprav l ja l o vlogi mlad ine p r i reševanju gospodarskih vprašanj, k a r Je nakaza l že IV. p l enuma C K Z K J . M lad in ­c i , zaposleni v podjet j ih, so načeli vrsto problemov, k i za­devajo mladega proizvajalca i n upravl javca. Zato ne b i držale trditve nekater ih čla­nov v vodstv ih organizacije, da n i o čem razprav l ja t i i n da je trenutno bolj važna re­organizaci ja m lad insk ih akti­vov i n sk rb za kader. Razpra­va je še dokazala, da se d a zelo konkre tno razprav l ja t i o prob l emih , k i mlad ince ovira­jo p r i uvel javl janju n j ihov ih prav ic . V pr ihodnje b i želeli, d a b i take probleme nakazalo že uvodno poročilo. T o k r a t je b i lo poročilo zelo načelno i n s labo pr iprav l jeno.

Poraba električne energije

V državi s m o l a n s k o l e t o P o r a b i l i 48,798.000 k i l o v a ­tov električne energ i j e . Več k ° t po l ov i co energ i j e so po­rabili v S r b i j i (28,880.000 k.VV), po tem v Hrvaški (9 m i ­l i j onov 843.000), M a k e d o n i j i t3.783.000), S l o v e n i j i (3 m i l i ­jone 707.000), v B i H (2 m l -njona 456.000), daleč n a j ­manj pa v Orni gori, k i je ""»topana le z 29 tisoč kilo-V a « električne energ i j e .

V p o n e d e l j e k , 24. septmebra, bo

JAVNA RAZPRODAJA osnovnih sredstev Iz bivše poslovalnice

Splošnega trgovskega podjetja Črnomelj

(pri Korenu). Razprodajah bodo pulte in trgovski inventar. Intere­senti naj pridejo ob 7. uri k skladišču v Loki (poleg nogometnega igrišča).

O dragatuški šoli, k i je b i la uničena ob bombard i ran ju 1944, k o so N e m c i men i l i , da bodo iznenadi l i v Dras^ušu G lavn i štab N O V l n P O S , je b i lo vsa leta po osvoboditv i napisano i n izgovorjeno izred­no ve l iko besed. N o , skora j p a bo goreči želji prebivalcev po nov i šoli ustreženo. Grad­bena dela so zaključena, ne­ko l i ko pa se bodo zavlekla m i za r ska dela. T u d i oprema za učilnice bo pravočasno nared. Sredstva za nujno po­trebna učila je nameni l re­publiški svet za šolstvo.

Osemle tka bo ime la šest u-čilnic, k a r bo zadostovalo za 280 otrok. Dodatno bodo zgra­d i l i še delavnico, ko lesarnico i n skladišče za p ion i r sko za­drugo. D a je novo šolsko po­slopje v Dragatušu nujno, do­kazuje dejstvo, da bodo mo­ra l i v začetku šolskega leta porazdel i t i 280 učencev • t r i Izmene. Toda nad to nevšeč­nostjo ne tarna n i t i učiteljski zbor n i t i p reb iva lc i , ka j t i za­trd i lo računajo, d a bo o d no­vembra dalje pouk v učilni­cah novega poslopja.

Pač p a še muči prizadevne­ga šolskega uprav i te l ja Sta­neta Z u l o vprašanje učnih moči. O d 13 potrebnih kva l l -

N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E

fleiranih vzgojiteljev jih ima danes zagotovljenih komaj Sest. O tem vprašanju so vse do danes odgovorni organi črnomaljske občine veliko premalo razmišljali.

Izgradnja šole j « sprožila še drugo akcijo, ki je prijet­no iznenadila gospodarstve­nike, najprijetneje pa samo prebivalstvo. Za šolo potreb­no vodo naj bi po prvotnih

načrtih dobiva l i iz vodn j iKa , k i so ga nameraval i zgradit i v neposredni bližini. Predra­čunski stroški so b i l i predvi­deni v višim 14 mi l i jonov di­narjev. Pozneje so se projek­tant i odločili, d a bodo ugrad­njo vodnjaka ko t prov izor i ja opust ih in raje smotrno lea-l i z i r a l i on i de l pro jekta za be­l ok ran j sk i vodovod, k i usmer­j a napeljavo od zajetja v Dobličah p ro t i Dragatušu l n dalje p ro t i V i n i c i .

Odločitev je b i la tutra i n danes že polagajo vr dovodne cevi skoz i Dragovanjo vas in Kvas i co pro t i Dragatušu Iz­kop j a r k a je b i l z last i težaven od rezervoarja nad Dobličaml do Dragovanje vasi , kaj t i tod poteka trasa po sklanatem te­renu.

Izgradnjo vodovoda f inan-s l r a O b L O Črnomelj, prebi­valstvo pa pr ispeva svoj de­lež de loma s kra j evn im sa­mopr i spevkom, v posameznih

nasel j ih p a s pros tovo l jn im de lom. Preb i va l c i vseh nase­l i j , k i se bodo priključila n a nov i vodovod, že radostno pričakujejo vel ike pr idob i tve .

Šolski upravite l j n a m je za-t i d i l : »Hkrati, k o bomo od* p r h vrata učilnic nove šole, bomo odpr l i tud i vodovodne pipe, i n p r i t ek l a » voda i » novega v r ! ob koncu oktobra!«

— p b —

Zemljo obdelujmo temeljito! N a zadnji seji sveta z a

kmetijstvo p r i občinskem ljudskem odboru Črno­melj so sprejeli odlok o agrominiintimu za ravnin­ske predele okoli Gribelj, Dragatušu i n Črnomlja. V temeljiti razpravi so ugo­tovil i , da bo treba vlagati nemalo truda za temelji-tejšo obdelavo kmetijskih površin in kmetovati po sodobnih metodah, bodisi na zasebnih ali družbenih zemljiščih. Po odloku, k i

Kdaj bomo letos trgali?

Na zadnji seji sveta za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru Črnomelj M razpravljali tudi o roku trgatve. Na seji so sprejeli sklep, da te letos trgatev prične S. oktobra. Svet je imenoval komisijo iz vrst strokovnjakov, U bo neneh­no kontrolirala porast slad­korja grozdja. Ce bo komi­sija ugotovila, da je porast sladkorja zaključen pred tem rokom, bo rok skrajša­la. Prav tako bo komisija rok trgatve spremenila v pri­mera večjega deževja ali Se bo grozdje gnilo.

s o g a s p r e j e l i n a s e j i sve­ta , b o m o r a l v s a k k m e t o ­va l e c v o m e n j e n i h o k o l i ­ščinah u p o r a b i t i n a j m a n j 300 k g u m e t n i h g n o j i l n a h e k t a r o b d e l o v a l n e z e m l j e , o r a t i t a k o , k o t t o z a h t e v a s o d o b n a a g r o t e h n i k a , me­n j a v a t i s e m e n a , z a t i r a t i p l e v e l i n škodl j ivce t e r t u ­d i n a d r u g e načine zagoto -

Steljnlk ali 16 stotov fcvsa?

U p r a v n i k a kmet i jskega obrata p r i kme t i j sk i zadrugi Črnomelj inž. Dvoršaka sem pobara l , če m i lahko kaj po­ve, o letošnjih p r i de lk ih na preoran ih steljniških površi­nah. Takole je povedal :

»Posebno presenečenje je le­tošnji pr idelek ovsa na prv ih preoran ih steljniških površi­nah, k i je znašal 16 stotov na ha.«

Začudil sem se i n pomis l i l , da pridelajo v naši k o m u n i kmetova lc i povprečno le 9 s t o tov na hektar .

»Kljub suši b o m o dosegl i dokaj dobre pr ide lke tud i p r i k r m n i h rast l inah. Pričakuje­mo, d a bomo pr ide la l i letos okrog trideset tisoč ton si laze z a pi tanje goveda,« j e doda l Inž. Dvoršak.

lole Škof

viti smotrno obdelavo svo­j ih zemljišč.

Dandanes kmetija ne more b i t i dopolnilni zaslu­žek tovarniškega delavca, prav tako pa ne more bit i delo v tovarni sredstvo do­polnilnega zaslužka z a kmetovalca. Vsako delov­no mesto, bodisi v tovarni bodisi na kmetiji, zahteva celega človeka, zato ne mo­re nihče opravljati oboje hkrati . Številne njive v najboljših ravninskih pre­delih, k i so slabo al i na­pol obdelane ter celo ne­obdelane in zarasle s ple­velom, so navadno last ti­stih »kmetovalcev«, k i so zaposleni tudi drugje. Go­zdarji so na seji sveta po­vedali, da se pripeljejo bližnji kmetje, k i so zapo­sleni kot gozdni delavci, na delo z mopedi ali kolesi že utrujeni od košnje i n ora­nja in da z nj ihovim delov­n im uspehom ne morejo biti zadovoljni. Delavci iz Hrvaške in Bosne, k i žive v gozdu v barakah, nare­dijo v primerjavi z nj imi nekajkrat več! Enako ugo­tavljajo tudi v drugih pod­jetjih. Treba se bo torej odločiti: a l i dober kmetij ­ski delavec ali dober dela­vec v tovarni! Samo eno je mogoče.

Predlog o združitvi gostinskih podjetij je dovolj utemeljen

G', septembra je b i la na ple­n u m u občinskega odbora S Z D L v Sevnic i razprava o gostinstvu v občini. P l enum je po temelj i t i anal i z i i n raz­p rav i osvoj i l predlog komis i ­je S Z D L , k i je proučila mož­nost i nadaljnjega razvoja dveh gost inskih podjeti j v Sevnic i ter predlagala združi­tev. O b L O bo na p r v i seji obravnaval predlog p lenuma.

Oddaljenost Sevnice od Šmarja je tolikšna, da je tež­ko govori t i o dveh ločenih k ra j i h . Oba kra ja sta tesno povezana, vendar pa obstaja­ta dve gost inski podjetj i , k i sta l an i ime l i nekaj čez 96 mi l i . onov dinarjev prometa. O d tega odpade na »Gostin­stvo Sevnica« ka r 70 odstot-

Dejavnost krajevnih organizacij SZDL

D e j a v n o s t k r a j e v n i h or­g a n i z a c i j S Z D L v S e v n i c i j e z a d n j e čase močno raz ­g i b a n a . T e d n i j e b i l o dva ­n a j s t u s p e l i h z b o r o v obča­n o v , n a k a t e r i h so raz ­p r a v l j a l i o k m e t i j s t v u i n še p o s e b n o o j e s e n s k i set­v i . O b i s k i n r a z p r a v a s t a b i l a d o b r a . N a j b o l j uspe ­šen z b o r občanov j e b i l n a Bučki i n v K o m p o l j a h , najslabši p a n a L o g u .

Društvo kmetijskih strojnikov tudi

v Sevnici Ob p ra zn i ku občine so se

v pros to r ih K Z Sevnice zbra l i m lad i kmet i j sk i t ehn ik i i n ' s t r o jn ik i ter ustanov i l i D r u ­štvo kmet i j sk ih stro jn ikov. O de lu sedanje sekcije kmet i j ­s k i h s t ro jn ikov je poročal njen predsednik, k i je med d r u g i m povedal, da so se s t ro jn ik i iz sevniške občine udeležili več tekmovanj i n dosegl i lepe uspehe. 2 ivahno je b i l o tud i izobraževanje čla­nov, člani društva so i e po­tem pomen i l i o bodočem de­l u 7. oktobra bodo ime l i drugo občinsko tekmovanje t raktor is tov v oranju, v z im­s k i h mesec ih p a se bodo izo­braževali na tečajih. Posebno s k r b bodo posvet i l i p ionir­j em, k i se žele naučiti voz i t i t raktor . Predsednik občinske­ga odbora L T inž. Spah je ob­l jub i l , da bodo novemu d tu-štvu vs .s t ransko pomagal i

— m t r —

kov. Ugotovitve o real izac i j i prometa v prvem pol let ju le­tos niso bi le razveseljive. Ce­lotni dohodek v tem obdobju znaša le 43 mi l i jonov dinar­jev. Znano pa je, da jeseni potrošnja v ina pada i n je. za­to pričakovati nadaljnje zni­žanje prometa. Trenutno je v uprav i zasedenih šest delov­n ih mest p r i obeh podjet j ih, skupno pa je zaposlenih 33 l jud i . Z združitvijo b i se lah­ko u k i n i l a t r i delovna mesta v uprav i i n m o r d a še dve v poslovalnicah. S t e m b i pr i ­h ran i l i oko l i 2 mi l i j ona 500 t i­soč dinarjev. T a denar pa b i mora l i nujno vnesti v skupn i sk lad , saj znaša le-ta komaj nekaj čez 3 mi l i jone 700 tisoč.

Z uk in i tv i jo nekater ih obra­tov b i se zmanjšali tud i izdat­k i za najemnine lokalov. Od­več je bojazen, da b i z uk i -

SEVNIŠKI V E S T N I K

nitvi jo nekater ih poslovalnic promet v gost inskih obrat ih padel . Nasprotno. Promet se bo še povečal, če bodo gostje postreženi s kva l i t e tn imi v in i i n z raznovrs tn imi j ed i l i . S tem pa se prav gotovo "-obe gost inski podjetj i ne moreta ponašati. T u d i cene so v Sev­n i c i i n v Šmarju k l j ub kon­kurenčnosti pret irane. Gost pa tud i skupnost nista ime la prav ih ko r i s t i ođ obstoja dveh gost inskih podjet i j .

Loka potrebuje nova stanovanja

V L o k i niso grad i l i nov ih stanovanj, zato se pomanjka­nje teh občuti to l iko bol j . Obrat K Z , katerega člani sta­nujejo v zasebnih stanovanj ih, je premalo reševal to vpraša­nje. V L o k i je tud i precej železničarjev, k i se st iskajo po zasebnih stanovanj ih. Ve l i ­ko je l jud i , k i b i potreboval i stanovanja. Doslej so v tem malo na boljšem v Radečah, k jer gradi jo stanovanjski b lok za železničarje, zato b i kazalo p r ipomni t i , a l i ne b i nemara ŽTP L jubl jana tud i v L o k i začelo gradi t i kaj po­dobnega. Preve l ika daljava do delovnega mesta l jud i utru ja , če pa b i i m e l i stanovanja b l i ­zu, b i laže dela l i i n več nare­d i l i .

Proslava ob spomeniku na Malkovcu V počastitev 10. občinskega

p razn ika je šolska m lad ina s Telč ob i ska la spomenik pad­l i h borcev i n ga okras i l a s cvetjem ter p r i r ed i l a k u l t u r n i spored. Šolska mlad ina iz Tr­žišča je ob iska la najprej spo-minsko ploščo n a železniški postaj i Tržišče, k jer je zapela nekaj par t i zansk ih pesmi, ne­kaj dn i kasneje pa spomenik Ivana Ma jcna v Murenc ih . Tu­

d i t ja so otroc i p r ines l i cvet­je, zapel i pesmi i n p r i r ed i l i recitacije.

Član Z B iz Tržišča je mla­d in i pr ipovedoval o hero jskem življenju Ivana Ma j cna ter opisa l njegovo junaštvo, k o se je skupno z Jančetom Mevž-l j em bo r i l p r o t i ' ce lemu od­de lku Nemcev p r i Šentjanžu leta 1941. V t em bo ju je Maj ­cen tud i padel . M-

Svečana seja občinskega ljudskega odbora

14. s e p t e m b r a j e i m e l občinski l j u d s k i o d b o r v S e v n i c i v počastitev občin­s k e g a p r a z n i k a s l a v n o s t n o se jo , n a k a t e r i j e g o v o r i l p r e d s e d n i k O b L O K a r e l K o l m a n . Se j e so se ude le ­žil i v s i o d b o r n i k i o b e h z b o r o v , p r e d s t a v n i k i občin­s k i h polit ičnih v ods t e v ,

-družbenih i n g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j , p r e d s e d n i k o-k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a N i k o Belopavlovič , z v e z n i l j u d s k i p o s l a n e c M a r t i n G o s a k , republiška l j u d s k a p o s l a n c a Jože i n C i r i l K n e z , p r e d s e d n i k občin­s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a

Brežice M i l a n šepetavc i n d r u g i . S seje s t a b i l i po­s l a n i p o z d r a v n i p i s m i t ov . T i t u i n p r e d s e d n i c i l j u d s k e skupščine L R S tov . V i d i Tomšičev i . P i s m i j e preči-t a l s e k r e t a r občinskega k o ­m i t e j a Z K S F r a n c M o l a n , navzoči p a so v s e b i n o po­z d r a v i l i z b u r n i m ap l av ­z o m .

P o s e j i s o s i udeleženci svečane se je o g l e d a l i to­v a r n o k o n f e k c i j e »L isca « , n o v e o b j e k t e m i z a r s k e p r o ­d u k t i v n e z a d r u g e , p o s e s t v o k m e t i j s k e z a d r u g e v Sev­n i c i i n n o v o z g r a j e n o ce­s t o s k o z i S e v n i c o .

člani p lenuma so se odločno zavzeli tud i za znižanje cen gost inskih uslug.

P l enum občinskega odoora S Z D L predlaga, naj b i se se­danja gostinska podjetja v Sevnic i i n Šmarju združila. Poslej naj b i v Sevnic i b i l i sledeči gost inski obrat i : Ko l o ­dvorska restavraci ja, gosti lna »Lovec«, gosti lna »Na križi­šču«, bife »Postaja Sevnica«, vinotc"- »Šmarje« i n gosti lna »Orehovo«.

P l enum se je zavezi tud i za povečanje samostojnost i go­s t insk ih obratov, k i naj b i se i z raz i l i v ustanovi tv i samo­sto jnih ekonomsk ih enot s pravico nabave i n izdelave ka lkulac i j prodajne cene za posamezne proizvode. E k o ­nomske enote naj b i uvedle nagrajevanje zaposlenih po načelu večje pr izadevnost i .

Združitev gost inskih podje­tij v Sevnic i i n Šmarju bo vsekakor najbolj ko r i s t i l a go­st incem. Z združenimi sred-večji napredek. Vsekakor je predlog o združitvi dovolj stv i i n močmi je lažje doseči utemeljen. D. K .

Gasilsko slavje v Sevnici V nedeljo so sevniški gasilci

v okviru občinskega praznika proslavili 80-letnico abstoja ga­silskega društva. To slavje je bilo dostojno pripravljeno. Toč­no ob 9. ur i so gasilci iz dru ­štev v Spodnjem Posavju z do­maČimi! gasilci prikorakali pred častno tribuno, k i je bila po­stavljena pred gasilnim domom. Omeniti moramo, da so v spre­vodu sodelovali tudi najmlajši člani sevniškega »Partizana«. Na častni tribuni je bil pred­sednik republiške gasilske zve­ze Matevž Hace, predsedniki okrajnih gasilskih zvez Ljublja­na, Koper, Celje in Novo me­sto, predsednik občinskih gasil­skih zvez Videm-Krško, Zagor­je, Trbovlje, Hrastnik, Brežice in Šmarje pri Jelšah, vodstvo domačega društva, predstavniki občinskega in političnega vod­stva ter gospodarskih organiza­cij.

Delovanje društva je orisal predsednik Jože Smodej. Pred­sednik republiške gasilske zve­ze Matevž Hace pa je razdelil več priznanj: republiško pr i ­znanje za posebne zasluge Je bilo podeljeno Jožetu Kladnlku, priznanje prve stopnje sta do­bila Stanko Blaznik in Jože Seško, priznanje druge stopnje Je dbilo pet gasilcev, tretje stopnje pa štirje, med njimi tu­di Marija Senlca.

Organizacija prireditve je bUa brezhibna. SIcer pa je predsed­nik republiške gasilske zveze lepo pohvalil prireditev. Na slavnostnem kosilu je med dru­gim dejal: » V Sloveniji je 1400 gasilskih društev, vendar so ze­lo redka, k i praznujejo 80-let­nico. S tem se lahko ponašajo sevniški gasilci. V soboto sem prisostvoval akademiji v Sevni­ci, na kateri je nastopil tudi ga­

silski pevski zbor. Takih zborov

je na Slovenskem zelo malo. Prevzet sem bil od uspele aka­demije ln dobro pripravljene nedeljske prireditve. Sevniški gasilci niso samo dokazali, da se z dobrim vodstvom ln ne­utrudnim delom članov lahko dosežejo veliki uspehi, temveč so tudi primer dobre povezave s političnim in občinskim vod­stvom ter gospodarskimi orga­nizacijami. To je prava pot slo­venskega gasilstva. Gasilskemu društvu v Sevnici toplo česti­tam za jubilej in mu žeUm še veliko uspehov.*«

D. K.

Dve delovni zmagi V a v g u s t u s t a b i l i v Sev­

n i c i doseženi d ve p o m e m b ­n i d e l o v n i z m a g i . D e l o v n i k o l e k t i v K o p i t a r n e j e v a v g u s t u dosege l p r e k o 84-m i l i j o n o v p r o m e t a , k a r j e v 76 l e t i h o b s t o j a t o v a r n e največj i u s p e h . Precejšnj i d e l te p r o i z v o d n j e so i zvo ­z i l i v Z D A , A n g l i j o , N e m ­či jo i n I t a l i j o . V K o p i t a r ­n i j e z a p o s l e n i h o k o l i 600 l j u d i , k i so se o b v e z a l i s p r e j e t i l e t n i p l a n v višini 800 m i l i j o n o v d i n a r j e v p r o ­m e t a . Sodeč p o d e l o v n e m u s p e h u v a v g u s t u , b o de­l o v n i k o l e k t i v svo j e obvez­n o s t i d o družbe g o t o v o iz­p o l n i l .

T u d i v k o n f e k c i j i »Lis­ca« j e m a l i d e l o v n i k o l e k ­t i v dosege l v a v g u s t u 76 m i l i j o n o v d i n a r j e v p r o m e ­ta , k a r p r e d s t a v l j a d o se­da j največjo r e a l i z a c i j o v e n e m m e s e c u .

Kaj je z Prašiči in Radovico? Šolsko leto se je začelo, čez

tisoč šolskih otrok je pred dnevi zopet sedlo v šolske k lop i , nekater i tud i prvič. Uči­telj i imajo zopet vel iko sk rb i i n dela. D a b i seznanil i naše bralce s p rob l emi šolstva, smo upravi te l ju osnovne šole v M e t l i k i I vanu Zeletu, k i je hkra t i referent za šolstvo p r i občini, zastavi l i nekaj vpra­šanj.

— Pred dnevi je b i la seja sveta za šolstvo. K a j ste obravnaval i?

— Svet za šolstvo je na zad­n j i ' sej i obravnaval probleme v zvezi z izvedbo od loka o re­organizaci j i šolske mreže. Z a osnovne šole Božakovo, Sela in Gradac je reorganizaci ja šolske mreže v glavnem b i l a že izvedena. P r i omenjenih šolah z reorganizacijo n i po­sebnih problemov. Ve l i k o tež­je je z Drašiči i n Radovico. T u nastaja vprašanje prevoza šolskih otrok. Ob koncu lan­skega šolskega leta smo upal i , da z Radovico ne bo težko, ker je takrat t ja voz i l avto­bus. Toda ker je nova proga Radovica—Črnomelj nerenta­bi lna, saj je b i l o samo v t reh mesecih okrog 500 tisoč izgu­be, so jo u k i n i l i . Nato smo m i s l i l i , da b i voz i l avtobus No­vo mesto—Kar lovac po tej re­lac i j i , ko t je voz i l , ko je b i l a cesta zaprta. Toda tud i to je odpadlo. N a seji sveta smo razprav l ja l i o tret j i možnosti, da b i k u p i l i avtobus, k i b i vo­z i l v režiji šole. Po predraču­n ih b i se režija k r i l a . Avtobus b i voz i l dvakrat dnevno n a Radovico i n enkrat dnevno v Drašiče. Če nam bo nakup avtobusa uspel , bo vprašanje reorganizacije šolske mreže zadovol j ivo rešeno, v nasprot­nem p r ime ru se bodo mora l i učenci višjih razredov šolati še na zunanj ih odde lk ih .

— A l i je izveden-upravna reorganizacija?

— Upravna reorganizaci ja je popolnoma izvedena. Sedaj imamo t r i tekoče račune, k e r je finančno poslovanje zdru­ženo. Ravno tako so f o rmi ran i tri je šolski odbor i , šolski od­bor i zunanj ih oddelkov še ostanejo.

—> Kakšne težave imate z učiteljskim kadrom?

— Tud i o personaln ih zade­vah smo razprav l ja l i na zad­n j i sej i , sveta. Rečem lahko , da prosvetnih delavcev ne manjka . V M e t l i k i je učiteljev dovol j , na Suhor ju tud i ; v

Podzeml ju b i potreboval i- še dve učni moči, na Radov i c i i n v Drašičih po eno, če osta­ne tako, kot je doslej. Ne­dvomno pa pr imanjkuje pred­metnih učiteljev i n profesor­jev.

— A l i so prob lemi stano­vanj za učiteljstvo ureje­n i?

— V začetku vsakega šol­skega le ta imamo stanovanj­ske težave. Učitelji, k i pride­jo, morajo stanovati v ' gos t i l ­nah; tako je tud i letos. Upa­mo, da bodo k m a l u ured i l i dve stanovanji za vzgoj i tel j ic i . Tud i na Suhor ju nimajo vs i p r ime rn ih stanovanj. V osta­l i h šolah je stanovanjski pro­b lem zadovolj ivo rešen.

— K a k o je s sredstvi šolskega sklada?

— S p r v a so d o h o d k i ' v ob­činski šolski sk l ad p r i t eka l i slabše; zatem smo najel i 5 m i ­

l i jonov dinarjev poso j i la . V zadnjem času pa sredstva v šolski sk l ad zadovol j ivo dote­kajo. — Naj ob tem omen im še nerednosti p r i medobčin­skem invest ic i jskem sk ladu za šolstvo. K e r gradimo v Podzeml ju novo učilnico i n nekatere ostale šolske prosto­re, je b i lo predvideno po pla­nu , da bo ta osemletka dobi­la 5 mi l i jonov dinarjev, a je doslej dob i la le 1.5 mi l i j ona dinarjev. Metliška osnovna šola b i mora la dob i t i dva mi ­l i jona i n p o l / a je dob i la le 1.5 mi l i j ona dinarjev. Mogoče b i kdo m i s l i l , da na sk ladu n i denarja; v resnic i pa b i ga bi lo treba samo nakazat i .

— Slišali smo, da imate zelo dobro sestavljene pra­v i ln ike o de l i tv i dohodka i n osebnih dohodkov med člani šolskega ko lekt iva .

Zan ima nas, kako se je na­grajevanje uvel javi lo.

— Nagrajevanja v šolskem ko lekt i vu n i lahko uvel javit i , vendar še k a r poteka, čeprav smo šele p r i p r v i s topnj i . Na­ši p r a v i l n i k i so p l od temelji­tega dela komis i je za sestavo prav i ln ikov i n tehtnih razprav vseh članov s indikalne po­družnice. K e r smo načela na­grajevanja začeli uporabl jat i šele p ro t i koncu lanskega šol­skega leta, še n i prav steklo, v letošnjem le tu pa se bo to docela uvel javi lo. — K e r so dohodk i sk lada razmero­m a n i zk i , pr ide do tega, da so osebni dohodk i naših pro­svetnih delavcev za 3000 do 4000 dinarjev nižji kot v so­sednj ih občinah.

Ob zaključku' smo se tova­rišu 2eletu zahval i l i za razgo­vor i n želeli n jemu i n osta l im prosve tn im delavcem v občini vel iko uspehov v novem šol­skem le tu . D. J .

40 let gasilcev v Rosalnicah V začetku septembra je ga­

s i l sko društvo v Rosa ln icah pros lav i lo 40-letnico svojega obstoja. Ze 18. jun i j a 1922 je b i l o društvo ustanovljeno; v njem so sodeloval i gas i lc i Iz Rosa ln ic , Radovič, C u r i l l n Svržakov. K m a l u so s i naba­v i l i ročno br izgalno i n posta­v i l i orodjarno. Društvo je so­delovalo p r i gašenju številnih požarov v svojem k ra ju l n drug ih vaseh.

I ta l i j ansk i okupator je un i ­čil društveni prapor , gasi lsko opremo i n turfl br izgalno i n šele po vo jn i se je društvo lahko postavi lo zopet n a no­ge. Večina članov je sodelo­vala v narodnoosvobodi lnem

Delamo zase Uečnci osnovne šole Met­

l i k a bodo skoraj dograd i l i igrišče, telovadni pros tor i n dvorišče m e d šolama. Ve l i k o dela i n znoja so vložili v ta košček zemljišča, da ga bodo l ahko uporab l ja l i z a telesno vzgojo. Družbi so prištedili prenekater i d inar , ker je b i l o vse delo n j ihov ih rok. To je hk ra t i temelj za nadaljnje delo v letu Jugos lovanskih p i on i r sk ih iger. Okol je okrog šole je dobi lo novo, lepšo po­dobo. L i .

boju. Vse gasilske uni forme so šle v part izane. 11 članov je padlo v N O B kot borc i aH akt iv i s t i .

P r e d vojno gasi lc i v Rosal­n icah niso ime l i doma, a o-kupator j i m je uničil še sk romno orodjarno. Zato so se 1950 odločili postavi t i ga­s i l s k i dom. z e pred l e t i je b i l d o m v surovem stanju dogra­jen i n so ga tud i uporab l ja l i . Nato so postav i l i še sušilni sto lp, a za 40. obletnico d ru ­štva so d o m dokončno ured i ­l i . Zato je lepo ure jeni gasil­s k i d om v Rosa ln icah ne le v ponos vaščanom i n društvu, ampak predstavl ja uspeh vseh gasilcev v naši občini.

Poleg gas i l sk ih prostorov i m a dom v Rosa ln icah še prosvetno dvorano, v kater i se bo lahko odvi ja la ku l tur -no-prosvetna dejavnost. Gas i l ­c i v Rosa ln icah so dosegli takšen uspeh, ker so s skup­n i m i močmi popr l j e l i za delo i n ker j i m je skupnost p r i tem priskočila na pomoč. Da­nes šteje društvo 60 članov:

METLIŠKI T E D N I K

35 je akt i vn ih , 23 podporn ih , a dva sta Častna člana.

Poleg domačih gasilcev so se proslave društva udeležile desetine iz Božakovega, S lam-ne vasi , Met l ike , Drašič i n K r a s i n c a . Organiz i rano je oi-lo tekmovanje v gas i lsk ih va­j ah v verižnem s is temu. P o končanem tekmovanju je go­vo r i l predsednik občinske ga­si lske zveze Anton Vraničar o pomembnost i dokončanja ga­si lskega doma i n zgodovini društva. Jad .

Tako se vec prati!

ne da

Mnoge metliške gospodinje, k i perejo per i lo v Ob rhu , so v prav težavnem položaju; pot je ob deževnem vremenu spo lzka i n mastna, da n i no­bena stopinja varna. Zdaj grozi še kamni ta ograja ob njej, da se bo zrušila. Pro­stor ob vodi n i več pr imeren za pranje. K ra j e vn i odbor S Z D L Me t l i ka je Stori l že p -ve korake , da se stvar ured i . Pos la l i so komis i jo , da s i o-gleda sedanje stanje i n pr i ­prav i načrt za ureditev. L jud­s k i odbor bo mora l po izdela­nem načrtu pomagat i s sred­stv i , da se bo vprašanje u-godno rešilo.

a m D O L E N J S K I L I S T

Stev. 38 (652)

Združitev ambuiantno-polikliničnih zavodov 5. septembra je svet za

zdravstvo občine Novo mesto obravaval delo i n probleme zdravstvenih zavodov iz svo­jega območja.

Na področju občine je pet zdravstvenih zavodov ambu-lantno-polikliničnega t ipa, k i delujejo pop lnoma samostoj­no z organi družbenega uprav­ljanja. Poleg teh zavodov de­luje železniška zobna i n sploš­na obratna ambulanta v Brš-Ijinu, k i je v finančno-eko-nomskem pogledu vezana na železniški zdravstveni d o m v Ljubl jani .

Samostojnost teh zavodov je b i l a p red le t i utemeljena, s aj so izdeloval i v določenih zdravstvenih okoliših prejš­nj ih politično-teritorialnih ob­močjih — občin. Glede na stopnjo družbenega razvoja i n novega komunalnega sistema Pa sedanja organizaci ja zdrav­stvene službe n i usklajena s komuna ln imi s istemom. Zato je b i l svet enoten v tem, da se združijo vs i ambulantno-Poliklinični zavodi v en zdrav­stveni d om s sedežem v No­vem mestu.

Občinski zdravsteni center, k i je pričel delovati s 1. ju l i ­jem 1962, je pooblaščen, d a Prouči novo organizaci jo i n način poslovanja združenih zavodov in p r i p rav i predlog za sejo občinskega l judskega odbora, k i bo dokočno odlo­čil o združitvi. Združitev naj bi se dokončno izvedla s 1. ja­nuarjem 1963. Razlogov za združitev je več. Odpravl jene bodo takozvane meje seda­nj ih zdravstvenih okolišev, zlasti glede izvajanja uspeš­nega preventivnega dela v me­r i lu celotne občine. V dose­danji organizaci j i n i b i lo enot­nih mer i l , tako je na pr imer Patronažna služba prot i tuber-kuloznega dispanzerja zdrav­stvenega doma Novo mesto delovala le za to območje, o-stali zavarovanci oz. prebival­ci d rug ih zdravstvenih oko l i ­šev (Šentjernej, Straža-Topli-C e itd.) pa je n iso b i l i delež­ni . Zdravstveni delavci .bodo imel i v nov i združitvi večje •nožnosti za strokovno izpo­polnjevanje i n izmenjavo iz­kušenj, zdravn ikom pa bo o-stalo več časa za obravnavo bolnikov svojega območja, ker se ne bodo bav i l i več v teki me r i z ekonomsko-finanč-n imi i n admin i s t ra t i vn imi za­devami.

Tud i sk rb za kadre je lah­ko boljša v dobr i i n enotni organizaci j i zdravstvene služ­be, bod is i glede štipendiranja a ' i nadomeščanja v p r imeru bolezni, dopustov i t d . Tako bodo praktično odpadle hono-' s rne zaposlitve v drug ih za­

vodih i n s t em večje družbe­ne dajatve, k i so doslej br<>-meni le posamezne zdravstve­ne zavode. Z združitvijo bo lahko tud i prebivalec seda­n j ih zdravstvenih okolišev zahteval konz i l i a rn i pregled, če ne bo zadovoljen z oce­na svojega zdravnika, za k a r do sedaj n i ime l možnosti, če-

NOVOMEŠK. K O M U N A

prav m u zakon o organizaci j i zdravstvene službe to zago­tavlja.

Zarad i združitve zdravstve­n ih zavodov pa n i nobene bo­jazni , kot s i to nekater i tol­mačijo, da b i se omeji lo de­lovanje i n obseg zdravstvenih storitev dosedanjih ambulant oz i roma zdravstvenih postaj.

Zdravstvene storitve se bodo lahko v nov ih pogoj ih le raz­širile i n izboljšale, saj se' bo­do zd ravn ik i seznanjali z ana­l i zami posameznih vrst bolez­n i i n d rug im i pokazatel j i o zdravstvenem stanju prebival­stva celotne občine.

# V zobozdravstvu: vendarle prelomnica?

K o t poseben prob l em je svet obravnaval zobozdrav­stveno službo v občini. N a enega zobnega terapevta od­pade 6500 prebivalcev, ka r je vel iko preveč, saj je vrsta p r i ­merov, da iščejo zavarovanci to zaščito celo izven okraja . P r i tem pa morajo sami tr­pet i prevozne stroške i n za­služek zaradi izostanka od de­la .

V novomeški javn i zobni p o l i k l i n i k i so pros tor i nemo­goči za zobozdravstvene de-

Hotel grad Otočec: za 30 mili­jonov uslug tujcem!

V otoškem gradu se ustav­l ja vedno več tujcev, promet s tu j im i va lutami v tem prizna­nem gostišču pa vzporedno s tem naglo narašča. L a n i so vse leto v hote lsk i menja ln ic i zamenjal i z a 2 m i l i j ona 400 tisoč dinarjev tu j ih valut, le­tos pa so j i h samo v avgustu zamenjal i za 2 m i l i j ona 100 tisoč, vse leto do konca avgu­sta pa za oko l i 7 mi l i jonov in pol. Vzporedno s tem je letos znatno naras la tudi vrednost uslug, k i so j i h nud i l i tujcem in so j i h le-ti plačali s tujo valuto. Računajo, da bodo do konca leta v hote lski menjal­n i c i zamenjal i za približno 12 mi l i jonov dinarjev tu j ih valut, promet za tuje goste pa bo dosegel zavidl j ivo številko 30 mi l i jonov dinarjev. Ob vsem

V nedeljo k Poderšičevi jami! Kra jevna organizaci ja Zveze

borcev Otočec ob K r k i vabi okoliško prebivalstvo i n No-vomeščane k spominsk i sveča­nost i p r i Paderšičevi j a m i v Zagradu, k i bo v nedeljo, 23. septembra ob 14. u r i na kra­jevni praznik . V p r imeru sla­bega vremena bo prireditev v Starem gradu. Za vse, k i se bodo udeležili našega krajev­nega slavja, bomo oskrbe l i tu­d i okrepčilo.

Kra jevna organizaci ja Z B N O V ,

Otočec ob K r k i

fovomeška kronika • Pri »Kolonlale« bi morali

bolj paziti na to, kaj prodaja­jo- Zgodilo se je namreč, da | e neki kupec, k i je zahteval l e *mikovo Kraš čokolado, dobil *raven še crve. Blago, k i ima Z a » tare le datume, je treba pač l z loc l t i iz prodaje.

• Pločniki na Partizanski ce-ki so jih začeli delati pred

nedavnim, bodo kmalu gotovi. {5 c r navadno prav tu vsi vozni­c i poženejo vozila na vso moč,

vedno oDstajala nevarnost za ^ c e , k i so doslej hodili naj­večkrat kar po cestišču.

• Iz nekaterih izložb se je Poletno blago že umaknilo je-B enskim blagom, poluverjem ln ostalim potrebščinam. Iztolra je , e kar pestra, pogrešamo pa ^ e i k e metliške »Beti«, ki nu -rj cenene in lepe pletene kom­plete. . 8 Za Jezikovne tečaje lz r^ r-coščine, nemščine, italijan-jčine, ruščine ln angleščine se r"»ko še vedno prijavite na Z a -nS? za izobraževanje kadrov ir. poučevanje produktivnosti, bo-r 1 * ' osebno (Vajenska šola, II. 'Jdstr.) bodisi po telefonu na

J ; « 8 . Sestanek prijavljencev, J 3 katerem se bodo pogovorili ? Številu tedenskih UT, bo pr l -° a r - l i teden. Tečaji bodo za­

četni ln nadaljevalni. Šolnina ne bo posebno velika, bo pa toliko manjša, kolikor več bo prijavljencev. Zato vas vabimo: prijavite se za pouk tujih jezi­kov!

• Ponedeljkov živilski trg je bil precej živahen, vendar Je bila kljub temu izbira premajh­na. Prodajali so paradižnike po 80 din, papriko po 120 dir., ko ­ren po 80 din, peso po 60 din, melone po 70 din, slive po 80 din, fižol po 100 din, grozdje po 160 din, hruške po 60 din, črno redkev po 20 djm, solato po 150 din. zelje po 100 din, k u ­mare po 80 din ter špdnačo po 200 din kg. Naprodaj so bile tudi rože v šopkih po 100 din, semena, okrasni predmeti ter konfekcija.

• Gibanje prebivalstva: rodi­le so: Danica Fabjan iz Slako­ve 5 — deklico, Slavka Padar-šlč z Mestnih njiv 1 - d,eka, Famika Miklič iz Adamičeve 16 - deklico, Marija Perko iz Pa -dersičeve ulice - dečka. Poro­čila sta se: Viktor CUjnik, kn j i ­govodja iz Regerče vasi, ln A -maiija Kolenc, boVn čarka lz Derrancesfcijeve ulice l . Umrla Je Pavla Grotoovšek, kmetoval-ka s Ceste herojev r i , stara M let.

tem bo treba resno razmišlja­t i o modernizac i j i nekater ih naprav v hote lu (preureditev točilne rnize i n ureditev pra l ­nice — za oboje je potrebnih 6 mi l i j onov investici j ) ter o gradnj i stanovanj za člane ko­lekt iva, da b i preprečili fluk­tuacijo i n obdržali postrežbo na enaki višini kot doslej .

lavce kakor za paciente. V eni ord inac i j i delajo . k a r t r i ­je terapevti hk ra t i , ka r go­tovo slabo vp l i va na razpo­loženje pacientov. Rešitev je potrebno i ska t i h k r a t i v ka­d r u i n pros tor ih . Zobozdrav­stveni delavci štipendisti bodo že drugo leto pr iha ja l i i z šol. če ne bomo poskrbe l i za no­ve prostore, j i h ne bomo ime­l i k a m dat i . Zato je b i l svet enoten, da je potrebno pr i ­četi gradi t i novo zobozdrav­stveno stavbo .takoj spomlad i 1963. Javna zobna po l i k l i n i ka i m a že izdelan ide jn i načrt i n odobreno lokaci jo na Prešer­novem trgu, na nezazidanem prostoru v bližini prosvetne­ga doma. Nekater i pa k l jub temu, da je lokac i ja že odo­brena in da so b i l a potrošena sredstva za izdelavo načrtov, skušajo vp l ivat i na spremem­bo lokacije, baje zaradi bol j­šega razgleda na K a p i tel j . Svet je tako naziranje odloč­no zavrn i l , češ da je lokaci ja za zdravstveno ustanovo prav tu najbolj potrebna.

Sredstva za začetno grad­njo (okrog 20 mi l i jonov d in) bodo zagotovljena de loma iz lastn ih sredstev Javne zobne po l i k l in ike ter iz občinskega investici jskega sk lada . Prav je, da začeto delo mora lno ln mater ia lno podprejo vs i pr is to jn i činitelji, z last i go­spodarske organizacije z ob­močja občine.

R u d i Hrva t in

Lepo slavje na Hmelj..iku V K a r l o v c u p r i H m e l j n i -

k u j e b i l a v nede l j o , 16. s e p t e m b r a , p r o s l a v a 20. ob­l e tn i c e u s t a n o v i t v e Zelez-ničarskega k o m i t e j a K P S . S l a v n o s t j e o t v o r i l tovariš R u d i M r a z , z a n j i m p a j e g o v o r i l član n e k d a n j e g a Zelezničarskega k o m i t e j a Jože H r i b a r . P o s l a vnos t ­n e m g o v o r u j e moški pev­s k i z b o r S v o b o d e »Dušan Jereb« z a p e l več p a r t i z a n ­s k i h p e s m i , s l ed i l e so r ec i ­t a c i j e , n a j prisrčne j ša m e d n j i m i p a j e b i l a r e c i t a c i j a 6-letne p i o n i r k e S i m o n e R o m a n .

I z s l a v n o s t i s o p o s l a l i p o z d r a v n o b r z o j a v k o p r e d ­s e d n i k u r e p u b l i k e maršalu J o s i p u B r o z u - T i t u , o b k o n ­c u p a so v s i udeleženci

družno z a p e l i s t a r o p a r t i ­z a n s k o p e s e m H e j , b r i g a ­de .

K a k o r v s a k o l e t o j e b i l t u d i l e t o s z a udeležence p r i p r a v l j e n n a d v s e d o b e r golaž, p a t u d i d r u g i h j e d i l , okrepči l i n pijač p o z e l o n i z k i h c e n a h j e b i l o do­v o l j .

P r o s l a v e se j e udeleži lo o k o l i 400 l j u d i , m e d ude ­leženci p a so b i l i t u d i p r e d s e d n i k O b L O tovariš L u d v i k G o l o b , s e k r e t a r ob ­činskega k o m i t e j a Z K S M i r o Thorževski , p r e d s e d ­n i k občinskega o d b o r a S Z D L T o n e Počrvina, p r e d ­s e d n i k o k r a j n e g a o d b o r a Z B I n N O V Mi loš Jančič i n d r u g i p r e d s t a v n i k i .

Kruh potuje, potrošnja narašča 0 K o l i k o k r u h a pojemo vsak dan? K d a j največ i n

kdaj najmanj? A l i je k r u h nujen v prehrani a l i ne? Smo za domač hlebec a l i pekovsko štruco?

Q V saka gospodinja b i na ta vprašanja za svojo družino zelo natančno govori la. Povedala b i , da jemo k r u h že p r i vseh g lavnih dnevnih obrok ih i n tud i za mal ico ga imamo . Danes raje kup imo štruco v trgovini , kot b i spek l i hlebec v domači krušni peči. Največ k r u h a pojemo v spomladansk ih i n z imsk ih mesecih, manj jeseni i n poz imi . Tore j je k r u h nujen v prehran i .

0 Ampak kje vzeti to l iko k ruha , če ga imamo res tako radi?

0 G lavn i oskrbovalec s k r u h o m za področje Novega mesta, njegove bližje i n daljne okol ice i n celo za de l videmsko-krške občine (Kostanjevica) je novomeško pod­jetje Pekar i ja i n slaščičarna.

V s a k d a n v z g o d n j i h j u ­t r a n j i h u r a h srečujemo n a c e s t a h N o v e g a m e s t a t r i p o s e b n a v o z i l a z a p r e v o z k r u h a — k o m b i j e I M V , k i j i h j e p e k a r i j a n a b a v i l a z n a m e n o m , d a b i se s k r a j ­šala p o t k r u h a o d pos l o -valničnih p o l i c d o potroš-n i k o v e m i z e . L a n i so n a t a način r a z p e l j a l i 1463 t o n k r u h a i n p e c i v a , k a r j e u s t r e z a l o 120 m i l i j o n o m d i n a r j e v u s t v a r j e n e g a b r u ­t o p r o m e t a , letošnjo po ­trošnjo p a so o c e n i l i n a 1700 d o 1750 t o n , p r i če­m e r b o o k r o g 150 m i l i j o ­n o v d i n a r j e v p r o m e t a .

P e k a r i j a i m a v N o v e m m e s t u t r i p o s l o v a l n i c e , p o eno p a še v Straži i n Šent­j e r n e j u . R a z e n t ega do­b a v l j a k r u h d v e m a p r o d a ­j a l n a m a v Bršlinu, e n i v Šmihelu, šmihelskem d i j a ­škem d o m u t e r r e s t a v r a ­c i j a m p r i p o d j e t j i h N o v o -t e k s i n P i o n i r . V s a k d r u ­g i d a n p o t u j e j o k o m b i j i v G a b r j e , B r u s n i c e , B irčno vas , n a Uršna se la , Bučko i n v K o s t a n j e v i c o ( o d 1.

j u l i j a l e t os n a p r e j ) , m e d ­t e m k o d o b i v a j o Otočec, S m a r j e t a , B e l a c e r k e v , K r o n o v o , Škocjan t e r vse šole n a področ ju t e h nase­l i j k r u h v s a k d a n . P o d j e t ­j e P e k a r i j a i n slaščičarna v N o v e m m e s t u i m a d a n e s že o k r o g 50 s t a l n i h odje­m a l c e v , p o naročilu p a dovaža k r u h t u d i d r u g i m i n t e r e s e n t o m . —• K o m b i j i j e m l j e j o n a p o t r e z e r v e k r u h a , k e r n i n i k o l i mo ­goče točno p r e d v i d e t i , k o ­likšna j e d n e v n a potroš­n j a .

60 de lavcev , k o l i k o r j i h šteje p e k a r i j a p o združitvi s slaščičarno, k o m a j z m o ­re n a s i t i t i t a k o v e l i k o po­dročje. P o l a v t o m a t s k a pe­k a r n a v Ločni d e l a v e n i i z m e n i , m e d t e m k o o b r a ­tu j e m e s t n a p e k a r n a v d v e h i z m e n a h . Kaže , d a je t r e b a spričo t a k o v e l i k e g a potrošnega območ ja t r d o d e l a t i . V u p r a v i p o d j e t j a namreč z a t r j u j e j o , d a u s t v a r i n j i h o v de l avec zna ­t n o večj i b r u t o p r o d u k t k a k o r najboljši de l avec

k a t e r e g a k o l i d r u g e g a ob r t ­nega p o d j e t j a . D o k a z l a h ­k o poiščemo v p r i m e r j a v i m e d p r o m e t o m prejšnjih let i n z a d n j e g a l e t a , k i po­ve, d a j e p e k a r i j a z i s t i m števi lom de l a v c ev p e k o k r u h a v n e k a j l e t i h po­d v o j i l a , če ne p o t r o j i l a .

P o naročil ih, k i j i h do­b i v a p o d j e t j e s t e r ena , s k l e p a m o , d a b o p e k a r i j a v p r i h o d n j e s vo j e o s k r b o ­v a l n o področ je še poveča­l a . T u d i v s a m e m N o v e m m e s t u se že j a v l j a j o po t r e ­be p o n o v i p o s l o v a l n i c i , m e d t e m k o n a m e r a v a j o sedan je povečati . P r a v ta­k o b i r a d i v n e k a t e r i h po­s l o v a l n i c a h začeli p r o d a j a ­t i še p e c i v o i n r a z n e mleč­ne i z d e l k e , k a j t i r a z v o j k o ­m u n e j e p r i k l i c a l v i n d u ­s t r i j s k a središča, k j e r i m a p e k a r i j a s vo j e p o s l o v a l n i ­ce, že t o l i k o p r e b i v a l s t v a , d a b i se i n v e s t i c i j e v p r e ­

u r e d i t e v p o s l o v a l n i c - k m a ­l u b o g a t o o b r e s t o v a l e .

M e d večj imi načrti, o k a t e r i h pod j e t j e r e s n o r a z ­p r a v l j a , j e u r e d i t e v o b r a t a slaščičarne, k i p o t r e b u j e n o v o peč, n o v s t r o j z a i z ­d e l a vo s l a d o l e d a i n p o d o b ­no . S i c e r p a že d o l g o n a l a ­ga jo v s k l a d e , k e r žel i jo m e d d r u g i m z a m e n j a t i i n u r e d i t i n o v e u p r a v n e p r o ­s t o r e . Z d a j se v m a j h n i p i ­s a r n i s t i s k a k a r pe t usluž­bencev .

N a v z l i c t s ^ m u p a se za­veda jo , d a potrošnik n e s m e o s t a t i b r e z k r u h a . T o s l e h e r n e g a člana k o l e k t i v a s i l i k v e s t n o s t i i n m a r l j i ­v o s t i , sa j b o t r e b a pr iho id -n j e l e t o speči i n r a z v o z i t i še več ( o k r o g 2000 t o n k r u h a i n p e c i v a ) . T o b o d o n a r e d i l i s s e d a n j o de l o v ­n o s i l o , k e r b i s t v e n i h sp r e ­m e m b v številu članov k o ­l e k t i v a ne pr ičakuje jo .

ZA KRAJEVNI PRAZNIK Č E S T I T A J O :

HOTEL GRAD OTOČEC ter vse politične organizacije na območju krajevnega urada

O t o č e c !

Po dvajsetih letih Letos bo min i l o 20 let od tragedije v Paderšičevi j a m i

v Zagradu p r i Otočcu ob K r k i . Dvajset let je dolga doba i n je pust i la sledove tud i v Otočcu ob K r k i i n njegovi oko l i c i . Otočec je z dvema asfa l t i ranima stezama — sodobno avto­mob i l sko cesto i n moderniz i rano staro cesto — prerezan v t r i dele. M l a d i r od odhaja v šole i n za k r u h o m v indu­str i jsko razvito Novo mesto. Lepo prebeljene i n prezidane stavbe v Otočcu pričajo, da je t u več blagostanja, ko t ga je bi lo nekdaj . Dve cesti odpirata nove pot i v življenje, poleg sodobnejše obdelave kmet i j sk ih površin, k i se raz­v i ja tud i na tem področju, pa se Otočec z okol ico vse bol j i n bo l j usmer ja v tur i zem. Živinorejski obrat K G P K pod Trško goro i n nov i žični vinogradniški nasadi pome­nijo pre lomnico v kmet i j s tvu, pre lomnico , k i vse bol j i n bol j opozarja, da bo treba razmišljati o obnovi v inogradov na Trški gor i i n o sodobni i n načrtni živinorejski proiz­vodnj i , k i bo mora la pre j a l i slej vključiti vse kmetovalce.

Tu r i z em je druga ve l ika perspekt iva tega predela. Sodobn i restavraci jski i n hote lsk i p ros tor i v enem i zmed najlepših turističnih objektov n a našem področju, v gradu Otočec, pr ivabi jo številne domače i n tuje goste. Bližnja oko l i ca gradu m o r a , b i t i zato snažna in vabl j iva, v oko l i c i pa so hk ra t i možnosti za razvoj domačega tu r i zma . S t a r i grad v bližnjem Zagradu še čaka na preureditev; tud i t a m bo morda v bodočnosti lahko nastal podoben turistični objekt kot na Otočcu.

Okoliško prebivalstvo se bo v nedeljo ob 14. u r i tako kot vedno zbralo p r i Paderšičevi j a m i , da b i počastilo spomin na žrtve iz dn i revoluci je. Z v o n k i otroški glasovi bodo zapel i o dneh bo ja i n o svetlejšem jutrišnjem dnevu, k i se poraja na temel j ih tega bo ja .

V s e m preb iva lcem želimo pri jetno praznovanje i n mnogo nov ih delovnih uspehov!

Novi sejemski dnevi v občini

Z od lokom občinskega l jud­skega odbora Videm-Krško so določeni se jemski dnev i z a plemensko živino. S t em odlo­k o m je dovoljeno pr i r e ja t i sejme samo v Vidmu-Krškem, Leskovcu , Bres tan ic i , n a Zdo-l a h i n Drnovem. Se jmi bodo posle j :

V Vidmu-Krškem 18, marca , 6. ju l i ja , 5. septembra i n 26. novembra .

V Leskovcu: 26. ju l i j a , 14. avgusta.

V Bres tan i c i : 29. januar ja , 10. apr i la , 30. juni ja , 26. avgu­sta i n 10. oktobra .

N a Zdo lah: 24. apr i la i n 15. septembra.

V Drnovem: 12. marca , 24. jun i j a i n 29. septembra.

Ce navedeni dnevi pr ide jo n a nedeljo a l i državni praz­n i k , bodo se jmi n i s l e d n j i de­lovn i dan

Poslovna enota komunalne banke v Vidmu-Krškem

Z reorganizacijo komunalnih bank ln ustanovitvijo medob­činske komunalne banke s se­dežem v Novem mestu je v Vidmu-Krškem predvidena po­slovna enota medobčinske ko­munalne banke. Število zapo­slenih uslužbencev se bo s tem zmanjšalo od 11 na 8. Medob­činska komunalna banka bo organizirala v poslovni enoti službo denarnega varčevanja ln potrošniških kreditov, poslova­nje z zasebnimi žiro računi, stanovanjska posojila l n poso­ji la iz občinskega tnvesticljske-

§a sklada. Poslovna enota se o skupno s podružnico Narod­

no banko preselila v oktobru v nove poslovne prostore na V i ­dem.

Razrešitev in imenovanje Ker je bil dosedanji vršilec

dolžnosti načelnika oddelka za gospodarske ln komunalne za­deve ObLO Videm-Krško Anton Avsec imenovan za tajnika okrajnega gospodarske zborni­ce, ga je ljudski odbor razrešil dolžnosti načelnika v občini. Na njegovo mesto Je bil imeno­van Franc Kovačlč, referent za kmetijstvo prt ObLO.

S V O J K V A L I T E T N I P R E M O G PRIPOROČA

RUDNIK RJAVE6A PREMOGA

TRBOVLJE - HRASTNIK

»D E S« poslovno združenje podje­t i j z a d is t r ibuc i jo elek­trične energije v Sloveni j i ,

L J U B L J A N A združuje šestnajst podjeti j za d is t r ibuc i jo električne energije, k i oskrbuje pre­

k o 350.000 potrošnikov

Krški most brez lastnika?

Takole se zagozdi vejevje, k i pr ip lava po Sav i , v mostnice, k i spajajo V i d e m i n Krško. Včasih so vmes k a r cela debla

i n most ob ve l ik ih vodah sumlj ivo j e č i . . .

Ze nad sto let služi most čez Savo v Krškem svojemu namenu. K l jubova l je času zato, ker so ga stalno po­prav l ja l i . V popravi lo mostu je b i lo vloženih ve l iko m i l i ­jonov. Danes pa je most brez pravega las tn ika , čeravno je spričo vse večjega prometa potreben kot še n i k o l i . Ne­davno je inšpekcija javn ih cest p r i sekretar iatu izvrš­nega sveta za promet L R S izdala odločbo, s katero za­vezuje Cestno podjetje v Novem mestu za popravi lo krškega mostu. Pred k r a t k i m

Prve pošiljke novega papirnega stroja V tovarn i celuloze i n papir­

j a na V i d m u se temelj ito pr i ­pravl jajo za montažo druge­ga papirnega stroja, k i bo predv idoma pričel obratovat i v ma ju prihodnjega leta. Do­grajen je -že parn i kotel , prav tako brus i ln i ca za proiz­vodnjo lesovine; s s t ro j i bo opremljena že ta mesec. Teža­ve so le z gradbenimi de l i ob­jekta za drug i pa rn i stroj , ke r pr imanjkuje • tesarjev. Priča­kujejo, da bo gradbeno pod­jetje »Pionir« do roka izpol­n i lo svoje obveznosti . Oprema za nov i pa rn i s tro j bo prav tako iz Zahodne. Nemčije i n jo bodo pr ipe l ja l i na 140 va­gonih. Do sedaj je že pr ispelo 7 vagonov opreme. Pričetek montaže se je sicer za ^va meseca zakasni l , vendar do­bavitelj strojev zagotavlja, da bo stroj dan v pogon pra­vočasno. N a to je vezan tud i pogodbeno i n penalno. Stro j bo stal oko l i m i l i j a rdo 600 mi l i jonov dinarjev, celotna oprema pa oko l i štiri i n po l mi l i jarde dinarjev.

Z montažo novega papirne­ga stroja se bo proizvodnja v tovarni povečala za sto od­stotkov. Z novo zmoglj ivostjo

člani upravnega odbora medobčinske komunalne

banke V upravni odbor medobčinske

komunalne banke so bili na skupni seji občinskega ljudske­ga odbora Videm-Krško imeno­vani: Jože Jurečič, Silvo Mozer. Lojze Babic ln Maks Pogačar. Znano je, da so se občinske ko­munalne banke spojile v med­občinsko komunalno banko s Bedežem v Novem mestu.

Nova pooblastila S sklepom občinskega ljud­

skega odbora Videm-Krško Je pooblaščen svet za splošno upravo in notranje zadeve ObLO, da predpiše sistemizaci­jo delovnih mest v upravnih or­ganih ObLO. Sistemizacija de­lovnih mest se namreč večkrat spreminja in dopolnjuje ln je zato potreben za tekoče ureje­vanje teh poslov manjši kole­gijski organ.

proizvodnje časopisnega pa­pi r ja bodo kr i t e vse potrebe v Jugoslav i j i . Delovna s i la se bo povečala samo za oko l i 10 odst., ke r bo delovni proces močno avtomat iz i ran i n meha­n i z i ran . Montažo strojev o-prav l ja le nekaj tu j ih monter­jev, v glavnem pa delajo do­mači. T u d i glede surov in je

poskrbl jeno. G l avn i dobavite­l j i smrekovega lesa so gozdar­ska podjetja iz Slovenije, to-polovega p a iz Srbi je . Tovarna celuloze je želela nabav i t i bu­kve v glavnem iz našega o-kra ja , vendar je naletela p r i naših gozdarskih podjet j ih v okra ju na gluha ušesa.

D. K .

je to podjetje zares nado­mest i lo manjkajoče i n pr i t r ­d i lo mostnice na vozišču, nadomesti lo vzdolžne tramo­ve po vsej dolžini mostu i n na obeh straneh poskrbelo za opozori lne deske z na­p i som: »Dovoljen enosmerni ptomet«. Obremenitev mostu je zmanjšana od prejšnjih 12 na 7 ton, hi trost pa ome­jena na 10 k m na uro.

Z odpravo teh pomanj­k l j i vos t i pa še zdavnaj n i vse rešeno i n n i zajamčena var­nost prometa za dlje časa. Cestno podjetje v Novem me­stu meni , da je lastn ik mostu občina Videm-Krško, občin­s k i l j udsk i odbor pa odločno vztraja, da most n i lokalnega pomena, ka r utemeljuje s tem, da povezuje cesti I I I .

POROČEVALEC K O M U N E VIDEM-KRŠKO

Z A B E L E Ž E N O

Pred nekaj leti so se nekatere gospodarske orga­nizacij? pa tudi društva in občina zavzeli za grad­njo planinske postojanke na Libni. Z gradnjo so pričeli leta 1959. Ker jim je zmanjkalo denarja, so že naslednje leto gradnjo opustili. V planinsko kočo, ki je dograjena do tretje faze, je bilo vloženih več milijonov družbenih sredstev, toda danes se o dograditvi postojanke nikjer več ne razpravlja. Bo­

leč je pogled na lepo, toda pozabljeno stavbo,

I f jRA 7 ki bi morala predstav-Ijati planinsko posto-

M i l I IH M l Janko, pa je zanjo M I L I J U N I zmanjkalo denarja. To­

da ljudje se upravičeno sprašujejo, čemu so

sploh pričeli r. gradnjo. Takšna gospodarska politika, naj si bo to krivda posameznih odgovornih činite-Ijev ali gospodarskih organizacij, je nespametna in povzroča vročo kri. — Tudi videmska lovska družina je bila iniciatoi za gradnjo prvotno zamišljene lov-sko-planinske postojanke. Ko se je gradnja pričela, so sc lovci premislili, toda nedavno so nekaj sto metrov od postojanke celo kupili barako za 700 tisoč dinarjev! Investicije za preureditev in opremo ba­rake bodo znašale še več sto tisoč. Videmski lovci pravijo, da želijo imeti tako kot krški lovci samo­stojno lovsko kočo, v kateri bodo imeli posvete in prenočišča. Tudi videmski lovci imajo pravico do svoje lovske koče, vendar ne smemo pozabiti, da so sredstva lovske družine last celotne družbe. S takimi sredstvi pa je potrebno pametno gospodariti. Ali ne bi bilo koristnejše, če bi lovci ta denar vložili za dograditev planinske postojanke in si s tem prido­bili pravico do svoje lovske sobe v postojanki? — Pri vsaki investiciji in novi gradnji bi bila potrebna temeljna družbena kontrola in predvsem enotna občinska gospodarska politika. Vstik dinar je drago­cen, mi pa se včasih očitno igramo z milijoni! Lep primer za to je nedograjena planinska postojanka na Libni.

in I I . reda. Preko mostu pelje dnevno povprečno 4500 voz i l . Most je močno obre­menjen s težkimi voz i l i , k i odvažajo vsak dan nad sto ton papir ja i z tovarne celu­loze i n papir ja v smer i avto­mobi lske ceste. Dovažajo tud i les kmet i j sk ih zadrug V i d e m - Krško, Kostanjev ica k i Šentjernej na železniško postajo. Vsak dan pelje prek mostu nad 40 avtobusov, mo­čan je tud i mednarodni ozi­r o m a t ranz i tn i promet za Avstr i jo i n Ital i jo.

Most je sedaj za s i lo po­pravl jen, v k r a t k e m pa bo potreben še večjega popra­v i la . T o je zgodba, k i se ponavl ja vsako leto. Če b i ves denar, k i je b i l vložen za poprav i lo mostu , pr ihra­n i l i , b i b i l i v Vidmu-Krškem lahko zgrajeni , vsaj tr i je nov i

mostov i ! Smešno je t rd i t i , da je most občinska last, ko pa ga uporabl ja vel ik del Slovenije i n ostal ih republ ik ! Po osvoboditv i smo zgradi l i že nešteto mostov, n i k o l i p * ni b i lo sredstev za zgraditev prepotrebnega mostu v Vid­mu-Krškem. Ugotovitve raznih komis i j o stanju mos tu , pa naj bodo republiške, okrajne a l i občinske, ne rešujejo problema, prav tako tud i ne sedanja omejitev obremenit­ve i n h i t ros t i , pa tud i zo­žitev mos tu .

K a j bo, če bo potrebno nekega dne prepovedati preko mostu ves tovorni i n avto­busni promet? Da ne b i pri­šle do tega, b i b i lo nujno potrebno zb i ra t i sredstva * republiškem, okra jnem i'] občinskem mer i lu ter pričeti z gradnjo novega moštu. To je edina pametna rešitev.

Drago Kaste l ic

Znižanje prometnega davka

Potrošnja alkoholnih pijač se je tudi na območju videmsko-krške občine občutno zmanjša­la. Temu je nedvomno vzroK povečan prometni davek, k i J e

povzročil povečanje cen vinu-Zato je občinski ljudski odbor izdal odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku, s katerim se prometni davek na naravna vlna_v gostinskih pod­jetjih, gostiščih družbenega in zasebnega sektorja zniža od se­danjih 20 na 10 odst. To zniža­nje predstavlja nadaljnje zniža­nje proračunskih dohodkov z* približno 3 milijone dinarjev. Omeniti moramo, da Je občin­ski ljudski odbor že znižal ob­činski prometni davek na malo prodajo od 6 na S odst., kar je pomenilo zmanjšanje proračun­skih dohodkov za 7 milijonov 400 tisoč dinarjev. Precejšen

izpad predstavlja tudi znižanje dopolnilnega proračunskega pri­spevka v višini 13 milijonov 750 tisoč dinarjev. V občini Videm-Krško nastaja resno vprašanje ravnovesja med proračunskimi dohodki ln Izdatki.

Novo priznanje za Ceglarja Šahovska zveza Slovenije bo

v zimskih počitneah v Maribo­ru priredila ob sedelovanju Ze-leznlčarskega šahovskega dru­štva »Maribor - republiški tur­nir mladih prvokategornikov. Na turnir je povabljen tudi Ro­bert Ceglar s Senovega, k i se Je na letošnjem mladinskem pr­venstvu LRS uvrstil na četrto mesto.

Ekipno šahovsko prvenstvo LRS bo v oktobru. Prvo kolo bo 7. oktobra. Prvak novome­škega okraja se bo srečal doma s prvakom ljubljanskega okra­ja. Dvoboj bo na 8 deskah. Ker 60 od šahovskih društev ln sek­cij v našem okraju registriran: samo SD Novo mesto in šahov­ski sekciji T V D Partizan v Sto­p i čah ln Smihelu pr i Novem mestu, se smejo udeležiti okraj­nega prvenstva samo navedena

tri moštva. Okrajno prvenstvo bo končano v septembru.

Penko se je udeležil kvalifi­kacijskega turnirja v Ljublja­ni za udeležbo dveh igralcev na finalnom šahovskem prvenstvu LRS. Po uspešnem začetku (' točki iz prvih treh partij) je zaradi tvegane Igre izgubil na­slednje 3 partije, vendar se je kot rezerva kljub temu uvrstil v finale, ker je Bavdek Iz Kra­nja v zadnjem hipu odpovedal udeležbo na prvenstvu. Vrstni red udeležencev kvalifikacij­skega turnirja je bil torej na­slednji: Jelen (Ljubljana), Bu ­kovac (Kranj), Penko (Novo mesto), Strelher (Celje). Šahov­sko prvenstvo L R S je sedaj že v teku. Z zanimanjem bomo spremljali Penkove uspehe na tem turnirju. ; f H M

Slavko Sitar

Razvoj družbenega kmetijstva v občini N a zadnj i se j i občinske­

ga odbora S Z D L so raz­prav l ja j ! o razvoju družbe­nega kmet i j s t va . v občini. Zan imivo poročilo o uspe­h i h , težkočah in nalogah kmet i j sk ih zadrug b i po­sestva je dalo povod za pestro razpravo.

Porast kmet i jske proizvod­nje so zabeležili p r i t i s t ih pro izva ja lc ih , k i so s top i l i v pogodbeni odnos s kmet i j sko organizaci jo i n upoštevali p r i setvi min ima lne predpisane

Ukrepe p r i uporab i kva l i te tn ih semen i n gnojenju z umetni­m i gnoj i l i . V letošnjem le tu j * b f ls p r i setvi o z imn ih žit vključenih v pogodbeno sode­lovanje preko 60 odst. vseh površin na območju občine, k i j i h sejejo z žiti. Le ta 1960 je pogodbeno sodelovanje m e d zadrugami i n kmetova lc i vključilo 72 hektarov površin, medtem k o je letos vključenih že 2900 hektarov. T u d i poraba umetn ih gnoj i l se je v pr ime­

r u z l e tom 1960 povečala za 60 odstotkov. Hek t a r sk i donosi so se p r i pogodbenem proizvaja lcu povzpel i že na 25 do 30 mtc, donosi na druž­benem sektor ju pa dosegajo že 40 mtc na hektar.

Kmet i j ske zadruge so v zadnj ih let ih ve l iko napredo­vale glede organizacije kmet i j ­ske proizvodnje i n utrjevanja pro i zvodn ih odnosov las tn ih zmogl j ivost i .

V pr ihodnjem gospodar­skem letu pa žele kmet i jske organizacije doseči še večje uspehe. P l enum občinskega odbora S Z D L je b i l seznanjen z no v im i nalogami, k i so s i j i h zadal i ko l ek t i v i kmet i j sk ih or­ganizaci j . P redvsem je ena iz­med važnejših nalog poveča­nje zemljišč n a družbenem sektor ju v letu 1962 za preko 200 hektarov, i n sicer 70 hek­tarov v Žadovinku, 100 hek­tarov v S ta r i vas i z a obnovo sadjarstva i n 50 hektarov na Pr i s tav i p r i V e l i k e m Podlogu. Povečali bodo t u d i povr­

šine za oz imna žita za 100 od­stotkov. N a predlog kmet i j ­sk ih zadrug je potrebno na območju občine posejati z vi-sokorodn imi sor tami pšenice 855 hektarov v pogodbeni pro­izvodnj i i n 100 hektarov na lastn ih posestvih. Za izvršitev teh nalog bo potrebno prav gotovo dopo ln i t i od lok o izva­jan ju m i n . agrotehn. ukrepov. T a dopolnitev naj b i obstajala v tem, da b i določila področ­ja , na kate r ih bo potrebno m i ­nimalne agrotehnične ukrepe izvajati na celotnih površinah p r i vseh ku l tu rah . Nedvomno bo potrebno p r i letošnji jesei -sk i sestvi porabi t : več kva l i ­tetnih semen. Z a izvedbo na­loge p r i jesenski setvi bo po­trebna dobra politična pr ipra ­va i n strokovna organ i zac i ja Zato bodo v najkrajšem času sk l i can i zbor i občanov, na ka­ter ih bodo razprav l ja l : o raz­voju kmet i js tva.

N a področju občine delujejo t r i kmet i j ske zadruge i n dve posestvi . Ko l ek t i v kmet i jske

i

zadruge Videm-Krško je leta 1960 ustanovi l posestvo v Ža­dov inku. Zemljišče je b i l o p r i ­dobljeno z odkupom i n aron­dacijo. Do konca leta bo po­sestvo imelo že oko l i 150 hek­tarov zemljišč v enes i kom­pleksu najboljše zemlje na Krškem pol ju . Prav tako bo­sta do konca leta zgrajena dva hleva za 250 glav živine, s i l os i za tisoč kub ikov , potreb­n i s en ik i i n strojne lope za kmet i j sko mehanizaci jo . N a tem posestvu bo organiz i rana kmet i j ska pro izvodnja z naj­večjim pro i zvodn im učin­k o m .

T u d i kolekt iv kmet i jske za d r u g ^ Videm-Krško s i je za­da l ve l ike obveznosti. Skušal bo že začeti postopek aronda­cije za nadal jn j ih 65 hektarov zemljišč izvesti pospešeno in že v jeseni vključiti v vodni proces zadruge. f lansk,-nalogo p r i setvi pšenice na površini 30 hektar .v na po­sestvu v Žadovinku bo kolek­t iv pravočasno strokovno iz­vedel. P rav tako bo pospešil pr iprave za arondaci jo zem­ljišč v S t a r i vasi . N a t em po­dročju je namreč potrebno

p r i dob i t i 100 hektarov nov ih površin za razvoj sadjarstva. Predvidena obnova sadjarstva na V i d m u se postavl ja v slo­venskem m e r i l u na prvo me­sto. Združitev s posestvom »Matija Gubec« v Leskovcu b i b i l a zarad i obstoječih rifclog kor i s tna .

Gospodarjenje na posestvu kmeti jske zadruge v Kostanje­v i c i n i b i lo najboljše. N a po­sestvu je b i lo v letu 1961 nad šest mi l i jonov izgube. Izgo­vor, da so izgubo povzročile plemenske krave — molznice, n i dovol j prepričljiv. Res pa je, da na posestvu n i najbolj­še vpeljana organizaci ja dela i n pro izvodnja k rme . Vseka­kor bo nujno potrebno za na­stalo izgubo po iskat i globlje vzroke. K m e t i j s k a zadruga v Kostanjev ic i ustanavl ja nov pro izvodni kmet i j sk i obrat v bližini Podloga. V ta namen je že p r idob i l a v upravl janje preko 70 hektarov zemljišč, odobreno pa je b i l o tud i 60 mi l i jonov k red i ta za izgradnjo gospodarskih objektov. Ne smemo m i m o tega, da je b i l o v ta zemljišča p r i mel iorac i j ­sk ih de l ih do sedaj vloženih

preko 40 mi l i jonov dinarjev. Družba je torej dala oko l i 80 mi l i jonov dinarjev za organi­zacijo novega posestva v Pod­logu i n za nadaljnjo krepitev družbenega sektor ja na tem področju občine. Zato je kme­t i jska zadruga iz Kostanjevi­ce na tem posestvu dobro go­spodar i la .

K m e t i j s k a zadruga v Bresta­n i c i je v letošnji spomlad i povečala svoje površine za 70 hektarov. N a n j ih je organi­z i ra la pro izvodnjo za prido­bivanje k rme . Stalež goveje živine se je povečal od prejš­n j ih 19 na 85 glav. Poseben prob lem zadruge je razdrob­ljenost zemljišč, katere uprav­l ja .

Posestvo Mat i j a Gubec * Leskovcu že nekaj let gospo­da r i na 70 hektar ih zemljišč. Pro i zvodn i proces je popolno­m a spec ia l i z i ran. T u d i delav­sko samoupravl janje je dobro razvito.

Člani občinskega odbors S Z D L so spreje l i več zaključ­kov, k i bodo p r ipomog l i k na­dal jn jemu razvoju družbenega kmet i js tva v občini Videm-Krško.

1 4 L

Prejšnjo soboto je bila v V l d -m u - K r s k e m seja speedway od ­bora Slovenije, v nedeljo pa seja sj>eedway odbora pri Avto-mo­to zvezi Jugoslavije. Na obeh Pomembnih sejah so razprav-iJali o nadaljnjem razvoju speedwaya p r i nas. Predsedni­ka speedway odbora Jugoslavi­je Franca Novaka smo zaprosi-M> naj nam pove kaj več o sklepih sej. Tov. Novak se je Uubeznivo odzval naši prošnji k* v razgovoru z našim dopis-r - ikom povedal tole:

»Na obeh sejah smo razprav­ljali o novem sistemu državne­ga prvenstva v $pe2dwayu. -Razvoj speedway športa nam le narekoval, da smo se odlo­čili za bistveno spremembo do­sedanjega sistema dirk. K temu nas je prisilila tudi nujnost, da vključimo v tekmovanja vse vo­zače.«

~ V čem je sprememba sta­rega sistema?

»Po dosedanjem sistemu je v državnem prvenstvu lahko so­delovalo samo 18 vozačev. Pre­ostalim dvajsetim vozačem pa le bil s tem one-nc gočen na­stop in hkrati njihovo izpopol­njevanje. Novi sistem bo r.a Principu četrt, pol ln finalnih tekmovanj, na katerih bodo "Silko nastopili vsi registrirani vozači.«

to kakšen bo sistem tek-•"ovanj?

V Brežicah neodločeno

Prva prvenstvena tekma v vzhodni republiški rokometni "8 i v Brežicah je biLa končana neodločeno. Domači rokometaši so igrali z ekipo R K Celje; re­zultat 18:18 (7:10). V prvem de-P igre so bili gostje tehnično "o'Jši in pred brežiškim golom nevarni nasprotniki. Kljub te-J"U> da so igrali proti soncu, °o dosegli vodstvo. Drugi del J ^ e p a j e pripadal domačim, * J so diktirali siler. tempo ln Osvojili dragoceno točko. Za ­jedi preostre igre gostov so bi­je *tirj sedemmetrovlke, od ka ­terih j e Vidmar realiziral 3.

Strelci za Brežice: Vidmar 8, »iorjančič 5, Tintor 3. Novak n | n Avsec po 1 zadetek. Za Ce-JJe pa: Božič 10, Snebič 4, Go-risek, Cvarte, Ratej in Hriber-

pa po 1 gol. Tekmo je dobro vodil sodr.:Jc

vinko Kašner iz Ljubljane. -Brežičanov nam daje upa-

?Je. da so prebrodili usodno J F 1 2 0 lanskega tekmovanja in J * je njihovo mesto v republi­ški ligj Temu cilju naj posve­tijo vodstvo in tudi igralci vso Pozornost, ker le v vztrajnem delu je bodočnost in uspeh.

-ek

» V prvem kolu se bodo sre­čali vsi vozači na dirkah, k i bo­do aprila in maja. V Sloveniji, Hrvatski in Srbiji bo po ena takih dirk. V drugem kolu bo nastopilo prvih osem iz prvega kola in uvrščeni dirkači od o-smega do šestnajstega mesta letošnjega državnega prvenstva. Tud i v tem kolu bodo tri dirke kot v prvem kolu, in sicer v drugi polovici maja in v juni ­ju. V tretjem kolu se bo sre­čala prva osmorica iz drugega kola in prav tako prvih osem dirkačev iz državnega prven­stva v tem letu. Pouda-iti mo­ram, da bodo samo v tem kolu predvidoma 3 do 4 dirke, in s i ­cer v avgustu in septembru. V prihodnje se torej obeta ljubi­teljem speedway športa boga­tejši program dirk.

— Kako pa bo v prihodnje z organizacijo mednarodnih speedway dirk pri nas?

»Imamo že toliko svojih kva­litetnih tekmovalcev, da pri or-ganrzlrar.ju dirk nismo več od­visni od tujih vozačev. Med­narodna srečanja bomo močno omejili. V letu 1963 je predvide-na za Slovenijo samo ena med­narodna speedway dirka, k i bo v Vidmu-Krškem. Edina d i rka-liščna steza, k i je grajena po mednarodnih predpisih In u -streza vsem pogojem, je v Slo­veniji samo v Krškem. Zato ima Avto-moto društvo iz K r ­škega vse pogoje za organiza­cijo . mednarodir.h dirk -

— Ste na sejah sprejeli še kakšne sklepe?

»Spremenili smo dosedanji sistem plačevanja startnin, do-dočili načela o številu sodni­kov in dopolnili koledar speed-way dirk še za letos. V tem letu bosta še dve mednarodni dirki, in sicer v Zagrebu in Bjelovaru. Na njih bodo našlo-pili še vozači iz Poljske, Vzh. Nemčije ir. Madžarske. Bo pa še ena dirka kot zaključek re­publiškega prvenstva v Srbiji.«

— Katere dirke bodo prihod­nje leto v Vidmu-Krškem? »Kot sem že omenil, bo ena

mednarodna dirka, ena v okvi ­ru državnega prvenstva in ena medrepubliška ali pa dvoboj mest.-

— Zvedeli smo, da se Jugo­slavija poteguje za izvedbo sve­tovnega conskega prvenstva v speedwayu za leto 1963. BI nam hoteli povedati, v katerem kra ­ju bo ta dirka?

»Res je, da se Jugoslavija po­teguje za izvedbo svetovnega conskega prvenstva v speed-wayu posameznega ir. ekipne­ga prvenstva. Ena dirka bo v Sloveniji, druga pa v Srbiji. 2al, za enkrat še ne morem povedati, v katerem kraju bo­do. D R A G O K A S T E L I C

ENI V VESOLJU, DRUGI ŠE V PODSTREŠNI ČUMNATI. . .

Sevnica je praznovala občin­ski praznik. Vse je bilo okra-'eno z zastavami ln s cvetjem. r a dan je bilo veliko tekmo-"onj na katerih se je zbirala "iladina in drugi.

Odili smo v Šmarje k mar-Vivemu aktivistu LT in vzgo-Htelju mladine tov. Senici. Pravkar je dajal nasvete dve-y mladincema, ki bi rada sa­mt razvijala filme. Ko smo G° povprašali kako je zadovo-lkn s svojimi učenci je polo-2 do je fcar gre, le da jim " * »nore nudili vsega, kar bi r*«"- Potoamaterski in radio­amaterski klub imata ie 150 6knov mladincev. V času, ko Moderne države ie pošiljajo poljske ladje porti plane-J°»». pa v Sevnici ni moč do-°"» niti primernega prostora ?* tehnično vzgojo m lad ine ° ° a kluba te namreč shajata

v podstrešni čumnati v stano­vanju tovariša Senice!

Prostorov ni in denarja ni, tehnična dejavnost pa ob do­bri volji ne izumre. Tovariš Senica nam je pokazal urnik, po katerem delata oba kluba, in pripomnil, da se mladi čla­ni Ljudske tehnike kljub teža­vam že marljivo pripravljajo na veliko občinsko razstavo svojih izdelkov.

Zaradi pomanjkanja sred­stev tudi dejavnost radioama­terjev ne more zadihati. Od tod dejstvo, da se radio Sev­nica še ni oglasil. Mnogokrat sta marljivost in volja mladih, ki se hočejo poskusiti na naj­različnejših področjih, prema­lo, če ni sredstev. Zato priča­kujejo vsi, posebno vodja mla­dih amaterjev Senica, da bo­do pristojni organi le odprli oči m pomagali. -mtr-

Z a p i s k i o Š p o r t n e m d o g o d k u l e t a

Tudi Červanova mama je bila v Beogradu

Od tega, kako je zloženo padalo, je v marsičem odvisna varnost skoka. Marija Levičar, novomeška padalka, Id je na letošnjem republiškem prvenstvu padalcev osvojila prvo mesto v tekmovanju ženskih ekip, zlaga padalo pred

prvim skokom na prvenstvu.

NOV SISTEM V SPEEDWAY DIRKAH V NAŠI DRŽAVI

Cel Beograd je bli pretekli teden v znaku P E A . O največ­jem športnem dogodku leta 1962 se Je razpravljalo že tedne in tedne prej. Priprave za športno srečanje najboljših atletov in atletinj Evrope so bile tako temeljite, da organizacijski i n šport­ni uspeh P E A ni mogel izostati. Zato gre Beogradu, našemu glavnemu mestu, njegovim prebivalcem, k i so gostoljubno spre­jeli številne goste iz tujine ln Jugoslavije, kakor tudi odlič­nim organizatorjem P E A — vse priznanje.

NI naš namen, da bi na dolgo ln široko poročali o PEA , o številnih zanimivih borbah na stezah, skakališčih Itd. O tem je pretekli teden precej obširno poročal dnevni tisk in športno časopisje. Zd i pa se nam, da bo naše bralce zanimalo nekaj za­nimivosti s P E A , zlasti pa, kako sta se odrezala člana naše re­prezentance - Franc Cervan in Slavko Span, k i sta doma s področja našega okraja ln bosta v začetku oktobra nastopila v Novi Goric i za barve Dolenjske v t robo j u s Primorsko ln Go ­renjsko.

Najprej zanimiv dogodek v zvezi s Francem Cervanom, k i se Je v Beogradu izredno izka­zal. Uvrstil se Je med najbolj­še Evropejce v teku na 10.000 metrov in izboljšal državni re­kord ng tej progi za nič manj kot 27 Sekund in dve desetinki! Skoraj polminutno izboljšanje reultata, k i sta ga dosegla Str l -tof in Ivanovič, še pred njima pa proslavljeni Franjo Mihalić, je velik podvig, k i je razvese­li l vse ljubitelje atletike v J u ­goslaviji. To pa še n i vse. Ce

blokirali, bj morda konkuriral celo za eno od medalj.

Seda' pa k stvari. Se pred od­hodom v Beograd, kjer sem so­deloval v številnem sodniškem zboru, sem od podpredsednika O Z T K Jožeta Glonarja zvedel, da je že dvakrat prišla v pisar­no O Z T K Cervanova mama (Franc Cervan Je doma v Pod-gori pri Novem mestu, študira pa v Mariboru) in prosila, če bi j i kako omogočili, da bi po­tovala v Beograd, da b i videla svojega sina. Cervan je bil zad-

»Najvišji« in »najdaljši« na svetu sta bila v Beogradu

Dva najboljša na svetu: Valerijan Brumelj — 225 cm v skoku v višino (levo) in Igor Ter Ovanesian — 832 cm v skoku v daljino, sta pozirala v atletskem mestu v Košutnjaku posebej za Dolenjski list. Oba sta brez večjih

težav postala prvaka Evrope v svojih disciplinah

Cervan ne bi imej v gneči maj­hne nezgode (takrat Je zaostal in se s tretjega mesta pomaknil na sedmo) in če ga v odločilnih trenutkih pred finišem ne bi

nje mesece vedno zdoma, v glavnem na pripravah državne reprezentance v Kranjski gori, v Ulcinju in Makarski, delno pa tudi v Mariboru.

Nogometni turnir v Sevnici V počastitev občinskega praz­

nika Sevnice je bil v petek, 14. septembra, nogometni turnir, k i so ga organizirali nogometaši N K Partizan iz Sevnice. Na turnirju so sodelovali tudi no­gometaši s Senovega ter N K Celuloza iz Vidma-Krškega.

V prvi tekmi sta se pomerili moštvi Celuloze in Senovega. Prv i polčas se je končal z rezul­tatom 3:2 za Celulozo, končni rezultat pa Je bil 5:3 za krško ekipo, k i je bila tehnično bolj­ša. > V drugi tekmi sta igrala sevniški Partizan in N K Seno­vo, zmagali so Sevnica ni z re­zultatom 2:1 (0:0). V tretji tek­mi pa sta se v borbeni igri po­merila T V D Partizan-Sevnica in N K Celuloza. To je bila najiep-ša tekma, v kateri so Sevniča-ni zmagali z 2:0. Gole sta dala Ljubo Žumar ln Požun. Sevni­ški vratar je zelo zanesljivo branil. Vse tri tekme Je odlič­no sodil Božo Prybi l iz Krške­ga.

Vrstni red ekip: T V D Parti­zan Sevnica 4 točke, N K Cehi-loza-Videm-Kriko 2 točki, N K Senovo 0 točk.

Za to prireditev se moramo zahvaliti nogometašem sevni-

Okrajno košarkarsko prvenstvo

Okrajnega prvenstva v košar­ki za leto 1962, k i Je bilo K . septembra na Lok i , 60 se udele­žile le tri skupine: ena iz Stra­že ter dve ekipi novomeškega Partizana. Zmagovalec Je bila prva novomeška ekipa, k i je v prv i tekmi premagala Stražo s 60:23 (20:17), v drugI pa drugo ekipo Partizana 76:«T (43:21). Drugo mesto je osvojila druga ekloa Partizana.

Zmagovalna ekipa je igrala v naslednji Dostavi: A Petrič, J . Petrič, J . Setina, F. Setina, K o ­pač in Splihal. Najboljši strelci prvenstva so bUi: Splihal 69. Kopač 34 ln P. Setina 1« (vsi Partizan A). Vse tekme je do­bro sodil Domžalčan Zule. G r a ­jati pa je treba igralca iz Stra­že Koprivnlka, ker J« zelo ne­disciplinirano ugovarjal sodni­ku .

Jote Splihal

škega kluba, k i zelo marljivo delajo čisto brez finančne po­moči. Ce bi to prireditev vklju­čili vsaj v spored občinskega praznika, bi j ih s tem moralno podprli, a še tu j ih niso upo­števali.

Janko Blas

Se nikoli ga ni videla na ste­zi, kako teče, čeprav je večkrat nastopil tudi v Novem mestu. Ker O Z T K ni imela na razpo­lago vstopnic niti rezervacije prenočišč, j i tega vnaprej niso mogli preskrbeti, ker je bil rok za prijavo že zamujen, vendar so j i obljubili, da se bo že kako uredilo, ko pridejo v Beograd. 2enica je bila optimistično raz­položena. N i je skrbelo, da ne bi dobila prenočišča. Bo že ka ­ko, samo da bo videla svojega sina, kako teče. Sovaščani niso preveč navdušeni za atletiko m vedno se najde kdo, k i j i sve­tuje, naj pregovori sina, da bi pustil atletiko. »Uničil se bo,« pravijo, » in nikoli več ne bo zdrav». Sedaj se je sama hotela prepričati, kako to gre.

Prof. Glonar me je pred od­hodom še opozoril, če pridem s Cervanom v stik, naj mu ne omenim, da pride na P E A tudi njegova mama. To je suma že­lela, hotela mu je pripraviti presenečenje. Ko sem v torek popoldne Cervana srečal v at­letskem mestecu v Košutnjaku, kjer Je v družbi s Spanom, Hafnerjem in Važičem treniral, sem držal obljubo, čeprav sem po drugi strani mislil, da bi bi ­la vesela novica zanj tudi spod­buda. Ce bi vedel, da ga gleda mama, k i ni preveč vesela spremljala njegovega atletskega udejstvovanja, bi se morda še bolj potrudil. Morda, lahko pa bi bilo to zanj tudi usodno, če bi pretiraval kot nekaj dni ka ­sneje Mihalić, k i je med tekom padel v nezavest in odstopU.

Tud i v tosek zvečer sva bila s Cervanom skupaj na prire­ditvi za udeležence P E A - na stadionu Tašmajdan. Folklorni ansambel K O L O , orkester R T V Beograd In »Zadovoljni Kranj ­ci« iz Ljubljane' so številnim gledalcem predstavili pesmi in plese jugoslovanskih narodov. Cervan je bil brez treme, rekel je, da bo tekel na rekord, ven­dar ne upa na kako boljšo uvr­stitev, ker je- konkurenca pre­huda. Naštel ml je štirinajst tekmovalcev, k i imajo boljše čase na 10 km. Vendar je v šali pristavil, da bi tekel mnogo bo­lje, če bi med tekom igrali Za ­dovoljni Kranjci a l i Avseniki.

Kako se je končal boj na ste­zi, verjetno že vsi veste. Cer­van. je vse navdušil. Po konča­nem prvem dnevu tekmovanj sem ga znova srečal pred gar­derobami. Po vrsti smo mu sti ­skali roke, znanci in neznanci. B i l je v krogu Mariborčanov, predvsem sodnikov, ko je prišla tudi mama. S tribune, kjer je bila z novomeško skupino gle­dalcev, je še pred zaključkom teka prišla pred garderobe. Preprosila Je reditelje, da so Jo pustili naprej, in iskala sina. Cez nekaj časa je bil njen trud poplačan. Našla ga ie v krogu ljudi z rdečimi suknjiči in be­l imi slamniki - sodniki P E A . Prisrčno srečanje in čestitke. Tudi ona Je vedela, da je uspel, čeprav ni čakala do konca teka. Potem je nisem več videl.

V soboto sem Oervana ponov­no srečal, tokrat med gledalci. Povedal m i Je, da se je mama že vrnila domov. Dosegla je, kar je hotela: videla je trlumf svojega sina, slišala je skandi­ranje 40.000-glave množice: C E R - V AN , C E R - V A N . . . Vedela te, da. sin ni razočaral številnih

ljubiteljev atletike, k i so ga bo­drili od začetka do konca na­pornega teka.

X X X Slavku Spanu so pred final-

nlm tekom nekateri vel iki opti­misti prisodili celo možnost, da osvoji eno od medalj. To je bilo usodno, kajti Span je precenje­val svoje moči. V Košutnjaku mi je rekel, da bo vesel, če bo uspel priti v finale, a vedel sem, da sam pri sebi računa še na kaj več. Tek na 3000 metrov z zaprekami je med najbolj na ­pornimi tekaškimi disciplinamj in tu so vedno največja pre­senečenja. Tud i letošnje prven­stvo n i ostalo brez njih. Sve­tovna rekoderja, sedanji K rzvs . zkowiak in bivši Chromik, oba Poljaka, se nista uspela uvelja­viti med 12 finalistov I P rv i je bi l šele peti v prvi skupini i drugi šele sedmi v tretji sku ­pini, v kateri je bil Span tretji. Tud i Spanov klubski kolega Hafner, bivši rekorder FLRJ§ Je bil v drugi skupini- šele šesti

Span je odlično začel. V f i ­nalnem teku v nedeljo popol -dne se "je takoj priključil vode-čim. Novi prvak Evrope Belgi ­jec Roelants je diktiral oster tempo, k i je uničil tudi Spana. B i l sem sodnik pri vodni za ­preki in sem dobro videl, kaj je pokopalo Spana. V predzad­njem krogu je bil že tako one­mogel, da ni prišel na korak pri najvažnejši in najtežji — vodni zapreki. S težavo je na ­njo skočil, spodrsnilo mu Je ln Je padel v globoko vodo. N a nogah Be je sicer obdržal, toda s težavo. Mislili smo, da bo odstopil, toda vzdržal je, če­prav so ga prehiteli mnogi, k i so bili dotlej daleč za nj im. Boril se je, kolikor se je mo­gel, in pritekel na cilj deveti. Za njegovo borbenost mu gre vse priznanje.

Fr . Mikec

še dve točki za Črnomelj

Nedeljska rokometna tekma med Mariborčankami in Crno-maljlkaml je bila v prvem po l ­času enakovredna, saj sta šil obe ekipi na odmor z enim go­lom. V drugem polčasu pa j « ekipa domačega Partizana po­polnoma zagospodarila na igri-šču in povedla z rezultatom 3:1. Sodnik iz Ljubljane je do-sodil domačinkam kar pet kar ženskih strelov, kljub temu pa so Crr.omaljcanke pred 200 gle­dalci premagale ekipo »Kovi ­narja« iz Maribora s 6:4. S to zmago so v čelni skupini brez izgubljene tekme. Ekipa je na­stopila v pomlajeni postavil Rajgelj, Ivanusič, Belir.cir, 2 u -nič, Weiss, Furlan, Grahek, B u ­tala, Kvas.

Vse igralke zaslužijo pohvalo. V soboto bodo Crnomaljčarir

ke igrale v Kopru, v nedeljo Pa v Piranu. Upamo, da bodo prinesle tudi s tujih igrišč kakšno točko. Do sedaj j im še nikoli n i uspelo zmagati v K o ­pru in Piranu; z ozirom na do­ber start v ženski republiški ligi pa pričakujemo vsaj eno točko. M - K

Vsak četrtek: DOLENJSKI LIST!

MOPED DOSEGEL V ŠENTJERNEJU DNEVA!

Velika avto-moto prireditev v Šentjerneju je za nami. O oce­njevalni vožnji je na ( pro­gah sodelovalo 190 motornih vo­zil, za spretmo6tno> vožnjo na šentjernejskem hipodromu pa se je prijavilo M voznikov ali dobra tretjina. Sodniška Služba je bila dobro organizirana, v organizaciji prireditev same pa je bilo po zaključku ocenjeval­nih voženj opaziti več napak, vendar moramo upoštevati, da je bi,a to prva prireditev te vrste pri nas in torej zanjo n i bilo dovolj izkušenj. Upamo, da bomo odslej vsako leto doživlja­l i takšno manifestacijo motorl-da bodo podobne prireditve po-zaoije, kot Je bUa letošnja, in stale tradicionalne.

Najboljši čas dneva Je dose­gel mopedis« Anton Bos na progi Novoteks — Šentjernej, k i Je v ocenjevalni vožnji edini prevodi progo točne v določe­

nem času. Prejel Je denarno nagrado, lepo diplomo ln pokal v trajno last.

Prva feri mesta na posameznih progah so zasedli: Proga Treb­nje — Šentjernej: I. Emanuel GrmovSek — SI točk, n. Stane Uhan — 77 točk, m. Jože Krevs — 245 točk. Proga Vtdetn-Krško — Šentjernej: 1. Peter Kravos — 160 točk, t. Roman Dular — 171 točk, J. Ivan Vanič — l t l točk. Prog a Brežice — Šentjer­nej: i . Jože Jurešič — 42 točk, 2. Alojz Dobrna - 55 točk, t. Milan Oresnik — 57 točk. Pro ­ga Smarjeta — Šentjernej: i . Franc Peterim — t točk, 2. R a ­do Medle — l t točk, 3. Ivan aV.in — l t točk. Proga Novo­teks — Šentjernej: i . Anton Kos I točk (najboljši 6as dne­va), t. Herman Koprivnik — 4 točke, S. Herman Skrlj — T točk. Proga železniška postaja

NAJBOLJŠI ČAS

N. m. - Šentjernej: i . Marija Knafelc — 1 točka, 2. Angela Kos — 2 točki, 3. Franc Udo -vič — 9 točk. Proga Semič — Šentjernej: i . Marjan Kravs — 2 točki, 2. Anton Simonlč — t točk, 3. Milan Jurajevčič — t točk. Proga Suitjernej-Sentjer-nej: 1. Tone 2nidaršič • 2 toč­ki , t. Jože Vide - 25 točk, s. Roman Kuhetj — 30 točk.

V spretnostni vožnji Je sode­lovalo 41 motorjev in mopedov ter 13 osebnih avtomobilov. Razvrstitev po posameznih k a -tegoririjah je naslednja: mope­di i n motorji: 1. Franc PucerJ + 26 točk, 1. in 3 .mesto si de­lita Zvone Peterlin in Jože Cvelbar s po + 23 točkam:. A v ­tomobili do 750 cem: l . R o n a n Dular 1 kaz. točk, 2. Milan Se-nlčar 25 kaz. točk. AvtomoblU nad l i t cem: 1. Marjan Hrastar I kaz. točk, t. Stane Kocjan 14 kax. točk.

S t «v . 38 («52) D O L E N J S K I L I S T 1 5

V TEM TEDNU VAS ZANIMA CteAeus\\\V>o\edar

Četrtek, 20. IX. - Brane Petek, 21. IX. - Matej Sobota, 22. IX. - Mavricij Nedelja, 23. IX. - Slavojka Ponedeljek, 24. IX. - Nada Torek, 23. IX. - Uroš Sreda, 26. IX. - Justina

POŠTENO GOSPODINJSKO PO ­MOČNICO, lahko začetnico, sprejme 4-članska družina. Liipužlč, Ljubljana, Vošnjako-va 8.

P R O D A M O T A K O J VSELJ IVO I1ISO z Bo.spodarslem poslop­jem, sadovnjakom ln dvori ­ščem v Sadlnjl vasi 7, pošta Dvor. Cena ugodna. Odproda-mo tudi posam. stanovanja. Interesenti naj se zglasijo 24. septembra v dopoldanskih u -rah v Kmetijski zadrugi Žu­žemberk.

HISO, takoj vseljlvo, ln 23 a zemlje, prodam. Z, L.; Želez­no 17, p. Dobrnič. Od avto­busne postaje 20 minut.

U G O D N O P R O D A M »PRIMO« N S U 150. Klander, Turnerje-va ulica, n. h., Ljubljana.

U G O D N O P R O D A M takoj vse-ljiivo enodružinsko hišo z vr­tom ir. 36 a zemlje. Josipina Delalut, Mokronog 6«.

F I A T 500 - TOPOL INO v od­ličnem stanju prodam. Drago Radi, Novo mesto.

POCENI P R O D A M K A V C . Spi -ler, Slavkova l , Novo mesto.

POCENI P R O D A M kuhinjsko pohištvo. Turk, Gotna vas 16.

P R O D A M TROSOBNO S T A N O ­V A N J E v Kandiji. Dve sobi takoj vseljlvl. Naslov v upra­vi lista (117-62).

P R O D A M F IAT -TOPOLINO -generalno popravljen. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi Usta (116-62).

ENOSOBNO S T A N O V A N J E S prit ikl inami ln vrtom prodam. Naslov v upravi lista (1115-63).

P R O D A M ELEKTRIČNI ML IN . Križman, Gor. Ponikve 14 — Trebnje.

P R O D A M D O S T A N O V A N J S K O HISO, obnovljeno l n takoj vseljivo, v Lokah pri Straži. Naslov v upravi lista (1113-62). Ogled samo vsako nedeljo.

P R O D A M D O B R O O H R A N J E N Fiat 600 (1960). Tesar, Nad ml i ­ni, Novo mesto.

P R O D A M V E L I K F O T E L J , k i se lahko raztegne v kavč. — Vahter, Novo mesto, Vrhov-čeva 5.

M I Z A R S K E G A POMOČNIKA za pohištvena dela sprejmem takoj. Stanovanje v hiši. Av ­gust Skore, Gunclje 69, Šent­vid prt Ljubljani.

S P R E J M E M D I M N I K A R S K E G A V A J E N C A ln pomočnika. — Hrana in stanovanje preskrb­ljena. Stanislav Arh , dimni­kar, Kamnik.

T E M N O M O D E R I.ILION DEŽ­NI P L A S C sem pozabil med 15. do 20. julijem nekje v No­vem mestu. V desnem žepu Je bil nenačet color film v kaseti. Pošteni najditelj naj odda plašč ali sporoči naslov v upravo lista.

MOŠKO URO najdeno v bližini Mizarske delavnice v Treb­njem, dobite pri Pekolj, Obč. L O Trebnje.

N A ŽIVILSKEM T R G U v No­vem mestu najdeno otroško jopico dobite v Invalidski ši­valnici.

Z A P E T M E T R O V B U K O V I H D R V zamenjam v Novem me­stu kratek moški zimski suk­njič, moške hlače, gojzarje št. 42 ln šest parov moških čevljev, vse v dobrem stanju; gojzarji so skoraj novi. Na­slov v upravi lista.

N E S R E Č E T O V O R N J A K V PRIKOLICO 5. septembra ponoči je tovor­

njak z voznikom Bogoljubom RakiOem Iz Loznice naletel na tovorni avtomobil, k i ga je pro­ti Ljubljani vozil Franc Koren. Koren je vozilo s prikolico u -Btavl, ker je imelo prazno zrač­nico. Rakič je stoječe vozilo prepozno opazil, zato se je sko­raj s polno hitrostjo zaletel v prikolico. Prt trčenju Je na o-beh vozilih nastala škoda za okrog 2 milijona 300.000 dinar­jev. — Ce bi imelo Korenovo vozilo varnostni trikotnik, k i bi opozarjal druge voznike, naj vozijo previdno, ne M prišlo do nesreče!

K O L E S A R K A V N E Z A V E S T I 5. seiptembra se je proti Žabji

vasi peljala kolesarka Marija Blažič s Slatnika. Prt tovarni rjrfv n i nakazala smeri, kar je zmedlo Antonijo Bojane s Tež­ke vode, ki se je pripeljala z motorjem ln se zaletela v ko ­lesarko. Blažičeva je padla ln obležala nezavestna.

K A M E N J E N A A V T O M O B I L ­SKI CESTI

(. septembra se je na vseku avtomobidske ceste p r i Brezi usulo kamenje. V večji kamen ee je s tovornjakom zaletel Jo ­sip Cviben iz Varaždina, k i se l e zaradi tega zmedel ln se po krajši vožnji po levi strani ce­ste prevrniti po nasipu. Škode n a vozilu je za 300.000 dinarjev.

N A J P R E J V D R O G , N A T O P R B K U C L J A J

I. sept. se Je na Senovem (ežko poškodoval Štefan Soko-

25. in 26. IX. franc. film »Eska-drilja Normandije«.

Dol. Toplice: 22. in 23. IX. a-merlški film »Trgatev«.

Kostanjevica: 23. IX. jugoslo­vanski film »X-25 javlja«. 26. IX. francoski film »Rdečelasa Julija«.

Metlika: 22. in 23. IX. jugo­slovanski film »Karolina Re­ška«. 26. IX. jugoslovanski film »Deveti krog«.

Novo mesto - »K rka « : od 21. do 24. IX. ameriški barvni film »Na muhi«. Od 23. do 27. IX. Italijanski film »Kako lepo je živeti«.

C Brestanica: 22. In 23. IX. fran-

cosko-nemški film »Till Ulen-spiegel«. 26. ln 27. IX. ameriški film »Ob 3.10 v Jumo«.

Brežice: 19. ln 20. IX. ameri ­ški film »Past za zajce«. 21. in 22. -IX. franc.-ital. film »Maigret postavlja past«. 23. ln 24. IX. japonski t i lm »Šampion in ple­salka. 26. IX. madžarski film »AIba Regija«.

Črnomelj: 21. in 23. IX. fran­coski film »Veliko potovanje«.

lovič s Senovega, k i se je pe­ljal v avtomobilu Viktorja K o -p i-.c. Avtomobil je zaradi pre­velike hitrosti nepravilno sekal ovinek, se zaletel v pločnik in od tam v električni drog, kjer 6e je prekucnil. Poleg voznika so bili v vozilu še štirje pot­niki , vendar je bil le Sokolo­vić teže poškodovan. Na avto­mobilu Je za milijon 200.000 din škode.

O T R O K POD A V T O M O B I L O M 9. septembra je Jože Lampret

vozil kombl proti Otočcu. Ko je pripeljal v Mačkovec, je na cesto skočil Vinko Bojane, da bi pobral žogo. Prt nesreči si je deček zlomil roko,

PEŠEC POD T O V O R N J A K O M 7. septembra se je prometna

nesreča pripetila na cesti od Blrčne vasi proti Uršnim selom. Z Uršnih sel se je s tovornja­kom pripeljal Rok Dobravec iz Irce vasi. Ko je nenadoma za­vi l v levo, je podrl Heleno Pire, k i je šla pravilno po desni stra­n i ceste. Pirčeva je bila teže poškodovana.

Z A V I L J E S C E S T E IN S E P R E V R N I L

K . septembra je p r i Gmajni nenadoma zavil z avtomobilske ceste voznik osebnega avtomo­bila 'Danici Nanut, k i Je s so­potnico potoval proti Ljubljani. Vozilo se Je potem še prevr­nilo. Potnika se nista poškodo­vala, medtem ko bo popravilo avtomobila veljalo najmanj pol milijona dinarjev.

SPORED RADIO L J U B L J A N A V S A K D A N : poročila ob 5.0S,

(.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 16.00, 17.00, 19.30, 22 oo. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.

P E T E K , 21. S E P T E M B R A : 8.30 Zabavni kalejdoskop. 9.25 Nekaj baročne glasbe. 12.15 Kmeti jski nasveti — inž. Dušan Kresal : Zretja telet za pitanje s starter-Jem. 13.30 Poje Mario L a m a . 14.35 V pesmi ln plesu po Jugo­slaviji. 15.30 Kurent l n povodni mož. 17.40 Melodije iB filmov. 18.45 Iz naših kolektivov. 20.30 Iz zakladnice Emi la Adamiča. J1.1F Oddaja o morju ln po­morščakih

S O B O T A , 22. S E P T E M B R A : 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 DJordJe Marjanovlč. 11.00 Dve veliki sceni Iz Lucije Lamermoor. 12.15 Kmetijskj nasveti - inž. MUeva Kač: Izkušnje s herbi-

S l T « Ž J J I H

cidi v sadjarstvu. 13.30 v r itmu koračnice. 14.33 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo. 15.40 Drobci lz opusa Stanka Preka in Danila Bučarja. 17.05 Gremo v kino. 18.30 Pozdrav z gora. 20.00 Za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše Izseljence.

N E D E L J A , 21. S E P T E M B R A : 8.00 Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman: Lajna. 9.05 Z vedro zabavno glasbo v novi teden. 10.00 Se pomnite, tovari­š i . . . 10.30 Operna matineja. 11.50 Orkester Eddie Barclay. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 13.30 Z a našo vas. 14.16 Naši poslušalci če­stitajo in pozdravljajo. 16.00 Humoreska tega tedna. 17.0f Športna nedelja. 20.00 Vaša pe­sem — vaša melodija. 22.15 z a ­bavni ansambli ir. solisti R T V Ljubljana.

Senovo: 22. in 23. IX. franco­ski fi lm »Crni Orfej«. 26. in 27. IX. italijanski film »Rimljan-ka« .

Sevnica: od 22. do 23. IX. a-meriški film »Na svidenje, Rim«. 26. IX. italijanski f i lm »Herkul ln kraljica Lidija«.

Šentjernej: 22. i n 23. IX. fran­coski f i lm »Natalija«.

Semič: 23. IX. ruski film »Pr ­vi dan miru«.

Trebnje: 22. ln 23. IX. ameri­ški barvni film »Tarzanova borba za življenje«. 26. IX. r u ­ski barvni f i lm »Skrivnostni mlin«.

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ

Pretekli teden so se ponesre­čili In Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: «•

Marko Drenski, delavec lz Drenja, aj je prt igri z žogo zlomil levo nogo; Juretu Hor­vatu, delavcu iz Grdanjcev, je nekdo vrgel kozarec ln m u po­škodoval desno roko; Mi lan KroselJ, delavec z Okljukove gore, je padel z motorja in si poškodoval desr.o nogo ter si odrgnil roke in obraz; Jože Krošelj, sin posestnika z O-kljukove gore, je padel z mo­torja in 81 hudo poškodoval

MATIČNI U R A D DOL. T O P L I C E SPOROČA

Avgusta Je bil rojen en deček. — Porok n i bilo. — Umr l i so: Avgust Gri l , posestnik iz Ko­čevskih Poljan, 87 let; Marija Lukšič, gospodinja iz Verduna, 51 let; Janez Kapš, kmetovalec iz Dobindola, 27. let.

MATIČNI U R A D B L A N C A SPOROČA

Avgusta nI bilo rojstev izven bolnišnice. — Porok ni bilo. — Umrla Je: Alojzija Romih, u -žitkarica lz Pokleka. 65 let.

MATIČNI U R A D HINJE SPOROČA

Avgusta sta bili doma rojeni dve deklici. — Porok ni bilo. — Umrl Je: Janez Rus iz 2virč, star 19 let.

MATIČNI U R A D M O K R O N O G SPOROČA

Avgusta sta bila rojena en de­ček in ena deklica. — Porok ln smrti v tem mesecu ni bilo.

MATIČNI U R A D G R A D A C SPOROČA

Avgusta je bila rojena ena deklica. — Poročila sta se: A n ­ton Kral j , poljedelec iz Boršta, in Zofija Zupanlč, delavka lz Krasinca. — Smrti ni bilo.

MATIČNI U R A D BREZICE SPOROČA

Avgusta ni bilo rojstev Izven bolnišnice.

Poročili so se: Vladimir Puc­ko, T T mehanik lz Brežic, ln Stanislava Marolt, učiteljica iz Čateža; Momčilo Samardžič, oficir J L A iz Zagreba, in Jože­fa Jurišlč, uslužbenka lz Bre­žic; Mihael Spller, mizarski po­močnik lz Starega gradu, ln Marija Vrablč, natakarica lz Brezine.

MATIČNI U R A D NOVO M E S T O SPOROČA

V času od 10. do 17. septem­bra je bilo rojenih 17 dečkov in 8 deklic.

Umrla sta: Anton Mrvar, de­lavec iz Plemberka, 51 let, ln Julijana Nadrih, gospodinja lz Štefana, 51 let.

Pretekli teden so v novome­ški porodnišnici rodile: Vida Saje lz Bršlina - deklico, Ma ­rija Lukšič iz Vavte vasi — dečka, Marija Rezelj lz Biške vasi — deklico, Marija Deželan iz Brusnic - dečka, Marija Ru -gelj iz Žabje vasi — deklico, Zlata Bratina iz Radovičev —

deklico, Gabrijela Viršček lz Štefana - dečka, Anica Vlrant lz Starih žag — dečka, Anica Skebe lz Hinj - dečka, Ljud­mila Kos lz Dečje vasi - deč­ka, Marija Kraševec iz Črnom­lja — deklico, Marija Glavan iz Dol. Straže — dečka, Marica Ivičič lz Metlike - dečka, Ma ­rija Jelovšek iz Vidma-Krškega — deklico, Tonča Znidaršič lz Močvirja — deklico, Marija Z u -nič lz Pavičičev — dva dečka, Marija Muren iz Podhoste — deklico, Terezija Stancar lz Telč — deklico, Otilija Lavrič lz Gor. Polja — deklico, Angela Hribar iz Kamna — dečka, M a ­rija Novak iz Lopate — dečka, Slavka Slak iz Dobrave — deč­ka, Rozallja Bartol l z Gor. Vrhpolja - dečka, Marija Žalec s Sinjega vrha — dečka.

Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški

porodnišnici. rodile: Ljudmila Majcen lz Orehovega — dečka, Anica Bjaž z Blzeljskega - deč­ka, Angela Urbanč lz Sevnice — dečka, Ankica Cerovec lz Brežic - dečka, Kristina Bogov-čič z Laz - deklico, Irena Ban iz Dednih sel - deklico, Marija Urbanč lz Viher — deklico, Ma ­rija Godler iz Brezine — dečka, Rezika Jazbec iz Sevnice - de­klico, Karolina Motore z Zigar-skega vrha — deklico. Anica Bibič z Bizeljskega - dečka.

Pretekli teden so se ponesre­čili ln iskali pomoči v novome­ški bolnišnici: Marjan Stepič, sin delavca s Sel pri Otovcu, je vtaknil desno roko v stroj za mletje sadja; Jože Crtalič, sin: kmeta ie Rakovnika, si je s koso poškodoval levo koleno; Marija Boltez, hči delavca lz Crmošnjic, je padla s kolesa ln si poškodovala glavo; Pavel Vrčko, sta šoferja iz Vidma-Krškega, je padel in se udaril v trebuh; MIhi Hudorovcu, de­lavcu lz Stranske vasi, je po­leno padlo na prst desne roke; Jožica Pahinger, hči delavca iz Starih žag, je padla ir. si zlo­mila levo roko; Franca U m u -ta, kmeta z Obrha, je v Dra ­gatušu podrl kamion ter ga po­škodoval; Janez Kralj , sin vra­tarja z Grma, si je pri požaru opekel obraz, roke ln noge.

NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČAI C v e t : rdeče deteljice (cena

125 din), bele deteljice (120), rmana s peci jem d o l cm (45).

L i s t : volčje češnje - bela-dor.e (200), šmamice (200), glo­ga (60), lapuha (60), gozdne ja ­gode (100), jetmika (200), sleze-novca (160), melise (180), borov­nic (105), robide - samo gozdne (60), maline (60).

R a s t l i n o : pelina (40), gla-dlšnlka (80), hribske rese (220), tavžentrože (62), krvavega mleč­

k a (HO), njivske mačehe (110), melise (70), vodne kreše (150), ptičjega dresna — moravke (40), ženiklja (130), črr.obine (80), zdravilnega Jetičnlka (100), ma­terine dušice (45), zlate rozge (66), zebraka brez debelih ste­bel (8), dobre misli (50).

P O N E D E L J E K , 24. S E P T E M ­B R A : 8.59 Za mlade radovedne­že. 9.23 Melodije pariških bule-varjev. 11.00 Nekaj baletne glasbe. 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Letošnje priprave za trgatev. 13.30 Go ­dalni sekstet R T V LJubljana. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.06 Ari ja skozi stoletja. 18.45 Novo v zna­nosti. 20.00 Z letošnjega festi­vala v Dubrovniku. 22.15 Pevci Marjana Deržaj, Majda Sepe, Nino Robič.

T O R E K , 25. S E P T E M B R A : 8.25 Zabavni kalejdoskop. 9.4? Narodne iz Poljske. 11.00 Sklad­be Lucijana Marije Skerjanca. 12.16 Kmetijski nasveti — dr. Janez Batis: Zdravo vime — pogoj za proizvodnjo higiensko neoporečnega mleka. 13.30 zna ­meniti Verdijev duet. 14.00 Pesmi, ln plesi jugoslovanskih narodov. 17.05 Po naši domo­vini. 18.10 V senci broadway-skih nebotičnikov. 20.00 Vel iki zabavni orkestri tega tedna. 21.30 Melodije, k i j ih radi po­slušate.

desno nogo l n dobil pretres možganov; Josipa Stoka iz To-maševca Je nekdo z nožem na­padel in m u poškodoval hrbet; Francu Suhadolčanu, poljske­mu delavcu s Konjske glave, je padel hlod na desno nogo; Mar­tin Kežman, posestnik iz Male­ga Obreza, je padel z voza ter si poškodoval glavo in obe ro­ki ; Rudolfa Kruševlča, šoferja lz Laduča, je nekdo napadel in mu prizadejal poškodbe po gla­v i ; Janko Knez, sin delavca iz Vidma-Krškega, je padel po stopnicah ln si poškodoval glavo; Eva Sepec, žena delavca iz Drenja, je na dvorišču padla ir. s i poškodovala levo roko.

OBJAVE — RAZPISI Razpis delovnih mest INDUSTRIJA P E R I L A V NO­

V E M M E S T U sprejme za obrat v Novem mestu večje število kvalificiranih in polkvallficira-nih šivilj. Nastop službe mo­žen takoj. — Prijave sprejema uprava podjetja, Novo mesto, Glavni trg 12.

Razpis javne licitacije

Po pooblastilu investitorja Dolenjskega muzeja v Novem mestu razpisuje Zavod za sta­novanjsko izgradnjo v Novem mestu r.a podlagi 46. člena Te­meljnega zakona o graditvi in ­vesticijskih objektov (Uradni list F L R J 45-61)

L J A V N O LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del brez ogre­valnih naprav za gradnjo zgrad­be Dolenjske galerije v No­vem mestu.

Predračunska vrednost znaša 26.500.000 din/

Zapečatene ponudbe dostavite po pošti ali osebno najpozneje do 1. oktobra do 10. ure Zavo­du za stanovanjsko izgradnjo v Novem mestu, Prešernov trg 5, kjer bodo isti dan ob istem ča­su zbrane ponudbe ob prisot­nosti ponudnikov odprte. Po­nudbi mora biti priložena pred­pisana dokumentacija o spo­sobnosti ponudnika.

Rok dograditve objekta do HI. faze je 31. december 1962. Investicijska dokumentacija Je interesentom na razpolago vsak dan med 8. in 12. uro pri tu ­kajšnjem Zavodu za stanovanj­sko izgradnjo, Prešernov trg 5.

POSEBNO OBVESTILO Vse naročnike i n bralce naprošamo, da današnjo

pri logo Dolenjskega l ista še enkrat zgibajo i n nato prerežejo, nakar bodo predlog nove ustave F L R J lahko b ra l i kakor knj igo oz. brošuro.

Divjad čedalje bolj pustoši njive Letošnji naval d iv jad i v

S u h i k ra j i n i nresega vse me­je, saj prihajajo živali prav pred kmečke domove. Feno-l i n i n razna druga zaščitna sredstva d iv jad i več ne od­vrača, zato kmetova lc i v ogroženih prede l ih tud i z o t rok i prečujejo noči ob nj i ­vah. Več se j i h je že močno prehladi lo na nočnih stražah. Zarad i neprespanih noči so ljudje tud i podnevi manj sposobni za delo.

Div jad se .je tako razpasla, da povzroča to vprašanje družbeni prob lem, k i m u bo treba posvetit i vso pozornost. S a m sem že v idel , kako je

skupina osmih d iv j ih praši­čev nedaleč ud H i n j prečka­la cesto. Vsak pa lahko v id i opustošene njive, k i j i h šče-t inar j i zapuščajo po plenje­nju . Preb iva lc i H i n j predla­gajo, naj b i se v H in j ah tor-m i n i l a močna lovska druži­na, k i b i nagnala nekaj stra­hu v kos t i uničevalcem nji­hovega bornega pr ide lka i n j i h tako odvrn i la od nasel i j .

M I L A N S E N K : A

DELAVCI: uporabljajte sredstva za osebno

zaščito!

K o r e n i n e : gozdnega ko­rena (150), arnike (500), volčje češnje — beladone (160), kompa-ve — bodeče neže (250), medve­dovih tac (150), velikega divje­ga janeža (300), malega divjega janeža (600), male norice - ma ­le beladone (80), regrata (150), srčne moči (200), pekoče kopr i ­ve (50), šmamice (230).

P l o d o v e : česmina (200), šipka - celega (120), gloga — belega trna (30).

R a z n o : prah lislčjakovega repa (1200).

Navedene cene veljajo za ze­lišča brez tujih primesi lir pra­vilno sušena. Nekvalitetnih ze­lišč ne odkupujemo. Vsa po­jasnila ta navodila dobite v va ­ši zadrugi ali v skladišču G O -SAD, Novo mesto. Slakova 8.

D E L A V S K I S V E T

INDUSTRIJE IN RUDNIKI NEKOVIN » K R E M E N « NOVO MESTO

razpisuje za nov i obrat tovarne ravnega stek la naslednje

štipendije za študij na univerzi: 1 za kemi jo 1 z a strojništvo

za študij na srednji tehnični šoli: 4 za strojništvo 1 za e lektro 1 za kemi jo

Interesenti morajo poleg lastnoročno napisane prošnje priložiti Se naslednje dokumente: kra tek življenjepis z izjavo, da štipendije ne prejemajo p r i drugem organu a l i podjet ju. Prednost imajo o t roc i sodelavcev pod­jet ja »Kremen«, o t roc i pad l ih borcev N O V i n žrtev fašističnega nas i l j a ter p r o s i l c i i z bližnjega območja

podjetja. Prošnje spre jema tajništvo podjet ja đo 25. sept. 1962.

S R E D A , 26. S E P T E M B R A : 8.55 Pisani svet pravljic l n zgodb. 9.25 Iz filmov m. glasbenih re­vij. 11.25 Prizori lz starih oper. 12.13 Kmeti jski nasveti. 13.30 Iz dežele kanjonov. 14.35 Pr i ­ljubljeni pevci zabavne glasbe. 15.20 Narodne pesmi iz Bosne i n Hercegovine. 17.0" Šoferjem na poti. 18.10 Sonata ob luni­nem svitu. 18.45 Ljudski parla­ment. 20.00 Pojoč; mozaik. 23.06 Zadnji ples pred polncčjo.

ČETRTEK, 27. S E P T E M B R A : 8.25 Zabavni kaleidoskop. 9.25 Lahek operni spored. 11.25 Majhna prodajalna plošč. 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Peternelj: Zahteve zunanjega trga glede kakovosti mesa i n klavne živine. 14.33 Naši poslu­šalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.2S Prizori lz Hoffmar.ovih pripovedk. 17.05 Koncert po že­ljah poslušalcev. 18.10 50 minut turizma in melodij 20.00 Če­trtkov večer domačih pesmi l n napevov. 21.00 Večer umetni­ške besede.

DOLENJSKI LIST LASTNIK I EN I Z D A J A T E L J I : občinski odbori S Z D L Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Treb­nje ln Videm-Krško ter Okrajni odbor S Z D L v Novem mestu - I Z D A J A T E L J S K I S V E T : Milan Baškovič, Tone Gošnlk. Inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser. Maks Pogačar, Miran Slmlč, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovič ln Viktor Zupančič.

U R E J U J E UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni uredniki, Miloš Jakopec, Drago Kastelic

ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinar-lev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva le vnaprej Za Inozemstvo 1800 di­narjev - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-H-S-J4 - N A S L O V UREDNIŠTVA tN UPRA­V E : Novo mesto. Glavni trg S (vhod lz DUančeve ulice) — Poštni predal 13 - T E L E F O N štev. 127 - Rokopisov tn fotografi' ne vračamo - T I S K A : Časopisno podjetje

- D E L O - v Ljubljani.