Štev. 50 (664) L. XIII

NOVO MESTO, četrtek.

13. decembra 1962 DOLENJSKI LIST G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V d Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N . O V O M E S T O

USPEH 17-LETNE IZGRADNJE SOCIALIZMA V NASl DOMOVINI:

1 - 1 0 0 0 - DONAII

m c m b n o d e l o v n o z m a g o : z i z v o z o m v o z i l a I M V 1000 v t u j i n o .

N a vprašanja časnikar­j ev so n a t o o d g o v a r j a l i p r e d s t a v n i k i I M V : t o v a r i ­ša Čedomir Črnelč i n inž. S e v e r t e r d i r e k t o r pod je t ­j a J u r i j Levičnik. M e d d r u g i m s m o zvede l i , d a b o l e tos I M V i z d e l a l a k a k i h 1400 d o 1600 a v t o m o b i l o v i n d a obs ta j a j o n a d a l j n j e r ea lne možnost i z a i z v o z teh v o z i l t u d i v Švico, n a H o l a n d s k o , v Z a h . Nemči­j o i n n a D a n s k o . Z u n a n j i t r g se z a n i m a seveda z a večje količine, sa j b i n a p r i m e r s a m o u v o z n i k v Z a h o d n i Nemči j i želel k u ­p i t i k a r 4000 k o m b i j e v r a ­zličnih t i p o v . Z a r a d i s vo j e k v a l i t e t e so a v t o m o b i l i I M V 1000 doživel i že n a j u ­g o s l o v a n s k e m t r g u l e p o p r i z n a n j e , to p a j i m z d a j prinaša s l o v e s t u d i v t u j i ­n i . K u p c i žel i jo p r e d v s e m d v o t a k t n i m o t o r , k i ga j e p r o i z va j a l e c A U T O - U N I O N p r i r e d i l p o s ebe j p o željah I M V . Z a t o j e v o z i l o z a t u ­je k u p c e i n t e r e s a n t n o i n v I M V u p a j o , d a b o d o že p r i h o d n j e l e t o l a h k o i zde­l a l i o d 2400 d o 3.000 v o z i l . Delež u v o z a , preračunan v ' r ednos t a v t o m o b i l a , zna ­

ša z d a j z a v o z i l a I M V o d 22 d o 33 o d s t o t k o v . M e d ­t e m k o znaša v r e d n o s t uvoženega m a t e r i a l a z a te a v t o m o b i l e pribl ižno 440 do l a r j e v , p a p r o d a j a m o K o m b i j e i n K u r i r j e n a p r i ­m e r v A v s t r i j o o d 1280 d o 2150 d o l a r j e v . S t e m dose­g a m o z n a t e n p r i h r a n e k dev i z .

N o v i n a r j e j e z a n i m a l o , če j e i m e » D O N A U « p o g o j

Vsak mesec: vlak avtomobilov IMV 1000 v sosedno Avstrijo (in še kam drugam na Zahod in Vzhod) — Vztrajni napori proizvajalcev v novomeški INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL so kronani z novimi uspehi: kolektiv se je *Gčel vključevati v mednarodno delitev dela in uspešno nastopa z izvozom prvega jugoslovanskega, v celoti doma skonstruiranega vozila IMV 1000

Pretekli petek smo med 11. in 12. uro cepe­tali v neprijetnem mrazu na tretjem peronu obnavljajoče se ljubljanske železniške postaje. Razen predstavnikov INDUSTRIJE MOTOR­NIH VOZIL iz Novega mesta so bili tam šte-

. vilni zastopniki ObLO Novo mesto, kooperan­tov IMV, ŽTP, bank in trgovin ter seveda ne­pogrešljivi »delegati sedme velesile«: časnikar­ji, fotoreporterji in televizijski snemalci. Pred nami je bila na tiru 'zasnežena kompozicija 22 vagonov, na njih pa 46 avtomobilov novome­ške tovarne IMV, ki je ta dan pripravila za izvoz v sosednjo Avstrijo prvo pošiljko svojih zdaj že priznano kvalitetnih avtomobilov IMV 1000 tipov Kombi in Kurir. Ko smo se na ra­čun železnice in njene »počasnosti« precej ostro šalili (ob navzočnosti tovariša Mižka, glavnega šefa ŽTP!), sem zaslišal z enega iz-jned stranskih tirov pomenek dveh železni­čarjev:

— Kaj pa tile čakajo? Kdo pa je naložil tele avtomobile?

Prijatelj mu je odgovoril: — Ja, vidiš, zdaj bodo dolenjski kmetje

avtomobile izvažali... _ Kakih deset minut nato je mogočna elek­

trična lokomotiva res potegnila proti Jeseni­cam prvo izmed bodočih rednih pošiljk avto­mobilov IMV v Avstrijo . . .

t i s t e m t r e n u t k u n i b i l o ^žko r a z u m e t i razpolože-•ja i n si jočih o b r a z o v t o -

tn išev i z I n d u s t r i j e m o -^ r n i h v o z i l , k i s o v i m e n u t ? J n de l a vcev , t e h n i k o v i n ^ e n i r j e v s v o j e g a 1100-

" e g a k o l e k t i v a s po ­

g l e d i s p r e m l j a l i d e l o s v o j i h r o k : z v l a k o m , k i g a v i d i t e n a g o r n j i s l i k i , se j e začel i z v o z 500 a v t o m o b i l o v r a z ­n i h t i p o v a v t o m o b i l a I M V 1000! N e d a v n a p o s k u s n a poši l jka p r v i h K o m b i j e v novomeške I M V j e v Av ­

s t r i j i odl ično p r e s t a l a pre ­izkušnjo. P o d p i s a n a po ­g o d b a z a 500 a v t o m o b i l o v v p r i h o d n j e m l e t u v v r ed ­n o s t i 800 tisoč d o l a r j e v j e z a t o t r d i t e v pač najboljši d o k a z ! A v s t r i j s k i g ene ra l ­n i z a s t o p n i k z a h o d n o n e m -ške t o v a r n e A U T O - U N I O N j e p o s t a l h k r a t i t u d i g lav­n i z a s t o p n i k I M V i z Nove ­g a m e s t a z a A v s t r i j o .

T i s k o v n o k o n f e r e n c o v s a l o n u g l a vnega k o l o d v o r a v L j u b l j a n i j e t a k o j n a t o , k o j e v l a k o d p e l j a l av to ­m o b i l e I M V v A v s t r i j o , za­čel tovariš P e t e r Bračko, p r e d s e d n i k d e l a v s k e g a sve­t a I M V . P o z d r a v i l j e z b r a ­ne časnikarje i n d r u g e go­s te t e r m e d d r u g i m d e j a l :

»Vese l i m e , d a l a h k o ugo­t o v i m o , d a se j e uresniče­v a n j u ene i z m e d g l a v n i h g o s p o d a r s k i h s m e r n i c — i z v o z u i n d u s t r i j s k i h i z d e l ­k o v — i n n a p o r o m ce l o tne j u g o s l o v a n s k e i n d u s t r i j e

Nov trgovski lokal v Žužemberku

V Žužemberku bodo v k r a t k e m dob i l i nove trgovin­ske lokale, k i j i h grad i trgov­sko podjetje »Dolenjka« iz Novega mesta. L o k a l i bodo v bivši Pehani jev i hiši na t rgu v Žužemberku. Ureditev lokalov je dvojnega pomena, saj bo Žužemberk s tem do­bi l p r imerne prostore za trgovino.

prikl jučil t u d i naš m l a d i k o l e k t i v . T a u s p e h j e z a naš k o l e k t i v , v k a t e r e m znaša povprečna s t a r o s t z a p o s l e n i h 24 le t , t o l i k o pomembnejš i , k e r izvaža­m o p r v o d o m a k o n s t r u i r a ­n o v o z i l o , t o r e j p r v o z a r e s j u g o s l o v a n s k o v o z i l o i n d a g a r a z e n t ega izvažamo v z a h o d n e države, k i j i h o-značujemo k o t z i b e l k o mo -t o r i z a c i j e . . . «

Tovar iš Bračko se j e na ­to z a h v a l i l v s e m koope ­r a n t o m — zda j j i h i m a I M V že k a k i h 500! — i n vse j naši s k u p n o s t i , k i j e omogoči la t a k n a p r e d e k k o l e k t i v a . P r v a s t o p n j a i z ­g r a d n j e I M V v N o v e m me­s t u j e zaključena s po­

z a i z v o z a v t o b o m i l o v I M V v A v s t r i j o . Z v e d e l i s m o , d a j e t o s a m o d o g o v o r j e n a o z n a k a ( u s t r e z n o i m e ) z a a v s t r i j s k i t r g . »Naš av to ­m o b i l j e r e z u l t a t c e l o t n e j u g o s l o v a n s k e i n d u s t r i j e , sa j s ode lu j e z n a m i že 500 p r o i z v a j a l c e v o d J e s e n i c d o Djevdje l i j e « j e m e d d r u g i m o d g o v o r i l časnikar­j e m tovariš Levičnik, k o je p o j a s n j e v a l p r o i z v o d n e uspehe , težave i n p r o b l e m e k o l e k t i v a I M V . P o u d a r i l j e , d a g re pretežni d e l za­s l u g z a najnovejši i z v o z a v t o m o b i l o v I M V v A v s t r i ­j o tehničnemu u s p e h u vo­z i l a k a k o r d e j s t v u , d a t u j ­c i t a k i h a v t o m o b i l o v več ne i z d e l u j e j o , t r g p a j i h p o t r e b u j e .

Prv ič izvaža zda j jugo ­s l o v a n s k a a v t o m o b i l s k a i n ­d u s t r i j a n a z a h o d n e k a j lastnega* z a r e s v c e l o t i do­m a k o n s t r u i r a n e g a . O d t a ­k r a t , k o so v p r e t e s n i h o b r a t i h novomeške I M V i z d e l a l i p o »0.2 d o p o l av­t o m o b i l a n a dan« d o seda­n jega i z v o z a v t u j i n o , j e m i n i l o k o m a j n e k a j k r a t ­k i h l e t . Že l e t a 1965 n a j b i p o z a m i s l i k o l e k t i v a i zde ­l a l a I M V n a d a n p o 30 av­t o m o b i l o v .

M a r s i k d o j i m na začetku p o t i n i v e r j e l . S pravo par­t i z a n s k o b o r b e n o s t j o pa j e k o l e k t i v I M V p o k a z a l toli­k o živl jenjske moč i i n po­g u m a za u s t v a r j a l n o d e l o , da mu moramo spričo naj­novejše z m a g e toplo česti­t a t i — i n h k r a t i želeti, da b i m u naša s k u p n o s t omo­gočila uresničiti p r o i z v o d ­ne na loge , M so z d a j p r e d t e m m l a d i m p o d j e t j e m .

T O N E G O Š N I K

Pred združitvijo okrajev Prejšnji četrtek so n a sej i

izvršnega odbora S Z D L Slo­venije razprav l ja l i o reorga­nizac i j i okrajev v S loveni j i . Združila naj b i se ok ra j a M a ­r i bo r i n M u r s k a Sobota, okraj Go r i c a z okra jem K o ­per ter okra j K r a n j z okra­j em L jubl jana. D e l novome­škega okra ja — občine Treb­nje, Novo, mesto, Črnomelj i n M e t l i k a — naj b i se prav-

tako priključil l jub l janskemu okra ju , d rug i del našega okra ja — občine Sevnica, V i -dem-Krško i n Brežice — pa ce l jskemu okra ju . Zakonsk i predlog o 4 okra j ih v L R S bo v ponedeljek obravnavala L judska skupščina L R S , da­nes p a bo o reorganizaci j i okra ja razprav l ja l tud i okraj ­

n i odbor S Z D L v N o v e m me­stu . — Z novo ter i tor ia lno razdelitvi jo Slovenije se bomo predvsem pr i lagod i l i predvi­den i ustavni ured i tv i , k i k re ­p i vlogo občine ko t naše glav­ne osnove v družbenem siste­m u .

VREME O D 13. D O 23. D E C E M B R A Približno do 16. decembra

nestalno s pogost imi , po ve­čini snežnimi padav inami , na­to izboljšanje," okrog 23. de­cembra pa spet prehodne pa­davine. — Temperatura se bo sprva dvigni la , s red i decem­b r a p a ponovni v a l mraza .

D r . V . M .

Po vsem okra ju še teko. vol i lne konference kra jevn ih organizaci j Socialistične zveze de lovnih l j ud i ; mnoge so podobne' p r a v i m l j u d s k i m t r i bunam, saj so člani S Z D L n a n j ih povedal i mnogo koristnega i n potrebnega za nadal jn j i razvoj svo.iih krajev. Dopo ln i l i so ustavno razpravo s Številnimi predlog i In z last i podčrtali potrebe, k i j i h prinaša razgibano življenje-v posamezne kraje . — N a s l i k i : predvo l i lna konferenca krajevne orga­nizacije na M i r n i , k jer se je v ponedeljek zvečer zbralo k a k i h sto članov k p l odn i razprav i

TEMELJITEJE, Z VEČ PREMI­SLEKA IN Z ZAGOTOVLJENIMI

SREDSTVI! N o v i gospodarski uk r ep i so

T letošnjem le tu dosegl i svoj n a m prt: gospodarstvo se je utrd i lo , pro izvodnja je niha­l a man j ko t doslej, izvoz se

• je povečal. N a področju i n ­vest iranja p a je še vedno precej s tar ih s labost i . Tako so ugotovi l i na zadnj i seji O b L O Novo mesto.

Invest ic i jam za vsako ceno smo se že zacel i ogibati , ven­dar ne povsod. Preden se odločimo za novo gradnjo, za preureditev obrata a l i za preusmeritev proizvodnje, je treba prever i t i i n pretehtat i mars ika j . P rav gotovo velja, d a se d a v invest ic i j skem pro­g ramu mnogokaj zelo lepo pr ikaza t i i n da Je tud i šte­v i lke mogoče »prisiliti«, da nudi jo obete o ekonomično­s t i vloženih sredstev. N a ta račun so se mnog i investici j­s k i p rog rami i zpremeni l i v nekaj , k a r pravzaprav n i program. Preden se začnemo potegovati za sredstva, k i j i h bomo vgrad i l i v tovarno a l i kmet i j sk i obrat, moramo po­leg vsega ostalega pretehtati tud i dvoje, na k a r smo do­slej rad i pozabl ja l i .

Sredstva za soudeležbo na natečaju morajo b i t i t rdno zagotovljena i n morajo pred­stavl jat i osnovo za udeležbo na natečaju. T u grešimo naj­več. Spekulat ivne računske kombinac i je : t u bomo dob i l i to l iko , t a n a m bo dal to l iko, če n a m bo da l on i , tret j i bo najbrž pr ispeva l to l iko, pa so desetine mi l i j onov skupaj za soudeležbo — so seže vel iko­kra t podrle prav takrat, ko je b i l o vse pr ipravl jeno i n b i z g radn jo -mora l i začeti. Ban­k a ne pozna »čejev«, akredi­t i v bo odpr la šele takrat, ka ­dar so sredstva za soudelež­bo zbrana na računu. T r k a ­nje na razna vrata, interven­cije, »nujni« p r i m e r i i n vse podobne majave utemeljitve b i odpadlo, če b i p r i investi­r an ju manj kamuf l i r a l i s tako imenovan imi f i k t i vn im i sredstv i (kakšna so, smo opi­sa l i ma lo prej ) i n raje t rd ­neje zagotovi l i soudeležbo a l i p a ugotovi l i , d a n i smo spo­sobni začeti investicije.

Druga slabost so zemljišča, Z n jo se najpogosteje sre­čujemo v kmet i j s tvu . Progra-

Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST!

me izdelamo, sredstva zago­tovimo, akred i t i v i so odpr t i , nato p a začnemo z odkupom, zakupom i n zaokroževanjem zemljišča, kjer naj b i nov i obrat delal i n živel. Odkup, zakup i n zaokroževanje pa so lahko zelo dolgotrajen posto­pek. Dovolj je, da se upre sa­m o nekaj lastnikov zemljišč, pa bo min i l o precej časa, preden j i m bomo po raznih predpis ih kos. Takšen p r imer smo doživeli p r i ustvar janju drevesnice na Obrhu , p r i za­okroževanju zemljišč p r i P o d t u m u i n še mars ik je . P r imer zelo neresne investi­cije Je živinorejski obrat K G P K p r i Draškovcu. H l e v i stoje, vode za napajanje živi­ne pa n i , ker so kot je videt i , nanjo pozabi l i . A l i pa napra­ve za strojno molžo, k i že lep čas leže neuporabljene na kmet i j skem obratu Trška go­ra I M a r se n ismo prenagl i l i , ko smo j i h kupova l i , i n mar niso kupl jene z družbenimi sredstvi?

Zaključek je zelo preprost: ne pozabljajmo-, da gradimo in širimo proizvodnjo z druž­benimi sredstvi , p remis l imo temelj ito, preden pričnemo, pa bomo brez težav i n k m a l u dogradi l i to, za kar smo se odločili!

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

Naši najvišji predstavnik i države so na ob isku na dveh konc ih sveta. Pred­sednik T i to preživlja svoje počitnice v Sovjetski zvezi, kamor ga je povabi l premier Hruščov. In če tud i T i tov obisk n i »uraden« so ga že i zko r i s t i l i za razgovore z najvišjimi državniki Sovjetske zveze, da so izmenja l i mišlje­nje o bi latera lnih odnosih med obema državama i n aktualn ih mednarodnih vprašanjih. Razprav l ja l i so o širokem krogu vprašanj z željo, da se u t r d i m i r i n okrep i razvoj soc ia l i zma na svetu. Maršal T i to je v govoru v Vo l -gorodu med drug im poudar i l , da »na­rode Sovjetske zveze i n Jugoslavije po­vezuje skupen c i l j boja za m i r , m i r brez vsega tistega kar meče senco na prihodnost.. .«

Podpredsednik Karde l j je na urad­nem ob isku v Indonezi j i , p r v i državi na njegovem uradnem potovanju. Z a Indonezijo bo obiska l še Indi jo i n Irak ter se bo spotoma verjetno usta­v i l še kje drugje. Karde l j a so sprejel i v Indonezi j i zelo prisrčno kot pred­stavnika pri jatel jske Jugoslavije. P r v i uradni razgovori, k i so potekal i v vzdušju prisrčnosti, zaupanja i n razu­mevanja, so b i l i posvečeni b i la tera ln im odnosom in sodelovanju na mednarod­nem področju. Razgovor i seveda še n i ­so končani ter je bi lo doslej težišče bol j na obojestranskem pr ikazovanju najvažnejših družbeno-ekonomskih pro­blemov i n notranjepolitičnega razvoja, kot pa sprejemanju važnejših sklepov.

N a splošno so ob i sk i naših najvišjih predstavnikov države, T i t a T Sovjetski zvezi, Ka rde l j a v Indonezi j i In drugod, v p r v i v rs t i posvečeni u t rd i t v i m i r u , sporazumevanju i n sodelovanju med narodi , k i so pr iprav l j en i spoštovati osnovna načela naše zunanje po l i t ike : nevmešavanje v notranje zadeve, ena­kopravnost i n nepovezovanje na noben blok.

V času, ko so se v Co lombu , glav­nem mestu Cej lona, vscdl i za zeleno mizo šefi delegacij šestih neangažira­n i h držav Azije i n Afr ike — Indonezi-

Azi je i n A f r ike , k i so zaradi nevarneg* mednarodnega žarišča zaostrovanja n* H ima l a j i bi le neposredno najbol j pri­zadete. Naloga, k i so jo prevze l i nean­gažirani v Co lombu je vse pre j kot lahka. N ima j o sicer namena sprejeti že formule za rešitev himalajskega spo* ra , k i obstaja že več let. Namen konfe­rence je razb is t r i t i ozračje i n ustvarit i pogoje, da b i Indi ja i n K i t a j ska lahko na d i r ek tn ih razgovorih našli možnost za častno i n miro l jubno rešitev tega spora.

Kakšen bo uspeh te konference j e * sedanjem obdobju, ko konferenca še

KARDELJ V INDONEZIJI je, B u r m e , Kambodže, Z A R , Gane i n Cej lona — je na indi jsko-ki ta jsk i mej i še vedno zatišje. Poročajo sicer o raz­n ih »provokacijah«, ka r pa so Ind i jc i demant i ra l i . I nd i j sk i premier Neh ru je sicer med konferenco, v Co l ombu ome­n i l , da ustavitev ognja i n umik kitaj­sk ih enot ocenjuje kot možen t r ik i n je v tej luči govor i l o možnosti ponov­n ih vojaških spopadov na H i m a l a j i ; toda to je govori l i nd i j sk im vo jakom, da j i h je p r ip rav i l na morebitno pre­senečenje.

N a mednarodni politični oder so sto­pile neangažirane države s področja

traja, težko ka rko l i napovedati . Ven­dar p a že lahko rečemo, da je že samo skl icanje te konference pomagalo ustva­riti ugodnejše vzdušje v obravnavanju tega spora. I n že to je napredek.

Jugoslavi ja podp i ra napore neangaži­ran ih v Co lombu. Naše stališče do tega spora je jasno:. Jugoslavi ja se zavzema za miro l jubno rešitev spora s pogaja-n j i . K a r zadeva Indi jo v tem sporu P* je tovariš Ka rde l j poudar i l , da Indi j * n i samo neblokovska država »temveč tud i eden nosilcev pol i t ike m i r u i n so­žitja na svetu sploh, posebno pa v

Aziji«.

LOVSTVO IN RIBIŠTVO V LLCI TURIZMA V BREŽIŠKI OBČINI V letu 1962 je b i l v Breži­

cah dosežen vel ik napredek r.a področju turistične dejav­nosti . Avtomobi lska cesta Je odpr la brežiškemu področju velike možnosti za nadal jni razvoj, ka r velja še posebno za" inozemski tur izem. Število nočnin se je od lansk ih 37.424 letos dv igni lo na 41.070. P r i obračunu tur i zma pa se ne smemo oz irat i le na izboljša­nje gostinstva,' temveč mora­mo p r i tem mis l i t i na vse že­lje turistov, k i prihajajo v naš kra j . P r i tem sta posebno važna lovstvo i n ribištvo. V lovstvu je b i l d im poseben poudarek na izboljšanje na­črtne gojitve i n odstrela div­jadi , turiste pa bomo priva­b i l i z boljšo organizacijo. — Lovska družina Cerkl je s i je že p r idob i l a prijatelje med i ta l i j ansk imi lovc i , po njeni not) pa gredo tudi v Breži­

cah, na Čatežu i n v Kape lah . Najbogatejša lovišča imata

lovsk i družini v Brežicah i n Cerkl jah, vendar b i ravno tu mora l i invest irat i nekaj sred­stev za zemljišča i n sejanje ku l tur , k i v z imskem času divjad ščitijo pred roparica-m i . Poseben prob lem je V r -bina, ke r je precej izsekana in je nevarnost, da bo tam divjad popolnoma izg ini la . Podobni p r ime r i pa so tud i drugje.

Lovske družine b i se mo rale nujno povezati s turistič­n i m i društvi, da b i tako sku­paj usmerjale turiste v kra­je, kjer je največ turističnih lepot.

Tud i ribiškim družinam je bilo posvečeno precej s k r b i . V Brežicah je ribiška druži­na povečala vlaganje ribjega naraščaja v odprte vode, nuj­no pa je treba m i s l i t i na r i ­

bogojnico, da se , še zveča r i ­bolov v K r k i , So t l i i n Savi . Brežiška ribiška družina je v bajerju p r i Opekarn i Brežice že vložila 3000 post rv i i n 20.000 drug ih r ib , v načrtu pa i m a še 10.000 postrv i i n 25.000 krapov. To so dobre investi­cije i n b i mora l a družina imet i na razpolago več sred­stev i n pomoči. K a k o r v lov­stvu tako je potrebno tud i v ribištvu ured i t i čuvajsko služ­bo. Precej škode namreč po­vzročajo d iv j i lovc i In ribiči, k i lovijo brez dovoljenja i n na nedovoljen način. K e r Je čuvajev vse premalo, se dela vel ika škoda.

P r i vsem tem ne moremo m imo k luba za kon j sk i šport, k i je dosegel posebno v zad­nj ih let ih zelo lepe uspehe. P r i tem so b i l i v Dobov i i n na B ize l j skem posebno delav­ni tovariši Huber t Križanec,

Ivan L ipe j i n Ivan Ba l on , k i so vlagal i lastna sredstva. Za­to b i m o r a l i tud i temu k lu ­bu priskočiti na pomoč.

N a B i ze l j skem i n v Piše-cah se je letos osnovalo Tur i ­stično društvo. Ima zelo lepe načrte za pr ihodnjo sezono, pa tud i sredstva so že obljub­ljena. V Brežicah je Turistič­no društvo v zadnj ih let ih ze­lo delavno i n je lan i uredi lo kopališče i n okol ico ob K r k i , letos pa pr iprav l ja jo ureditev kopališča nasprot i Horvatiča, kjer bo tud i p a r k i r n i prostor za oko l i sto avtomobi lov. Po zneje nameravajo ured i t i 'ie kopališče v Krški vasi i n o-ko l i co K r k e , kjer se polet i že več let kopljejo tur is t i iz Za­greba i n tud i inozemci . Seve­da za vse to n i dovolj samo dobra volja, temveč b i b i lo potrebno invest irat i tud i več sredstev. K e r so načrti za vsa dela že v teku, b i s prosto­vo l jn im de lom lahko zmanj­šali stroške za ureditev K r k e in okol ice.

Turistični promet v breži­ški občini se je razv i ja l v sk ladu z gospodarskim razvo­

jem. Tur i z em i n gostinstvo dobivata vse večjo veljavo, vendar znamo naravne lepoto še vse premalo izkoriščali. -~ Odprav i t i moramo vse po­manjk l j i vost i i n posvetit i vso pozornost pospešenemu raz­voju tur i zma na našem pod­ročju.

Zdenko Verbič

Regulacija potoka v Dolnji Pirošici

Potok, k i teče m i m o Doljne Pirošice, v deževnih dneh po­plavl ja njive i n celo ogroža nekatere hiše. Vsako leto po­vzroči ve l iko škodo. Vaščani žele, da b i O b L O regul ira l po­tok i n preprečil škodo.

E l e k t r i k a je v tej vasi že dlje časa. Občani so se svoj čas zelo zavzemali za ojače-nje električnega omrežja« vendar J im n i uspelo.

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

t • •*

[ z ^ i h silili - • — - , - • • - - - - - —d

V četrtek je bi la v D o m u sindikatov v Beu gradu slovesna pros lava ob 20-letnicl ustanovitve AFŽ. N a slovesnosti Je govori la V i d a Tomšič, k i je m e d drug im dejala, da dobiva ženska v naši družbi novo mesto. P r i nas nezajezljtvo teče re­voluci ja glede gospodarskega osamosvajanja žen­ske i n Se bol j glede njenega statusa kot občana. N a to ne kažejo samo njena popoma pravna enakost a l i pa podatek o tem, da dela p r i nas skora j m i l i j on žensk v družbeni pro izvodnj i i n n a tisoče Žensk v organih oblasti oz iroma druž­beni samouprav i .

N a to kaže dejstvo, da se spreminja položaj člo­veka v naši družbi. V sk ladu s tem postaja in ­teres ženske za boljše življenje ogromna s i la za premagovanje zaostalosti dežele i n družbenih odnosov. N jena popoma uveljavitev postaja stal­na vsebina družbenih naporov i n pogoj za na­dal jn j i uspeh skupnost i . — Tovarišica V i d a Tom­šič je nadalje poudar i la , da je ženska na de­lovnem mestu i n v družbi enakopravna, vsi drug i pogoji njenega življenja — njena šolska izobrazba, položaj v družini i n gospodinjstvu — pa stalno kršijo to enakopravnost. »Vse to po­meni,« Je podčrtala tovarišica Tomšičeva, »da je prob lem nadaljnjega družbenega uveljavljanja Ženske Izredno važno družbeno vprašanje, k i ga je mogoče uredi t i samo z močjo vse družbe, z razvojem njene materialne osnove i n družbene, socialistične zavesti.«

0 N a seji predsedstva Centralnega sveta Zve­ze s indikatov Jugoslavije so ugotovi l i potrebo po sprost i tv i presežkov delovne si le, k i zdaj zav ira večjo racional izaci jo proizvodnje. Sprost i tev pre­sežne delovne sile pa ne sme b i t i stvar posa­mezn ih vodi ln ih l jud i v podjetju, ampak zadeva vsega kolekt iva, k i edino lahko prepreči vsako-

...-.m,- samovoljne, nedemokratične i n nepravične ukrepe. Delovni kolekt iv bo najlaže prevzel nase odgovornost i n hkra t i dolžnost, da bo sprostitev presežkov delovne sile zagotovila zares večje uspehe, od kater ih bodo ime l i kor i s t i širša skup­nost, kolekt iv i n vsak posameznik. P r i tem pa se je treba zavedati, da obstajajo v podjetj ih tud i p r ik r i t e rezerve, k i tiče v slabem izrablja­nju delovnega časa, torej v s labi organizaci j i dela, v n i zk i ravni strokovne izobrazbe delavcev

V NAŠI DRUŽB! DOBIVA ŽENSKA NOVO MESTO

i td . V mnogih p r imer ih ne b i bi lo treba odpu­ščati delovne sile, če b i zagotovil i hitrejše nara­ščanje proizvodnje, večjo usmerjenost proizvod­nje na izvoz, uvedbo novih delovnih izmen i td .

6 V Beogradu je bilo te dn i dvodnevno po­svetovanje Jugoslovanskega združenja za kazen­sko pravo in kr iminolog i jo . N a posvetovanju so ugotovi l i , da zaščite zakonitost i ne more zago­toviti le pravosodje. Zaščita na pr imer družbe­nega premoženja je predvsem zadeva delovnih kolektivov, organov družbenega nadzorstva, raz­n ih Inšpekcij, družbeno-političnih organizaci j i t d . Najučinkovitejšo zaščito zakonitost i lahko zago­tovita notranja kontro la v delovnih organizacijah i n javna k r i t i k a . Čeprav se delavci ponekod pr i ­tožujejo zaradi kršitev pravic samoupravl janja, so doslej le v enem pr imeru pr i jav i l i kršitev. Precej pogostne so tud i pritožbe zaradi kršitev pravic i z delovnega razmerja, toda za zašf"itn za­

koni tost i se je v vsej Jugoslavi j i obrn i lo le 383 l jud i . Mnog i l judje morda ne poznajo pravn ih sredstev, s ka t e r im i b i se lahko učinkoviteje bo­rili p ro t i r a zn im k r i v i cam, zato b i mora l i v večji M e r i organiz irat i tud i pravno vzgojo, ustanav-jat i pravne posvetovalnice i t d .

0 N a seji upravnega odbora sekcije za kine-.ijstvo p r i Gospodarsk i zbornic i L R S so ugoto­v i l i , da je kmet i j ska banka od razpoložljivih S mi l i j a rd d in , namenjenih za nakup zemlje, iz­plačala le 23 mi l i jonov d in . T o kajpak ne po­meni, da se kmeti jske organizacije ne b i zani­male za nakup zemlje, ampak je vzrok nekje drugje: v zapletenem in b i rokratskem postopku pr i najemanju kredi tov . Ponekod pa leži k r i vda tud i na zadrugah, k i se še k a r naprej otepajo možnosti povečanja svoj ih kmet i j sk ih površin, ker je posameznim uslužbencem bol j všeč od­kupna dejavnost, s katero je manj dela.

0 Jesenska setev pšenice je v glavnem za­ključena. S pšenico je zasejano 2,100.000 hekta­rov, od tega 500.000 ha v kooperaci j i med kmet i in socialističnimi kme t i j sk im i gospodarstvi ter 500.000 ha na socialističnih gospodarstvih. Nad mil i jonov hektarov je zasejanih z v i sokorodn lmi vrstami pšenice.

0 Predstavnik i republiških odborov s indika­tov, okra jn ih i n občinskih s ind ika ln ih svetov so pred .nekaj dnevi na posvetovanju v LJubl jan i anal iz i ra l i dosedanji potek ustavne razprave v delovnih organizaci jah. Ugotovi l i so, da so v ospredju razprave aktualna ekonomska vpraša­nja, čutiti je močan pr i t i sk na hitrejše urejanje odprt ih problemov, precejšen poudarek je na no­tranj ih odnosih i t d . Ustavna razprava v delovnih organizaci jah je izredno množična, razgibana i n konstrukt ivna.

Momčilo Popovlć je v torek 00 22.42 v bonnski univerzitetni kli­niki umrl. Po 13 dneh dramatič­nega boja s smrtjo so se pokazale kot brezuspešne številne interven­cije zdravr.ikqv.

Protestna nota ZB Nemčiji. Za­radi grobe protijugoslovanske pro­vokacije ustaših emigrantov Je ju­goslovanska vlada poslala bonnski vladi ostro protestno jioto, s ka­tero zahteva kaznovanje ustaških zločincev, prepoved njihovih orga­nizacij ter izročitev vseh tistih oseb, ki so kot jugoslovanski dr­žavljani zagrešili vojne zločine V Jugoslaviji ln so sedaj na ozemlju ZR Nemčije.

Nov vojaši upor v Argentini. V Argentini je izbruhnil v torek not vojaški upor. ki ga vodi doseda­nji vrhovni poveljnik letalstva ge­neral Cayo Alsina. Položaj je zelo zamotan. Poveljstva pehote in mor­narice so obdržala za sedaj svoje enote v vojašnicah.

Nova vlada v Bonnu. V Bonnu so po dolgotrajnih pogajanjih rešili vladno krizo in sestavili novo vla­do, ki jo zopet vodi kancler Ade-nauer. To Je koalicijska vlada, in sicer med krščanskimi demokrati ln liberalci V novi vladi ni veS kompromitiranoga obrambnega ministra Josefa Strausse, zaplete­nega v znano afero '»Splegel«, ki je bila formalni povod za vladno krizo. '

Upor na Borneu. V Bruneiju na Borneu, bogatem ležišču petrole­ja, nad katerim držijo roke An­gleži, se je začel upor. Boji Se vedno trajajo med kolonialnimi 10 uporniškimi silami. Indonezijski tisk Je podprl vstajo v Bruneiju.

Ofenziva v Jemenu. V Jemenu se Je začela splošna ofenziva je­menskih republikanskih šil, katerih

_ naloga Je razbiti še zadnja opori­šča pristašev strmoglavljene?« imama el Bari m

Vrata v turistični rudnik odprimo na stežaj! Pravi jo , da je tur i zem in­

dustri ja oddiha. Čeprav t rd i ­tev zveni malce nenavadno, v nek i povezavi z gospodar­stvom pa vendarle je. Gre za Veliko področje, na katerem b i lahko s smo t rn im gospo­darjenjem načrpali več sred­stev, kot j i h dandanes. Tur i ­zem je neizčrpen rudn ik s premajhnim vhodom. V ra t a so odprta samo to l iko , da lahko tur i s t i eden po eden Btopajo vanj.

Med t i s t im i , k i želijo vide­t i ta »rudnik«, je vel iko tu­j ih in domačih turistov. P r i ­dejo i n s i hočejo ogledati ka r največ: naravne lepote, mo­derne zgradbe, spomenike, muzeje i t d . Prihajajo v sku­pinah in posamič, vedno z namenom, da s i bodo od­dahnil i , ker pomeni izlet za mnoge čas oddiha.

Pa pr i s luhn imo t i s t im, k i so b i l i tur i s t i , z last i če so se mudi l i n a . področju našega okraja.

»Kakšne hotelske cene!

Greš spat, se hočeš kopat i , pa n i vode! Hočeš se pošteno odpočiti, pa ugotoviš, da le­žiš na pre luknjanih r juhah! Greš v stranišče, kjer te ča­ka povodenj a l i vsaj nepri­jeten napis na steni, da se t i t r ikrat obrne želodec!«

Nekater i tu jc i se hval i jo : »Ko b i jaz ime l to, ka r ima­te v i , b i nared i l ra j . Zakaj ne odstopite zemljišča, da na­red im motel?«

Take besede bijejo v uho kot očitki, toda rečenega n i skoraj nič preveč. Poglejmo resnici do dna i n še sami ocenjujmo! V marsičem b i se mora l i s t r in ja t i ! Pa ven­dar . . . Ce l is tamo po poro­čilu o letošnji turistični sezo­n i v našem okra ju, se razve­sel imo nekater ih številk, k i le kažejo na ugoden premik v ra zvo ju . tur i zma . Nič no­vega pa ne bomo povedali , če nadalje ugotovimo, d a je b i l ta premik odvisen bol j od pr i t i ska gostov kot od pr iprav l jenost i turističnih

področij. Naposled se lahko ob vsem tem prepričamo, da i m a vsak tur ist s seboj tud i »kožo i n želodec«, se prav i , da smo se le naslišali prigo­vorov čez gostinstvo i n pre­nočišča.

Spričo tega je turistični promet, k i naj b i se letos po­večal za to l iko i n to l iko, do­čakal dokaj borno žetev. Poglejmo, ka j smo »naželi!«

Do konca septembra letos je b i lo v našem okraju 32.061 turistov, ka r je približno S odstotkov več kot l an i v istem obdobju. Medtem k o smo ime l i precej več tuj ih tur i ­stov, pa je padlo število do­mačih gostov. Največ gostov in nočitev je imela v tem ča­su novomeška občina, na drugem mestu so Brežice, na tretjem pa Videm-Krško. Tu r i s t i so p r i nas biva l i pov­prečno po 3 d n i i n po l . Do konca tega leta b i mo ra l zna­šati gost inski promet mi l i jar ­do 896 mi l i jonov dinarjev, ka r bi b i lo za 263 mi l i jonov di-

Nimajo športniki nobenih predlogov? V predzadnj i številki smo

Pisali o odnosu ustave i n sta­tutov do telesne kul ture . Ven­dar športni delavci še vse Premalo sodelujejo p r i dopol­njevanju ustave. Telesnokul-turne organizacije b i lahko na debatnih sestankih prouče­vale osnutke i n potem s svo-iirrii sk lep i seznanile javnost.

Športne organizacije b i mora­le seznanit i člane s členi, v ka­ter ih b i lahko prišla vloga športa i n rekreacije do moč­nejšega izraza. V občinskih statut ih b i mora l i spremenit i in dopolni t i besedilo v členih 89 i n 95, v kater ih n i vloga telesne kul ture n i t i ^omenje­na, čeprav je b i lo v ustavi

Gasilski dom v Novem mestu bo nudil potrošnikom vrsto

servisnih uslug 2e nekajkrat smo v našem

'istu objavl ja l i fotografije, k i S o pr ikazovale, kako napre­duje gradnja gasilskega do-*na v neposredni bližini no­vomeškega pokopališča. To­krat naj vam postrežemo z Veselo novico, da bo dom, kot vse kaže, zgrajen že p r i ­hodnje leto i n da bo nekako s r ed i leta, če bo šlo vse po sreči, v n j em pričelo delat i Vec servisov, k i bodo nud i l i našim potrošnikom nekaj Uslug, po kate r ih je zelo ve-nko povpraševanje.

Gas i l sk i d om bo s pokl ic­no gasi lsko četo, sestavljeno k 15 mož, pomen i l ve l iko tu ­di za razvoj našega gasilstva *n bo hkra t i porok za večjo Požarno varnost.

Las tn ik i avtomobilov na

svoji koži okušajo pomanjka­nje s t rokovnih delavnic za vzdrževanje avtomobilov v Novem mestu. V gasi lskem domu bodo t r i takšne delav­nice: avtomehanična, servis za polnjenje akumulatorjev in pra ln ica za avtomobile. Pok l i cn i gasi lc i bodo v teh storitvah usposobl jeni , našte­te stroke pa so i zb ra l i zato, ker j i h p r i izpolnjevanju nj i ­hovega osnovnega pok l i ca , gasilske službe, ne bodo ovi­rale. 2e v jun i ju 1963 s i bo­mo torej, kot vse kaže, od­dahni l i . Nova avtomehanična delavnica bo h i t ro i n stro­kovno oprav i la poprav i la , prašen i n blaten avto p a nam bodo mimogrede očistili i n podmazal i ter hk ra t i pregle­dal i še akumulator , če bomo želeli.

leta 1953 napisano, da sk rb i država za telesno vzgojo l jud­stva, posebno mladine, za dvig zdravja in delovne spo­sobnosti l judi in krepitev obrambne moči dežele.

Nag l i gospodarski razvoj vse hitreje spreminja naše življenje, zvišuje življenjsko raven občana, veča njegove osebne potrebe i n tudi potre­be po telesni k u l t u r i , oddihu v p r i r od i , razvedr i lu. Telesna ku l tura je neločljivo poveza­na z de lovnimi l judmi i n je ne smemo zapostavljati za komuna ln imi , zdravstvenimi i n soc ia ln imi potrebami.

Sedaj je čas, da osnovne organizacije i n občinske zve­ze za telesno ku l turo posta­vijo vprašanje o tem na dnev­n i red svoj ih sej i n zboro-vanj_ P r i Zvezi organizacij za telesno ku l turo v Beogradu je b i la imenovana komis i ja , k i bo zbra la vse predloge šport­n ih organizaci j i n j i h posre­dovala ustavni komis i j i . Zato mis l imo , da je potrebno v 89. in 95. člen vnesti vlogo in pomen telesne kul ture . Isto velja tud i za republiško usta­vo i n občinske statute. Stanje v našem okra ju nujno zahte­va, da se resno opr imemo de­la i n preko ustave i n statu­tov izboljšamo stanje telesne kul ture v šolah i n društvih, z last i k a r zadeva vzdrževanje objektov i n nove gradnje.

Franc Segedin

narjev več, kot je gostinstvo iztržilo preteklo leto.

Turistična let ina torej ne bo preveč bogata, četudi p r i ­štejemo še promet do konca leta 1962. Porast gostinskega prometa v glavnem ovirajo tile činitelji:

— gostišča so pomanjkl j i ­vo urejena, imajo neurejene samitari je, točilne pulte, ni­so čista i td . ;

— v gostiščih n i lahko do­b i l i p r i s tn ih dolenjskih jedi in pijač;

— raven gost inskih stori­tev je zelo n i zka .

Vse to goste odbija. Dan­danes, ko je avtomobi lsk i promet že tako razvit, se bo turist pre j odločil za daljšo pot i n boljšo postrežbo kot pa za krajšo pot i n slabo go­stišče. Razuml j ivo je, da so med temi gosti tud i tujc i , k i so še posebno zahtevni. Ce j i m n i všeč, se odpeljejo na­prej . Sele tedaj se ' spomnimo, da j i h ne b i »smeli pustiti«. Zakaj z n j im i so šle devize, k i b i j i h sicer pust i l i p r i nas!

Napačno b i bi lo, da b i zdaj udar i l i plat zvona i n začeli splošno akci jo za lov na do­mače i n tuje turiste. Teh ne bo treba lov i t i z r ek lamami In še s čim, če bomo ime l i do tur i zma tako spoštova­nje kot drugod po svetu. Ka j ­t i ka r je dobrega, se samo hval i . Zato b i mora l i mobi l i ­z i ra t i vse odgovorne činitelje, da utrejo tur i zmu v našem okra ju lepšo pot i n v p r v i vrs t i — izboljšajo gostinstvo! Ze zdaj je treba začeti, da bo vse nared za pr ihodnjo se­zono!

Predstavljamo vam »potujočega monterja«

Serv isna delavnica v Bre­žicah sicer obstaja že dalj časa, vendar zarad i pomanj­kanja strokovnega vodstvene­ga kadra n i imela vidnejših uspehov. P red dobr im mese­

cem pa je servis za popravi lo gospodinjskih aparatov i n h lad i ln ih naprav prevzel i zku­šeni monter V I K T O R SUBO-TIC. K e r smo zvedeli, da so ga ljudje prog las i l i za »potu­jočega monterja«, smo ga ob nedavnem ob isku vprašali, zakaj so m u nadel i tak na­ziv. Tole nam je odgovori l :

»Vem, da je za kupca ne­pri jetno, če se m u aparat po­kvar i . Pošiljanje aparatov v servisno delavnico je zamud­no i n nepraktično. Zato sem se odločil, da na poziv stran­ke oprav im popravi lo ka r na domu. Samo v novembru sem

\ na domovih popravi l nad 100 raznih gospodinjskih apara­tov. Ljudje me že poznajo domala v vseh občinah v okra ju.*

— K e r delate za tako širo­ko območje, morajo stranke verjetno dal j časa čakati, da j ih obiščete?

»V zmot i ste! Potem ko stranka pr i jav i okvaro apa­rata trgovini, kjer ga je ku ­pi la, a l i pa naši servisni de­lavnic i , jo obiščem najkasne­je v Šestih dneh. K e r i m a m desetletno strokovno izkuš­njo za poprav i la vseh apara­tov, delam hitro . I n še nekaj, naša servisna delavnica jam­či za kval i tetno popravi lo . Omeni t i želim še, da imajo stranke razen tega še vel ike ugodnosti p r i poprav i l ih apa­ratov.«

— In kakšne so te ugod­nosti?

»V garanci jski dob i popra­v im aparat v celot i doma brez vsakršnih stroškov. Ce pa je garancija potekla, izvr­šim popravi lo v k ra tkem ča­su i n na domu. Naš servis ima na zalogi tud i vse origi­nalne rezervne dele.«

— P r i kater ih gospodinj­sk ih aparat ih je največ okvar?

»Tu prednjačijo h lad i ln ik i , sledijo pa j i m električni šte­d i ln ik i i n p ra ln i stroji.«

— Imate kakšno posebno željo?

»Delam v zelo neugodnih pogojih. Stanujem namreč v Cerk l jah, delavnica je v Brežicah, delam pa v vseh občinah v okra ju. K e r n i ­mam lastnega prevoznega sredstva, sem vezan na v lak a l i avtobus. Ce b i ime l »fič-ka« b i lahko več naredi l . To­da to je zaenkrat samo želja«.

D . K .

Izumitelje priznava tudi ustava V nedeljo, 9. decembra, je

dosedanji in ic ia t ivn i odbor Društva izumiteljev Novo mesto, k i združuje zaenkrat le oko l i 40 članov, na občnem zboru položil obračun dela. Novo društvo deluje v našem okra ju že skoraj leto dn i , podani obračun njegovega dela pa je b i l k l jub vsemu ploden. V razpravi i n v poro­čilih so se spet do takn i l i te­žav v zvezi s predlogom pra­v i ln ika o i zumite l jskem delu, k i je b i l razposlan 60 gospo­darsk im organizaci jam v okraju, društvo pa žal doslej še n i sprejelo nobenih obve­s t i l o tem, da b i kater iko l i organ delavskega samouprav­l janja o predlogu tega pra­v i ln ika razpravl ja l a l i pa ga skušal pr i lagodi t i svo j im po­trebam. N a ta račun izumite­l j i i n t i , k i so s svo j imi pred­

logi pr ipomog l i k izboljšanju tehnoloških procesov, v na­ših delovnih ko lekt i v ih še niso zaščiteni. Predsednik glavnega odbora Društva iz­umiteljev Slovenije tov. dr . Zupan je na novomeškem zboru ponovno poudar i l , da i m a izumite l jsko delo vel ik pomen i n da o n jem govori celo osnutek nove ustave, k i Izumitelja izenačuje z znan­stvenim delavcem, k a r je pr­vi p r imer te vrste v zgodo­v in i sploh.

N a občnem zboru so spre­j e l i več sklepov, med d ru ­g im bo novi odbor ured i l pregled vseh izumov i n iz­boljšav na našem področju, pomagal članom društva p r i urejanju potrebnih dokumen­tacij v i zumite l jskem delu i n skušal pr i tegnit i k de lu dru­štva vse, k i se z izumitel j -

stvom ukvarjajo, ne glede na to, kaj delajo. Društvo iz­umitel jev bo še naprej delo­valo v okv i ru LT .

Dobro obiskana krajevna konferenca

4. decembra se j e v žu-žemberški k ino dvorani zbra­lo oko l i 200 l jud i n a krajev­no konferenco S Z D L . K o n ­ferenca — prisostvoval j i je tudi predsednik občinskega odbora Z S D L Novo mesto tovariš Jože Cvitkovič — je b i l a zelo uspešna. Po poroči­

lu predsednika krajevne or­ganizacije S Z D L je b i l a p lod­na razprava, k i je zajela tu ­d i gospodarska vprašanja, predvsem tur i zem, gostin­stvo i n kmeti jstvo.

Beseda o krškopoljski pasasti svinji Katera pasma naj prevladuje v prašičereji na našem področju: krško-Poljska, nemška oplemenjena ali švedska landrace? — Proučimo pred­vsem potrebe trga in upoštevajmo koristne izkušnje najboljših rejcev!

N a s t rokovn ih posvetova­njih, sejah i n ob l icencira-nju merjascev se vedno zno­va sprašujemo, katere pasme Merjascev naj pr iznavamo na našem področju. Dost ikra t Ugotavljamo, da b i ta a l i ona Pasma najbolj odgovarjala našim razmeram, predp isom m tud i zato, ke r imamo za­njo p l emensk i mater ia l i n Podobno. Doslej smo pre­malo razmišljali o tem, ka­tera pasma b i b i l a rentabi l ­na za kmeta , katera za družbeni sektor. Premalo je bilo proučeno vprašanje trga, kaj

bo le-ta v bodoče zahte-v a l , katera pasma bo iskana 1 1 8 tujem tržišču, katera na domačem. Vprašanje izvoza 8 6 vse preveč obravnava na *aznih konferencah, premalo Pa med s a m i m i proizvaja lc i , vedno le ugotavl jamo, da ta

on i ar t ike l trenutno po­trebujemo v ve l ik ih količi­

nah, nihče pa ne proučuje potreb trga.

Po t rebam tržišča trenutno ne moremo zadostit i z eno pasmo svinj , ampak s t r emi hkra t i , to so: Švedska land­race, ho landska, nemško o-plemenjena i n domača krško-pol jska sv inja . Dob r i izgledi so za izvoz pršuta v Ital i jo i n Amer iko . T r g želi 9 kg težke šunke. Domače pasme dajejo zelo lepo marmor i ra -no meso, zato so take šunke na tržišču zelo iskane. Tud i N A T O je interesent za bele mesnate prašiče, težke od 120 do 140 kg . 2e samo po­trebam domačega tržišča težko zadostimo, da o izvozu sploh ne govor imo. T u d i naš družbeni sektor bo re­sen kupec bel ih pujskov, ko bodo pr ihodnje leto zgrajeni p r v i h lev i za 10.000 glav be-konov i n v naslednj ih let ih že za 30.000 glav. T u d i pod­

jetje »Sljeme« je več a l i man j stalen kupec n a naših se jmih.

Poglejmo s i glavne značil­nost i omenjenih t reh pasem sv in j ! Ho landska i n švedska landrace pasma sta zelo in­tenzivni v rs t i be l ih sv in j , k i pa v domači re j i ne dajeta, k a r od n j i h pričakujemo. Potrebujejo • vel iko živalskih bel jakovin, (mesna i n k r vna moka , s i rotka ) , kater ih se naš kmet redko poslužuje. K r m i , kot je navajen, z na­vadno domačo hrano (trava, k r o m p i r , zrnje i n razn i ku ­h in j sk i odpadki ) , p r i kate­r i pa te svinje slabše napre­dujejo. Industr i jske k rm i lne moke so zelo drage. Ce je kmetovalec odvisen o d na­k u p a močnih k r m i l , je vpra­šanje rentabi lnost i takšne vzreje. Švedska landrace pa­s m a je tipična indust r i j ska svinja in spada v glavnem

na družbeni sektor. Kaže. da v naših sedanjih razme­rah ne b i sme l i dajati pred­nost i le ho landsk i i n švedski landrace pasmi , ker kmeto­valec i n tudi potrošnik iščeta mast. Kupec švedskih i n ho-landsk ih be l ih svinj je v glavnem podjetje »Sljeme«, k i t renutno odkupuje ne­omejene količine za pitališča na Hrvaškem i n za izvoz 90 k i logram težke bekone.

Nemško oplemenjena pa­sma je razširjena v oko l i c i Brežic i n Šentvida p r i Stič­n i , je dobro pri lagojena na­šim pogojem in prehrani , k i jo zelo dobro izkorišča, i n doseže težo 200—300 kg . P r i re jc ih i n k u p c i h je ta pasma zelo zaželena, ker je zelo ren­tabi lna, to je: ob is t ih pogo­j i h je večji pr i rastek i n več mast i . P l emensk i mater ia l bomo mora l i sami vzgajati, ker re j sk ih središč za nem­ško oplemenjeno pasmo n i ­mamo. Zato b i b i lo dobro uvest i selekcijo plemenske­ga naraščaja p r i samih kme­tovalc ih ravno zato, ke r je

teh svinj zelo malo. I n ker n i prave kontrole i n eviden­ce, se pojavl ja nevarnost k r i ­žanja v sorodstvu i n s tem v zvezi degeneracija.

Domača krškopoljska svi­nja je v glavnem razširjena na Dolenjskem, s središčem na Krškem pol ju, je manj zahtevna pasma, n i izbirčna za hrano, se razvi ja i n raste ob zelo sk romn ih pogojih. Vzdržuje se v glavnem s pa­šo, k romp i r j em, koruzo , ov­som i n razn imi d rug im i pre­h ramben im i odpadki . Za na­še razmere je najprimernej­ša pasma. Sp i ta se do teže 200—300 kg . Krškopoljski pa­s m i p a pret i degeneracija, ker je razširjena na premaj­h n e m področju. Neko l i ko sveže k r v i je pr idob i la s pasmo Wessex, vendar ne vemo, kje se križanci naha­jajo. Križanje je na krško-pol jsko pasmo dobro delo­valo, svinje so postale večje i n lepše obl ike. Potrebno b i bi lo uvoz i t i še nekaj merjas­cev podobne pasme,- da b i preprečili degeneracijo k r -škopoljcev. K m e t i j s k i inšti­tut v Sloveni j i bo pre i zkus i l križanje krškopoljske svinje s švedsko landrace pasmo.

da b i dob i l manj zahtevni t ip mesnatega prašiča.

S lovenski kupec iz indu­s t r i j sk ih središč išče v glav­nem krškopoljsko pasasto svinjo, da se p reskrb i preko zime z mast jo i n mesom, katerega i m a ta pasma obi ­lo. S lovenski kupc i se ne morejo odločiti za bele sv i ­nje, ker so pred le t i kupova l i pujske švedske i n holandske pasme, pa j i m niso dale po­trebne količine mast i . T u d i t i s t i , k i se ne bavijo v svi-njerejo, iščejo v g lavnem pa-saste svinje za zakol . Potroš­n i k i našega juga p a iščejo belo pasmo. Cene so zelo ugodne: 360—370 d i n za k i ­logram be l ih pujskov, z a krškopoljske pa je cena za 20 d in nižja.

Vzre ja p lemenskih svinj i n pujskov je i n bo tud i v bo­doče med najbol j rentabi l ­n i m i pro i zvod i v kmet i js tvu. V s e m kmetovalcem, k i ima­jo dovol j zemlje i n k r m e , priporočamo rejo 5—6 ple­mensk ih svinj poleg reje k r a v mlekar i c , p a bo večji dohodek kot od s ta r ih vino­gradov a l i sadovnjakov.

Mar i j a Sušnik

PISMA UREDNIŠTVU Tu je treba nekaj ukreniti!

Tovariš urednik! Ko sem se 26, novembra

okoli 19. ure vračal iz Ljub-Ijane proti Novemu mestu, sem v Bučni vasi srečal dve deklici, stari okoli 10 let, s Šolskima torbama v rokah. Na vso moč sta tekli v smer, od koder sem prišel. Vstavil sem avtomobil in povprašal mimoidočo starejšo žensko, če ve, kaj je z deklicama, da tako tečeta. Takole je pove­dala: »Ti dve hodita v mesto v šolo, zdaj pa gresta domov. Mislim, da sta nekje od Zdi-nje vasi« Reči moram, da me je kar stisnilo pri srcu. Tako majhni dekletci, pa sa­mi ponoči v Zdinjo vas! In Se pot tako slaba!

»Ne, svojega otroka že ne bi pustil ob tejle uri na tako pot, pa je poba,« sem si de­jal. »Kaj pa tUe dve deklici? Prav gotovo so starši v skr­beh zanju in brez dvoma tu­di onedve preplašeni prideta domov,«

Letos se nam po vseh vre­menskih napovedih obeta hu­da zima z obilnimi snežnimi padavinami! sodeč po vre­menu v zadnjih dneh, vreme-noslovcem lahko verjamemo. Mar bomo tudi pri 10 stopi­njah pod ničlo pustili otroke same v snegu, saj lahko zaide­jo in zmrznejo! Ker se mi zdi, da to ni prav in da bi morali poskrbeti za šolanje oddaljenih otrok v primernih urah (pa četudi na račun otrok iz mesta!), sem se jav­no glasil.

Peter Vršča), Novo mesto

Navada in »uniče­ni« listek... Tovariš urednik!

Vsakdo ima kakšno poseb­nost, ki jo na svoj način goji. Temu pravimo navada, malce sodobneje pa »konjiček«. Vem, da navade bližnjikov ne zanimajo vsakogar, zato tudi moja ne bi bila nič bolj mi­kavna, če se ne bi okoli nje spletla Storija, ki je, kot bo­ste gotovo priznali, kaj čud­na.

Moja navada (da ne rečem moj konjiček) je nekaj po­vsem vsakdanjega, čeprav je ne gojim vsak dan, ampak le enkrat tedensko. To je po­vsem navadna tedenska ko­pel z vodo, seveda s toplo vodo, kajti v teh zimskih dneh je topla kopel nadvse prijet­na. Prav gotovo tudi vi veste, da je za kopel potrebna ko­palnica. V tem grmu, prav tu, pc tiči zajec, kajti vedite, da kopalnice — nimam. Tako da­leč še nisem, kaj hočemo... Včasih so trdili, da bog skrbi za vse. Ne vem, če to drži še danes, prav gotovo pa je ta bog pozabil na kopalnice. Pri nas že ne skrbi zanje, kot tem informiran.

V Vidmu-Krškem ima skrb za to (namreč za kopalnice) v rokah stanovanjska skup­nost, ki je že pred letom dni odprla javno kopalnico za takšne, kot sem jaz, in za me­ni podobne. Ze od prvih dni sem reden gost tega kopali­šča, zato me uslužnostno osebje prav dobro pozna.

Nekega dne sem bil prijet­no presenečen, ko sem vsto­pil v ta nri]azni količek in na­mesto običajne gneče opazil uslužbenko (ki je blagajni-čarka in snažilka hkrati) sa­mo. Mislil sem si: »Glej ga. matička, danes bom pa brez čakanja na vrsti!« Res je bilo tako. Kupil sem listek in sto­pil v kabino. Odrešil sem se odvečne kože in ves blažen zavrtel pipo. Toda voda ni pritekla!. . Ko sem se vrnil iz kabine prikrajšan za tedensko navado, mi je usluž­benka prijazno povedala, da ni vode. »Kar prihodnjo so­boto se oglasite, saj listek tako že imate!« me je potola­žila. Soglašal sem, saj je bi­la po sredi višja sila . . .

Leskovčani o svojih problemih in uspehih Naslednjo soboto sem bil

nemilo presenečen, ko me je uslužbenka prepričala? »Ne­mogoče! Vaš listek je uni­čen! Kupiti morate novega!« Dokazoval sem: »Saj ste ven­dar sami rekli prejšnjo so­boto .. « Zaman! Kupiti sem moral nov listek, moja na­vada pa me je tokrat stala 120 dinarjev, namesto 60 di­narjev. Verjemite mi, dragi državljani, da sem reden ko-\ palec in da me uslužbenka^ prav dobro pozna! Posredi pa so, oh, te navade....

Martel štefančič, Leskovec

Doklej samo Obljube?

TOVARIŠ UREDNIK! Ze vrsto let sem naročen

na Dolenjski list. Sem . bo­rec Od leta 1942 in 60-od-stotni vojaSki vojni invalid. Imam dva otroka, ki obisku­jeta osemletko v 6 kilome­trov oddaljenem Črnomlju. Nedvomno mi boste dali prav, kar upravičeno zah­tevam od občinskega ljud­skega odbora Črnomelj.

Na sestankih Socialistične zveze smo že večkrat raz-vravljali o težavah naših Otrok, ki morajo poleti in pozimi na 12 kilometrov dol­go pot, zjutraj v lepem vre­menu, nazaj grede pa več-kiat premočeni do kože.

Naš kraj je imel pred voj-Rt- lepo urejeno šolsko po­slopje na Maverlenu. Med vojno ga je okupator popol­noma uničil. Pozneje je bil pouk v zasebnih hišah. Kon­čno smo leta 1954 dobili šol­sko poslopje na Stražnem vrhu. Tam je bil pouk vse do leta 1960, ko so šolo uki­nili.

V imenu občanov sprašu­jem občinski ljudski odbor Črnomelj, ali morda ni prej mislil na to, da bodo morali otroci obiskovati šolo v šest kilometrov oddaljenem Čr­nomlju, in to ob vsakem vremenu? Na raznih sestan­kih smo zahtevali, da občin-sJr ljudski odbor omogoči avtobusno zvezo vsaj do klanca (Bezgovec) in nazaj. Obljube so bile vedno obil­ne, vendar dlje od tega ni prišlo.

Prizadeti se sprašujemo, če bomo še dolgo poslušali sa­mo obljube, saj smo jih že stti. če smo že odrasli veli­ko prestali v NOV in smo danes polni raznih bolezni, naj se vsaj našim otrokom omogoči tako šolanje, kot jim gre!

S T A N I S L A V V I D O S Stražnji v r h 25 pošta Črnomelj

Ali veljajo na Dvoru posebne cene? rovariš urednik,

ko sem se 11. novembra ustavila v gostilni Vlada Kovača na Dvoru pri 2uiemberku, me Je presenetil odnos gostilničarja do strank. Na Dvoru sem bila prvič. Ko sem vstopila v gostilno, da bi kupila cigarete, sem doživela naslednje:

Na vprašanje: »Ali Imate ci­garete?« me jej Kovač najprej vprašal: »Tovarišica, ali tudi vi kadite?« »Mar vi ne?« sem odgo­vorila. Potem ml je dal 40 »Dra­va«, kar znese 100 dinarjev. Ku­pila sem še male sadne napolitan­ke, ki Jih Je zaračunal 130 dinar­jev, čeprav je znano, da veljajo v Semiču velike napolitanke 110 di narjev Plačala sem s 500 dinarji. Vrnil mi Je 70 dinarjev in ne 270 kot bi moral. Sele na mojo opom­bo in pritrdilo njegove hčerke, da sem res dala petstotak, mi je vrnil Se 200 dinarjev.

Sprašujem se. sli veljajo za Ko-vr.ča posebne cene In kakšen je njegov odnos do drugih strank, ko Je še mene, ki me ne pozna, tako »lepo« sprejel? Sploh me za­nima, če je tako poslovanje v smi­slu socialističnih odnosov?

MARIJA JI It VII.MIC Semič 19

Bil sem prijetno oresenečen

Tovariš urednik! Proti koncu novembra sem

se službeno mudil v Novem mestu. Potoval sem z mo-

V Leskovem so člani S Z D L na letni konferenci 5. decem­b r a spreje l i več pomembn ih sklepov i n razprav l ja l i o pro­b l emih i n uspehih organiza­cije. Predsednik krajevne or­ganizacije B r a n k o Vog la r je oceni l dosedanje delo odbora i n hk ra t i opozor i l na pobude članov organizacije za rešitev nekater ih problemov v orga­n izac i j i i n v k ra ju . Poročeva­lec je navedel, da b i krajev­na organizaci ja lahko več na­prav i la , Če b i b i l i vs i odbor­n i k i bolj delavni. Poz i t ivno pa je, da so se člani organi­zacije udeleževali zborov ob­čanov in na n j ih konstrukt iv ­no razpravl ja l i . Ugotovljeno pa je b i lo , da udeležba de­lavcev, zaposlenih v gospo­

d a r s k i h organizaci jah, na zbor ih n i b i l a zadovol j iva. Poročevalec je nadalje ugo­tov i l , da je v Leskovcu že za­koreninjena navada, da je na sestankih podanih mnogo po­b u d i n predlogov, k i p a po­tem niso uresničeni. T u d i sekcije še n iso našle prave vsebine dela. Sekci je b i j i h lahko z organizaci jo preda­vanj seznanile z vsemi gospo­d a r s k i m i , političnimi i n d r u ­g i m i dogodki doma i n v svetu.

Predsednik se je do takn i l tud i uspehov odbora. Letos so v Leskovcu pros lav i l i 150-letnico obstoja šole i n 70-let-n i co P G D . P r i p r ip ravah obeh proslav je odbor kra ­jevne organizacije vel iko p r i -

V krmeljski METALNI

bo stekla proizvodnja 16. decembra bo v novo

zgrajeni pro izvodni dvorani »Metalne« v K r m e l j u stekla

proizvodnja. Nekdan j i rudar­j i krmel jskega premogovni­ka , k i so se v letošnjem letu prekva l i f i c i ra l i , bodo kot stavbni ključavničarji i n ele-kt rovar i l c i začeli grad i t i ko­vinske konstrukci je za mo­stove, za stavbe i n bodo na nov način grad i l i srečnejšo bodočnost i n služili k r u h .

Premogovnik K r m e l j je iz leta v leto ustvarjal manjše dohodke, zato so pričeli iska­t i rešitev v preusmer i tv i pro­izvodnje. V let ih 1960 in 1961 je v r u d n i k u 400 zaposlenih nakopalo po 116 tisoč ton premoga, v letu 1962 pa so ime l i sklenjenih pogodb za prodajo 32 tisoč ton. K o so pretehtavali , ka j ukren i t i , so ugotovi l i , da je edina rešitev v kov insk i s t rok i , ke r je rud­n ik ime l dobro opremljeno

kov insko delavnico za vdrže-vanje rudniških naprav. O tem, ko l iko potov je b i lo tre­ba nared i t i i n kaj vse trez­no premis l i t i , preden Je

obrat »Metalne« nastal , smo že pisa l i . S sodelovanjem in

drim avtobusom SAP-Turist I iz Ljubljane in čez slabi dve uri ugodne vožnje nas je kondukter obvestil, da smo prispeli v Novo mesto. Ker nisem vedel, kje bi se za­časno nastanil, sem vstopil v hotel »Metropol«. Ze pri vstopu sem prijetno prese- i nečen: na vratih hotela me j je pričakal človek v sivi obleki in mi zaželel dobrodo­šlico. Malce kasneje sem, ugotovil, da to v hotelu ni osamljen slučaj. Karkoli sem želel, mi je bilo hitro izpol­njeno. Po večerji sem opa­zoval delo natakarja Draga Blasa, kt je kot učenec go­stinske šole v hotelu na praksi, čeprav sem v Novo mesto prišel z drugim namenom, se nisem mogel odreči raz­mišljanju o delu in gosto­ljubnosti osebja v tem ho­telu.

čez čas, ko sem se preselil v kavarno, sem zagledal člo­veka, ki mi je ob vstopu v hotel zaželel dobrodošlico. Iz razgovora s svojim prija­teljem sem zvedel, da je to d'.rek'.or hoela »Metropol« Rudi Pinler. Med prebival­stvom in člani kolektiva uži­va velik ugled im zaupanje. Prav on se najbolj zanima za pravilno delo natakarjev in uslužbencev hotela. Med dru­gim bi posebno rad pohvalil natakarici Ivanko Ivančič in Anico Derganc. Ivanka je prav tako kot Drago še učen­ka gostinske šole. Lahko re­čem, da bi bil kolektiv »Me­tropola« lah\-o marsikomu za zgled, čestitam jim.

Slavko Babic, Zagreb

razumevanjem republiških in občinskih organov i n z nemajhno pomočjo »Metal­ne« iz M a r i b o r a bo 16. de­cembra poleg novega obrata »Lisce« i n žebljarskega ob­

rata stekla proizvodnja tudi v nov ih pros tor ih »Metalne«. Vprašanje zaposlitve nek-Vprašanje zaposlitve nek­danj ih rudarjev je rešeno, težave, s kater imi se je pre­mogovnik bor i l , pa so 'od­

pravljene.

Nekdan j i k rme l j sk i rudar­j i , k i so še letos rili po rov ih pod zemljo, bodo 16. decem­b r a prestop i l i prag nove,

svetle proizvodne dvorane, v~ kater i bodo obdeloval i ko­vine. K nemajhnim uspehom v času, k o so nov i obrat u -stvar ja l i , j i m iz srca čestita­

mo i n j i m hkra t i želimo kar največ delovnih uspehov, ko slovesno pričenjajo z novo proizvodnjo. L . M .

V Gribljuh so ustano­vili aktiv LMS

Pred nedavnim so v Gr ib-l jah ustanovi l i aktiv L M S , v katerem je 21 kmečkih mla­dincev. Za organizaci jo je vel iko zanimanje. K e r nimajo k ino predstav in drug ih pr i ­reditev, so želeli predavanja s f i lmom. Rad i b i predvsem poslušali predavanja o kme­t i jstvu. V z imsk ih večerih bodo naštudirali igro, s ka­tero nameravajo gostovati po okolišnih k ra j i h . V s i se bodo včlanili v S Z D L in navezali st ike z d rug im i političnimi organizaci jami. Za predsedni­k a akt iva so i zvo l i l i Jožeta Brodar i ca .

SI. D.

Nova osnovna orga­nizacija ZROP v Loki

N a predvečer dneva repu­bl ike je b i l a v L o k i ustanov­l jena osnovna organizaci ja Z R O P . Dot le j je v občini Sev­n ica delovala ena sama or­ganizacija, k i se je zdaj raz­de l i la na več področnih. B re z dvoma bo delo odslej laže potekalo. Za predsednika organizacije je b i l izvol jen F i l i p Korošec, za ta jn ika Drago Gole, za blagajnika pa Dani je l Zupančič. 2e v p r v i h dneh se je pr ig las i lo 22 čla­nov. Nova organizaci ja ima izdelan lep program izobra­ževanja. 19. decembra bo pr­vo predavanje o pomenu or­ganizacije R K , nato p a bodo s led i la predavanja o uporab i sodobnega orožja i n o topo­graf i j i . K e r namerava orga­nizaci ja Z R O P vključiti tud i odsek strelske družine, je z last i med mlad ino mnogo zanimanja. S. Sk .

DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST!

pomogel , da sta odlično uspe l i .

Kra j evna organizaci ja S Z D L je pokazala tud i vel i­ko razumevanje za delo mla­d inske organizacije. M l a d i n a je organiz i ra la več kra jevnih de lovnih akci j i n je da la po­budo za ustanovitev telovad­nega društva »Partizan«. Re­ferat . ugotavlja, da se je v Leskovcu i n v V e l i k i vasi , k jer je podružnica organiza­cije, vel iko razpravl ja lo o kmet i js tvu. Člani so se za­vzemal i za tesnejše sodelova­nje s kmet i jsko zadrugo iz Vidma-Krškega. M e n i l i so, d a je potrebno po iskat i na jpr i -kladnejše obl ike neposredne­ga sodelovanja.

Člani so se zavzeli za do­končno ureditev prostorov nad gas i l sk im domom, o če­mer se že več let razprav­l ja povsem brezuspešno. — Diskutant i so predlagal i , naj b i sekci ja za komunalne za­deve med drug im skrbe la za gradnjo vodovoda v Leskov­cu . Sekc i ja za družbene in politične probleme naj b i v sodelovanju z Delavsko u n i ­verzo pr iprav l ja la sestanke i n predavanja po željah obča­

nov. Predlagano je bi lo, n 8 ' b i ustanovni še sekcijo & kmet i jske probleme. K o n i * renca Je z razumevanje 1 5

sprejela pismeno pojasni' 0

kmeti jske zadruge, v katerefl1

se je opravičila kmetovalcei" ' ke r je prodajalec njihov* prodajalnice v Leskovcu * movol jno proda l 1800 kilogr*' mov pšenice, katere kaljivo 5* n i b i l a preizkušena. Zadrug* je p ro t i prodaja lcu uvedi 8

d i sc ip l insk i postopek, kmet" -

valcem pa je pšenico zam 6 -

njala. Postopek kmeti jske & druge so člani organizacij* pozdrav i l i .

Konferenca je sprejela sklepov: nov i odbor naj p o * v i delo sekc i j ; organizacij 8

naj b i i zdala svoje krajevD" glasilo, podružnicama v Ve'-vasi i n na Senušah je trefc8

nud i t i vsestransko pomoč * še naprej akt ivno sodelova" v tekmovanju organizaci j .

Konferenco je pozdravi l sfr kretar občinskega ođb°TB

S Z D L Slavko L ipa r . IzvolJ<?Xj je b i l 13-članski upravni od­bor, tričlanski nadzorni ° " ' bor i n pet delegatov za o" -

činsko konferenco. D. K.

MED VESELIMI KRVODAJALCI

Tiste dn i smo v ko lekt i vu razprav l ja l i o krvo­daja lski akc i j i . V s i se moramo pr i jav i t i , je b i l končen sklep, vendar je b i l nežni spol še v ti­stem h ipu pro t i . Ne oziraje se na to, jo je krepka moška posadka treh članov našega ko lekt iva neko naslednje ju t ro mahn i la na transfuzi jsko postajo. Pr ispe la je t ja že nekaj m inut po sedmi u r i zju­traj . Patriot.'Cto dolžnost naj b i oprav i la zelo zgo­daj, dokler je k r i še umir jena i n čista, ka j t i člo­vek ne ve, ka j ga čez dan še čaka . . .

Ne meneč se za l jud i , k i so sta l i na hodniku bolnišnice, se je naša t r o jka zelo h i t ro pomi­kala pro t i »krvavi fronti«. Ho t e l i smo čimprej oprav i t i i n se čimprej v rn i t i na delo. K o t smo k m a l u ugotovi l i , pa zadeva n i b i la tako enostavna. N i šlo, kot smo s i predstavl ja l i : prideš, daš, ne daš, greš. Ka j t i najprej se je bi lo t r e b a . vpisat i , dat i k r i za ugotavljanje krvne >fr.upine i n ostalih podatkov, odi t i na rentgenski pregled, mer i t i k r vn i pr i t i sk , odgovorit i na nekaj vprašanj, nakar s i šele lahko zvedel, kakšno količino boš da l . Ves ta postopek do odvzema k rv i traja največ eno uro, toda glavno šele pr ide ! Nadeneš s i belo haljo, belo čepico in zaviješ čevlje v bele gamaše. Ce imaš naočnike, s i kot zdravnik i n ne bo nič čudnega, če te bo novinec med čakajočimi vprašal: »Dok­tor, pa kaj bo l i . . . ? «

K o t star (namreč po stažu) i n prekal jen krvo­dajalec sem srečno prebredel vse uvodne ovire i n se preb i l do vrat, za ka te r imi s i mora l leči na dvignjeno blazino, v takni t i roko skoz i stekleno steno i n čakati da so t i jo prevezah, zabodl i iglo v nabreklo veno in podstav i l i kozarček.

N a d vrat i je b i l napis : »Tvoja k r i rešuje i n <>• zdravlja!« To me je tako opogumilo, da sem reke l : »Fant, ka r po l l i t r a jo boS da l . Zdajle lahko do­kažeš, da nekaj pomeniš!« Ves vesel, da se bo vse uresničilo, sem pogledal na svo j kar ton i n pre-bledel . Naenkrat sem prebledel , ka j t i prebra l sem: •Doza — 3 del«. Nič čudnega, pa drugič več, sem se tolažil.

Vendar je b i lo pri jetno čakati. Prav od srca sem se nasmejal burkežem, k i so v čakalnici krvo­dajalcev preganjal i čas s šalami i n anekdotami. Nekater ih ne bom n iko l i pozabi l . N a p r ime r :

»Pravite, da se bo j im ! Ne , ne, jaz se ne bo j im, ampak gorje t is temu, k i dobi mojo k r i - Tafcoj dob i službo na občini!«

»Kaj to! Poslušaj, ka j se je reVič zgodilo meni . P rav tako smo stal i kot tukaj i n čakali na odvzem. Nenadoma sem se zdrzn i l , da sem grešil zoper transfuzi jske zapovedi: ne jed i , ne p i j (nam­reč a lkoholn ih pijač), ob l jub i , da ta dan ne boš vozi l avtobusa, tramvaja, v laka, trole jbusa, letala . . • T isto jut ro sem s p i l pet vermutov i n štirikrat po dva deci rdečega. K o sem se pojav i l pred zdrav­n ikom, me je že od daleč povohal , zamižal z en im očesom in k ra tko reke l : — Fant, ka r za šank po jd i ! Tako j pr idem, pa ga bova dva deci!« —

Lahko s i mis l i te , da sem se smeja l . Smeja l sem se tud i potem, ko sem se že znašel na t is t i bel i , dvignjeni b laz in i s stekleno steno na l e v i . . . Onkra j stene so m i pri jazne oči i n mehke roke dopovedovale, naj se u m i r i m . Ubogal sem j i h In vesel gledal k r i , H je po ln i la majhen kozarček (3 del ) . No , potem sem tudi jaz začel ugibat i : »Kdo ve, ka j se 'bo zgodilo človeku, k i dob i mojo kri?«'

J A N E Z H L A D N O K R V N I

STATUT kot seštevek pravic in dolžnosti občanov

. V občinah bomo prav kmalu pričeli raz­pravljati o predlogih občinskih statutov. V tej in v eni izmed prihodnjih številk bomo zato skušali pred bralci razgaliti in kar se da po­ljubno obrazložiti vsebino in glavne značilno­sti statuta novomeške občine. Ta je namreč prva v našem okraju, ki je predlog statuta že izdelala.

Sodimo, da bo naša razlaga lahko koristila tudi občanom ostalih občin, saj se bomo po-mudili najdlje prav ob najvažnejših vsebin­skih določilih, ki si bodo v vseh občinah več ali manj podobna. Predlog statuta je plod tri­mesečnega dela posebne komisije, ki je vanj Vložila nemalo truda. Občani bodo v razpravi o predlogu kljub temu najbrž marsikaj doda­li in izpremenili. V želji, da bi bralcem naša razlaga kar največ koristila, objavljamo danes prvi del razlage, ki zajema približno polovico statuta.

Letos se je v jesenskih me­secih po vsej Jugoslavi j i p r i ­

t i Sela Široka razprava o osnut­ku zvezne ustave i n republ i ­ških ustav. Po skoraj dvome­sečnih razpravah n a m je prav gotovo jasno, ka j je ustava. M i b i pa tokrat r ad i odgovor na vprašanje, ka j je to občin­sk i statut, saj se namerava-nio kar se da preprosto po­govarjati o njem. Občinski statut je ustava v

n>ejah občine. K o smo prebi­ral i člene zvezne i n republ i ­ške ustave, smo l z n j i h Izve­deli vse, kar moramo kot ob­čani vedeti o svo j i državi Fe­derativni socialistični republ i -k i Jugoslavi j i i n vse o tem, kako bomo grad i l i •bc ln l v m Ui socialistično družbo ter Pozneje prešli v komunizem.

Občinski statut nas v mal-* drugačni ob l i k i seznanja s našo najosnovnejšo skup­nostjo — z občino. Pripove-

' ^ u Je nam o tem, kako bomo y občini dela l i za dosego k t i h nalog, kot j i h postavl ja "stava. Občina smo m i vs i , o b čani , k i v njej prebivamo, občani z n i zom prav ic i n dolžnosti, kot bomo zelo na­tančno spoznal i v statutu.

Občine so imele statute že doslej, vendar so j i h občin­ski l judsk i odbor i sprejema­l i brez sodelovanja občanov. Tokrat pa bomo o n j ih prej razpravl jal i , šele nato bo ob­činska skupščina statut spre­jela. Razprava o nov ih statu­tih bo lažja, kot je b i l a ona ? ustavi. Občina je vsakomur •^mcd nas bližja; s svo j im i Ustanovami, v katere se za­tekamo domala vsak dan, po­

meni za nas občane živ orga­n izem v pravem pomenu be­sede.

Z last i v zadnjem razdob­j u , ko je komuna poleg osta­l i h dolžnosti n a novo spreje­l a t u d i sk rb za razvoj druž­benih služb (zdravstvo, šol­stvo i n socialno varstvo), n a m je postala mnogo bližja; t rd i ­tev, da je občina osnovna ce­l i ca socialistične družbe, pa je prav s tem dobi la praktič­no vrednost i n vsebino. Ce se bomo spomni l i tega, ko l iko­krat se zatekamo po vsakda-nn j ih opravk ih na občino, nam občinski statut ne bo suhoparen. V vsakem členu, o katerem bomo razpravl ja l i , bomo po krajšem premisle­k u našli sebe a l i določila o stvareh, k i se nas neposred­no tičejo.

Nekaj novosti v občinski samoupravi

Preden se lo t imo statuta, se moramo seznanit i še z ne­kate r imi novostmi, k i j i h sta­tut uvaja v izraz ih, da bomo laže s led i l i razlagi . Ze v za­četku govor i statut o občin­sk i skupščini. Skupščino (s -tujko j i pravi jo tud i parla­ment) smo doslej poznal i sa­mo v r epub l i k i i n v zvezi. Ena ­kemu organu v občini i n

okra ju pa smo rek l i odbor. Odbor je b i l organ, k i je izvr­ševal oblast v imenu ljud­stva. T a pravica pa je v no­vem statutu prenesena n a občane, zato ima občina na­mesto odbora občinsko skup­ščino.

Občinska skupščina ima dva zbora: občinski zbor —

vanj vol i jo svoje predstavni­ke vs i občani, k i imajo vol i l ­no prav ico — i n zbor delov­n i h organizaci j , v katerega vol i jo predstavnike proizva­ja l c i i z delovnih organizaci j , zasebni kmetje, k i so člani zadruge, i n obr tn ik i , k i so člani zbornice. Statut naz iva predstavnike v obeh zbor ih člane (dosedanji naziv je b i l odborn ik ) .

Zbor občanov je dosedanji zbor volivcev, vendar i m a

zbor občanov mnogo širše pr is to jnost i .

Z b o r i članov delovnih skup­nost i so v delovnih organiza­c i jah podoben organ, kot so zbor i občanov.

Kra jevna skupnost je no­va samoupravna ob l ika , v ka ­ter i občani Iz več vasi a l i na­seli j v neposrednem sodelo­vanju z občino rešujejo raz­ne komunalne, socialne i n druge probleme svojega ob­močja.

Gradivo statuta zelo na kratko

Predlog statuta občine No­vo mesto je razdeljen na 4 de­le i n 7 poglavij . V prvem de­lu je na kra tko opisan na­men statuta, hkra t i pa so v glavnih obr is ih začrtane pra­vice i n dolžnosti občine ter pravice i n dolžnosti posamez­n i h občinskih organov i n nj i ­hovi medsebojni odnosi .

V drugem de lu je opisana družbeno-ekonomska uredi­tev občine. Preprosto poveda­no: statut se tu ukvar ja z gospodarstvom, z usmerja­njem i n razvo jem gospodar­stva, k i pr ispeva sredstva, ter določa, kako se ta sredstva zbirajo. Nato pa opisuje, ka­ko ta sredstva občina uporab­l ja za potrebe občanov. V tem delu je novost, k i je v dosedanjih statut ih n i b i lo : z več členi je določeno raz­merje med organi občine i n delovnimi organizaci jami.

T re t j ih del statute je naj-širnejši. Vsebuje k a r 178 čle­nov. N a p r v i pogled je po ln suhoparnih, določil o pristoj­nost ih i n dolžnostih posamez. n ih organov v občini. Po te-meljitejšem pregledu bomo prav v tem delu našli novo­sti , k i so temelj novih, demo­kratičnih odnosov i n uveljav­ljajo samoupravne pravice občanov. Najdl je se bomo v razlagi p o mud i l i oko l i prav ic i n dolžnosti zbora občanov

ter krajevne skupnost i i n re­ferenduma.

Četrti del vsebuje prehod­ne i n končne odločbe.

Občan — glavni nosilec oblasti

V zadnjem desetletju je z razvojem delavskega i n druž­benega upravl janja v n a i i so­cialistični družbi oblast, k i so j d prej opravl ja l i l judsk i odbor i v imenu delovne­ga l judstva, preraščala vse bol j i n bol j v neposredno oblast l judstva. Samoupravn i organi (zbori volivcev, delav­s k i sveti, sveti i n komis i je p r i l judsk ih odbor ih , upravn i odbor i v zavodih i n ustano­vah Javnih služb itd.) so nas pri tegoval i k neposrednemu odločanju. Te samoupravne obl ike so se najbolj razvijale v občini.

Zdaj bomo občinsko samo­upravo te vrste še bol j razvi­j a l i . Statut že v uvodu pou­

darja, da urejuje samouprav­ne pravice i n dolžnosti ob­čine In način, kako se uresni­čujejo. Občina, če na krat­ko povzamemo njene naloge, razvi ja i n usmerja gospodar­stvo, porazdeljuje v občini ustvarjeni del narodnega do­hodka v razne namene, s k r b i za zagotovitev potreb in pra­vic občanov i n j i m zagotavlja samoupravne pravice. Samo­upravne pravice, s kater i­m i občani postajajo nosilec oblast i , že v začetku statuta določa 18. člen, k i prav i : ..

»Delo občinskih organov i n organov družbenega samo­upravl janja je javno i n do­stopno vpogledu i n nadzoru občanov ter n j ihov im družbe­n i m organizaci jam. Občinska skupščina je za svoje delo i n za delo svoj ih organov odgo­vorna občanom, ko l i ko r n i s posebnimi predpis i določeno drugače.«

Z javnostjo dela naštetih organov je občanom zagotov­ljeno nj ihovo neposredno so­delovanje v občinski samo­uprav i . Prav ic pa n i brez dolžnosti. N a zbor ih vo­livcev smo doslej mars ik je zahtevali več, kot nam je ob­čina lahko nudi la . 20. člen statuta prav i , da lahko ob­činska skupščina določi ob­

čanom dodatne prispevke, s ka te r im i kr i je dodatne po­trebe v javnih službah in dru­god v občini. Preden občin­ska skupščina predpiše tak­šen dodatni prispevek, pa mo­rajo o tem razpravl jat i ob­čani na svoj ih zbor ih i n na zbor ih delovnih skupnost i .

Se ene dolžnosti ne gre prezret i ! Po določilih 24. čle­na je občan dolžan po svojih sposobnostih sodelovati v or­ganih občine, dolžan je dela-

Dvojna podoba Novega mesta — a še pred novembrsk im snegom, k i nas bo, kako r zdaj vse kaže, popel jal k a r T

koledarsko zimo . . .

t i (z de lom povečujemo mate­r ia lno osnovo i n se neposred­

no vključujemo v razvoj) , hkra t i pa tud i izpolnjevati zakonske predpise.

Samoupravne pravice ob­čanov pa zagotavlja tud i 14. člen statuta, v katerem je re­čeno: »Pravice i n dolžnosti občine opravljajo občani ne­posredno na zbor ih občanov, na zbor ih članov delovnih skupnost i , z re ferendumom, v krajevnih skupnost ih , z vo­l i t vami v organe občine i n v organe družbenega upravl ja­n ja ter s sodelovanjem v or­ganih občine. Posredno pa opravljajo občani pravice i n dolžnosti občine po občin­s k i skupščini i n njenih orga­nih.«

V prvem delu statuta je po­leg naštetega še določilo o

površinskem obsegu občine (naštete so katastrske obči­ne njenega področja), našte­t i so njeni odnosi do višjih organov, t am so določila o priključitvi ah odcepitv i po­sameznih področij i n še ne­katere druge stvar i .

Gospodarstvo je osnova za razvoj novih odnosov

Socia l i zem i n nov i socia­listični družbeni odnosi po­

menijo večjo blaginjo. Nove pravice občanov lahko zago­tovi samo razvito gospodar­stvo, k i pr ispeva dovol j sred­stev za gradnjo Sol, zdravstve­n ih i n soc ia ln ih ustanov, za gradnjo cest, vodovodov, elek­tr i f ikaci jo , za gradnjo stano­vanj, sodobnih pro i zvodn ih obratov i n podobnega. DrugI del statuta se zato ukvar ja z družbenoekonomsko ure­ditvi jo občine.

Naše povojno gospodarstvo je načrtno, razvi jamo ga a premis lekom, po skrbno iz­delanih načrtih. Statut se za­

to zelo podrobno ukvar ja z nalogami občine p r i razvo ju gospodarstva, uporab l jan ju sredstev i n razvoju družbenih služb. Gospodarstvo i n osta­le dejavnosti na svojem ob­močju usmerja občina z let­n i m i n večletnim prog ramom razvoja. T u d i tu Je zagotovlje­no sodelovanje najširšega kroga občanov. Predlog pro­grama za eno in večletni raz­voj gospodarstva i n družbe­n i h služb sestavlja občinska skupščina v sodelovanju z gosp. organizaci jami i n z vse­

m i , k i program nato uresni­čujejo, ter v sodelovanju s s ind ika ln im i organizaci jami in Socialistično zvezo. Pre-

(Nadaljevanje na 6. strani )

Družbena vloga i n načela organizacije ob­činske samouprave, kakršna so b i l a doslej v p raks i že utr jena, se z novo republiško Ustavo ne bodo bistveno spremeni la . Iz osnutka ustave Socialistične republ ike Slo­žn i j e je razvidno, da je ustavno normirano samo to, ka r je za enotnost komunalnega sistema v r epub l ik i potrebno, sicer pa ob­čine — v sk ladu z načeli ustave — s statut i Samostojno urejajo svoje delovanje i n orga­nizacijo. S statutom se določijo samouprav-Ue pravice i n dolžnosti občine i n način nj i ­hovega izvrševanja, urejajo odnos i med ob­oam, de lovn imi i n d r u g i m i organizaci jami Pr i oprav l janju s k u p n i h občinskih zadev, do-'oči način zagotovitve javnost i de la organov, določijo pravice občanov ter de lovnih i n drugih samosto jnih organizaci j glede druž­benih služb, družbenih skladov, uporabe jjružbenih sredstev v splošni r ab i i n d rug ih družbenih sredstev. Sk ra tka , občina s svo j im statutom ure ja vsa bistvena razmer ja na svojem območju.

Osnutek republiške ustave prvič določa £°goje za ter i tor ia lno obl ikovanje občine. Ob-*taa se ustanovi za območje, k i Je poveza-Uo s s k u p n i m i interesi- i n na katerem ob­stoje pogoj i za samostojno opravljanje na-l°S občine, za njen gospodarski razvoj i n ?* razvijanje družbenega samoupravl janja.

o pomeni , da se ne more ob l ikovat i občina °a kateremko l i območju, z last i pa ne na ^ k i h območjih, k i po svoj i gospodarski mo-* ne zagotavljajo uspešnega nadaljnjega

*azvoja i n kjer — običajno iz i s t ih raz-

Občina - osnovna skupnost svobodnih proizvajalcev

logov — n i pogojev za samostojno oprav­ljanje nalog občine. Občina se lahko usta­nov i a l i odprav i le z zakonom, toda šele po poprejšnjem .zaslišanju občanov. Posamezno naselje se lahko z zakonom izloči l z ene ob­čine i n vključi v drugo občino, če so se za to i z jav i l i občani v nasel ju z re ferendumom i n če s tem soglaša skupščina tiste občine, v katero naj se naselje vključi. Ne more pa se naselje izločiti i z ene občine, če ga občina, v katero se želi vključiti, noče spre­jet i .

V 79. členu osnutka republiške ustave je rečeno, da je občina temeljna družbeno-poli-tična skupnost. Zakaj temeljna? Zato, ker Je to osnovna skupnost svobodnih proizva­jalcev, k jer imajo občani vso oblast, razen zadev, k i so j i h prenesl i na širše družbeno-po­litične skupnost i . To je taka skupnost, k jer Je mogoča osnovna uskladitev osebnih i n splošnih interesov. V občini pr ide v po ln i me r i do izraza načelo, da proizvajalec sam odloča o de l i tv i plodov svojega dela, pa ne le v delovni organizaci j i , ampak tud i v ko­m u n i i n prek delegacij tud i v širših druž-beno-političnih skupnost ih . K o m u n a Je skup­

nost, k jer žive i n delajo občani, k i so spo­sobni b i t i nos i l c i ka te r ihko l i družbenih funk­cij i n k i j i m je namenjena vsa kor is t .

Čeprav imamo doma osnutek republiške ustave, k i ga vsak čas lahko vzamemo v ro­ke i n s i ogledamo odločbe, k i nas zanimajo, bomo vseeno Se enkrat prelete l i najvažnejše pravice i n dolžnosti občine. Le-te so naštete v 79. členu osnutka nove republiške ustave. V občini občani neposredno i n po organih družbenega samoupravl janja ustvarjajo druž­bene i n mater ia lne pogoje za razvoj produk­t i vn ih s i l , usklajujejo razvoj gospodarstva In drug ih dejavnosti , uresničujejo čim popol­nejše uveljavljanje načela delitve po delu, odločajo o sredstv ih, k i v okv i ru delitve druž­benega dohodka služijo za zadovoljevanje skupn ih družbenih potreb v občini, oprav­ljajo družbeno nadzorstvo nad gospodarje­njem z družbeno lastnino v občini, organizi­rajo i n varujejo osebno varnost i n varnost premoženja ter javn i red i n m i r , ustvar­jajo pogoje za uresničevanje političnih i n osebnih prav ic občanov, odločajo o vpraša­n j ih , k i so skupnega pomena za nj ihovo živ­

ljenje i n delo ter za gospodarski , k u l t u r n i , komuna ln i , zdravstveni i n socia lni razvoj ob­čine i td . K o m u n a s t ak im i p rav i cami i n dolžnostmi ustvarja možnost, d a vzame druž­b a pobudo v svoje roke i n usmer ja nadal j­n j i razvoj. K o m u n a n i organ upravl janja z l judmi , ampak postaja čedalje bol j osnovna skupnost svobodnih proizvajalcev zarad i upravl janja s s tvarmi .

Osnutek republiške ustave vsebuje tud i do­ločbo, k i dopušča možnost, da občine p r i uresničevanju svoj ih nalog sodelujejo med seboj i n v ta namen ustanavljajo skupne or­gane i n organizacije, združujejo sredstva, iz­menjujejo izkušnje, organizirajo skupne ak­cije i n druge ob l ike medsebojne pomoči i n sodelovanja. T o seveda n i nič novega, ke r so se v p r a k s i že Izoblikovale razne obl ike med­sebojnega sodelovanja, čeprav še ne v za­dostni m e r i i n tud i ne zmeraj najboljše. Zaradi tega b i moralo dob i t i to ustavno do­ločilo v pr ihodnost i širšo uporabo v p raks i .

Okra j je v osnutku republiške ustave po­stavljen ko t obvezna skupnost občin z nalo­gami, k i izhajajo neposredno iz ustave i n zakonov, i n nalogami, k i m u j i h poveri jo občine i n k i j i h občine upravl ja jo v okra ju . Okra ju je zagotovljena prav ica neposredne udeležbe p r i družbenem dohodku, medtem ko morajo občine pr ispevat i sredstva za naloge, k i j i h pover i jo okra ju . Občine n a območju okra ja lahko pooblasti jo okra j z a opravljanje posameznih svoj ih nalog, ne mo­rejo pa prenašati zadev l z svoje pr is to jnost i v pr isto jnost okra ja .

STATUT kot seštevek pravic in dolžnosti občanov

n i predp is i i n medsebojni sporazumi.«

Tako občina kot podjetje sta torej samostojna, vendar pa j u k l jub temu povezuje mnogo vezi. Podjetje je del občinskega gospodarstva. Ob­čini ne more b i t i vseeno, kako " gospodari ko lekt iv z zaupani­m i m u sredstvi proizvodnje, kaj i n ko l iko naredi .

Pro izvodnja i n delo nista sama sebi namen. Z n j ima ustvarjamo sredstva za na­dal jn j i razvoj i n za potrebe delovnih l jud i . Proizvajalec, k i živi v urejenih razmerah, dela laže i n naredi več. Te razmere (stanovanja, preskr­ba, komuna lna ureditev, otro­ško varstvo, zdravstvo, šolst­vo i n podobno) pa ureja ob­čina. Podjetje i n občina sta, kot v id imo, k a r se da tesno povezana.

Občinska skupščina izdaja de lovnim organizaci jam tud i občasna priporočila, o kate­r i h morajo organi delavske­ga samoupravl janja razprav­l jat i i n skupščino obvestit i o svoj ih ukrep ih , poročati j i morajo, kako izpolnjujejo program, če delovna organi­zacija ne upošteva pr iporo­čil občinske skupščine a l i njenih organov i n če ravna v nasprot ju z družbenimi ko­r i s tmi , m o r a občinska skup­ščina zoper njo ukrepat i po zakonit ih predp is ih (57., 58. in 59. člen statuta).

Združevanje v gospodarstvu

T u d i o združevanju bomo našli v statutu posebna dolo­čila. To je razuml j ivo , saj smo

zlasti v zadnj ih let ih gospo­darstvo k r ep i l i z združeva­njem sredstev, s sodelova­n jem posameznih podjetij i n panog i n tud i z združevanjem podjetij Občinska skupščina daje podjetjem priporočila o tem, nato pa o teh priporo­čilih razpravljajo organi de­lavskega samoupravl janja, če narekujejo splošne gospodar­ske i n družbene potrebe, ob­činska skupščina priporoči i n predlaga združevanje de­lovn ih organizaci j . Podrobne­je govori o tem 60. člen.

Prav gotovo se bo p r i zdru­ževanju sredstev, p r i poslov­nem sodelovanju, z last i pa p r i združevanju delovnih or­ganizacij , kadar bo to pr ipo­ročila občinska skupščina,

mars ikdaj zatakni lo. Poveda­l i smo že, da podjetja v obči­n i sestavljajo gospodarsko celoto, k i se mora razvi jat i , k i m o r a v korak s časom. Če se nam k l jub priporočilu ob-

(Nadaljevanje s 5. strani )

den tako sestavljeni program razvoja občinska skupščina sprejme, morajo o n jem raz­prav l ja t i zbor i občanov, zbo­r i de lovnih skupnost i i n or­ganizacije Socialistične zve­ze; skupščina m o r a razprav­l jat i o n j ihov ih p r ipombah in j i m , če p r i pomb ne upo­števa, našteti vzroke za to. Tako določa 31. člen statuta.

P rog ram razvoja občine za­gotavlja tud i potrebna sred­stva. Občinska skupščina j i h razporeja s finančnim načr­tom v sk ladu s potrebami na razn ih področjih. 41. člen sta­tuta določa, da morajo, pre­den občinska skupščina fi­nančni načrt sprejme, o n jem na enak način kot o progra­m u razvoja razpravl jat i zbo­r i občanov, zbor i de lovnih

skupnost i i n organizacije So­cialistične zveze. T u d i v tem p r i m e r u j i h m o r a skupščina obvestit i kako je njihove p r i ­pombe upoštevala.

Občinska skupščina m o r a vsak ih 6 mesecev obveščati gospodarske organizacije, zbore občanov, zbore delov­n i h skupnost i i n organizacije Socialistične zveze o uresni­čevanju programa razvoja (33. člen), vse naštete organe i n organizacije pa mora , kot določa 43, člen, občasno obve­ščati tud i o uresničevanju fi­nančnega načrta.

Delovne organizacije so organski "sestavni del

občine Malopre j smo se seznanil i

s tem, kako občina usmerja gospodarstvo i n na kakšne načine m o r a k temu priteg­n i t i občane. Gospodarstvo ob­čine se odvi ja v delovnih or­ganizacijah, kjer proizvajajo, opravljajo vsakovrstne uslu­ge v pro izvodnem procesu i n izdelke posredujejo tržišču. V delovnih organizaci jah je

razvito delavsko samouprav­ljanje. Dosedanj i statut i niso odnosa med delovno organi­zacijo i n občino obdeloval i posebej.

Delavsko samoupravl janje pa se vedno bolj razvi ja, do­b i va nove pravice i n nove

pr is to jnost i . To zahteva, da so odnosi med delovno organiza­cijo i n občino ure jeni i n da se odvijajo po določeni pot i i n načinih. 61. člen statuta p rav i :

»Razmerje med občino i n gospodarsk imi organizacija­m i temel j i na načelih samo­stojnost i medsebojnih obvez­nost i , k i i i h določalo veljav-

čine ne bo zdelo združevanje najboljša rešitev za naše pod­jetje, se moramo vedno vpra­šati, kaj narekujejo Širši družbeni interesi , i n se nato ravnat i po tem.

Občinska skupščina lahko ustanovi za potrebe gospo­darstva i n razvoja na drug ih področjih svoj denarni zavod a l i skupn i denarni zavod z drug imi občinami. Podrobne­je govorijo o tem 63., 64., 65., in 66. člen.

Kako skrbi občina za potrebe občanov Zdaj že poznamo načine,

na katere občina usmerja go­spodarstvo, spoznal i smo od­

nose med občino i n delovni­m i organizaci jami i n pravice občanov p r i usmerjanju go­spodarstva. Gospodarstvo za­gotavlja sredstva, k i j i h ob­čina uporabl ja za potrebe ob­čanov.

»Za zadovoljevanje skupn ih potreb občanov na področju javn ih družbenih služb (zdra-stveno i n socialno varstvo, šolstvo, ku l tura , prosveta, te lesna vzgoja, rekreaci ja , ko­munalne i n druge potrebe) zagotavlja občina v mejah ma­ter ia ln ih možnosti na svojem območju dobrine sama s svo­j i m i sredstvi , v sodelovanju občanov i n s sredstvi delov­n ih i n drug ih organizaci j ter v sodelovanju i n s sredstvi drugih občin i n širših skup­nosti.« Tako določa 69. Člen statuta.

Občina ustanovi za posa­mezna področja družbenih služb zavode a l i organizacije, k i opravljajo naloge teh služb (Zavod za zaposlovanje sk rb i za zaposlitev občanov. Peda­goški zavod za potrebe peda­goške službe, Zavod za prav­no ' pomoč n u d i občanom pravno pomoč, Zavod za so­cialno varstvo za socialne za­deve itd.) . Podrobnejša dolo­čila o tem vsebuje 68. člen. če prenese občina katero od omenjenih dejavnosti na za­vod a l i organizacijo, j i m a mora zagotoviti potrebna sredstva (75. člen).

Statut zagotavlja s svoji­m i določili najširše sodelo­vanje občanov tud i p r i oprav­

l janju j avn ih i n družbenih služb i n p r i zadovoljevanju n j ihov ih potreb. Zavode i n ustanove, k i po pooblast i lu občine opravljajo družbene i n javne službe, vodijo orga­n i družbenega upravl janja, člane teh organov imenuje občinska skupščina, izvo l i ­

jo j i h zbor i občanov, zbor i članov delovnih skupnost i , imenujejo j i h politične orga­nizacije i n izvol i jo delovni ko lekt iv i teh zavodov i n usta­nov. N a tak način imajo ob­čani v družbenih i n javn ih službah svoje neposredne predstavnike. P o l e g ' tega pa določa 78. člen statuta:

»Da se zagotovi javnost i n družbeni nadzor, so zavodi i n organizacije, k i opravlja­jo družbene i n javne službe, dolžni predložiti občinski skupščini svoje delovne i n finančne programe, zaključne račune i n občasna poročila o delu i n prob lemih , občane pa na zbor ih občanov i n zbor ih članov delovnih skupnost i se­znanjat i s svo j imi programi dela, p rob lemi i n doseženi­m i uspehi.«

Sredstva za opravljanje družbenih in javn ih služb za­gotavlja občina z družbenimi skladi , v katere se stekajo: »redstva po veljavnih pred­pis ih , del dohodkov občine, k i ga določi občinska skup­ščina, dotaoije, sredstva iz združevanja, pr i spevk i obča­nov i n sredstva iz najet ih posoj i l .

Preostal i členi drugega de­la statuta podrobno določa­jo, kako zavodi opravljajo na­loge i n zadeve s področja posameznih družbenih i n jav­n ih služb (zdravstveno var­stvo, socialno varstvo, varstvo in vzgoja otrok, prosvetno-pedagoška služba, ku l tu rna i n prosvetna dejavnost, tele­sna vzgoja i n rekreaci ja, prav­na pomoč i n komunalne za­deve). Z las t i v socia lnem var­stvu, varstvu i n vzgoji o t rok

in p r i komuna ln ih zadevah govori statut posebej o vlogi krajevnih skupnost i .

O D 1. D O 11. D E C E M B R A 1962:

4 7 5 nov ih n a r o č n i k o v g Obračun pr idobivanja nov ih naročnikov Je danes

pred vami : v 11 dneh so pr idobi le krajevne orga- 1 1 nizacije S Z D L , nekatere s indikalne podružnice i n 1 S predvsem pismonoše že 475 nov ih naročnikov, k i so • razdeljeni po občinah takole:

B R E Z I C E : . . ČRNOMELJ: . M E T L I K A : . . N O V O M E S T O : T R E B N J E : . . S E V N I C A : . . V I D E M - K R S K O : Razne pošte: . Inozemstvo:

34 nov ih naročnikov 23 nov ih naročnikov 21 novih naročnikov

179 nov ih naročnikov 23 nov ih naročnikov 45 nov ih naročnikov

127 nov ih naročnikov

21 nov ih naročnikov

2 nova naročnika

M e d vsemi poštami vod i P T T enota Novo mesto z 99 nov im i naročniki, najboljše uspehe p a je do­segel doslej med posameznik i V i n k o Dragman iz Novega mesta, k i je zbra l že 49 nov ih naročnikov. Pismonoša Ignaci j Pavec iz Novega mesta je zb ra l 22 naročnikov, An ica Roštohar v Leskovcu 24, An­ton Zupančič v Sevnic i 16 i td . Sevniška pošta je zbra la doslej 32 nov ih naročnikov, pošta Videm-Krško 32, pošta Leskovec p r i Krškem 29 i td . S ind ika lna podružnica N O V O L E S v Novem mestu n a m je posla la 10 naročilnic, Novolesov obrat i z Straže pa 16 naročilnic. S ind ika lna podružnica I S K R E iz Šentjerneja je zbra la 14 nov ih naročni­kov.

Vsem, k i sodelujejo v enomesečni akc i j i pr idobi ­vanja nov ih naročnikov za D O L E N J S K I L IST , se lepo zahvaljujemo, hk ra t i pa ponovno vabimo vse K O S Z D L , vse uprave pošt-in s indikalne podruž­nice, da pomagajo razširjati naš domači pokraj in­s k i tednik!

iIuninuiiiuniuiiiH

Združevanje v lesnopredelovalni industriji novomeške občine

Ne jezite se, če ga trafiki zmanjka:

DOLENJSKI LIST si naročite na vaš

domači naslov

Zbor proizvajalcev O b L O Novo mesto je na zadnj i se­j i m e d d r u g i m razprav l ja l tudi o predlogu Gospodarske zbornice za združevanje pod­jetij lesnopredelovalne indu­stri je v občini Novo mesto. Pred log zbornice so odbor­n i k i zavrn i l i , ker rešuje zdru­ževanje tako, da združuje podjetja v vodoravnem smi­s lu — povezuje manjša pod­jetja med seboj. Predlog zbornice je obdelan pred­vsem s trgovske p lat i , mno­go manj pa s tehnološke. Rešitev lesnopredelovalne- in­dustri je v občini Novo me­sto p a je v de l i tv i de la i n pro izvodnem sodelovanju, ko b i posamezna manjša podjet­

j a svojo pro izvodnjo specia­l i z i ra la v sestavne dele, ne pa les žagala i n izdelovala vse o d začetka do konca-Ka j več o razprav i odborni­kov i n o utemel j i tv i , s katero so predlagano združevanj« zavrn i l i , bomo poročali v P 0 -

sebnem sestavku.

Tudi krški SVOBODI denarna pomoč

D P D »Svoboda« iz Vidma-Krškega je zapros i la konusi ' jo za društva i n organizacije p r i obč. odboru S Z D L pomoč v znesku 80.000 dinar­jev. N a zadnj i sej i komisije je b i lo prošnji ugodeno.

Obtoženi ste, Peter Zavozil!

TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA VEVČE-MEDVODE obrat VEVČE, p. UUBUANA-P0LJE

s p r e j m e T A K O J

— VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za priučitev v proizvodnji,

— UPRAVLJAČA PARNIH KOTLOV z mehaničnim kurjenjem,

— UPRAVLJAČA PARNIH KOTLOV z ročnim kurjenjem,

— 2 STROJNIKA VODNIH TURBIN, UPRAVLJAČA PARNIH TURBIN.

P O G O J I : 1. dovršena osemletka i n odslužena voja­ščina, 2. i zp i t za kurjača parnega kot la z mehaničnim kur jenjem, 3. izpit za kurjača parnega kot la z ročnim kurjenjem, 4. izpit za s t ro jn ika vodnih turb in , 5. izpit za stro jn ika parn ih tu rb in .

Samska stanovanja i n prehrana zagotovljena. Infor­macije glede delovnih pogojev daje kadrovsk i oddelek podjetja vsak dan od 7. do 14. ure ustno i n po telefonu n a št. 383—241. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.

0 Sodnik : »Obtoženec, vaše ime, pros im? Naštejte vse vaše csebne podatke!«

9 Obtoženec: »Peter Zavoz i l . Star 35 let. Ločen. Oče petih otrok. Stanujem na S t rmem bregu štev. X.«

0 Sodnik : »Dobro poslušajte obtožnico, toda ne pre­kinjajte me! Govor i l i boste, ko boste vprašani. Ste razu­meli?«

0 Obtoženec: »Razumel.« £ Obtožnica: » . . . i n tako je 1. oktobra zvečer

35-letni pok l i cn i šofer Peter Zavoz i l , zaposlen p r i podjetju Parket, vozi l tovornjak N M - .., naložen s par jen imi bukov imi deskami. Z blagom Je odšel na pot ob 19.43, podjetje Izde lk i v 23 k m oddaljenem Rdečem boru , kamor je Parket redno izvažal bukove deske, pa ga je pričako­valo ob 20.15.

Natanko ob 20.16 minut je dežurni v podjetju Izdelki dob i l sporočilo, da je šoferju Petru Zavozi lu nadaljnje potovanje preprečila nesreča, k i j o je sam zagrešil v Ostrem ov inku, komaj po ldrug i k m od Rdečega bora . . . «

Vendar če tega ne bo nihče upošteval? K o l i k o let za z 8 ' pahi m u prisodi jo? S a m D ' že zdržal, kaj pa otroci? Kdo bo skrbe l zanje? K d o j i m da-ja l hrano, kdo kupova l oble­ko? K a k o j i m bo šlo v šoli7

Za starejša dva b i še nekak" šlo, kaj pa m a l i Pepek? Kdo ga bo pestoval?

Toda, kaj niso tud i otroci tistega očeta i n tiste matere, k i s t a . . . še zdaj v i d i m njuno k r i . . . tud i t i o t roc i niso n» boljšem. Se na slabšem so-Ona n i t i dobrega stanovanj 8

ni imela . O n je stanoval š e

p r i starših . . . TJh, otroc i , če ne b i b i l o teh . . .

Se b i razmišljal. V dvorani šušljajo. Nato se tri je odloči­j o i n se umaknejo na posvet v sosednjo sobo.

»Zdaj a l i nikoli!« vre v

Petru.« če me obsodijo, se bom spokor i l , če me pust i jo (

ne bom n iko l i več voz i l . Ne bom mogel !*

Potem napoči trenuteki t ist i , k i naj odloči o njegovi usodi . Predsedujoči veli vsem vstati i n razglasi :

»Upoštevajoč razne olajše­valne okoliščine vas senat obsoja na dve leti strogega zapora z odvzemom vozniške­ga dovoljenja za dobo . • • Pov rn i t i morate tud i škodo, k i ste jo pr izadel i obema ne­srečnima družinama zaradi svoje neprevidnosti i n lahko­mise lnost i . . «

Zdaj je kesanje prepozno! N a cesti n i s i sam.

Ivan Zora"

»Ste razumel i? je vprašal predsedujoči, ko je b i l a pre­brana obtožnica

»Razumel,« je kratko re­kel Peter Zavozi l .

»Se počutite krivega?« je bi lo naslednje vprašanje

»Da, malo že . . . « »Kako malo? Ste b i l i v to­

vornjaku, k i je 1. oktobra ob . . . peljal parjene bukove deske podjetju. . v ....?«

»Mislim, da sem bil.« »In b i mora l i b i t i ob . . . v

Rdečem boru.« »Da. spomin jam se « »V Ost rem ov inku ste pred

seboj zagledal: pet žena in enega moškega, k i so se vra­čali domov, šli so nasprot i vam.«

»Tako je bilo.«

»Toda niste zasenčili luči, razen tega pa ste vozi l i po levi.«

»Nisem se znašel. Nepre­stano sam gledal na uro . Ob . . . so me pričakovali, pa sem malo bolj p r i t i sn i l na olin.«

»Vozili ste s polno hitro­stjo po levi , z močno lučjo, da se on i pešci niso vedeli k a m umakn i t i K o ste pripe­l jal i do n j ih , niste zavr l i , ampak s tako hitrost jo po­dr l i moškega in ženo Se spo­minjate?«

»Pa, nekol iko že, samo . . . « »Torej ste razumel i obtož­

nico?« Obtoženec pogleda okrog

sebe. Vse oči so uprte vanj. T o d a m n l M

»Vprašam vas še enkrat: ste razumel i obtožnico?«

»No, da, d a . . . razumel. . . « » In kaj menite, so otroc i

.noškega, k i ste ga do smr t i povozi l i , srečni?«

»Prosim, ne govorite m i tega! T u d i sam i m a m otroke.«

»Ste tud i med vožnjo vede­l i , da j i h imate?«

»Ne, se prav i da. Rečem vam, takrat . . . «

»Ko so vam jemal i k r i , so ugotovi l i , da ste b i l i p i jani . Lahko ugovarjate?«

» P i j a n ? S p i l sem šilce žganja i n dva večja brizgan-ca.« * »Ste vedeli, da p i jan i ne smete te voziti?«

»Prosim, ne načenjajte te­g a . . . S a m se ub i jam z otro­k i . . . 2ena, ta . . . ničvredni-ca . . . Odšla je i n m i pust i la otroke. Pet otrok. K a j mis l i ­te, da je zame to razvedrilo?«

»Najbrž ste zvedeli, da je l i l moški, k i ste ga do smrt i povozi l i , oče treh otrok, žena, k i je takrat prišla pod vaš tovornjak, p a mat i dveh otrok i n v sedmem mesecu nosečnosti. Ste se kdaj vpra­šali, kako bo družina brez očeta, kaj bo s temi o t rok i , kdo j i h bo živel?«

Obtoženec Peter Zavo­z i l molči. Zavoz i l ga je, krep­ko zavozi l . E n o upanje je: da porota^ upošteva njegove družinske težave i n okolišči-

Staršem šoloobveznih otrok in javnosti

V vseh občinah okra ja ima­mo formalno reg is t r i ran ih 142 osnovnih šol z n o r m a l n i m i učnimi načrti, v s m i h e l u p r i N o v e m mestu p a imamo tud i posebno osnovno šolo za te­lesno i n u m s k o pr izadeto mlad ino . Ce hočemo, da b i dob i la normalno razv i ta m la ­d ina v no rma ln ih osnovnih šolah približno enako znanje, naj b i bi le te šole v organi­zaci jskem pogledu izenačene, ko l i k o r b i najbol j mogle b i t i , k e r to narekuje že sam zakon o osnovni šoli, še bol j pa t o terja naš družbeni s istem.

V našem okra ju je organi­zaci ja osnovnih šol zelo raz­lična. O d tega so tud i tako različne obl ike i n metode po­uka , k a r vod i do različnega znanja m a l i h državljanov. Mnogo manj uspehov doseže^ jo učenci n a t i s t ih osnovnih šolah, k jer so p r i pouku zdru­ženi učenci več — celo štirih al i pet ih razredov i n vse uči is t i učitelj. P r i naslednj i iz­meni , na p r imer popoldne, pa uči i s t i učitelj še ostale t r i razrede učencev. Nemogo­če je, da b i tak učitelj obde­l a l z učenci učni program za 2 razreda tako, kako r obdela v Popoln i osnovni šoli učitelj Učni program enega razreda. Kakšno zrianje naj b i ta člo­vek potem da l učencem vseh osmih razredov n a osnovi na­kazane snov i po osmih učnih Programih? V tak ih šolah otroc i siromašijo v znanju i n nad n j i m i izvaja družba dis­kr iminac i jo , česar ne b i smel i več dopuščati.

Učni p rog rami so za vse Sole v S loveni j i enaki , v po­sameznih kra j ih pa se m o r a snov poedinih predmetov vse­binsko pri lagajat i l oka ln im

.Potrebam, V ma l i h šolah se morajo učitelji posebno po­trudi t i , da obravnavajo z Učenci vsaj t isto snov, k i je * a osnovno človekovo delo neobhodno potrebna. V mno­gih p r i m e r i h dobi jo učenci le polovico p a tud i četrtino Hstega znanja, k i je predvi­deno za učence osmih razre­dov osnovnih šol. K o pa tak i Učenci pr idejo v življenje, se °d n j ih zahteva enako znanje kot od t is t ih , k i so končali Popolnejše osnovne šole. K e r tega nimajo, n iso deležni ena­k i h prav ic p r i nadal jn iem

rana, bomo tud i t a m p r i stro­j i h potreboval i razgledane proizvajalce i n upravl javce. Take tendence i n praktične izkušnje v vseh naprednih de­želah zahtevajo i n tud i naš zakon o osnovni šoli nareku­je, naj s k r b i m o za organiza­c i jsko enotnost osnovne šole.

Te vel ike raz l ike v znanju otrok iz centrov i n iz odda­l j en ih krajev mo ramo načrt­no odpravl jat i . Osnovne šole moramo organizaci jsko izpo­polnjevati tako, da se bo čim­več učencev poučevalo v sa­mosto jn ih razredih, i n le v težje dostopnih k r a j i h dovo­ljevati, da bosta združena le po dva razreda v enem od­de lku — v eni učilnici isto­časno. Zadovol j iv pouk je mogoč samo v v e l i k ih šolah, zato bomo učence višjih raz­redov ma l i h šol prešolali čimprej na sosednje popolne osnovne šole, ko l i k o r to še n i izvedeno. Te šole bomo laže opreml ja l i s sodobn imi učili, ustanavl ja l i delavnice i n j i h počasi opreml ja l i z najpotreb­nejšimi tehničnimi inst ru­ment i , s tro j i i n podobn im. Male šole vsega tega ne bodo zmogle.

Reforma šolstva še ni zaključena

V našem okra ju smo sicer z re formo šolstva že neko l iko napredoval i , moramo pa se­veda nadal jevat i z izpopol­njevanjem, kakor se izpopol­njuje ce lotni gospodarski i n ostal i tehnični dosežek.

Naved l i smo, d a imamo v vseh občinah 142 osnovnih šol. O d teh je 48 popo ln ih osnovnih šol a l i tak ih , kjer se vsak razred poučuje loče­no v učilnici. Dve šoli pa se šele razvi jata v tako ob l iko . Poleg teh imamo -52 tak ih , k jer sta dva i n dva razreda v eni učilnici istočasno, učen­c i do vključno petega razreda dalje pa so prešolani na so­sednje popolne šole i n se po­učujejo skupno s tamkajšnji­m i učenci v samosto jn ih raz­redih. Take osnovne šole, k i so nekaj razredov učencev prešolale v večje osnovne šo­le, imenujemo podružnice.

Na jmanj uspehov moremo pričakovati n a t ak ih osnov­n ih šolah, k i družijo učence v kombin i rane obuke o d pr­vega do osmega razreda. Vča­s ih družijo po 2, p o 3 a l i po več razredov. Učenci t rp i jo vseh osem let obveznega šo­lanja d i skr iminac i j o , niso de­ležni t is t ih prav ic kot drugi državljani i n se zarad i pre­majhnega znanja ne morejo vključevati po svoj i vo l j i v nadaljnje življenje. T e m šo­l a m prav imo nerazvite osnov­ne šole i n j i h imamo po da­našnjem stanju 26 v okra ju .

M i r o Kug le r : M A C A (1962, l i tografi ja)

izobraževanju, n i t i ne p r i f i ­zičnem delu. Ne po nj ihov i Jastni k r i v d i , pač pa mnogo­krat po k r i v d i staršev i n družbe morajo opravl jat i naj­ožja fizična dela tam, kamor se m posegel stroj i n druga mehanizacija. K o pa bodo še ^ d a l j n j a delovna področja a v tomat i z i r ana i n mehaniz i -

Kulturni teden novo­meške Svobode

D P D Svoboda »Dušan Je­reb« v Novem mestu pr iprav­l ja za februar 1963 K U L T U R ­N I T E D E N v počastitev 15-letnice svojega plodnega i n bogatega delovanja. N a spo­redu bosta dve i g r i ( d rama in komedija) , koncert simfo­ničnega orkestra , koncert obeh pevskih zborov (moške­ga i n mešanega), predstava za otroke in še zabavni ve­čer. M i m o teh pr iredi tev družbenih sekc i j bo društvo povabi lo k sodelovanju še gimnazi jo i n glasbeno šolo, tako da bo vsebina ku l tur ­nega tedna res zan imiva i n pestra.

Pr i red i tve se bodo začele na Prešernov dan (8. febru­arja) s koncer tom obeh pev­s k i h zborov.

V okraju je 24.394 učencev

V celotnem okra ju imamo v šolskem letu 1962 63, osnov­nošolskih učencev 24.394, od tega: v 50 popo ln ih osnovnih šolah in v onih , k i prerašča­jo v popolne 18.963 učencev a l i 77,70/c, v 52 podružničnih 2968 učencev a l i 12,l«/o, v 26 nerazv i t ih osnovnih šolah 2463 učencev a l i 10,2«/o.

14 najniže organiz i ranih osnovnih šol pa že več a l i manj časa ne dela in n ima pogojev za obstoj zaradi pre­majhnega števila učencev. Te šole so: Ma r indo l , Radenci , Stražnji v rh , Zagozdac, Dra ­ge, Drganja sela, Grčevje, šmarješke Topl ice, Trška go­ra . Led ina , Podvrh , Laknice , Vrhe , Gor i ca , Te predlagamo v stalno ukini tev .

V posameznih občinah je s l i ka organizacije osnovnih šol naslednja:

OBČINA B R E Z I C E : 9 popo ln ih osnovnih šol s

3146 učenci, 7 podružnic s 415 učenci, 3 nerazvite osn.

šole s 192 učenci oz. skupaj 3753 učencev.

OBČINA ČRNOMELJ: 6 popo ln ih osnovnih šol z

2262 učenci, 10 podružničnih šol s 442 učenci, 5 nerazv i t ih osn. šol s 171 učenci i n 4 za­prte osn. šole; skupaj je 2875 učencev.

OBČINA M E T L I K A : 3 popolne osnovne šole z

915 učenci, 3 podružnice z 99 učenci, 2 nerazvi t i osn. šoli s 96 učenci i n ena zaprta osn. šola; skupaj 1110 učencev.

OBČINA N O V O M E S T O : 11 popo ln ih osnovnih šol s

5292 učenci, 2 v prehajanju k popo ln im s 303 učenci, 20 podružnic s 1312 učenci, 1 ne­razvita osn. šola s 118 učenci in 4 zaprte osnovne šole. Sku­paj : 7025 učencev.

V novomeški občini je po­leg teh norma ln ih osnovnih šol tud i pomožna šola s 70 učenci.

( K O N E C PRIHODNJIČ) Joža Gor jup: S T U D I J A (1930) — Iz Gorjupove galerije v

Kostanjev ic i

Igor Osim v Novem mestu »STEZICE«

spet n-a svetlem Te dni Je izšla prva številka

»stezic«, glasila dijakov novome­ške gimnazije, ki z letnikom 1962-1963 stopa v enajsto leto svojega izhajanja. Kakor je njihov ured­niški odbor zapisal bralcem, bodo »Stezice« tudi to leto obdržale osnovni koncept srednješolskega lista. Razumljivo, da bodo kot do­slej v prvih straneh objavljeni poskusi mladih poetov in prozal-stov, kritikov in drugih, ki sku­šajo orati ledino v svetu litera­ture. V drugem delu, ki bo pred­vsem žumalističen, pa bo glasilo poročalo o raznovrstni dejavnosti dijakov, ki sodelujejo v krožkih, društvih in drugod.

Da se nameravajo »stezičarji« držati tega koncepta, dokazuje že prva številka, ki Je sicer precej slabša in manj domiselna kot nje­ne predhodnice, vendar Je lep obet za prihodnje delo. Razen pesniških in proznih poskusov velja omeniti zlasti nelcposlovne strani »Ste­zic«, na katerih je popisana de­javnost dijakov novomeške gim­nazije. Prva številka Je torej na svetlem, od sodelavcev pa je od­visno, ali bodo »Stezice« izpolnile pričakovanja svojih bralcev.

3. decembra je biv No­vem mestu koncert najbolj­šega jugoslovanskega violi­nista Igorja Ozima. Umetnik, ki je študiral pri profesorju Leonu Pfeiferju na Glasbeni

akademiji in se izpopolnjeval pri Maksu Rostalu v Londo­nu, je silno navdušil občin­stvo. Pred gostovanjem v No­vem mestu je imel vrsto kon­certov po vsej Evropi, Ame­

riki, na Novi Zelandiji, Ja­ponskem in drugod.

Program je bU pester in zahteven. Ozim je za Novo-meščane igral Vitalijevo »Ciacono« v g-molu, Beet­hovnovo »Sonato« v c-molu, »Seršnade melancolique« čajkovskega, Sarasatovo »Romanco Andalusa«, Merku-jevo »Two mood songs« in Paganinijev »Capricciot bi variacije na g-struni. Violi­nist je igral na violino, ki jo je 1739. leta izdelal Stradi-varijev učenec Domenico Montagnana.

Umetnik je imel v Novem mestu dva koncerta, tn sicer popoldne za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle. Pri kla­virju ga je spremljal naš naj­boljši korepetitor proj. Ma­rijan Lipovšek. Komentator je bil direktor koncertne di­rekcije Slovenije prof. Igor Andrejčič.

Igor Ozim je prišel v No:

vo mesto s posebnim vese­ljem. Navdušila ga je Du­

bravka Tomšič, ki se je ob svojem koncertu v Novem mestu izredno dobro poču­tila. E m i l Bevo

NAŠI RAZGLEDI vabijo

V r s t a najbol j znanih psiho­logov In sociologov je začela v zadnj i številki NAŠIH RAZ ­G L E D O V odgovarjati n a vprašanja uredništva Usta n a temo: Človek, pro izvodnja, družba. Zan im iva vsebina slovenskega 14-dnevnlka za politična, gospodarska i n k u l ­turna vprašanja ko r i s t i sle­hernemu izobražencu, prav-tako pa tud i vsem t i s t im , k i se zanimajo za sodobna vpra­šanja v po l i t i k i , k u l t u r i i n gospodarstvu. Ma lenkos tna naročnina na l i s t sp loh ne more odtehtati vrednost i , k i nam j i h nud i ta štirinajst­dnevnik! l i s t s i l ahko naroči­te na uprav i , L jubl jana, Su -bičeva 1-3.

Delavska univerza v Sevnici pred novimi nalogami

V Sevnic i ugotavljajo, da je program izobraževalne dejavnosti v sk lopu de­lavske univerze prav i len, saj se je obli­koval na podlagi obširnih razprav po­litičnih i n gospodarskih organizaci j i n posameznikov. Tak program je b i l izdelan na pobudo upravnega odbora D U , k i je pravočasno spoznal , da je delavska univerza lahko pomembna le tedaj, če bo njena dejavnost zani­miva i n privlačna. Zan imiva je že raz­delitev obveznosti, k i pr ikazuje obseg i n vsebino naročnikov. Ko r i s tno so zajete lanske izkušnje, da je mogoče največ doseči v tesnem sodelovanju naročnikov z izvajalcem. Gre za to, da Je prispevek naročnika v izobraževal­nem procesu tud i i zkazan i n je odvisen o d tistega, k i p r i p rav i pogoje do izvajalca. Pohvalno je, da najdemo v programu utemeljene potrebe, ne pa neproučene zahteve i n težnje, ka r se je dogajalo v preteklost i . Ko r i s tna je ob l ika sodelovanja v drobnem načr­tovanju z naročnikom, ker je tako možno povezati vsebino in metodo v uspešno ob l iko . Uvel javl ja se načelo, da uspeh n i to l iko odvisen od števila obl ik , ampak bolj od kakovost i izved­be. S tem je dosežena aktualnost se­minarjev i n živ poseg v probleme ude­ležencev a l i področij. Pr i red i te l j i želi­jo slušatelje usposobi t i za delo, ne pa j i h samo in fo rmi ra t i o tem i n onem, ker to ne zadošča i n ne opravičuje izdatkov.

Upravn i odbor se zaveda odgovorno­st i p r i izobraževanju. K o je pretresal stanje i n potrebe, se je odločil za za­htevnejše obl ike. M e n i l je, da so bol j

ko r i s tn i seminar j i kot občasna preda­vanja. P r i tem želi podporo domačih strokovnjakov, ker b i se vprašanja sicer posploševala. T u d i v nov i sezoni je v ospredju družbeno izobraževanje. Delavska univerza želi sodelovati tudi s sosednimi podobn imi ustanovami, z last i k a r zadeva izobraževanje, za ka­tero se zanima manjši krog . Skupaj b i l ahko razprav l ja l i o gospodarstvu, izpopolnjevanju predavateljskega ka­d r a i n drugem. Mišljeno je predvsem sodelovanje z Zavodom za izobraževa­nje kadrov i n proučevanje produktiv­nosti dela.

Spričo pestrega i n obširnega pro­grama je vse bol j čutiti odgovornost, da b i s s t rokovn im in znanstvenim razlaganjem podpr l i vse glavne akcije družbenih i n političnih organizaci j ter samoupravnih organov, s čimer b i učinkovito pr ispeval i k splošnemu na­predku komune. .

Pomanjk l j i vos t i i n nekdanj i od­nos do razvijajoče se izobraževalne ustanove v preteklost i vse bolj izginja. Mnog i so spoznal i , da so tud i v naši občini velike potrebe, da pa j i m je možno zadost i t i le z vztra jn im delom. Zato bodo kos vsem nalogam, čeprav se je obseg dela znatno povečal. De­lavska univerza v Sevnic i tud i n i več osamljena, saj delajo na področju izo­braževanja skoraj vse gospodarske or­ganizacije v občini. T u d i v konfekc i j i »Lisca« nadaljujejo s p l odn im sodelo­vanjem v družbenem izobraževanju. Uspešno delo Izobraževalnega centra te gospodarske organizacije, k i je tud i

v m i n u l i sezoni neprestano sodelovala z D U , je b i l o napačno ocenjeno v Do len jskem l i t u št. 40 (4. X . 1962) K e r pisec članka n i poznal razmer T »Lisci«, se m u je p r i poročanju v r i ­n i l a groba napaka

K a j lahko pričakujejo občani od le­tošnje sezone, je razvidno i z obsežne­ga i n pestrega programa. V začetim sezone je b i l seminar z a predava­telje, na katerem so obravnaval i učne metode i n obl ike dela, k i b i najbol j ustrezale slušatelju. Izvedl i so t u d i strokovno special izaci jo sodelavcev i n naročili, da je s leherni dolžan sprem­ljat i vsa dogajanja na svojem področ­ju . Z a pomoč je tud i knjižnica, k i j o postopoma izpopolnjujejo. Sk l en i l i so, da bo vodstvo D U poskrbelo za izde­lavo govor i l .

Razen sodelovanja s predavatel j i v večerni politični šoli, k i ob dobrem vodstvu lepo napreduje, bo organizi­ran 30-urni tečaj za absolvente politič­n ih šol iz prejšnjih let. N a m e n tega Je, da b i t i politični delavci i zpopo ln i l i svoje znanje glede novejših dogajanj in ukrepov. V devetih seminar j ih se bodo usposabl jal i člani Z K za različne družbeno-politične akcije. Predvidena pa so še občasna predavanja.

Z a ostale družbeno-politične organiza­cije bodo pr i r ed i l i 10 seminarjev, več predavanj i n dve večerni šoli. Znano načelo: Prav i človek na pravo mesto! bo lahko uresničeno, če bomo da l i l judem tud i izobrazbo.

P rog ram upošteva tud i izobraževa­nje v gospodarskih organizaci jah. T o bodo dosegli s predavanja, seminar j i i n razgovorn imi u ram i . Razveselj ivo je, da je število udeležencev pr imerno V sk lopu tega bodo tud i pol judnoznan­stvena predavanja. O popotn ih v t i s ih bodo v tej sezoni Sevničanom pripove­doval i znani svetovni popotn ik i .

Jože Bogovič

Blagor m u , k i i m a v časih groze i n trepeta še moč, spominjat i se zo rn ih prejšnjih d n i !

Sedel i smo na najlepšem l jubl janskem vr tu . V senci pod d i v j im kostanjem.

Gospa M a r i c a je z belo roko prek lada la posode ter nal ivala kave, da je s i l i l pr i jeten duh pod zelene veje

T u d i gospa M i c a n i hotela brez dela ostati : narezala je belega k r u h a ter ga simetrično razstavi la po m i z i . Vmes pa je postavl jala gospa D inca male krožnike z rumen im medom i n s surov im mas lom.

P r i človekoljubnem tem delu, k i je veljalo v p r v i v rs t i meni , me je prešinila mise l — bogve od k o d je prišla — k i n i b i l a l jubezniva za l jubko troj ico, katere gost sem b i l danes na najlepšem l jubl janskem vr tu .

Premišljeval sem: »Kakor so lepe i n s r cu pr ikupl j i ve , pa b i vendar življenje zastavi l , da ta trojičica n i n ikdar poznala tiste vsemogočne l jubezni, katera n i dana vsa­kemu, k o m u r je pa dana, tega pretresa, kakor pretresa v ihar gozdove na gori!«

V svoj i neprevidnosti sem da l besedo tej svoj i m i s l i . K a k o r tri je čmrljčki so se dvignile ter brenčale okrog mene.

»Kaj, da me n ismo vzele svo j ih mož iz ljubezni!« Prav ostro so me napadale, posebno gospa Dinca : »Da b i jaz svojega moža ne b i l a vzela iz ljubezni?« Po last i la se me je hudobi ja : »Moje mnenje govori, da

s i svojega moža vzela, ke r prideluje vsako leto obi lo dobrega i n dragega vina:«

z e sem upal , da p r i dem v dot iko z njeno s ladko ročico. A l i vmes je posegla gospa M a r i c a : »In jaz sem svojega vzela, ke r prodaja s ladkor i n moko na debelo?«

»In jaz,« je h i te la 'gospa M i c a , »svojega, ker z dobič­k o m razpečava sukno in platno?«

Nobena n i hotela odnehati od čebljanja i n iz oči j i m je p lamte l ogenj, da sem meni l , sedaj i n sedaj bom upepeljen!

N a Kamniških p laninah se je pričela megla kadi t i izza vrhov.

»Vreme se spremeni,« sem pr ipomn i l , da b i napeljal govorico v drugo strugo.

Unisono: »Užaljene smo!« »Saj niste same, l jube pri jatel j ice, saj imate obi lo

tovarišic! čas, rec imo modern i čas je tak, da je zakonska ljubezen prav važno blago, k i se za visoko ceno prodaja, za v isoko ceno kupuje . Ka j morete ve za to? Žrtev ste

dneva, k i vas je r od i l . A same dobro veste, da b i danes Leander ne plaval čez Helespont, če b i p r i dekletu ne s lut i l nekaj težkih hranilničnih knjižic! T u d i jaz ne morem za to, da je tako!«

»Obrekovaleč! Hudobnež!« Posadi l s em se na konja: »Kaj veste ve t r i , kaj vedo

vaše tovarišice, kaj ve moderna ženska o tista l jubezni , k i pretresa dušo i n telo, k i je kako r nevihta, k i pr ide, da ne veš od kod , k i te podsuje, stolče, da se od nje n ikdar več ne oddahneš, k i jo pa vendar hočeš imet i , i n najsi zaradi nje življenje izgubiš? K a j veste ve o tak i ljubezni!«

»Me l jub imo svoje može!« »Dokler lahko mesec za mesecem polagajo stotake

na mizo ! Ako b i ne b i lo teh stotakov, ako b i ne b i lo obleke i n svile, l jub i Jezus, ko l iko ženic b i svoje može še ljubilo?!«

»Ti to dobro veš, ker s i — oženjen!« Grenko-zasmehlj ivo so se smejale. »Zasmehujte me, ko l i ko r vas je vol ja ! Da , prijatel j ice,

kar n i b i lo dano vam, je b i lo dano meni ! Pretres la me je ljubezen, enaka v ihar ju, enaka neviht i ! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pr ide včasih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu n i rodi la , kakor ga ne r od i jesenski cvet. Ako me hočete poslušati, vam razodenem vse. P r i tem tud i izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, k i b i me b i l a ravno tako okrog prsta obvi jala, kakor obvijate ve svoje može. P r i poslušanju se boste morda obi lo smejale! Vprašanje je torej : me l i hočete poslušati?«

Gospa Mar i ca , gospa M i c a i n gospa D inca so z en im glasom odgovorile, da hočejo poslušati.

K o se je po t ravn ik ih otava kos i l a — katerega leta je to bi lo, n ima za vas, častite gospe, n ikakega pomena —

sem vzel v roko pra t iko ter izračunal, da dosežem točno po štirinajstih dneh osemintrideseto leto svojega brez­pomembnega življenja. T eh osemintrideset let m i je tičalo nepri jetno v kosteh: spodaj se m i je pričenjalo telo že nekako nesimetrično zaokrožati, zgoraj ob sencih pa je že nekaj sivelo, kako r poz imi , če leži ivje na vejevju. S icer pa se m i je dobro godilo. Nekaj let že n i sem poznal n i kak ih sk rb i , kako r so me svoj čas davile na v i sok i šoli, in v pravdah sem kova l , če že ne rumenjakov, vsaj sre­brnjake, tako da sta se m i po ln i la dan za dnem lonec i n sk leda. V z l i c t emu pa me je tistega dne, ko sem ob r ok i prat ike določil svojo starost, zavest, da se s taram, prav potlačila i n ravno tako me je potlačilo prepričanje, da m i na svetu ne ostaja drugega kako r tisto, ka r i m e - ' nuje Lat inec: fructus consumere.

Stro j s i — tako sem govor i l s am sebi — k i bo tekel , dokler so posamezni de l i količkaj v redu. Po tem pa t u in t am kaj odneha, oči t i pokvar i kratkov idnost , lasje t i izpadejo i n po členkih se t i nabere apno, da teče stroj le še s stokanjem i n z ječanjem. P r i koncu pa vse skupaj pade, i n kako r staro šaro te odneso v s t ran ! če se p a ob koncu vprašaš, je U tvoje življenje imelo kak višji pomen a l i namen, ne moreš drugega odgovor i t i kakor : »Ni ga imelo!« '

Tako sem govori l s am sebi i n prav živo sem čutil, kako me je potr lo teh osernintrideset let, k i j i h skoraj dopo ln im. K j e naj dob im sočutno dušo, da z l i j em vanjo svojo otožnost?

Gnalo me je iz sobe. K o s top im na ul ico , je b i l p r v i človek, k i sem ga

ugledal, trgovec B o n , tvoj sedanji mož, gospa Mar i ca . A l i takrat t i še n i b i l tako podložen, kot t i je dandanes, pač pa smo vedeli , da že šteje stopinje za teboj i n da ne odide svoj i zakonsk i usodi . K e r se je sam ženil, je b i l tiste dn i prav i agent za ženitve, tako da sem takoj vedel, kake besede m i bo spregovori la ta revna duša.

»Kam pa? K a m pa?« je povpraševal. Odgovor i l sem čemerno: »Sam ne vem kam!«

»No, vidiš, a l i t i naj do sodnega dne trobentam, kako sam s i ! Plevel s i na n j i v i , za katerega se nihče ne br iga ! čisto tako kot plevel tud i pogineš! Dohodke imaš; lahko b i preživljal ženo i n otroke. — Oženi se vendar!«

(Nadaljevanje sledi)

U j . ttan sta ime la pred k r a t k i m tovariša Ludv i k Golob, podpredsednik O L O (desno) U C1 O L O Fe l iks štrumbelj (levo), ko sta na ribolovu p r i Volavškem jezu potegni la 1 c , l . krepkega »viteza do lenjsk ih voda« — 13,50 kg težkega sulca ! B l es t i vka v r okah JA i / a Go loba je zvabi la sulca k obetajoči »večerji«; že je zagrabi l , pa spet popust i l p j lu^dal j i l . »Ribica«, k i se je živahno vrte la v K r k i , pa m u n i dala m i r u ; vitez je znova „> k*J Pa se spet s k r i l v globoke tolmune. Po tem sta ga lov i la oba; šele na tre t j i p r i j em ]fc*» ^ c u ^ s u zares obesi l . Za kakšnih 10 minut se je nato sulec s k r i l prav na dno reke, *••?>* sta ga 20 minut k ro t i l a i n ga potem varno sprav i la na suho. — S l i k a pove dovol j

prepričljivo, kake junake skr i va K r k a v svoj ih g l o b i n a h . . .

hdzemska jama v Birčni vasi

»Citra« je povrgia 7 teličkov

K r a v a r j u Jožefu Bači, k i dela v ekonomsk i enoti v Motvar jevc ih (posestvo Be l ­t inc i , K K Pomurka ) , se je nedavno pr ipet i lo tole:

K r a v a »Citra« je povrgia 7 telet, k i j i h je nos i la 249 dn i . Teleta so b i l a normalno razv i ta i n so tehtala povpreč­no 17 ki logramov. K r a v a je b i l a osemenjena s semenom b i k a »Javora« iz osemenje­valnega centra v M u r s k i So­boti , osemenjevalec pa je b i l veterinar Janez Pučko.

O tem zares nenavadnem dogodku je poročal z besedo i n s l iko veterinar R o m a n Mecilošek v časopisu K M E -T I J S T V O - G O Z D A R S T V O 14 novembra.,-

V Strumici so odprli hotel »ESPERANTO«

O b 18-letnici osvoboditve S t rumice so 5. novembra v tem mestu odpr l i hotel »Esperanto«. To ime so iz­b r a l i n a sej i tamkajšnjega občinskega l judskega odbora.

• Do konca leta bo zagreb­ška tovarna. »Rade Kan car— preuredila obrat manjših rota-cijelkih strojev, v hangarju nek­danjega letališča v Borongaju pa namerava namestiti obrat električnih aparatov.

ALI POZNATE DOMAČE KRAJE?

NAGRADE SO RAZDELJENE...

4 ^ S L nedavnim objavl jeni •jj ' e ! t o do len jsk ih jamar­j i e je spobudi l , da po-f ik ^ j o podzemsk i j a m i

I z r edn i bližini Novega jjcr v m i s l i h i m a m pred jjja!'svetovno vojno dobro je;<J*tno, do katere je od je >(, e postaje Birčna vas s$( £ 2 k m hoje, od S t ran­k i ijSJ pa slab k i lometer . l ^ J 6 v gozdičku, k i je

^ g l j e v i h , o d k r i l p a jo

Do 11. dgcembra smo do­b i l i 591 rešitev nagradne kr i -zanke, k i smo jo objav i l i 28. novembra. V torek dopoldne je komis i ja uslužbenk upra­ve našega tednika izžrebala 25 p rav i ln ih rešitev; srečo so »razdelile« tokrat takole:

1. N A G R A D O : 10.000 dinar­jev dobi Anton Tratar , Skrovn ik , p. Tržišče na Do­lenjskem;

2. N A G R A D O : 7.000 dinar­jev dobi Jože Saje, Potočna vas 11, Novo mesto;

3. N A G R A D O : 5.000 dinar-jev dobi Ma r i j a B a n , uslužb. PTT, škocjan;

4. N A G R A D O : 3.000 dinar­jev dob i Štefka Zupančič, T r g svobode 4, p. Sevnica,

medtem ko bodo preje l i 21 lep ih knjižnih dar i l naslednj i izžrebanci:

ŽIVALI IZUMIRAJO Nizozemski pr inc Be ruhard , k i je predsednik

svetovne organizacije za varstvo živali, je pr i ­kazal na letni skupščini te organizacije v Londo­nu pesimistično s l iko usode živalskega sveta na našem planetu. Po njegovih besedah i zumre od leta 1000 povprečno vsako leto po ena vrsta živali. V pr ihodnj ih let ih je treba računati z i zumira­njem oko l i tisoč vrst vretenčarjev: »Če bo šlo tako dalje, bomo nekega dne ime l i oko l i sebe samo civ i l izaci jsko puščavo z betonom i n elek­t ronsk im i robot i i n morda še l:::?:.šno domačo ži­valjo,« prerokuje pr inc Bernhard . P r i s t av i l je, da lahko iztrebljenje ene živalske vrste pr imer jamo z uničenjem edinstvene umetnine.

Franc Ko ta r , V . p. 2870-19, K n i n , Dalmaci ja ; l i k a Ska la , V inogradska 59, Zagreb II.; Me tka P leterski , Brežice, M i -lavčeva 8 a; Polonca Staniša, Novo mesto, N a d m l i n i 20; Pcpca Požun, Sevnica, Hero­ja M a r o k a 11; He lena Dreč-nik, Brežice, Zakot 43; An ica Maroh , Bres tan ica 40; Evgen Cestnik, Dragatuš 18; V i n k o Urbane, L jubl jana, Stožice 88; Alo jz Cvelbar, Do l . Preko­pa 7. p. Kostanjev ica; Štefan V i tko , Radovl j ica , Po l j ska pot — blok; Stanko S i tar , Do l . Topl ice 9; Drago Biz jak, urar , Sevnica ob Savi ; M a r i ­j a Novak, Novo mesto, Pug-ljeva 2; E r n a Veršec, Sevni­ca, G l a vn i trg, lekarna; An­gela Petrič, Novo mesto, M u -haber 10; Stane Majzel j , ' Ve­l i k i Gaber 49; M i l a n Sobar, Novo mesto, Ragovska c. 2; Leopo ld Zagore, pismonoša,

v L o k a p r i Z i d . mostu ; M a r t i n Kačičnik, Sevnica, Ko lodvor ­ska 8; Štefanija Cestnik, Dra ­gatuš.

V s e m izžrebancem smo da­

nes denar i n knjige poslali po pošti.

V novoletni številki borno 29. decembra objav i l i v e l i ' ' 0

nagradno križanko, k i bo laž­ja , kot je b i l a zadnja!

Rešitev nagradne križanke

Vodoravno: 1. kimono, 7. Spi"-12. koran, 17. Otočec, 18. tlesfc 19. omslo, 20. Salan, 21. Kropo. 22. priliv, 23. tlak, 24. krača, 25. slike, 26. A. I. T . (Agence V>r temationale de tourisme), 27. vra­že, 28. trasa, 29. J(anez) T(rdina). 30. nj, 31. Plava, 32. brest, « • Hue, 34. jahanje, 36. Arndt, 37-krak, 38 drča. 39, preja, «>• trans, 41. Gradac, 46. Vfeno) T(»U-fer), 48. ECdvard) K(ardelj), grede, 50. Srem, 51. radar, 52-biro, 54. kolena, 56. statist, 59-Gber. 60, Kocelj, 62. nada, 63-Pliva, 64. pe, 65. malina, 67. An­ton, 69. do, 70. Erika, 71. TaT. i2 Alida, 74. kanon, ^6. Rubens. 78. Crna, 79. P(letro) M(ascagni). 81. ocena, 83. Rečan, 85. MeW>. 86. mrčts, 87. raj, 89. ataka, 9J-silos, 93. no, 94. Seneca, 95. arak. 97. Ilova, 99. motic, 101. Pelton. 103 Visla, 105. lrada, 107. geslo. 108. holm, 110. vi, 112. Intimo. 114. dlaka, 116. start, 118. Nieder. 120. Laokoon, 122. imena, 12*-Enare, 126. klaja, 127. organiza­torka, 128. Milan Majcen.

kupo lo i n l ep im i kapn ik i . T a m je zelo lep kapn ik v o b l i k i orgel; če potrkaš s paličko po posameznih kap­n i k i h , pa zadani jo lepi ubra ­n i glasovi. S t rop dvorane na­to po lagoma pada, n a n jem je obešenih mnogo kapnikov , po 100 met r ih p a se strop že za to l iko zniža, da postane jams neprehodna.

Rov, k i vodi p ro t i jugo­zahodu, pripel je v vodno ja­mo z manj k a p n i k i i n pod­zemsko, tekočo vodo ( izv ir v pečini pod vasjo J a m a je najbrž s to vodo povezan). T a j ama je neko l iko daljša ko t p rva , v njej p a je tud i jezerce, v katerem so m o r d a tudi človeške r ib ice.

Naši nadobudni j amar j i bodo m o r d a našli še kakšne druge rove i n vhode v jamo, m o r d a b i kazalo p reb i t i s severne s t rani vhod v jamo, k i prav lahko skr i va v sebi čudovite dvorane i n kapnike . K e r je do Ruperč v rha mo­žen dostop z mo to rn im i vo­z i l i , b i lahko jamo po teme­lj itejšem pregledu i n z manj­šimi investici j amS izpreme-n i l i v svojevrstno turistično zanimivost. Jamar j em pa bo lahko služila tud i za vaje.

Slavo Stine

je pred vojno Janez Stangelj mlajši.

Vs top je mogoč po obsež­nem zunanjem, gornjem vdo­r u , v jamo p a vod i tud i na­vpičen rov, globok 25 m i n širok t r i do štiri metre. D v a vodoravna rova vodita v v i ­šini j amsk ih ta l eden p r o t i zahodu, drug i pa p ro t i ju ­gozahodu. V smer i p ro t i za­hodu je suha kapniška jama, k i se k m a l u za vhodom širi v. okroglo dvorano z v isoko

ura« * tejle dra-

j S b kdo r

i , h o t e l *«•• A 0 mo ra l V t t t e t t k a r

sjj, švicar-jjijk frankov! pjl ogrodje

stil.', >n ^ v kupo l i

i *>*> srna-fMov

T u d i v m i r n e m času j e tovar ištvo p o t r e b n o , poseb­n o n a c e s t i !

D R A G I P I O N I R J I

Če boste dobro prebra l i današnjo številko našega l ista, v am ne bo težko odgovor i t i na novo s l ikovno uganko. Do to rka nam sporočite odgovore na na­slednja vprašanja:

1. K A T E R A T O V A R N A J E NALOŽILA N A T A L E V L A K S V O J E A V T O M O B I L E ?

2. N A S T E J V S A J T R I Z N A N A I M E N A AVTO­M O B I L O V T E T O V A R N E !

3. I M E N U J V S A J E N O T U J O DRŽAVO, K A M O R IZVAŽA T A T O V A R N A S V O J E A V T O M O B I L E !

Rešitve nam pošljite najkasneje do prihodnjega torka, v levi spodnj i ko t ovoja p a napišite: SL I ­K O V N A U G A N K A .

Zadnja s l ikovna uganka pa je b i la menda le pre­t rd oreh: prav i lno Jo je rešil samo p ion i r V lado Janise, Gra jska c. 2, Kostanjev ica na K r k i ; danes smo m u pos la l i lepo knjižno dar i lo , čudimo se, da niso pos la l i nobenega odgovora p ion i r j i iz Starega trga ob K o l p i , k i ga je s l i ka predstavl ja la!

Danes je uganka ve l iko lažja — zato se je k a r pogumno lotite!

Lepo Vas pozdravl ja

UREDNIŠTVO D O L E N J S K E G A L I S T A

Dvajset lepotnih kra l j i c je mora lo razkazovat i svoje ča­re p r i komaj 3 stopinjah nad nad ničlo — tako je zahteval režiser Chevallerjevega f i lma »Draga Clenientina«. E n a med n j i m i je b i l a tud i France Auglade, k i nos i tu le za šalo

napis »miss Francije« . . .

103. V e s u p e h a n j e s t o p i l Kr i š v g o s t i l n o »Annine M inove « . Z n e k a j s t a v k i j e p o j a s n i l d o g o d e k i n v s i so začeli z b i r a t i z l a t i p r a h , d a b i k u p i l i ž ivež. K a k o r b i t r e n i l , j e b i l o dese t e r o v p r e g n a p o n u d b o . Začelo se j e p r e r e k a n j e , k a t e r i p s i so boljši. S p r e ­j e l i s o j i h p e t e r o .

104. K o se je ^ C o k , s t a s K r i š em k r e n i l a p o zale-d e n e l i r e k i N ° r H j V * 6 ° r - č o k j e n e n a d o m a z a g l e d a l na ­p o l z a b r i s a n o * j f \ j « * zapuščala s t r u g o i n se i z g u b l j a l a v u s t j u majl> n C j , j l\ £• k i j e p r i h a j a l z desne , » š e n i k o l i n i s e m slišal, d * v e i t u gor i , « j e r e k e l Kr išu.

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^

{ KRI MRTVIH ZA ŽIVE Danes hodi po moskovskih ulicah na tisoče ljudi,

s krvjo svojih mrtvih sodržavljanov

K r i t i s t ih mrličev, kater ih smrt je nastopi la nepričakovano, I na pr imer , kot posledica srčnega napada a l i samomora, elek-| tričnega šoka a l i d rug ih nesreč, v S Z že dalje časa uporab­i l l jajo za transfuzije. Vsako leto pr idobi jo v Skl i fosovskem in -I štitutu v M o s k v i — inštitut nosi ime znanega sovjetskega k i ­l i ru rga — nad 2000 l i t rov k r v i . T o k r i uporabljajo p r i naj-g nujnejših transfuzi jah. Moskovsk i zdravn ik i celo trdi jo , da 1 je k r i mr t v i l i boljša od tiste, k i jo odvzamejo živim osebam, 1 ker »darovalca« pred odvzemom natančno pregledajo, predvsem 1 p a . mikroskopsko pregledajo njegove notranje organe: če od-I kr i je jo kakšen znak rakave, jetrne a l i druge bolezni, k i b i j o 1 lahko s transfuzijo prenesl i na drugega bo ln ika , k r i odkloni­l i jo. N a ta način zavržejo približno eno tret j ino k r v i .

Mrliče p r i s k r b i Skl i fosovskemu inštitutu poškodb oddelek I bolnišnice, k i je pod okr i l j em tega inštituta.

Dr . Pafamov odvzame k r i mrličem dve do t r i ure po nj i -I hov i smr t i . T r d i pa , da je ta operaci ja možna še šest u r pz m' s m r t i . S krv jo ravnajo na enak način kot s krv jo živih I dajalcev. Po z im i ostane uporabna približno štiri tedne, polet i I pa navadno le do dveh tednov. Po menju dr . Pafamova je za I ta postopek zelo važno, da je »darovalec« u m r l nenadne s m r t i , j§ k e r šok, k i ga povzroči nepričakovana smrt , izloči v telesu de-s lovanje antikoagulantov, to je snovi, k i preprečujejo strjevanje 1 k r v i ; ka j t i le v p r imeru , da se mrličeva k r i ne s t rd i , jo je 1 mogoče odvzeti i n uporab i t i .

Skup ina dr . Pafamova oprav i v enem letu transfuzijo p r i -I bližno na 5000 t rup l ih , tako pridobl jeno k r i pa posredujejo i približno 3000 pacientom. Preden je uvedel svojo metodo, je ( naletel dr . Pafamov n a velike težave: vse do nedavnega je I prevladalo prepričanje, da je k r i m r t v i h slaba.

T u d i tu j i zdravn ik i , predvsem ameriški, so se z a nov i način I pr idobivanja k r v i zelo navdušili, predvsem ker jo je mogoče i ob zelo n i z k i temperatur i za dal j časa shranjevati , i n to naj-I manj za pet let, če še ne mnogo dlje.

Pregled k r v i , k i j o odvzamejo v tem inštitutu, je zelo 1 natančen i n tra ja ves teden: obsega serološke, bakteriološke 1 i n biokemične preiskave. K r v i ne uporabi jo , če ugotovijo, da = je b i l a smr t povzročena zarad i uživanja m a m i l , a l i če je v 1 k r v i v isok odstotek a lkohola.

V bližini Skl i fosovskega inštituta i m a svoje laborator i je i d r . Demihov, čigar poskus i s ps i so znani po vsem svetu.

T i poskus i n a m vzbujajo upanje, d a bo nekoč mogoče nado-f mest i t i tud i človekove notranje organe, kot so na p r imer srce, S pljuča, je t ra i td . Če se bodo napovedi sovjetskega znanstvenika I uresničile, bo tud i zdravljenje raka precej poenostavljeno.

Znano je, da organe, k i j i h presadimo na človeško telo, s le-to pre j a l i slej izvrže, pa naj bo to človeško a l i živalsko. 1 D r . Demihov je prepričan, da b i z izboljšanim tehničnim i pos topkom lahko dosegl i trajne presaditve. Njegovega mnenja 1 so zdaj le r edk i znanstveniki v S Z in na tujem.

KAKO SE JE DVIGNIL HITLER NA POVRŠJE?

. . . Prišel je dan obračunal Na vrsti je bil Georg Strasser, Hitlerjev najbližji prijatelj in sodelavec do leta 1932, ko sta se sporekla. Aretirali so ga pri kosilu v krogu družine. Odpeljali so ga v zapor »Prinz-Albert-Strasse«. Okrog polnoči se je na vratih njegove celice tiho odprla linica. Strel! Strasser se ranjen splazi v nasprotni kot, kjer je bil varen pred streli. Tedaj se odpro vrata — v celico planejo trije esesovci. Eden izmed njih mu sproži v glavo milostni strel.

To je bil Reinhard Keydrich, kasnejši obergrupen-fuhrer SS, znan pod imenom »krvnik«... (Zaradi ne­zaslišanega terorja na češkem so ga 27. maja 1942. leta ubili češki rodoljubi.)

Tako je končal Georg Strasser, eden izmed dveh članov NSDAP, ki je Hitlerja tikal...

Odlomek Iz podlistka, ki ga bomo začeli objavljati takoj po novem letu in ki vas bo seznanil z vso strahovlado hitlerjanskih tolp pred njihovim prihodom na oblast in potem, ko so v Nemčiji zmagali ter se začeli pripravljati na svoj »veliki pohod na svet«. - Ne zamu­dite zanimivega in poučnega branja, s katerim bomo začeli v našem novem romanu že čez 3 tedne!

105. K m a l u s t a z a g l e d a l a o b s l e d i t e m a n p r e d m e t . B i l o j e z m r z n j e n o t r u p l o moža, u s t r e l j e n e g a v g l a vo . S t o k o r a k o v na ­p r e j s t a z a g l e d a l a d r u g o t r u p l o . G l a v e o b e h so b i l e o s m o l j e n e o d s m o d n i k a . » S a m o m o r ! « j e h i t r o u g o t o v i l Kr i š . » V p r e o b i l j u n i s t a ž i ve la ! «

1 — Ne vem, m lad i mož, k a m

dajete ves svoj denar!

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm

Slišite, sosed Jernej , lahko b i vašega Mu f i j a pel jal i včasih tud i k a m d r u g a m . . .

Mladi se morajo izobraževati K o so ga pok l i ca l i , je p r i ­

šel s šopom papir jev v r o k i . »Veliko dela imamo,« je krat­k o po jasni l . Po tem je pre­dlagal, da b i za razgovor po­i ska la prazen prostor . Odšla sva v manjšo sobico v pritlič­j u stavbe O b L O Brežice. F ranc Volčanjšek, nov i pred­sednik občinskega komite ja L M S Brežice, je b i l takoj p r i ­prav l jen odgovarjati na vpra­šanja:

— Pred k r a t k i m ste i m e l i občinsko konferenco L judske mladine. O čem ste razprav­l ja l i?

— Pregledal i i n oceni l i smo mlad insko dejavnost v pre­tek lem obdobju i n določili delovno območje za čas, k i je p red nami . Pogovarjal i smo se o p rob l emih mladine v akt i v ih , organih samouprav­l janja i n kmet i js tvu. Razprav­l j a l i pa smo tud i o tem, ka­k o b i dosegl i višjo izobrazbo m l a d i h akt iv istov. Poudar­

j a l i smo, da b i m o r a l i v ta namen organiz i rat i več se­minar jev i n večernih šol.

— O ka te r ih p rob l emih mlad ina brežiške občine naj­več razpravl ja na sestankih?

— Obravnava teče pred­vsem o izobraževanju kadrov v m lad insk ih vodstvih. Nu j ­no je, da b i se izobraževali z last i m lad inc i vaških akt i -

0 načrtih dobovskih livarjev

Pred tedni se je začelo za dobovske l ivarje novo obdob­je. Iz manjšega zasebnega podjetja, k i je zaposlovale 4 delavce, je nastalo podjetje družbenega sektor ja s 14-članskim ko lek t i vom. L ivar ­na oz i roma splošno l ivarstvo s icer n i to l iko znano ko t B E L T a l i L I C v Črnomlju.

Prvi ples Počitniške zveze v Brežicah 24. novembra je b i l v D o m u

-JLA v Brežicah p r v i ples Po­čitniške zveze, k i ga je sku­paj z m l a d i n s k i m ak t i vom n a g imnaz i j i organiz iralo vodstvo družine počitniške zveze n a tej šoli. D i j a k i so p r i p r a v i l i pester p rog ram s pevcema B e t i Jurkovič i n F rancem B a -bičem, k i sta pe la z ansam­b l o m »Plavi«, n a sporedu pa je b i l a t u d i šaljiva pošta, sre-čolov i n druge podobne stva­r i . D i j a k i brežiške gimnazi je bodo dobiček porab i l i za sku­pen izlet.

saj za brežiško občino še ne pomeni močnejšega proizva­ja lca, vendar s i je s svoji­m i i zde lk i , k i j i h dela po naročilu in razpošilja po vsej Sloveni j i i n n a Hrvaško, iz vojevala že dostojen ugled.

V ma jhn ih pros to r ih ima­jo dobovski l i var j i vse pol­no modelov i n kalupov za najrazličnejše izdelke. Pred­vsem so znani i zde lk i i z a lumin i ja , b rona i n sive l i ­tine. V l i va rn i pretapljajo staro železo, ker je te »su­rovine« skoraj povsod dovolj i n je poceni.

Pr ihodnje leto nameravajo ustvar i t i ok rog 40 mi l i j onov dinarjev prometa. V ta na­men b i potreboval i približ­no 6 mi l i j onov dinarjev za i n ­vesticije, k e r bodo povečali obratne prostore i n nabav i l i novo premično dvigalo. Dv i ­galo bo omogočilo, da bodo v l i va l i tud i večje izdelke, tež­ke do 800 kg .

Ras t mladega podjetja je to l iko bolj spodbudna, ker obeta postat i pomembno ža­rišče l ivarske dejavnosti v Dobo v i .

vov, k i so s icer najbol j dov­zetni z a raznovrstno dejav­nost. P r ed nedavnim se je ve­l i ko govori lo o i zgredih bre­žiške mlad ine . Zdaj je zade­va rešena. P rob l em so prou-čuli občinski organi i n ga bo­do rešili tako, da bodo za vse nezaposlene mladince našli p r imerno zaposlitev. Čeprav Je naposled res, da so izgredi sprav l ja l i v slabo luč vso brežiško mlad ino , mla ­d ina le n i sama k r i v a za to, kar se je dogajalo. Z d i se, da bomo m o r a l i še vel iko raz­prav l ja t i o razmerah, v kate­r i h nekater i m lad inc i živijo.

— S čim v pr ihodnje ne ka­že odlašati?

— M l a d i n c i b i m o r a l i do­kazat i , da so enakovredni svo j im starejšim kolegom. Ne v i d i m nobene ovire, da se do­ber, zavesten i n pr imerno izobražen mladinec ne b i mo­gel uspešno uvel javi t i v upravn ih i n samoupravnih organih.

— A l i je pomoč osta l ih , organizaci j zadovolj iva?

— K o t bivši predsednik va­škega akt iva lahko rečem, da so bi le ostale organizacije vedno zainteresirane za mla ­d insko delo, z last i če se je m lad ina l o t i l a zahtevnih na­log. To sodelovanje b i b i lo lahko še boljše, če b i mlad in­c i sami i ska l i pomoč.

Ivan Zoran

Novo iz Dol. Toplic Zakaj so v Dol. Toplicah pre­

nehali predvajati filme, se vpra­šujejo mnogi domačini, pa tudi zdraviliški gostje. Prosvetno dru­štvo »Maks Henlgmani je bilo v zimskem času prisiljeno prene­hati s predvajanjem filmov, ker Je bil obisk zaradi hladu v dvora­ni, ki je ni mogoče ogrevati, tako majhen, da vstopnina ni krila stroškov. Prosvetno društvo je na to pomanjkljivost pravočasno opo­zorilo ObLO Novo mesto. Komi­sija si je dvorano ogledala m ob­ljubila finančno pomoč, vendar do danes nI bilo storjenega še prav nič. Ker je dvorana edini prostor v Dolenjskih Toplicah, kjer se lahko razvija kulturno prosvetno in dru­štveno življenje, bi bilo pač treba nekaj ukreniti.

Zgodnji sneg je naredil nekaj škode tudi v kmetijstvu po oko­liških vaseh. Nekateri gospodarji

Lesna industrija bliže železnice

Lesnopredelovalna industr i ­j a »Zora« iz Črnomlja se bo s svo j im žagarskim obratom nase l i la ob železniški prog i b l i z u bivše kur i ln i ce . Pro­j e k t i so izde lani . Lokac i j a je odobrena i n zelo ugodna. V bližini je vodovod, indu­s t r i j sk i t i r i n e lektr ika . Do­voz m odvoz hlodovine i n rezanega lesa bo ugoden.

Naročite domači tednik bratu ali sinu,

ki je pri vojakih!

še niso pospravili s njiv repe, pe­se in korenja. Vse to pa Je sneg zamel. Pa tudi z nastlljem še niso vsi kmetovalci preskrbljeni. „Za dan republike Je šolska mla­

dina pod vodstvom učlteljstva pri­redila v dvorani prosvetnega doma lepo proslavo, na kateri so se zvrstili deklamatorjl, pevci in fol-klcrne skupine. Lovci is topliške okolice so na dan republike pri­redili velik lov, po lovu pa so se zbrali na družabni prireditvi v no­vi lovski koči nad Starimi Žagami. V prazničnih dneh je turistične objekte v Dol. Toplicah obiskalo več izletnikov. D. G.

»Mi smo p i on i r j i I I . osnovne šole v Brežicah! Z a dan republ ike smo b i l i slovesno sprejet i v p ion i rsko organizaci jo — to je b i l naš ve l i k i prazn ik ! Z nasmehom na obraz ih smo veselih src pred odredom ob l jub i l i , da bomo izpolnjeval i , k a r zahteva od nas p i on i r ska

organizaci ja. Ponosni smo n a to!«

Bizeljska „KOVINA" spet gradi Ko l ek t i v »Kovine« na B i -

zel jskem je zgradi l novo halo, v katero se namerava prese­l i t i pr ihodnje leto. V s ta r ih pros to r ih bo servisna delav­n ica za opravljanje najrazlič­nejših del i z kov inske stroke. Razen tega ure ja dva nova stranska obrata, o d ka te r ih bo začela elektromehanična delavnica obratovat i že v p r v i po lov ic i decembra, p las t ika pa v januar ju prihodnjega

Iz zasebne delavnice v družbeni obrat

Stanovanjska skupnost v Brežicah je 15. oktobra le­tos prevzela , zasebno tapet­niško delavnico mojs t ra Šte­fana G r a h k a z obema po­močnikoma. Delavnica je do­tlej l ahko oprav l ja la le usluge zasebnikom, ker na­ročil podjeti j zarad i po­manjkanja delavcev n i mo­gla prevzemati . N a leto je ustvarjala do 2 mi l i j ona d i n prometa.

K o sem pred dnevi ob i ska l mo j s t ra G r a h k a v delavni­c i , sem od začudenja obstal . 16 tapetnikov se je sukalo oko l i izgotovl jenih i n n a po l izgotovl jenih tapetniških izdelkov i n hite lo n a vso moč. Mojs ter je povedal, da je dela čez glavo. 75 odst. vsega, k a r naredi jo, je name­njeno izvozu v Sovjetsko zvezo. Do konca letošnjega leta morajo v ta namen iz­delat i še za 5 mi l i jonov d i n kavčev, foteljev i n tapecira­n ih stolov. Razen tega oskr­bujejo tud i domača trgovska podjetja, čeprav teže, k e r je naročil preveč. O d ustano­vitve delavnice do konca novembra so ustvar i l i za 5 mi l i jonov d i n prometa, p r i ­hodnje leto pa bodo nare­

d i l i za 25 mi l i j onov d i n iz­delkov, ko t je povedal moj­ster Grahek. J e se bo števi­lo zaposlenih povečalo, bodo ustvar i l i tud i več, to bo p a nujno, saj imajo za pr ihod­nje leto sklenjenih že pre­cej pogodb.

Z a razširitev obrata bodo potrebni nov i pros tor i , ke r se v dosedanj ih delavnicah gne-tejo i n d rug drugega ovirajo p r i de lu. Nato b i lahko zapo­s l i l i še 4 tapetnike i n k r i l i potrebe.

Mojs ter Grahek je povedal nekaj besed tud i o težavah, k i j i h imajo z nakupom lese­n i h ogrodi j . Naročati j i a mo­rajo na razn ih k o n c i h države; večkrat je treba čakati, pre­voz je drag, zato ne b i b i lo odveč, če b i j i m lesena ogrodja izdelovala domača mizarska podjetja v občini.

V stanovanjski skupnost i v Brežicah so pred dnevi usta­nov i l i svojo s ind ika lno po­družnico i n izvol i t i vodstvo.

K o l e k t i v u novega tapetniške­ga obrata čestitamo za uspeh, stanovanjski skupnost i pa že­l imo, da b i na podobne na­čine še naprej razvi ja la de­javnosti , potrebne občanom.

Albin Mlinar

leta. Podjetje bo v nov ih pro­s tor ih i n v s t ransk ih obra t ih znatno povečalo svojo dejav­nost, saj predvidevajo, da bo­do pr ihodnje leto' ime l i b l i zu 75 mi l i j onov dinarjev bruto prometa, ka r je več kot še enkrat to l iko , k o l i k o r so us­pe l i rea l i z i rat i letos.

Z las t i vel ja omeni t i stran­ska obrata, k i bosta v danih

BREŽIŠKE V E S T I

pogoj ih lahko še pomembna činitelja v razvoju kov inske stroke n a B i ze l j skem. V elek-tromehanični delavnici bodo med d rug im izdeloval i najraz­ličnejše kovinske dele za radi j­ske naprave, e lektroinstalaci-j o (vzmeti , s t ika la ) i n ostalo elektromehanično galanterijo. V obeh obrat ih bodo zapos l i l i

BREŽIŠKI TABORNIKI SO RAZVILI SVOJ PRAPOR 9. decembra dopoldne Je bila v prosvetnem domu v Brežicah manjša svečanost. Tabor­

nik i odreda »Matija Gubec« so tega dne razvili prapor, k i j im ga Je izročil pokrovitelj svečano­sti Ivan 21vlč, predsednik občinskega odbora S Z D L Brežice. Vodnica brežiških tabornikov Boža Cešnovar Je pripravila lep spored, v katerem je ob tabornem ognju sodelovalo okrog 60 tabor­nikov. Obujali so spomine s taborjenja v Bohinju ln navzočim prikazali nekaj lz dejavnosti svoje organizacije. Vse Je pripovedovalo o tem, da so v Brežicah zelo delavni. Največ zaslug za plodno delo taborniške organizacije imata zlasti Rozika Bohinc, upraviteljica I. osnovne sole v Brežicah (starosta tabornikov) in učiteljica Jelena Vimpolšek kot načelnica organizacije. Po končani svečanosti, k i so se je udeležili predstavniki političnih organizacij ln zastopniki okrajne zvez« tabornikov Iz Novega mesta, so si gostje ogledali taborniško fotografsko razstavo v I. osnovni šoli. Organizaciji in njenemu vodstvu čestitamo za uspeh!

žensko delovno si lo, s tem pa se bo število zaposlenih povečalo od sedanjih 38 na 53 v pr ihodn jem letu. Nedvomno drži, da se bo »Kovina« na B i ­zel jskem pridružila t i s t im m l a d i m podjetjem" kovinske stroke, k i j i m je v najkrajšem času uspelo obvladat i teren s svo j imi kva l i t e tn imi i zde lk i .

Brezinsk! mladinci pripravljajo opereto

Akt i v L M S v B r e z i n i bo še v tem mesecu p r ip rav i l pred­stavo Gregorčeve operete »Jaz b i te že rada ime la . . . « Skora j vse vloge so zasedl i m lad inc i , k i poleg tega raz­mišljajo že o drug i opereti , k i naj b i prišla na oder p r i ­hodnje leto. Zamise l , veselje in pogum mladine v B r e z in i je treba vsekakor pohval i t i , z last i zato, ker je nj ihov ak­t iv m e d najbol j de lavn imi v brežiški občini sp loh .

Novice iz Artič Letna konferenca K O S Z D L

je lepo uspela. V sproščeni razprav i so delegati i z posa­meznih podružnic načeli več vprašanj, med d rug im popra­v i lo vaških pot i i n odkup zemlje. V poročilu je bi lo po­hvaljeno delo podružnice Deč-na sela. I zvo l i l i so nov odbor, predsednik pa je tov. M a r t i n Zupančič.

Posvetovanje s člani mlad in­skega akt i va je sk l ica lo prete­k l i teden P D »Oton Zupančič«. Pogovor i l i so se o programu dela v tej sezoni, k i ga bo P D uresničilo v sodelovanju z mla­dino. P r i p r a v i l i bodo uprizo­ritev štirih o d r s k i h de l . Ob koncu posveta je tov. Dernač podel i l več d i p l o m i n pohval , k i so j i h člani društva zaslu­žili s p r i d n i m de lom na k u l ­tu rnem področju. Artičani so z last i ponosni na srebrno pla­keto, k i so Jo v pretek lem letu dob i l i od republiškega sveta S P D . Posvet je b i l pomem­ben predvsem zato, k e r so na n jem usk lad i l i delo med mla­d insko organizaci jo i n doma­čim P D .

Proslavo dneva republ ike s s lovesnim spre jemom cic iba­nov v p i on i r sko organizaci jo so ko t vsako leto tud i letos p r i r ed i l i učenci artiške osem-

Dobro obiskana knji­žnica v Krški vasi Knjižnica v Krški vas i , k i

Je odprta vsako nedeljo od 7. do 12. ure , je vedno dobro obiskana. Vaščani rad i bere­jo, z last i leposlovne knjige.

Kul turno-prosvetna dejav­nost bo tud i v letošnji z im­s k i sezoni bogata, z e m e d le tom so se pogovarjal i o na­črtu, k i ga bodo čez z imo uresničili. Naštudirati name­ravajo igro.

letke. • Po lepem in pestrem programu je načelnik p ionir ­skega odreda sprejel c ic ibane v Zvezo pionir jev. Z a l smo tu­d i tokrat pogrešali starše, k i se vab i lu otrok niso odzval i .

Šahovski dvoboj v počasti­tev dneva republ ike je b i l v Dolen j i vas i p r i V i d m u - K r -škem. N a njem so se pomer i l i šahisti artiškega mladinskega akt iva z domačini iz Dolenje vas i . I g ra l i so v komb in i r an ih postavah na šestih deskah. Dvoboj sta v kor i s t Artičanov odločili m l a d i n k i Kosova i n Zorkova . Po srečanju Je b i l a majhna zakuska s sk l epom: prihodnjič na svidenje v Ar-tičah! -šek

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ

Pretekli teden so se ponesrečili in iskati pomoči v brežiški bol­nišnici: Ivan ZcIJko, upokojenec iz Vidma-Krškega, Je padel na cesti ln si poškodoval glavo; Jože Kol-har, posestnik iz Bojsnega. je pa­del s sanmi in si zlomil obe nogi; Milico Kežman, bolničarko iz Savskega Marofa, Je nekdo pre­tepel, dobila je hujše poškodbe po glavi; Ana Dime. delavka iz Gor. Leskovca, je padla na poti in si zlomila levo roko; Nikola dušica, delavec lz Bosanske Krupe, je v Brestanici padel is vlaka ln se huje poškodoval; Stjepan Stran jak. posestnik iz Cemehovca, je padel s hleva in si poškodoval glavo; Vlado Suša, trgovski pomočnik iz Brežic, je padel in si zlomil des­no nogo.

Iz brežiške porodniSn'ce Pretekli teden so v brežiški po­

rodnišnici rodile: Slavica Krčellč iz Hrast ine — dečka, Dragicn Mo-lan lz Anovca — dečka. Anica Rodman s Trške gore — deklico, Marija Bibič iz Brezine — dečka, Fradica Ivanuš iz Kraljevca — de­klico, Marija Zorčič iz Bolsnega — dečka, Antonija Lazanski iz Ve- • like Doline — dečka. Veronika Hostnik iz Gaja — dečka, Rozika Bohorč s Senovega — deklico, Marija Heimbring iz Ponlkev — deklico, Fanika Bernjak iz Arno-vih sel — dečka. Marila Jalovec z Malega Clmika — <Wk».

Za vzgojo občanov je odgovorna komuna N a občnem zboru črno­

mal jske s indikalne podružnice prosvetnih i n znanstvenih delavcev so podrobno obrav­nava l i vzgojo i n odgovornost do m lad ih občanov. Ugotav­l ja l i so, da so učni programi za osnovne šole i n gimnazi jo prepovršni i n preveč admin i ­s t ra t ivn i . V n j ih niso dovol j zaobseženi t i s t i predmet i , p r i ka te r ih b i res lahko vzgoj i l i

mladega človeka v kul turnega, humanega in zavestnega ob­čana. T a bo to postal šele ta­krat , ko bo ime l prav i len od­nos do l jud i , se lepo vedel na cesti, v družbi, ceni l ku l ­turne vrednote i n tehniko. Zato je poglavitna dolžnost, da mladega človeka do tega pr ip rav imo . Toda na kakšen način? O osnovnih sodobnih učnih pripomočkih namreč

V Semiču so proslavljali Ko l ek t i v »Mizarstva« v Se­

miču, zdaj lesnega obrata »Zavoda za čebelarstvo« v L jub l jan i , je pros lav i l 10-let-nico obstoja svojega podjet­ja . Proslave so se med dru­g im udeležili predstavnik i Jugoslovanske kmet i jske ban­ke, zastopnik i O b L O Črno­

mel j , podjeti j »Gosad« ter »Medex« i n : drug i . V uvodnih besedah je M a r t i n Vindiš-

man , soustanovitel j podjetja, povedal, kako je obrat rasel . Zatem je delovnemu kolekt i ­vu čestital M a k s K r m e l j .

Dejal je, da je ta prazn ik pomemben z last i zato, k e r so podjetje us tvar i l i delavci sami . Učenci semlške osem­letke so nato rec i t i ra l i i n za­peli nekaj pesmi . Potem so s tar im delavcem pode l i l i na­grade i n diplome, d rug im najmarljivejšim članom pa pismene pohvale. Podjetje i m a zdaj že 80 zaposlenih i n je ustvar i lo letos okrog 100 mi l i jonov dinarjev bruto produkta . Največ proizvaja za izvoz.

F ranc Derganc

vemo največkrat le to, da za­nje n i denarja. Nekater i o t roc i snov teže dojemajo kot ostal i , zato je zadeva še tež­ja. Učitelji morajo precej ča­sa posvetit i prav tem učen-

NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE

cem. Zato z razlago zaosta­jajo za učno snovjo, kot jo določa program. Učenci i n d i j ak i , k i slabše obvladajo mater in jezik, se tud i tu j ih jezikov težko uče.

N a rod i te l j sk ih sestankih se vse premalo razpravl ja o vzgoji otrok izven šole. N a d 1000 otrok v občini, k i b i mo­r a h imet i pouk angleščine. Je zaradi pomanjkanja predava­teljev (posredno tud i zarad i pomanjkanja sredstev) p r i ­krajšanih za ta pouk. Starši doma preveč obremenjujejo otroke z delom, tako da če-stokrat n imajo dovolj časa za

učenje. Namesto da b i o t r oku nud i l i vse i n ga spodbuja l i k učenju, zaradi s lab ih ocen obtožujejo profesorje i n uči­telje.

K o so govor i l i o šolanju na v isok ih šolah, so men i l i , naj bi študije nadal jeval i v p r v i vrst i i nadarjeni d i j ak i , k i b i ime l i tud i prednost p r i šti­pendijah.

De lo prosvetnih i n znan­stvenih delavcev je težko i n odgovorno, nj ihov uspeh je v precejšnji me r i odvisen od zanimanja i n materialnega stanja komune. Tud i t u b i mora lo vel jati : enako plačilo za enako delo! S j V lado Lamut : M A N S A R D A (1960: Bru\cl les )

Spet premiera na črnomaljskem odru

Mladinska politična šola v Krškem delavskem samoupravl janju, komuna-osnovna družbena ekonomska skupnost delov­n i h l jud i , razvoj kmet i js tva i n socialistična po l i t i ka na vasi , naši prosvetni i n k u l t u r n i po l i t i k i , i td . '

Šolska zadruga na Senovem

V osnovni šoli na Senovem že tretje leto uspešno deluje šolska zadruga »Mladost«. Upravl ja jo jo učenci po svo­j i h zastopnik ih v zadružnem svetu i n upravnem odboru. Tako se usposabljajo za bo­doče proizvajalce. Omen i t i

moramo, da vodijo dnennik dela, blagajniško knjigo i n seje zadružnega sveta i n uprav­nega odbora. Letos so m l a d i

Občinski komite l judske mla­dine je organiz i ra l v sodelo­vanju z Delavsko univerzo mlad insko politično šolo, k i se je pričela 12. decembra i n bo trajala štiri mesece. So la je namenjena mlad in i iz sred­nje tehnične šole. Predavajo pa vod i ln i družbeni politični delavci i z občine. Program šole predvideva sledeča pre­davanja: ekonomsk i i n druž­beni proces i v sodobnem sve­tu, svetovno gospodarstvo da­nes, delavsko gibanje v da­našnjem svetu,- mednarodno mlad insko gibanje, konstruk­t ivna vloga neangažiranih dr­žav v pizadevanj ih za m i r i n enakopravno sodelovanje med narod i . P rog ram nadalje vključuje še predavanja o po­litičnemu sistemu F S R J , o

zadružniki nared i l i dva kom­postna k u p a za lastn i v r t .

Pr ide la l i so. tud i zelenjadnico. P r i vseh teh del ih je b i lo skup­no opravl jenih 4660 delovnih ur. Denar hrani jo na hra­n i ln i knjižici p r i K Z v Bre­stanic i . Učenci se v zadrugi učijo umnega gospodarjenja.

• Pred dnevi Je zunanjetrgo­vinsko podjetje »Central« v Ljubljani odiprlo svojo drugo tehnično trgovino. V prodajalni je več specializiranih prodaj­nih oddelkov, posluje pa tudi servisna služba, k i popravlja naprave vseh vrst.

V soboto, 1. decembra, smo bili spet priča uspelemu nastopu črnomaljskih dija­kov. Tokrat so se nam pred­stavili s francosko komedijo »Dnevi naše sreče«. To je bila že druga premiera v le­tošnjem šolskem letu; pred nekaj tedni so namreč prire­dili literarni večer, ki pa, žal, ni našel razumevanja pri občinstvu. Nasprotno pa je bila v soboto predstava izred­no dobro obiskana.

Delo je režijsko pripravil prof. Matija Pogorelec, ki že četrto leto uspešno vodi vse tovrstne nastope. Režiser je imel mnogo dela s prilagaja­njem odrskih likov zmožnostim igralcev. Delo namreč zahte­va, da zna eden nastopajočih (pilot) igrati klavir. Režiser je skušal zadevo rešiti z gra­mofonom. Zamenjava pa se ni posrečila. Komedija je s tem izgubila precej živahno­sti. Nasprotno pa se je do­datek govorne napake Albinu Metežu zelo posrečilo in je tako dejanje poživil. Metež je bil tudi v igri za stopnjo

boljši od ostalih, razen Kse­nije Vitkovič, ki je bila tudi zelo dobra, posebno v mimi­ki. Mirko Jelenič kot Oliver, Anka Kroteč - Marianne, Loj­ze Kureletalec in Ivan Jer­man — Francine so bili po­vprečni. Scena je bila v

skladu z zmogljivostmi črno­maljskega odra, razsvetljava pa je večkrat odpovedala, kar je kazalo na slabo pri­pravljenost tehnika. Vsaj teh' ničnim napakam bi se v bo­doče lahko izognili.

Janez Kure

Posvet zbora mladih občanov v Črnomlju

Pred nedavnim je b i l v Čr­noml ju posvet zbora m lad ih občanov, k i se ga je udeleži­lo 106 mladincev i n mlad ink iz šol in delovnih kolektivov. Posvet je b i l namenjen pre­delavi osnutka zvezne i n re­

publiške ustave, predvsem pa vlogi i n mestu L judske mla­dine v občinskem statutu

K r a t k e m u uvodu sekretarja občinskega komite ja Z K S to­variša M i l a n a Malešiča je sle­d i l a razprava, h kater i se je pr ig las i lo 18 mladincev i n mlad ink , k i so postavl ja l i kon­

kretna vprašanja. V ide t i je bi­lo, da so mlad i l judje teme­

l j i to predela l i osnutek zvez­ne i n republiške ustave.

V zadnjem času so obrav­naval i osnutek ustave po vseh delovnih organizaci jah, v u -stanovah i n po vaseh, kjer je sodelovala tud i mlad ina . N a teh posvetih je b i lo opaz i t i , da so se m lad i l judje malo spuščali v razpravo. S tem rd rečeno, da j i h vprašanja o ustavi ne zanimajo, marveč

se ne oglašajo zato, ker so premalo sproščeni. T a k i h po­svetov z m l a d i m i l j u d m i b o

treba v bodoče še več!

S. D.

Obisk v gradaški Pečariji PLAČAJMO OBVEZNOST

DO DRUŽBE! N a sej i sveta za družbeni plan i n proračun

O b L O Črnomelj so pred nedavnim razprav l ja l i o neplačanih obveznostih občanov do družbe. O d skupn ih obveznosti do občine so občani v letoš­njem letu plačali le 78 odstotkov. Zato je svet zadolžil odsek za finance, da stor i vse, da se dol­govi do konca leta izterjajo.

V kor i s t vsakega občana, k i n i poravnal svoj ih obveznosti, je, da j i h čimprej poravna in se tako izogne nepotrebnim stroškom pr is i lne izterjave. Ob koncu leta mora tud i občina poravnat i račune i n svoje obveznosti. Bo ln ice zahtevajo plačilo z a zdravljenje občanov, razen tega i m a še vrsto ne­plačanih računov i n obveznosti : tožbe, opomine, zamudne obrest i , b lok iranje proračuna, redne obre­st i . Vse to so stroški, k i bremene občino i n otež-kočajo njeno redno poslovanje. Čeprav b i iz ter ja l i vse obveznosti občanov do k o n c a leta, bo ostalo še vedno nekaj neplačanih računov na občini, ker proračunska vsota, določena za poslovanje obči­ne, n i kako r ne zadošča. Člani sveta za družbeni p lan i n proračun meni jo , d a b i mora l a b i t i pro­računska vsota v pr ihodn jem letu večja, če ho­čemo občini zagotoviti normalno poslovanje.

Letna konferenca KO SZDL Kompolje-Smarčna

K e r je področje te organi­zacije izrazi to kmet i jsko, je razuml j i vo , da so n a letni konferenci prev ladoval i pro­b l em i s tega področja. Obča­n i so razprav l ja l i , da b i b i lo kor i s tno , če b i se pričeli do­govarjati , kako b i povečali kmet i j sko pro izvodnjo n a svo­jem področju. Izvedl i naj b i združitev parce l po dogovoru med posestnik i , ke r je sedaj onsmogočeno večje kolobarje-nje i n uporaba mehanizaci je. Pogovar ja l i so se tud i o naj­bol j po t rebn i i n rentab i ln i ras t l in i , k i b i jo go j i l i n a svo­

j em področju. Obravnava l i so predlog zadruge, da se kom-poljško polje spremeni v hmel jske nasade, ka r je za to področje izredno pr imerno .

Pogovarjal i so se še o ko­muna ln ih p rob l emih , poseb­no o vodovodu, o ustavnih določilih republiške ustave ter o nov ih ob l i kah in meto­dah dela krajevne organiza­cije v bodočem obdobju. Nov odbor je za svojega predsed­n ika Izvoli l F ranc i j a Reden-ška, za ta jn ika Staneta Jenka i n za b laga jn ika tov. Koširja.

B. D.

Upravn ika pečarskega pod­jetja i z G radca tov. Rud i j a D i m a st. sem našel v večer­n ih urah doma. Tako j je b i l pr iprav l jen, da se pogovori­va o tem in onem.

— K a k o je z realizacijo p lana i n kako je potekala proizvodnja?

— Naše podjetje je obrtno podjetje i n ima razmeroma malo zaposlenih. V p r v ih tro-mesečjih smo rea l i z i ra l i le 60 odstotkov predvidenega plana. N a to je vp l i va l splo­šni zastoj v gradbeništvu za­rad i strožjih gradbenih n o r m . Poleg tega smo v lastni reži­j i g rad i l i delavnico, pa so de­lavci b i l i vključeni v gradnjo i n ne v proizvodnjo naših

proizvodov.

— In gradnja delavnice?

— Naši dosedanji pros tor i ne ustrezajo. Zato smo že dolgo tega m i s l i l i na gradnjo novih prostorov. Letos smo začeli, a n a m n i uspelo do­končati, ker gradimo le s svo­j i m i sredstvi . Poleg tega b i mogoče še uspel i , a imamo vel iko dolžnikov, saj smo ime­l i ob zaključku devetega me­seca 5 mi l i j onov p r i gradbe­n ih podjetj ih. V nov ih pro­s tor ih bomo ime l i t r i oddel­ke: strojnico, delavnico in peč za žaganje.

— K a k o je z razvojem pod­jetja?

• Iz rudnika Tušanj so pred kratkimi poslali kemični indu­striji prve količine kamene soli. Ze prihodnje leto bo znašala proizvodnja v tem rudniku 20 tisoč ton.

• Pred dnevi so izročili pro­metu novo ozkotirno progo Treblnje - Bileča. Proga Je dol­ga 37 km, graditi pa so jo pr i ­čeli pred dvema letoma. Dela B O veljala 4 milijarde 200 mi l i -ior.ov dinarjev.

— Surov in imamo dovolj . Gl ine nam ne bo zmanjkalo, a kremenčevega peska v b l i ­žini pr imanjkuje ; drugod, kake po l ure stran, ga je do­volj. Ce b i ime l i večjo delav­nico, b i lahko zaposl i l i več l jud i . Z a mehaniz i ran i obrat

pa ne vem, če b i se obnesel.

— A l i je dovol j pečarjev?

— Kva l i f i c i r an ih pečarjev pr imanjkuje . V G r a d c u sta

dva zasebna pečarja, k i e ukvarjata tud i z lončarstvom. P r i nas se ukvar jamo samo s pečarstvom.

Nekatere priučujemo, da bo­

do lahko postal i kval i f ic i ra­n i .

Tovariš D i m je predsednik prosvetnega društva, zato sem ga ob zaključku še vpra " šal, kako .poteka ku l tumo-prosvetno življenje v Grad­cu.

— Urejujemo dvorano. M i ­s l i l i smo, da bo do 29. no­vembra končana, pa n a m ni uspelo. Finančno stanje je slabo; p r i nas b i čilo treba uredi t i oder, nabavi t i reflek­torje i n ostalo. Sredstva za kulturno-prosvetno delo so zelo pičla; n imamo najnuj­nejšega, k a r b i potreboval i . Nu jno potrebno bo p r i obči­

n i osnovati sk lad za ku l tu ro i n prosveto.

— M l a d i n a se bol j s labo vključuje v ku l turno dejav­nost. Se v k lubu , kjer so sa­m i , so ime l i nered i n n i b i l izrabl jen, dokler n ismo p r i ­s topi l i starejši.

Za 29. november smo p r i ­prav i l i ku l turno akademijo , a v tej sezoni nameravamo urpzor i t i dve igr i .

P r i p o m n i m naj še to, da v našem kra ju vse organizaci­je dobro delajo; samo kra j je majhen i n zd i se m i , da je preveč organizaci j , ker smo vsepovsod eni i n i s t i l judje.

J . D

Pregled uspehov mladih 23. novembra smo imeli pionirji

ln mladinci osnovne šole v Metli­ki občni zbor. Zbora so se tudi udeležili: predsednik ObLO Franc Vrviščar, ravnatelj šole Ivan zele. sekretar občinskega komiteja ZKS Metlika Janez Dragoš, predsednik občinskega odbora SZDL Ivan škof in predsednik občinskega ko­miteja LMS Ivan Jerlna.

Občni zbor je začel načelnik pionirskega štaba osnovne šole Jože Pahor. V začetku je pozdra­vil goste ln ostale. Nato Je podal poročilo. Povedal je, da je le­tošnje leto zelo pomembno, saj smo praznovali 20. obletnico PO. Pionirji smo bili v tem letu zelo delavni. Prirejali smo športna tekmovanja v znanju prometnih predpisov itd. Ker pa je letošnje leto Se posebej posvečeno JPI, smo zgradili tudi novo igrišče za gradom. V tem letu so bile po vsej naši državi proslave v poča­stitev PO. Tudi pionirji iz Metlike smo pripravili lepo proslavo.

V okviru JPI je prišla iz LJub­ljane Inšpekcija. Ogledala si je napravljeno igrišče in bila pre­senečena nad našim delom. Nato so poročali vodje krožkov:

Na naši Soli deluje sedem krož­kov. Od teh je najbolj aktiven glasbeni krožek, k i se deli na tamburaški in pevski zbor. Za

nJim pa nič intnj ne zaostajajo toto krožek, SSD, folklora, lite­rarni krožek in šahovski krožek. V kratkem bo pričjl delovati go­spodinjski krožek. Lutkovni ta

dramatski krožek pa se nista pri­čela delati.

Tamburaški krožek obstaja že tretje leto. Tamburaši smo imeli Javni nastop, katerega se Je ude­ležilo veliko število poslušalcev.

Tamburaški krožek ima tri sku­pine. Najstarejša in najštevilnej­ša Je prva skupina, ki je dosegla že lepe uspehe. Sedaj se priprav­ljamo za Javni nastop na RTV v Ljubljani. Da smo dosegli tako lepe uspehe, se moramo zalwalitl tovarišicl Zori HERAKOVICEVI, prejšnji pedagoški voditeljici krož­ka, ln dirigentu Silvu Mihelčiču. Prihodnje leto nameravamo obi­skati skupno s pevci Štajersko in Dolenjsko.

Pevski krožek obstaja že več let in Jo eden najštevilnejših krožkov

METLIŠKI T E D N I K

naše šole. Vodja je Viktor Sv*-gelj, ki je zelo požrtvovalen, kar jasno pričajo številni uspehi. Pev­ci so povsod priljubljeni.

Tudi foto krožek je delaven. Člani vsak teden objavljamo naj­boljše fotografije na oglasni deski. Delamo tudi fotografije po naro­čilu in razvijamo filme. Imamo zelo požrtvovalnega vodjo tov. Jo­žeta Kambiča.

SSD ima največ sekcij (kolesar­sko, atletsko, namizni tenis, strel-stvo). Športno društvo vodi Ivo Likavec. Tudi folkloriste vodi on. Folkloristi znajo že precej belo-krajskih kol. Redno vadijo, ker bodo šli skupno s tamburaši v Ljubljano.

Literarni krožek Izdaja revijo »PRVI KORAKI«; vodja je tov. Slavko Skublc. " Poleg drugih krožkov deluje na šoli tudi ša­hovski krožek, ki je v zadnjem obdobju priredil več tekmovanj.

Predsednik tovariš Vrviščar je i nagovoru pionirjem rekel, da so mu ugajala poročila ln Je zado­voljen z uspehi pionirskega odreda v Metliki.

Ob zaključku smo izvolili nov štab, v katerem so Darinka Molck, Martin črnugelj, Anton NemaniS ln Zdenka Molek. Želimo mu mnogo uspehov!

Nada Žerjav, 8 c, Metlika

Številke in računi so postali razumljivi Strniti vse sile za izpolnitev letnega plana — Podjetja, ki izvažajo, naj že zdaj sklepajo pogodbe za prihodnje leto — Odpravimo vse pomanjk­ljivosti, ki smo jih opazili letos, da bo plan za leto 1963 na trdnih osno­vah — V investiranju so potrebne temeljitejše priprave in več resnosti pri zbiranju sredstev za soudeležbo — Ugodno izpolnjevanje letošnjih

planov je dokaz, da smo planirali realno Samostojna seja zbora pro­

izvajalcev ObLO Novo mesto je bila, zlasti kar se tiče so­delovanja odbornikov, zelo plodna. V razprav i o vseh točkah dnevnega reda so od­bo rn ik i sodeloval i resno, z gospodarnimi predlog i , da l i so vrsto umestn ih p r i pomb i n živahno razprav l ja l i . Seja je b i l a stvaren dokaz tega, da so številke i n izračuni v po­ročilih, zarad i vse večjega de­lovanja nov ih gospodarskih ukrepov, odbo rn ikom vedno bol j i n bo l j razuml j i v i .

Podpredsednik tov. Andrej Grča je v zgoščenem poročilu o realizaciji plana do konca septembra ( s številkami smo naše bralce že seznani l i ) opozor i l na to, da osebni do­h o d k i naraščajo za 5 odst. hitreje kot pro izvodnja i n da je opaz i t i tud i težnje po zvi­ševanju mater ia ln ih stroškov, k a r Je predvsem posledica višjih cen za surovine i n pol­izdelke. V s a pro izvodna pod­jet ja se bodo mora la t rud i t i , da b i zmanjšala raz l ike med faktur i rano i n vnovčeno rea­l izaci jo , k i j e precejšnja zla­s t i v indus t r i j i (1 m i l i j a rda 300 mi l i j onov d in ) . V izvozu smo dosegli lepe uspehe, ven­

dar ga je treba še vedno ve­čati i n že zdaj sk lepat i po­godbe za pr ihodnje leto. In­vesticije so se razvijale pre­počasi, saj je b i lo do 30. sep­tembra uresničenih le 51 od­stotkov invest ic i j . N a ugodno izvršitev p lana v prometu je

NOVOMEŠKA K O M U N A

precej vpl iva la otvoritev no­ve A T C v Novem mestu i n modernizac i ja nekater ih cest.

V razprav i o invest ic i jah so se odborn ik i pomud i l i tud i ob gradnji nove steklarne. Poudar i l i so, da je treba po­hitet i s sk lepanjem pogodb o sodelovanju osta l ih občin i n okrajev p r i tej republiški i n ­vestic i j i i n rešiti vprašanje komunalnega pr ispevka za gradnjo, k i še n i zagotovljen, ter že zdaj m i s l i t i na kadre, k i bodo v novem objektu de­la l i , i n na stanovanja zanje. Za soudeležbo na natečajih i z občinskega stanovanjskega sk lada naj s i podjetja K r e ­men, I M V i n Novoles zagoto­vi jo kred i tna sredstva p r i re­

pub l i k i , l judsk i odbor pa bo izdelal pr ior i te tno l isto za do­deljevanje sredstev za stano­vanjsko izgradnjo. Predstav­n i k i S G P P i on i r so opozor i l i , da i m a podjetje 240 mi l i jo ­nov d in kred i ta Gospodarske banke za tržno gradnjo sta­novanj. K e r lokaci je za takš­ne gradnje še niso odobrene, je nevarnost, da bo Gospo­darska banka kred i tna sred­stva zato, ker n iso izkorišče­na, u k i n i l a .

Gozdarstvo je plan doslej dobro uresničevalo, zarad i snežnih razmer pa bo spra­vi lo že posekanega lesa naj­brž otežkočeno. Odbo rn ik i so sprejel i priporočilo, naj vsa gozdarska podjet ja dobavlja­jo surovine v p r v i v rs t i po­membnejšim domačim obra­t om (Novoles-Straža), da ne b i v pro izvodnj i prišlo do za­stoja.

N a sej i so odborn ik i pos lu­šali še poročila o varnost i i n požarni varnost i , o reorgani­zaci j i gradbeništva i n o zdru­ževanju podjeti j lesnoprede­lovalne industr i je (podrobne­je bomo o tem poročali v po-n j i točki dnevnega reda so poslušali poročilo o stanju v

NEKAJ KRATKIH IZ ŠMARJETE • Uspelo proslavo dneva re­

publ ike je p r i r ed i l a šmarje­ška šolska mlad ina v sodelo­vanju z os ta l imi organizacija­m i . N a programu je b i l a t u d i lu tkovna igr ica, slovesno p a so h k r a t i spreje l i v p i on i r sko organizaci jo i n pogost i l i 31 c ic ibanov i z šole. Rdečih rut k i n p i on i r sk ih značk so b i l i zelo veseli . Pros lavo Je otvo­r i ! s pozdravom p i on i r I van Dežan, govor o pomenu dne­v a pa je prebra la A l enka Grahut .

• Kra j evna konferenca osnovne organizacije S Z D L v Smar je t i je lepo uspela. Or ­ganizaci ja je b i l a delovna, v

redu so pobra l i članarino, so­deloval i so z os ta l im i organi­zac i jami , v razprav i pa so se do takn i l i nekater ih perečih

komuna ln ih problemov, kate­re bo mora l reševati nov i od­bor . Dograd i t i bo treba vodo­vod i z Smarjete do Dolenje vasi , ured i t i prostor za od­padke n a pokopališču, skrbe­t i , da bo grobišče pad l i h sko­z i vse leto, z las t i p a v t u r i ­stični sezoni lepo vzdrževano, dokončati preureditev pro­svetne dvorane, poprav i t i po t od pošte do Orešja i n še mars ika j drugega. N o v i od­bor , k i so ga i zvo l i l i na kon­ferenci, bo s sodelovanjem

Kovomešjka Kronika S Gospodinje so v preteklem

tedna po vseh trgovinah zaman spraševale po surovem maslu. Ze nekaj časa ga ni bilo nikjer do­biti. Mar je za izdelovanje suro­vega masla zmanjkalo surovin lz Inozemstva?!

• Pred nedavnim so v Bršlinu napeljali od Osolnikove gostilne do železniškega prehoda novo cest­no razsvetljavo. Prebivalci tega predela mesta so na moč zado­voljni, da Jim zvečer ni treba več tavati v temi in svetiti z ba­terijami, ko se vračajo z dela, Iz kina ali s sestanka.

• V ponedeljek dopoldne Je ne­nadoma začela goreti Moretova hi­ša na Prešernovem trgu. V hipu se Je v hHMni zbrala precejšnja množica radovednežev, ki so opa­zovali požar, na pomoč pa so le redki priskočili. Po vseh trgovinah in uradih so že govorili o ognju, tele nato so gasilci pričeli gasiti.

• Kdor si hoče ogledati slike za prihodnji film, ki visijo v omarici na zidu tovarne zdravil, je ob de­ževnih dneh moker. 21eb Je nam­reč prav tam pretrgan, tako da lz nJega močno kaplja. To je sicer malenkost, nad katero pa se mar­sikdo pritožuje. Z malo dobre vo­lje bi lahko to popravili, kajne? Curi tudi precej žlebov na dru­gih hišah.

• Kaka to, da so v Zagrebu pomaranče pretekli teden proda­jali po 280 din. v Novem mestu pa se še vztrajno držijo starih vi­sokih cen? Podjetje, ki novomeške potrošnike oskrbuje s tovrstnim blagom, naj bi skušalo tudi novo­meškemu občinstvu ln otrokom., preskrbeti cenejše pomaranče!

• Ponedeljkov živilski trg že dolgo ni bil tako slabo založen kot

tokrat. Jajc okoli 8.30 sploh nI bilo naprodaj. Prodajali so le ribe po 280 do 380 din kg, smetano v skodelicah po 100 din, kislo zelje ln repo po 60 din kg, Jabolka po 100 din, hruške po 80 do 100 din, radii po 60 din merico, orehe po 180 din dirki) ter čebulo po 160 dinarjev kilogram. Precejšen pro­met Je bil s pleteninami, otroško konfekcijo in terilen krili.

• Prijetno razvedrilo so prejš­nji teden pripravili Novomeščanom »Veseli hribovci«, k i so po več gostovanjih v novomeškem okraju navdušili občinstvo v nabito polni dvorani Doma JLA. Kaže, da so ansambli, ki Igrajo poskočnice In narodne vite, med našim prebival­stvom zelo priljubljeni.

• Ob predvajanju filmov s III. festivala znanstvenih filmov smo se lahko razveselili, da se je na­posled le našel nekdo, k i Je po­skrbel, da ljudje vsaj na filmskem traku vidijo, kaj se dandanes do­gaja po svetu. Skoda pa Je, da je bilo kljub trem predstavam ze­lo malo obiskovalcev.

• Gibanje prebivalstva: rodile so: Metka Strazberger s Kurirske poti 8 — deklico, Olga Vidljinovič iz Kettejevega drevoreda 44 — de­klico. —. -Poročili so se: Mirko Vorkapič. podoficir JLA lz Bršlina, in Iivana Govednik. negovalka lz Partizanske ceste 14; Alojz Rlžner, upokojenec, ln Matilda Kren. de­lavka, oba z Ragovske ceste 7 — Umrli sta- Pavla Ze'rcn, upoko­jenka s Trdinove 30, stara S8 let, in Marija Pascolo, socialna pod-piranka iz Adumičere 8, stara 75 let. — Ponesrečil se Je Hasan LJu-biankič, delavec iz Novega mosta, kateremu je kamen padel na drsno roko.

prebivalcev tem nalogam prav gotovo kos.

• Eno l e tn i obračun dela je na svoj i konferenci podala tu ­d i osnovna organizaci ja Z B to N O V Smarjeta . Iz poročil je b i lo razvidno, da je ime la tesne st ike z mlad ino , z Z R O P i n Z W I . Predsednik Je poudar i l , da se v članstvo vr ivajo nekater i samo zarad i osebnih ko r i s t i . Člani odbora so v preteklem letu premalo sodeloval i ; en i so n a sejah sk lepa l i tako, za h r b t o m or­ganizacije p a govor i l i i n de­la l i drugače. Odbor n i mogel v celot i odigrat i svoje vloge tud i zato, k e r je preveč dolž­nost i ležalo na posameznih članih odbora, osta l i p a so delo odklanjal i . Z a vzdrževa­nje grobišč pad l ih bo treba zagotovit i sredstva; člane, k i ne plačujejo članarine i n takšne, k i ne spadajo v vrste Z B , p a bo treba izključiti. V razprav i so' mnogo govor i l i o pomoči organizacije s vo j im članom, o upoko j i t v i borcev, o posebni delovni dob i i n o spoštovanju do borcev i n ak­tivistov, k i ga pogrešajo. Opa­z i t i je, da se posamezni ob­čani i n nekater i uslužbenci norčujejo iz borcev i n j i h omalovažujejo, žal, največ takšni, k i med revoluci jo n i ­so b i l i na s t rani l judstva. N a zbo ru so b i l i mnenja, d a je treba takšne l jud i , če ne gre drugače tud i ods t ran i t i z mest, k i j i h zasedajo. S pred­s tavn ikom ObO Z B so se n a

sebnih sestavkih) i n spreje l i ustrezna priporočila. V zad-podjetju »Dolenjka« v M i r n i peči to osvoj i l i predlog, da se odobri jo omenjenemu pod­jet ju invest ic i jska sredstva v znesku 7 mi l i j onov 500 tisoč d in . T a znesek bo podjetje uporabi lo z a dograditev po­s lovnih prostorov i n za pove­čanje obratn ih sredstev, pro­izvodnja pa bo nato za p r i ­bližno 200 odst. večja ko t letos. Odobren i kred i t so označili kot sanac i jsk i , ke r b i »Dolenjka« brez njega za­šla v nepremostl j ive težave. Ožgano ostrešje Moretove hiše opozarja, da prev idnost i n i

n i k o l i dovol j (k vesti v današnji NOVOMEŠKI K R O N I K I )

K A J D E L A J O V G A B R J U 3. decembra je b i l a v Soli

v Gabr ju svečana pros lava 29. novembra . L judje so z zanimanjem poslušali pro­g ram, k i so ga izva ja l i mla j ­ši m l a d i n c i l n mlad inke ter p ion i r j i . P o pros lav i Je b i l a konferenca krajevne organi­zacije S Z D L , k i je b i l a zelo dobro obiskana. Po obširnem poročilu predsednika krajev­nega odbora S Z D L je b i l a razprava, v ka te r i so člani govor i l i o najbol j perečih vprašanjih treh vas i : Gabrje , Jugorje i n Go r . Suhado l , k i tvori jo eno organizaci jo.

Razprav l ja l i so o nov i av­tobusni zvezi Novo mesto — Gabrje , k i naj b i b i l a vsaj dvakrat tedensko, o , prevozu šolarjev iz Gabr ja v B r u s n i ­ce, o dokončni napel javi te­lefona (saj so drogovi že 1

. leto postavl jeni) ter o pove­čanju dejavnosti organizacije S Z D L v času tekmovanja K O

DVA NOVA ODLOKA

O b L O Novo mesto je spre­j e l dva važna od loka, k i bo­sta začela veljati , ko bosta objavl jena v Uradnem vest-n i k u okraja.

« S posebnim od l okom je b i l ustanovl jen sk lad za kme­tijstvo. Sredstva tega sk lada bodo sestavljena i z dela ob­činske doklade od kmet i js tva, k i p r ipada proračunu občine, pr ispevkov gospodarskih or­ganizacij , dotaci j , da r i l , obre­st i to drug ih sredstev, k i bo­do sk ladu dodeljena n a pod­lagi proračuna to družbenega p lana občine. Sk l ad je b i l ustanovl jen z namenom, da b i v pr ihodnje n a k u p i h čim­več kmet i j sk ih zemljišč i n pospeševali pro izvodnjo v družbenem sektor ju.

• Po od loku o količini v i ­na i n žganja, k i ga smejo proizvaja lc i po rab i t i d o m a brez plačila prometnega dav­ka , bo sme l pr idelovalec za vsakega družinskega člana, starega več kot 15 let, imet i 120 1 neobdavčenega v ina to 5 hekto i i t r sk ih stopenj žga­nja n a vsakega nad 18 let sta­rega družinskega člana.

konferenci pogovor i l i o nači­nu klimatičnega zdravl jenja borcev i n o tem, d a bo treba izboljšati evidenco o o t roc ih živečih borcev.

Namesto sprevoda dedka Mraza bo v Novem mestu osrednja prireditev

Občinski odbor S Z D L v Novem mestu je v imenu D P M pozval vse gospodarske i n negospodarske or­ganizacije, naj prispevajo sredstva za organizaci jo novoletne je lke. Denar j e treba poslat i na tekoči račun N B 606-11-656-108 občinske zveze D P M Novo mesto. Sredstva bodo potem razdeljena centralno, zato naj b i ne upoštevali prošenj posameznikov. Le­tos tradic ionalnega sprevoda dedka M r a z a ne bo, pač pa bo 29. i n 30. decembra osrednja novoletna pr iredi tev v Novem mestu. Drugod po občini bodo praznovanje novoletne je lke organiz ira la tamkajš­nja Društva prijateljev mlad ine . Gospodarske i n ne­gospodarske organizacije naj b i sredstva pravočasno nakazale i n podprle prizadevanje D P M p r i organi­zaci j i teh novoletnih pr iredi tev.

S Z D L v k r a j u i n občini. V poročilu je tovariš predsed­n i k govor i l t u d i o dejavnosti mlad inske organizacije. Le ta je letos zelc padla , zato je potrebno, da K O S Z D L n u d i vso pomoč m l a d i n i to čim tesneje sodeluje z njo. P o vaseh se često pora ja obču­tek, da je vaška m lad ina pre­več prepuščena sama sebi. Konferenca Je sprejela tud i naslednje sklepe:

— d a n o v i odbor organizi­ra kulturno-prosvetno dejav­nost na vas i :

— da se dokončno potegne telefon od B r u s n i c do Gabr­j a ;

— da se Gab i j e to sosed-n e vas i vsaj na ta način po­vežejo s svetom, kar Je za okoliško prebivalstvo važno predvsem po z im i ;

— da se v G a b r j u kot lan­sko leto organiz i ra krvoda­ja l ska akc i ja .

K o t kaže po p r v i h pr i j a ­vah, bo tud i letos odziv to­likšen a l i p a še večji ko t lan­sko leto.

R o m a n ce l esn ik

Dva Jubileja Pretekli teden sta v Novem

mestu praznovala 50-letnico rojstva JOŽE PLAVEČ m IVAN ORASIČ, dva borca iz revolucije. Nobenemu od njiju ni bilo življenje postla­no z rožami, oba sta tudi vsa leta po vojni neutrudno nadaljevala to, kar sta po­magala graditi v času boja.

JOŽE PLAVEČ je praznoval 50. rojstni dan 7. decembra. Ko se je oženil in ko je pri­čel v družini rasti naraščaj,

Jože Plaveč

je moral v predvojni Jugosla­viji v svet za kruhom. Zemlja onstran Gorjancev je bila skopa, romal je po Evropi in služil za lačne otroke, ki so ga z ženo Lojzka čakali doma. V času okupacije, ko smo pričeli vstajo ln revolu­cijo, se je vdrugič vrnil iz tujine in se takoj vključil v NOV. Boril se je v raznih vo­jaških enotah, postal oficir NOV in bil večkrat odliko­van.

Po osvoboditvi se je aktiv­no vključil v politično delo na Dolenjskem. Srečujemo ga v organih ZK, pri delu v organizaciji ZB in o sindikal­ni organizaciji. Vedno ln po­vsod je Jože vedro nastro­jen, preprost m neposreden, hkrati pa tudi odločen m do­sleden borec za pravice de­lovnega človeka m za vse, kar je napredno.

Polstoletnico življenja je 9. decembra praznoval tudi IVAN GRASIC. Rodil se je v Duplah na Gorenjskem. Pet otrok je bilo v revni druži­ni, zato so ga prav stežka po­slali v srednjo šolo in po­zneje na učiteljišče v Ljub­ljano. Ko je študiral, je oku­sil pomanjkanje, trpljenje in bedo. Učiteljevati je začel v Podstenicah v Kočevskem Rogu Se pred vojno, od tam

pa je bil 1941 premeščen na šolo v Vavti vasi. 1942 ga je Italijanski okupator zaradi sodelovanja z NOB tnterniral v Italiji. Takoj po vrnitvi iz internacije 1943 se je Ivan vključil v vojaške enote NOV. 1944 je bil poslan na šolo v Podhosti, kjer je po­učeval pionirje in jih vzgajal v ljubezni do domovine in partizanov. Pionirji njegove tole so opravljali sabotazne akcije, zbirali hrano, zdravil­na zelišča in sadje za parti­zane in se neredko umikali pred sovražnimi navali alt pred artilerijskim obstrelje­vanjem ln pred bombardira-njem sovražnih letal. V po­dobnih spopadih sta dva nje­gova učenca padla. Rasen prosvetnega dela pa je Ivan na območju Dolenjskih To­plic skozi do osvoboditve opravljal delo aktivista.

Po osvoboditvi je opravljal razne odgovorne dolžnosti v šolstvu. Mnogi ga poznajo kot delavnega člana ZB ln funk­cionarja DPM (še danes je predsednik okrajnega odb:.ra DPM), saj je ta organizacija prav pod njegovim vodstvom dosegla lepe uspehe. Za med­vojno delo je prejel več od­likovanj.

Jote Plaveč je na dan svo­je vetiesetletnlce vedro pri­pomnil: »Kljub prenekaterim težavam smo vseeno prerinili na petdeseto!* Ta vedra ugo­tovitev velja tudi za Ivana Grašlča. Odveč bt bilo našte­vati vse, kar sta storila do-

Ivan Grašič

brega in koristnega. Za nju­no petdesetletnico jima vsi sodelavci, ki se pogostokrat srečujemo prt družbenem de­lu, in vsi znanci čestitamo ter jima želimo obilo osebne sreče, zdravih let in novih delomih uspehov!

Spet: kaj je Z novim krškim mostom? Čim manj takih konferenc K o pišemo o prob lemu

krškega mostu , vsakokrat ugotavljamo, da se o tem raz­prav l ja brezuspešno že več let. Ze leta 1958 je bi lo prvič sproženo vprašanje mostu čez Savo v Krškem. Od ta­krat pa do danes je samo občinski l judsk i odbor V i -dem-Krško za rešitev tega prob lema odposlal a l i spre­j e l 22 dopisov, izdane so bile t r i odločbe, napisanih 6 za­pisnikov, razpisani dve ko­mis i j i , ob jav l jen ih ' oko l i 15 člankov i t d . Nadal je je bi lo i zde lanih šest variant za lo­kaci jo bodočega mostu, b i lo pa je tud i že nešteto posve­tovanj. Ce b i b i la na razpo­lago sredstva, b i b i l most že zdavnaj zgrajen. Denarja pa n i k o l i n i b i lo , zato se je ta prob lem odlagal v nedogled.

28. novembra letos se je v Krškem ponovno sestala ko­mis i ja , k i naj b i določila lo­kaci jo za most. Upamo, da vsaj to pot posvet n i b i l za­man . Komis i j o so sestavl jal i :

inž. F ranc Cepon, predstav­n ik sekretariata izvršnega sveta za industr i jo i n obrt L R S , inž. M i l a n Jeran, pred­stavnik S I S za urbanizem in stanovanjsko izgradnjo L R S . Inž. Tone Pengov, inž. A lb in Jer in , predstavnika Skupno­st i cestnih podjeti j L R S , Otmar Golob, predstavnik Z T P L jubl jana, Svetko Lapaj-ne, predstavnik Skupnost i cestnih podjeti j L R S , inž. M i ­loš Kra jger , predstavnik Pro­jekta za nizke gradnje i z L ju­bljane, F l o r i j an U h l , Tone Medved, podpolkovnik Jože

Mal i c , predstavnik i O L O No­vo mesto, inž. Jože Hegeduš, P ius Žužek, Tone Cep in za

cestno podjetje Novo mesto, Peter K u m p , urbanistični in­špektor O L O Novo mesto, inž Vo jko Cerovšek, pred­stavnik projektivnega b i ro ja »Gradbenik« i z Brežic i n predstavnik i občinskega l jud­skega odbora Videm-Krško.

Omeni t i moramo, da je ko­mis i ja razpravl ja la na pod­lagi že obstoječe dokumenta­cije o mostu . Udeleženci ko­misi je niso soglašali s prvo varianto, k i predvideva, naj bi most grad i l i oko l i 50 me­trov severno od obstoječega mostu. Predlog n i b i l osvojen zaradi premajhne raz l ike vo­dnega stanja i n ker je pod­voz preozek. Prav tako b i mo­r a l b i t i po prvem predlogu priključek na tranzi tno ce­sto Brestanica — Brežice iz­veden v g lobokem kopu i n bi zavzemal precejšen pro­stor, k a r b i povečalo stroške. Razen tega b i podvoz pod že­leznico ne b i l ugoden za cest­no povezavo. Prvotno pred­lagana var ianta je tud i ne­pr imerna za promet i n je tehnično težko izvedl j iva.

Komis i j a je enoglasno odo­b r i l a šesto varianto, k i j o je Izdelal Pro jekt ivn i b i ro i z Ljubljane. Navedena var ianta namreč določa, naj b i most gradi l i z nadvozom čez žele­znico. Dolžina mostu b i zna­šala 500 metrov. Vendar je tudi glede te variante komi ­s i ja stavi la svoje predloge. V nekater ih podrobnost ih naj bi se navedena var ianta po

mnenju komisi je še izpopol­n i la . Šesta varianta je naj­ugodnejša tud i glede na raz­voj prometa, izvedl j iva pa je tud i glede na hidravlične i n cestno-tehnične pogoje. Pred­lagano je tud i bi lo , naj b i za­časni montažni most položi­l i neposredno na obstoječi most, če so koze starega mo­stu še dobre i n sposobne za

večjo obremenitev. S to rešit­vijo b i odpadl i stroški za do­voze i n podvoze. K o m i s i j a se je zedini la, naj bi končno s t rokovn jak i s tehničnim vod­stvom komande vojne obla­

s t i proučili vse možnosti za­časnega pojačenja obstoje­čega mostu.

Upamo, da bodo spomla­d i pričeli gradi t i nov i most.

KOMU BRESTANIŠKA MESNICA?

N A S O B I S K

»Ljudje radi berejo Dolenjski list...«

Načeta Borasa , pismonošo iz Krškega, smo zatekl i na V i d m u , kjer že več let do­stavl ja pošto i n raznaša čase -pise. H ladno je bi lo , kazalec Je kaza l že n a 16. uro , pa ven­dar se je Nace vračal n a po­što nasmejan i n razpoložen kakor vedno. T u d i na razgo­vor je b i l takoj pr iprav l jen.

— K a k o je z nov im i naroč­n i k i našega l ista? — smo ga vprašali.

»Kar dobro,« n a m je odgo­vo r i l . »Samo v nekaj dneh sem j i h p r i dob i l 5, toda to še začetek n i . Letos i m a m že 22 nov ih naročnikov, l an i pa sem j i h v tekmovanju pr i ­dob i l 71. MoJ t rud nd b i l za­man , hvaležen sem vašemu uredništvu za nagrado. U p a m , da b o m letos ime l uspeh p r i akc i j i za nove na­ročnike.«

— Imate kakšen poseben način za pridobivanje nov ih naročnikov?

»Ne. L j u d i seznanjam z vse­b ino l is ta , J im povem, d a p r i ­naša l ist tud i domače vesti i n da znaša letna naročnina samo 900 dinarjev, k a r pa predstavl ja vrednost treh l i ­trov v ina . Ce prvič ne uspem, J ih obiščem še drugič a l i tretjič, i n zelo r edk i so, k i naročilnice ne podpišejo.«

— A l i so naši b ra l c i zado­vo l jn i z vsebino našega l ista?

»Ljudje zelo rad i berejo »Dolenjca« In še nobenemu n i bilo žal, da se je nanj na­ročil. Zadovol jni so, da pr i ­naša Ust vel iko poročil iz do­mačega kra ja , pa tudi druge­ga zanimivega drobiža Je do­sti v n jem. D a ne pozab im: že vel iko bralcev m i je pred­lagalo, naj b i Do len jsk i l ist objavl ja l tud i iz ide žrebanj državne loteri je. Ugodite bra lcem, če je to mogoče.«

— Kakšen je vaš konjiček? »Ne vem, kaj b i odgovor i l

na to vprašanje. Prostega ča­sa i m a m zelo malo . Službo nastop im že zgodaj z jutraj in de lam skoraj vsak dan do

16. ure. Ves pros t i čas pora­b i m za gradnjo hiše. Želim, da b i hišo čimprej dogradil.«

D. K.

Ko l ek t i v mesnice v Bresta­n i c i , M s i je pred let i opo­mogel z novo k lavnico , je ze­lo neugodno sprejel vest, da

POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO

se p r i O b L O Videm-Krško pr ip rav l j a združitev s pod­jet jem »Meso« iz V i d m a -Krškega. 8-članski ko lekt iv i z Brestanice n i p ro t i zdru­žitvi, men i pa, da b i m o r a l i o zadevi razpravl jat i naj­prej z obema ko lekt i voma. Ne zaradi mode, hočemo pa­metno združitev na podla­gi ekonomsk ih pokazateljev

Kako bo i prevozom otrok s Fijavškega?

O t r o c i i z Pi javškega ho­d i j o Štiri i n še več k i l o m e ­t r o v peš v krško šolo. 2e večkrat so o t e m r a z p r a v ­l j a l i n a O b L O , v e n d a r j e vse o s t a l o p r i b e s e d a h . N a

i z b o r u občanov, k j e r s o t o l ­mači l i o s n u t e k n o v e u s t a ­ve, s o l j u d j e z a h t e v a l i , d a se končno u r e d i p r e v o z o t r o k v šolo. V s a j s eda j , k o j e z a p a d e l sneg , b i b i l o p o t r e b n o p o h i t e t i z rešit­v i j o .

Središče cvička -brez cvička!

K Z Kostanjev ica je letos uspelo odkup i t i znatno večje količine mošta kot druga le­ta. Do p r v i h dn i oktobra so odkup i l i 20 vagonov vina, do konca leta pa nameravajo odkup i t i še okrog 10 vago­nov. Kostanjev ica, M je s svojo v insko klet jo v gradu središče cvička, pa je dejan­sko brez cvička. Namesto pr istne dolenjske kapl j ice točijo v kostanjeviških gosti­ščih črnino, samorodnico in metliško crn ino . Poznavalc i dobre dolenjske kapl j ice i n razmer v kostanjeviških go­stiščih se sprašujejo, s čim b i lahko opravičili ta kodnos

I gostinstva do domače specia-I l itete!

obeh podjet i j , zatrjujejo v Bres tan ic i , i n imajo nedvom­no prav.

Prebivalci Brezja želijo redne obiske potujočega

kina Preb iva lc i i z Brez ja i n oko­

lice so precej odmaknjeni od mestnega središča. E d i n o raz­vedr i lo b i J i m lahko nud i l a Delavska univerza s tem, d a b i organiz ira la redne pred­stave potujočega k ina . L jud­je so na svoj ih sestankih že večkrat razprav l ja l i o naku­p u televizijskega sprejemni­ka , toda ker nimajo denarja, je b i l a vsa razprava zaman. Prav b i b i lo , da b i se tud i t em l judem omogočil nakup televizorja.

• ; 11 mandatna doba odbora krajevne organizacije S Z D L /tdem-Krsko - desni breg le potekla. Tako je namreč zapisano v poročilu o delu organizacije, k i so ga prejeli vsi člani. Poročilo nadalje ugotavlja, da so bili zbori občanov slabo obiskani. Vzroke zakaj člani SZDL. niso bili zainteresi­rani za delo organizacije, moramo prav gotovo iskati v neod­govorni ln neresni pripravi redne konference krajevne orga­nizacije. Konferenca je bila 7. decembra ln b i se morala pr i ­jeti ob 19. uri . Od 715 članov Jih Je prišlo v mrzlo kino dvo­rano •• Krškem samo okoli 90. Ker predsednika organizacije nd bilo. ( e konferenco otvorll član odbora Branko Medved s 40-minutno zamudo. Pr i Izvolitvi zapisnikarja se Je zataknilo. Nihče nI hotel prevzeti te dolžnosti. Končno Je moral na pred­log članov pisati zapisnik tajnik organizacije.

Razprava j . bila slcei Se dokaj zanimiva, saj so diskutan-U razpravljali o komunalni ureditvi mesta, o kulturno-pro-svetnem življenju, o zaSčlU zgodovinsko pomembnih zgradb, turistični dejavnosti, varstvu otroka, o pomoči mladini ter o bodočem delu organizacije. Za l pa Je bila razprava neka­terih dlskutantov včasih netesna ln Je povzročila smeh v dvorani. Bilo Je čutiti, da Je konferenca več ah manj for­malnega značaja. Odbor je dobil rarresnlco. čeravno ;e ne b i smel dobiti! Ko bi moral predsednik nadzornega odbora po­dati poročilo, n i nihče vedel, kdo Je sploh predsednik. Po­tem zares ni čudno, če so bili zbori občanov slabo obiskani Nihče nI torej pregledal poslovanja starega odbora-, pa ven­dar so se udeleženci konference -spopriJaznlU« z razrešitvi­jo, samo da se konferenca ne bi preveč zavlekla . . .

Ko pa 'e prišlo do volitev novega odbora, je nastal v dvorani pravi sejem. Nekateri kandidati 6o se zgovarjali na vse mogoče načine, samo da ne bi bili Izvoljeni v odbor. Toda vse skupaj n i nič pomagalo. Vs i , razen enega, so bi l i izvoljeni, čeravno nekateri proti svoji volji.

Upravičeno se sprašujemo: ali je tak postopek pravilen in ali n i v nasprotju s statutom organizacije? V osnutku nove ustave Je zapisano, da Je Socialistična zveza delovnega l jud­stva Jugoslavije nastala v narodnoosvobodilni vojni ln socia­listični revoluciji kot prostovoVna demokratična zveza obča­nov in Je najširša politična opora ln oblika samoupravljanja delovnih ljudi. Ce bi se pomena teh besed globlje zadevali, potem ne bi smeli dopustiti, da Je bila v Krškem letna kon ­ferenca S Z D L zgolj zaradi izvedbe konference! Zato nI prav nič čudno, da so člani organizacije po konferenci komentirali potek konference v humoristični obl iki !

S potekom konference prav gotovo nista bila zadovoljna tudi gosta: sekretar okrajnega odbora S Z D L Miro Thoržev-ski ln predsednik občinskega odbora S Z D L Lojze Stih. -Dvoletna mandatna doba odbora je potekla, toda z delom od ­bora člani organizacije niso zadovoljni. Naša želja pa ?e, da bi bilo takih konferenc v videmsko-krskl občini H m manj!

SZDL v Brestanici je resnična ljudska tribuna

N a konferenci Socialistične zveze v Bres tan ic i so 6. de­cembra razprav l ja l i o naj­različnejših vprašanjih, k i j i h S Z D L rešuje samostojno a l i skupaj z d rug im i organi­zac i jami oz i roma interesenti. V Bres tan ic i je ta vsel judska organizaci ja delovnih opra­v i l a pomembno nalogo, naj­s i je šlo za razlaganje pere-•čih vprašanj s področja po­l i t ike , gospodarstva a l i k u l ­ture.

Delegati so na konferenci poudar i l i , da so se vsa vpra­šanja med dvema konferen­cama S Z D L v Bres tan ic i re­ševala skladno s splošnim kra j evn im napredkom. V tem času je več uspehov požela sekci ja za politična vpraša­nja p r i kra jevnem odboru S Z D L . K a r zadeva delo orga­nizacije, je treba pohva l i t i resnična prizadevanja, čeprav se je večkrat delalo m i m o sklepov občinskega a l i okraj­nega p lenuma S Z D L .

Zahtevi , naj bo vsak član S Z D L k a r najbol j obveščen o tekočih zadevah, so ugotovi l i tud i v Bres tan ic i , k jer je na­logo te vrste začelo oprav­l ja t i glasi lo organizacije »Bre­

staniške novice«. K a k o važ­no vlogo lahko odigra tako glasilo, dokazuje prav zadnja (četrta) številka, k i je ob­delala vse gradivo, obravna­vano na konferenci . L i s t p i ­še med d rug im o ve l ik i po­moči gospodarskih organiza­ci j p r i reševanju kra jevnih vprašanj. Tako so skupaj raz­prav l ja l i o komuna ln i ured i ­tv i naselja, turističnem raz­voju celotnega brestaniškega in senovškega področja, grad­n j i ceste na Bohor , k i po­staja ena najvidnejših izlet­niških postojank v občini Videm-Krško i td . Socialistič­na zveza se uspešno uveljav­l ja kot poborn ica za reševa­nje vrste drug ih zadev. N a njeno zahtevo so začeli res­no razmišljati o z idanju no­ve šole, k i jo predvideva tud i perspekt ivni p rogram občine. N a konferenci je b i lo nada­lje govora o organizaci j i pro­daje zelenjave i n mlečnih iz­delkov, ka r na tem koncu videmsko-krške občine še n i rešeno. O tem b i se b i l o tre­ba resneje pogovarjati s K Z

V vsako hišo DOLENJSKI LIST!

Brestanica, k i je že izdela la p lan svoje proizvodnje za daljše obdobje.

Zelo tehtno poročilo n a konferenci Je govor i lo t u d i o zaposlovanju žena v bresta­niškem i n senovškem ob­močju. T o je de loma že re­šeno s konfekci jo , k jer so zaposlene pretežno žene s Se­novega, m o r a l i p a b i m i s l i t i na razširitev obrata. Nasp l oh so potrebe, da b i v Bres tan i ­c i zgradi l i še en večji i n d u ­s t r i j sk i obrat, k a r b i popo l ­noma ustrezalo kra jevn i per­spekt iv i .

Konferenca je spreje la ne­kaj priporočil, k i b i J ih b i l o treba upoštevati p r i pr ihod­njem delu. Opozor i l a je, d a bomo k m a l u začeli razprav­l ja t i o občinskem statutu, vendar ta obravnava ne bo smela i t i m i m o občana ko t manj važna stvar. G las So ­cialistične zveze pa se bo m o ­ra l slišati ob vol i tvah v nove upravne organe de lovnih or­ganizaci j , k i j i h bomo vo­l i l i pr ihodnjo pomlad . Vedno pa bomo m o r a l i upoštevati želje i n pr izadevanja obča­nov, k i so z de lom (največ prostovol jn im) ze dokaza l i ; da so zainteres irani za vse­stransko sodelovanje i n na­predek svojega kra ja ter ko­mune.

USPELA K O N F E R E N C A NA SENOVE Konferenca krajevne orga­

nizacije S Z D L n a Senovem 4. decembra je obravnavala dosedanje delo organizacije ln sprejela več pomembnih sklepov. K o t gost se je je udeležil sekretar okr . odbora S Z D L M I R O T H O R 2 E V S K I . N a konferenci je b i l izvol jen nov 19-članski odbor, tričlan­sk i nadzorn i odbor i n trinajst delegatov za občinsko konfe­renco S Z D L .

Poročilo odbora o delu kra­jevne organizacije S Z D L je je podal predsednik K O S Z D L tov. Jos ip Korinšek. I z poro­čila je razvidno, da Je b i l od­bor krajevne organizacije delaven i n da je b i l p lan de­la v celot i i zpolnjen. Odbor je s pomočjo poverjenikov kar 921 članov S Z D L . Delo krajevne organizacije je v glavnem potekalo v sekci jah. Sekcije za komuna lna i n sta­

novanjska vprašanja, za soci­a lna i n vzgojna vprašanja i n za izobraževanje so bi le ved­no povezane z odborom, s stanovanjsko skupnost jo i n s pedagoškim osebjem v šoli. Sekci ja za dopisovanje pa je skrbe la i n zb i ra la mater ia l za izdajo g las i la krajevne organizacije. D o sedaj so bi le Izdane že štiri številke, k i sb j i h brezplačno preje l i vs i člani organizacije. Sekc i ja za politična i n gospodarska vpra­šanja je b i l a premalo delavna, uspešno pa je vod i la petkovo t r ibuno sekc i ja za izboraze-vanje.

Poročilo nadalje ugotavlja, da so b i l i zelo ko r i s tn i po­sveti predstavnikov S Z D L s predstavnik i družbenih, po­litičnih i n gospodarskih or­ganizaci j . Uspešna je b i l a tu­di akc i ja odbora z odborom Rdečega križa. Preb iva lc i Se­

novega so tako zbra l i za po­nesrečence ob potresu v Da lmac i j i preko 750.000 di­narjev, za zdravilišče Debel i rtič pa 54.000 dinarjev. K e r še do nedavnega n i delovala sta­novanjska skupnost , je odbor razprav l ja l tud i o nekater ih komuna ln ih prob lemih kra ja : o razporedi tv i dodel jenih sred­stev za popravi lo pot i , o zgra­d i tv i otroških igrišč, obr tn i dejavnosti, trgovini , gostinstvu kulturno-prosvetni dejavnosti i n o zdravstveni službi.

Poročilo na koncu anal i z i ra uspehe gospodarskih organi­zacij na območju Senovega, dosežene v devetih mesecih letošnjega leta.

V bogati razpravi so se ljudje zavzeli za dodelitev večje dotacije stanovanjski skupnost i . Do sedaj je skup­nost razpolagala z zelo pičli­

m i sredstvi , k i so komaj za­dostovala za plačo ta jn ika. Prav zato stanovanjska skup­nost n i odigra la tiste vloge, kot b i jo mora la . Predlagano je b i lo , naj b i stanovanjska skupnost ustanovi la več ser­visov. D iskutant i so nadalje i z raz i l i mnenje, da preskrba s kme t i j sk im i p r i de lk i na Se­novem nazaduje. Domače tr­govsko podjetje bo mora lo v bodoče bolje zalagati svojo poslovalnico s kme t i j sk im i pr ide lk i . D iskutant i so tud i i z rek l i priznanje dosedanjemu odboru za uspešno delo.

Konferenca Je sprejela pro­gram bodočega dela organi­zacije. Le-ta predvideva, naj bi sekci ja za komuna lna i n stanovanjska vprašanja orga­n i z i ra la skupno s krajevno skupnostjo ureditev pločni­kov ob cesti i n skrbe la za na­daljnjo ureditev cvetličnih

zeleni l p r i stanovanjskih blo­k i h i n za zasaditev okrasnega drevja. Sekc i ja za socia lna i n vzgojna vprašanja naj b i p r i ­p rav i l a več predavanj o vzgo­j i i n sodelovala p r i rešitvi ne­kater ih problematičnih so­c ia ln ih pr imerov posamezni­kov a l i družin. Sekc i ja za izo­braževanje naj b i še v bodoče skrbe la za udeležbo na pre­davanj ih v petkov ih t r ibunah . Sekci ja za politična i n gospo­darska vprašanja pa naj b i organiz i ra la razgovore o po­litičnih i n gospodarskih vpra­šanjih. Nadal je Je b i l sprejet sklep, da bo organizaci ja v času tekmovanja organizaci j sodelovala p r i razpravah o tolmačenju republiškega i n zveznega usnutka nove usta­ve i n občinskega statuta. Nov odbor naj b i skrbe l tud i za povečanje članstva v organi­zacijo S Z D L

Zadovoljivo gospodarjenje v 9 mesecih

Izredno lep uspeh je dosegla letošnja krvodaja lska akci ja tud i v brežiški občini. N a s l i k i : odvzem k r v i za pregled

pred oddajo (Foto: Baškovič, Brežice)

Zbor proizvajalcev občin­skega l judskega odbora v Sevnic i je na zadnj i sej i raz­prav l ja l o real izaci j i družbe­nega p lana O b L O v devetih mesecih. Poročilo, k i je b i lo prebrano na seji, n i b i lo se­stavljeno v celot i na podlagi tričetrletnih periodičnih obra­čunov, temveč so uspehi ne­kater ih gospodarskih organi­zacij p r i kazan i i z knjigovod­stva, delno pa tudi po oceni. Ugotovljeno je, da je b i l ce­lo tn i dohodek v sevniški ob­čini dosežen v tem obdobju s 74,2 odst., družbeni bruto pro­izvod z 71,9 odst., narodni do-

Zgledna učiteljica najmlajših Otroški vrtec v Sevnici je

ustanova, ki v pravem pome­nu besede nadomešča otro-čičkom dom in skrbno ma­terino roko. Prostori — ve­za, jedilnica in garderoba — so lepo opremljeni in ureje­ni, zlasti pa jih poživljajo izdelki malčkov, nalepljeni po stenah. Na steni jedilni­ce se vam predstavi delo otroških rok, ilustracija prav­ljic O hruški debeluški, O našem mucku in O debeli repi.

Vse to je v največji meri

zasluga skrbi, poglobljenega dela m materinskega odnosa vzgojiteljice Brigite Popelar-jeve, ki je svojemu poklicu res predana. Tudi na javnih nastopih sodelujejo njeni ci-cibartčki. Na proslavi dneva republike so prav prisrčno uprizorili »Vojake« in poželi nemalo odobravanja publike, ko so prikorakali na oder v papirnatih kapah, z jugoslo­vanskimi zastavicami v rokah in ob spremljavi pravega pravcatega bobna. Prav lepo so zrecitirali v zboru pesem

Sprememba v prometnem davku na telefonske storitve

Svet za družbeni p lan i n finance p r i O b L O Sevnica je že 26. oktobra razpravl ja l o dopo ln i tv i od loka o uvedbi občinskega prometnega dav­k a na lokalne telefonske stori­tve. Sredstva, k i b i se zbra­l a iz te dopolni lne tarife, b i st> predv idoma uporab i la za avtomatizaci jo telefonskega omrežja v občini. Znano pa j9, da b i to obremenjevalo-tiste gospodarske organizaci­je, k i imajo več telefonov zarad i razdrobl jenost i svoj ih pos lovn ih enot. Po drug i s t ran i pa gospodarske orga­nizaci je, k i imajo hišne cen­trale, plačujejo po od l oku sorazmerno majhen znesek te dopolni lne obremenitve. Zato je občinski l judsk i od­b o r n a zadnj i se j i izglasoval pooblast i lo , s ka t e r im dolo­ča, da svet za družbeni p lan i n f inance te le fonskim naroč­n i k o m lahko zniža a l i p a v celot i oprost i plačevanje pro­metnega davka. Svet je t ud i pooblaščen, d a telefonske na­ročnike, k i imajo hišne te­lefonske centrale, lahko obre-

Posojiro za otroški vrtec

K o m u n a l n a banka v Sevni­c i je po sk lepu sveta za druž­ben i p l an i n f inance O b L O 29. avgusta odobr i la investi­c i j sko posoj i lo za izdelavo pro jekta i n za gradnjo otro­škega vr tca v Sevnic i v zne­s k u m lU jon dinarjev. Posoji­l o je b i l o odobreno iz sk lada za šolstvo O b L O . Občinski l j u d s k i odbor je na svoj i zadnj i sej i Izglasoval garan­c i j sko izjavo za najetje ome­njenega posoj i la . Kaže, da bo t u d i v Sevnic i končno v bliž­n j i bodočnosti rešeno pereče vprašanje otroškega vr tca .

Seminar za izdelavo statutov delovnih

organizacij Center za informaci je i n

pub l i c i s t iko v Zagrebu bo or­ganiz i ra l štiridnevni seminar z a izdelavo statutov delovnih organizaci j . N a seminar ju se bodo slušatelji okrog 32 u r pr ip rav l j a l i za samostojno de­lo p r i izdelavi statutov v svo­j i h delovnih organizaci jah.

Mali oglas v domačem listu: zanesljiv uspeh!

meni tudi s p rometn im dav­k o m na naročnino od tele­fonov, priključenih na hišni central i .

Navedeno pooblast i lo bo prav gotovo znatno olajšalo izdatek za telefon manjšim gospodarskim organizaci jam, kmet i j sk im zadrugam in dru­g im.

Domovina. Razen tega so uprizorili igrici Palčki in go­bice ter žabe skačejo v mla­ko.

Tovarišica Popelarjeva je neutrudna pri delu, samo iz­deluje vse rekvizite, ki jih otroci uporabljajo pri igri v vrtcu. Nikdar ne pozabi na rojstni dan svojih malih, vsakemu pripravi tega dne majhno iznenađenje, igračko, ki jo izdela sama, ostali malčki pa svojega jubilanta počastijo s priboljškom.

Pohvaliti velja tudi skrb kolektivov za to prepotrebno otroško ustanovo. Kopitarna je prispevala vse potrebno za lutkovni oder, tovarišica Bri-gita pa je izdelala lutke. Konfekcija Lisca je podarila lepo električno pečko, ki greje prostore popoldne, ko imajo vaje za lutkovne igre. Za novoletno jelko priprav­ljajo kar dve igrici: Rdečo kapico in Žabjega kralja. To-varišici Brigiti gre za njeno požrtvovalno delo zahvala staršev in priznanje javnosti!

S. Skočir

hodek s 76,6 odst. i n osebni dohodek s 74 odst. P r i teh po­datk ih moramo računati na nekolikšna odstopanja. Podat­k i so zadovol j iv i i n zan imiv i , saj kažejo na znižanje stro­škov poslovanja ter na pove­čanje produkt ivnost i dela. Takšno gospodarjenje pa lah­ko ocenjujemo kot pozit ivno. Če anal iz i ramo celotni doho­dek po posameznih gospodar­s k i h panogah, ugotovimo, da ga je industr i ja dosegla z 58,5 odst., kmeti jstvo z 79,5 odst., trgovina z 78 odst., gostinstvo s 75,6 odst. i n obrt z 89,9 odst.

Industr i ja n i dosegla plan­s k i h obveznosti, delno iz ob­jekt ivn ih razlogov. Rudn ik l i ­gnita v K r m e l j u je 30. jun i ja prenehal delovati i n vrednost proizvodnje zarad i l ikv idac i j ­skega postopka še n i dokonč­no ugotovljena. Prav tako n i p r i skupn i vrednost i proiz­

vodnje vključena »Metalna« v K r m e l j u . »Jugotanin« iz Sev­nice je zaradi svo j ih znanih težav dosegel celoten dohodek s 56,7 odst. V podjetju pa me­nijo, da bodo p lan do konca leta dosegli s 95 odst. Kop i tar ­na v Sevnic i s i je sicer posta­v i l a obsežne proizvodne nalo­ge, vendar j i h ne dosega v celoti . Dosegla je celotni do­hodek s 60,1 odst. Občutne težave ima z vnovčevanjem proizvodnje, saj je preko 190 mi l i jonov dinarjev še neplača­ne.

Kme t i j ska zadruga v Sevni­c i je dosegla celoten dohodek z 82,2 odst., K Z Tržišče—Sent^ janž p a s 76,1 ostd.

Trgov ina je dosegla svoje planske obveznosti zaradi po­rasta prometa. Posebno ob­čutno povečanje prometa je bi lo opazi t i p r i splošnem tr­govskem podjetju. Osebni do­hodk i p r i splošnem trgov­skem podjetju so se večali vzporedno s povečanjem pro­meta, medtem ko je b i l po­rast osebnih dohodkov p r i

trgovskem podjet ju »Sloga« neko l iko počasnejši. To doka­zuje, da se ko lekt iv »Sloge« dobro zaveda, da lahko le z večjo mater ia lno osnovo po­veča tud i vlaganje v razširje­no reprodukci jo , k a r je pogoj za napredek trgovine.

T u d i gostinci so se še k a r dobro odrezal i . Gost insko

SEVNIŠKI V E S T N I K

podjetje v Sevnic i je doseglo celotni dohodek z 79,8 odst.. Gostinstvo Šmarje z 62,9, bife »Svoboda« v K r m e l j u z 79.3 odst.

Največji celotni dohodek p a je zabeležen v obr t i . Mizar­ska produkt ivna zadruga je dosegla bruto pro i zvod s 64,2 odst., medtem ko je v konfek­c i j i »Lisca« presežen v pr imer­jav i z i s t im razdobjem pre­

teklega leta s 55 odst., oz. je

dosežen v tem obdobju s 102,4 odst. Prav gotovo je na dose­ganje družbenega p lana pod­jetja v v e l i k i m e r i vp l i va la ustanovitev novega obrata v K r m e l j u . Res pa je tud i , da se ko lekt iv »Lisce« t rud i za povečanje produkt ivnost i de­la , za boljšo ekonomičnost i n rentabi lnost poslovanja. Obrt­no podjetje »Jutranjka« je do­seglo družbeni bruto pro i zvod s 114,2 odst. Iz tega podatka lahko sklepamo, da v tem podjetju zelo dobro gospoda­ri jo. Komuna lno podjetje v Sevnic i je b i l o ustanovljeno ' 15. septembra i n njegovi po­s lovni uspehi zaenkrat še n i ­so ugotovljeni.

Vse gospodarske panoge ra­zen industr i je so letos zado­volj ivo dosegle planske obvez­nost i . Čeprav moramo upošte­vat i , da se industr i ja v sevni­ški občini spopr i jema z objek­t i vn im i težavami, pa je po­trebno, da se stanje tud i v in­dust r i j i do konca leta še iz­boljša.

D. K .

Otvoritev vodovoda v Boštanju Za dan republike so Bo-

štanjčani slovesno odpr l i no­v i vodovod, k i pomeni za tamkajšnje občane vel iko pr i ­dobitev.

Slavje se je pričelo prav­zaprav že v nedeljo dopoldne, ko so ob pr isotnost i odbora za gradnjo vodovoda i n 73 drug ih občanov zaključevali dela. Popoldan je b i l name­njen zabavnem delu i n je bi­lo navzočih nad 150 Boštanj-čanov in okoličanov.

Slovesnost je začel pred­sednik gradbenega odbora JOŽE S L A P S E K , k i se je za­hva l i l članom odbora ter vsem občanom, k i so tako požrtvovalno sodeloval i p r i gradnj i , pa tud i občinskemu l judskemu odboru Sevnica,

Kop i t a rn i i n biv. gradbene­m u podjetju Marok , k i so pr ipomog l i k tej gradnj i . Po­sebej je pohva l i l prizadev­nost delovodje J A N E Z A L IS ­CA in blagajnika odbora B O ­J A N A N O V S A K A .

Vrednost del znaša preko 6 mi l i jonov dinarjev, k a r je pravzaprav delež občanov. T u d i ta objekt je dokazal , da je mogoče mars ika j zgradi t i , če se občani združijo. Pr i zna­nje pa zasluži tud i predsed­n ik gradbenega odbora tov. Jože Slapšak.

Slovesnost i so se udeležili tud i predsednik O b L O Sevni­ca K A R E L K O L M A N , pod­predsednik V E N D E L F I C K O in tajnik I G N A C V I N T A R .

B . D.

MIRNA: problemi ostajajo nerešeni! Zapiski z volilne konference SZDL na Mirni

V ponedeljek zvečer se je zbralo v osnovni so l i na M i r ­n i približno 100 l jud i na let­no vo l i lno konferenco Soci­alistične zveze. Začel jo je predsednik krajevne organi­zacije S Z D L Ignac Dež man . K o je predlagal dnevni red konference, so ljudje uprav i ­čeno p r i pomn i l i , da z vabi l n i b i l o mogoče razbrat i , da bodo tud i volitve novega od­bora. K r i t i z i r a h so nepotreb­no pomanjkl j ivost v obvešča­n j u i n še predlagal i , da naj na konferenci vsekakor ob­ravnavajo tud i gospodarska vprašanja domačega kra ja . Dnevn i red so dopo ln i l i , nato pa i zvo l i l i v delovno predsed­stvo tovariše V l ada Berceta, Pranja B u l c a i n Jožeta Jak i -ča. K o je b i l a izvoljena še kandidac i jska i n vo l i lna ko­mis i ja (oz. združena ena ko­mis i ja za obojno delo), so razpravl ja l i o tem, a l i b i ime­l i javne a l i tajne volitve. No , obveljal je predlog za javne volitve, Tone Plate, odbornik K O , pa je razložil, kako bo­do vo l i l i .

Predsednik tovariš Dežman je nato v krajšem, toda pre­glednem poročilu razgrni l p r ed člane S Z D L n a M i r n i dvoletni obračun dela organi­zacije. Potem ko je opisal prizadevanja naše države za ohranitev m i r u n a svetu, Je poročal članom o stanju v domačih gospodarskih orga­nizaci jah: TŠS, Dan i , Remon­tu, K Z in K r e m e n u , o ko­muna ln i dejavnosti ( ta moč­no zaostaja za potrebami ! ) , pa o delu organov družbene­ga uprav l janja ( tu je najbol j pohva l i l pr i zadevni šolski od­bor i n kra jevni odbor ) , med­

tem ko je za družbene orga­nizacije i n društva dejal, da razen Zveze borcev nišo odi­grale svoje vloge. Tako je Part i zan t ik pred razpadom; na M i r n i skoraj da n i zabav­nega življenja, pohva l i l p a je p ion i rsko organizacijo, k i s k r b i za svoje člane in bo ta

TREBANJSKE NOVICE

mesec razv i la prapor. K o je govori l o delu K O S Z D L , je predsednik omeni l , da so v 2 le t ih sprejel i n a novo 63 članov, medtem ko se j i h je odsel i lo oz. umr l o 70; zdaj šteje organizaci ja 552 članov a l i 50 več kot leta 1960. z a l odbor n i delal kot celota; kar 4 člani n . p r . n i t i enkrat niso prišli n a sestanke oz. seje! Zato so b i l i d rug i odborn ik i nekako osamljeni v prizade­vanj ih, da b i krajevna orga­nizaci ja učinkoviteje usmer­ja la celotno družbeno življe­nje kra ja . K o l i k o r Je odbor mogel, je pomagal vodstvom drug ih organizaci j , s am pa je čutil, da je bi lo takega sode­lovanja premalo. Pododbora v Sevnic i i n M igo l c i n is ta nič delala, zato je predlagal , da b i j u zdaj razpust i l i . — Na ­mesto bolne blagajnica rke je poročal Tone Pate i n po­vedal, da i m a zdaj organiza­c i ja 72,682 dinarjev premože­nja.

Razprava je b i l a dokaj raz­gibana. Poznalo se Je, d a M i -renčani vedo kako b i b i l o tre­ba postavit i to i n ono, sami pa so tudi povedali , da b i

namesto razprave p r i n j ih kazalo včasih nav i t i k a r gra­mofonsko ploščo: nekatere stvar i se ne rešijo ne zlepa ne zgrda, čeprav so na se­stankih i n konferencah nanje znova i n znova opozarjal i . Tako je z nerešenim vpraša­njem ambulante n a M i r n i ; zdaj je tu že 531 ak t i vn ih za­varovancev i n vsaj še 1500 nj ihov ih družinskih členov, pa so v celot i odv isn i od uslug zdravstvenega doma v Trebnjem. Po ldrugo leto ima­jo že opremljeno zobno am­bulanto, k i pa je prazna (če­prav je nekaj časa že delala) ! Ljudje ogromno izgubijo z vožnjami i n čakanjem v Sev­n i c i i n Trebnjem, kamor za­hajajo k zobozdravnikom. Vsaj dvakrat na teden — ta­ko so predlagal i — naj b i bi l i zdravniški pregledi tud i na M i r n i ; to s i želijo tud i za mater insko posvetovalnico i n za zdravniške preglede otrok — toda vse to n i nič novega. Glede vsega so že interveni­rah na O b L O i n drugje, pa zaman. Za M i r n o a l i »ni de­narja«, a l i pa »Je treba še počakati« i td . Ljudje so po­novno ostro zahtevali , da no­v i odbor te s tvar i postavi znova na pravo mesto i n j i h na vsak način skuša uresni­čiti. Lojze K r h i n je opisal več gospodarskih problemov kra ja , z last i še neurejeno ce­sto, k i je že ov i ra za nadalj­n j i razvoj gospodarstva. Te­rezija Po t rb ln je upravičeno kr i t i z i ra la , -da te lovadni d om razpada i n da spričo tolikš­nega števila mladine n i no­benega živahnega telesno-vzgojnega izživljanja. T u d i tr­govina b i mora l a imet i več

pos luha za potrebe potrošni­kov; kot je kasneje po jasni l Ivan Gričar, i m a trgovina do­voljenje za poslovanje samo še do 15. maja 1963, nato p a jo bodo mora l i zapret i , če ne bo pre j obnovljena. Spet so posred i sredstva, k i J ih n i . Franjo B u l e je med d rug im omeni l načrte, da b i P R E ­H R A N A iz Ljubl jane na M i r ­n i i n v Trebnjem ured i la pr­v i samopostrežni trgovini . Dogovor i za to teko, pravta-ko za kanal izaci jo M i rne , k i je pogoj za ureditev ceste. Dvorana za k ino je res nu j ­no potrebna; tu b i pr ispevala svoj delež tud i domača pod­jetja. N a delo čaka ureditev tur i zma i n regulaci ja M i rne , predvsem pa nadzidava šole, kamor bo že pr ihodnje leto prišlo skoraj 60 nov ih otrok (povečanje obratov v Dobu ) . V i l k o M a r i n Je lepo obrazlo­žil l judem načrte i n težave G R E D E , k i je prebole la za­četne težave i n že dosegla le­pe uspehe. Resen p rob l em pa i m a D A N A zaradi nove re­stavracije, k i je baje ne bo smela odpret i ozir . vod i t i v

svojem poslovanju. Zadevo bo nujno treba ured i t i , saj s icer n i m a sm is l a govori t i o razvoju tu r i zma v tem lepem k ra ju .

Se n a mars ika j so opozo­r i l i Mirenčani. Novemu odbo­ru ne bo težko delati , če ga bodo člani S Z D L p o d p r l i — taka pomoč pa bo nujno po­trebna, če zares hočejo na­prej . Kaže, da ne man jka p r i ­pravl jenost i za delo doma, podpret i p a jo bo treba tud i s s t ran i občine, da k ra j ne bo osamljen, ko m o r a reše­vat i številne probleme.

Konferenca je ugotovi la, da se nihče od občinskega odbo­r a S Z D L n i udeležil n j ihov ih volitev, k a r menda ne b i b i l o tako težko, saj loči M i r n o i n Trebnje le nekaj 1 k i l ometrov . I zvo l i l i so s i nov 11-članski odbor i n 5 delegatov za ob­činsko konferenco. Ponedelj­kovo- srečanje članov Soc ia l i ­stične zveze n a M i r n i je ime­lo i zraz i t de lovni značaj; tu­d i to potrjuje, d a hočejo M i ­renčani s časom v korak .

Tg .

Takole je bi lo v ponedeljek zvečer na M i « * '

Večja vloga krajevnih skupnosti Zapiski z zadnje seje obeh zborov ObLO v Novem mestu

Svet za socialno var­stvo družine p r i O b L O Novo mesto je zbra l ne­ka j zan imiv ih podatkov s področja svoje dejav­nost i l n sestavil obširno poročilo o prob lemat ik i borcev N O B , inval idov i n drug ih vprašanjih so­cialnega varstva. T o po­ročilo je bilo podlaga za živahno razpravo na seji obeh zborov O b L O Novo mesto. Seja je b i l a prejš­n j i teden.

Podatk i , predloženi odbor­n i k o m , so govor i l i o preven­t ivn i i n kura t i vn i dejavno­s t i na področju socialnega

varstva. V tem obdobju je ustrezni svet obravnaval vse naloge, k i J ih je treba na tem področju opravl jat i : de­lo stanovanjskih skupnost i i n kra jevnih odborov, otroško varstvo, pomoč komune p r i tem, a lkohol izem, beračenje, potepuštvo i n druge socialne probleme. Posebej je razprav­l j a l o v logi centra za socialno delo, o zadevah borcev i n inval idov ter prošnjah i n pr i ­tožbah za bolniške stroške, socialne podpore i td . Ugoto­v i l je, da je b i lo na področju socialnega varstva vel iko opravljeno. Vendar naj bodo t i uspehi samo podlaga za nadaljnje reševanje podobnih nalog. Z last i nas čakajo zelo v e l i k i napo r i p r i zagovalja­

n ju osnovnih življenjskih po­

gojev v najbolj kritičnih p r i ­mer ih , ko soc ia ln i podpira-nec brez lastn ih dohodkov a l i ob m i n i m a l n i h dohodk ih ne more živeti, tud i če dobi podporo. K a j t i podpore so občutno premajhne, saj zna­ša mesečno povprečno za 180 takih podpiranpev komaj 2700 dinarjev. Pereč je pro­b lem ostare l ih kmetovalcev, k i niso več sposobni za. delo i n ponujajo zemljo, češ: »Vse vam damo, samo dajte kaj , da bomo laže živeli!« Pr ime­rov, k i b i j i h lahko označili za pereče, pa je nedvomno še več.

Očitno je, da zavzema na področju socialnega varstva posebno mesto vprašanje borcev N O V i n vojaških voj­n ih Invalidov. Iz poročila je bi lo razvidno, da {mamo sa­mo n a območju Novega me­sta z bližjo okol ico 72 težjih stanovanjskih proble­mov borcev. V s lab ih stano­vanjih prebivajo predvsem nezaposleni borc i . B r e z sta­novanja oz i roma brez pr i ­mernega stanovanja pa je tu­d i 23 zaposlenih borcev. Sta­novanjski p rob l emi se rešu­jejo, občina pomaga, posoji­l a za zidanje stanovanjskih hiš p a dobivajo tud i bo r c i i n inva l id i . V ostalem so bo r c i deležni mnog ih ugodnost i i n popustov, najsi gre za pokoj­nine, pr iznavalnine, pravno pomoč, sk rb za otroke pa­

d l ih , odrejanje posebnih do­

datkov za inval idnost i n po­dobno. Z d i se pa, da vpraša­nja borcev i n inval idov še vedno ne rešujemo na po­dlagi dejanskih možnosti. V zvezi s tem b i kazalo tudi omenit i , da posvečamo pre­malo sk rb i urejanju grobišč pad l ih borcev i n žrtev faši­stičnega nasi l ja, saj je v no­vomeški občini še 14 tak ih pokopališč.

Zadovol jn i ne moremo b i t i tudi v pogledu splošnega var­stva.

Občina b i potrebovala nov dom za 60 do 70 onemoglih l jud i , v ostalem pa se bo

treba bolj posvečati vpraša­nju pomoči odpuščenim po prestani kazn i , dijaških i n vajenskih podpor, rejništva, nezakonskih rojstev (teh je vsako leto več), posledic za­konsk ih razvez; torej vsemu, kar je v zvezi s posvojitvi jo otrok, i n d rug im podobn im prob lemom. V tem okv i ru je potrebno reševati še vpraša­nja družinskega varstva, po­sledice, k i lahko nastanejo v zaremarjeni družini (pred­

vsem nezdrav razvoj mlado­letnikov) i n drugo.

N a področju splošnega var­stva moramo posebej obrav­navati a lkohol i zem i n vpra­šanje Ciganov.

Anketa, k i so jo izvedl i z namenom, da b i dob i l i po­glavitne vzroke za kronično predajanje a lkoho lu . Je pove-

Šahovsko prvenstvo Novega mesta Pred dnevi se je pričelo prven­

stvo novomeškega šahovskega dru­štva, ki se igra v dveh skupinah. V prvi skupini igrajo prvo- ln drugokategorniki, v drugi skupini pa tretjekategomiki. V prvi sku­pini je mogoče doseči ali potrditi I. kategorijo. Ker je turnir tako močan, da ss niti okrajno prven­stvo ne more z njim primerjati, navajamo rezultate prvih štirih kol:

1. kolo: Skerlj : Penko 1:0, Bar-tolj : Adamič 1:0, Sitar : Tisu 1:0, dr. Golež : l ic 1:0, Kranjc : Kle-višar 0:1. — 2. kolo: Penko : Kle-višar 1:0, ric : Kranjc 1:0, Ada­mič : Sitar 0:1, Skerlj : Fink 1:0. — 3. kolo: Fink : Penko 0:1, Ber-tolj : :Skerlj remi, Sitar : Rado-vanovič remi, Kranjc : Tisu 0:1 — 4. kolo- Penko : lic 1:0, Ada­mič : Kranjc 1:0, Radovanovič : dr. Golež remi, Skerlj : Sitar re­mi. Fink : Bartol j remi.

Po četrtem kolu vodijo Penko. Sitar ln Skerlj s 3 točkami pred Barteljem z 2 (1) Itd. V drugi sku­pini pa vodita Gajski in mladi Gazvoda.

OKRAJNO PRVENSTVO Odbor za šah pri okrajni zvezi

za telesno kulturo v Novem mestu prireja v nedeljo okrajno moštve-no ta posamično brzopotezno pr­venstvo, ki bl moralo biti igrano za novembra, pa Je bilo lz teh­ničnih razlogov preloženo na de­cember. Turnir bo v Novem me­stu, pričel se bo ob 8.30. Zbira­lišče bo v kavarni na Glavnem trgu, od koder bo skupen odhod na Igralni prostor.

Ekipno prvenstvo bodo Igrali na 5 deskah Naslov prvaka brani Novo mesto, pri posameznikih pa Penko ln Ceglar. Caš: 5 sekund za potezo, — Potne stroške pla­čajo moštva sama.

KRŠKO : BREŽICE 9. decembra sta se v Vldmu-

Krškem sestali šahovski ekipi lz Krškega ln Brežic ter se pomerili na enajstih ploščah. Znano je, da so v Krškem dobri šahisti ln to

so tudi v tej tekmi potrdili. Eki­pa iz Brežic se je močnejšemu nasprotniku kar dobro uprla. Re­zultati so bili naslednji:

Borovnica : Levičar (0,5:0,), Ste-ger : inž Kurent (0:1), Grubič : Planine (1:0), Kufer : Rupar (1:0), DJuroteslć" : Pavliha (1:0), Culaflč : Zorko (0:1). GmHč : Zu­pane (0:1), Petan : Turnšek (0:1), Molan : Filipči« (0:1), Berložnik : Petrič (1:0), Horvatlč : Preslar (0:1). — Kočnl rezultat: 6,S:4,5 v korist domačinov. —ih

Svečan zaključek letošnjih JPI Za zaključek jugoslovanskih pio­

nirskih iger, ki so jih letos v vsej Jugoslaviji prirejali pod geslom »Leto telesne kulture mladih«, bo občinski odbor JPI Novo mesto v nedeljo, 16. decembra, ob B. url priredil v kino dvorani Doma JLA ZAKLJUČNO AKADEMIJO.

Na zaključni svečanosti bodo najuspešnejšim pionirskim odre­dom v občini (skupno jih Je tek­movalo 211) razdelili lepe praktič­ne nagrade v obliki različnih šport­nih rekvizitov, k i jih na naših šolah še vedno primanjkuje. Ome­

nimo lahko, da so se v letošnjem tekmovanju zelo izkazali pionirski odredi lz nekaterih manjših kra­jev, kot so na primer Laze pri Uršnih Sellh, Prevole, Prečna, Birčna vas, Dolenje Karteljevo Itd.

Spored zaključne akademije bo zelo zanimiv, saj bodo ekipe po­polnih šol odgovarjale na vpraša­nja »Kaj veš o telesni kulturi?«, vmes pa bo nekaj akademskih se­stav in šaljivih tekmovanj. Po pri­reditvi bodo predstavniki pionir­jev iz šol, ki so tekmovale v le­tošnjih JPI, pogoščeni. hn

Jugoslovanska elita v Novem mestu! Uprava Doma JLA in OZTK No­

vo mesto sta v počastitev dneva JLA pripravili zelo zanimiv na-miznotenlški dvoboj, ki bo gotovo pritegnil številne ljubitelje igre z belo žogico.

PRETEKLI TEDEN SO DAROVALI KRI: Pretekli teden so darovali kri na novomeški

transfuzijski postaji: Jože Hrovat, Viktor Breznik, Franc Hančič, Ivan S tepec, Sergej Se kač, Ivan Draginc in Martina Babic iz podjetja »Pionir«, Novo mesto; dr. Minka Maležič, Vera Kralj, Albi­na Kacin, Albina Turk in Albina Martinčič, člani kolektiva Splošne bolnišnice Novo mesto; Tone Gošnilk in Ivan Zoran, člana kolektiva »Dolenjski Ust«, Novo mesto; Jožefa Klemene, Avgust Košak, Martin Koželj, Vida Kralj, Anica Jančlč, Jožica Prime, Štefka Jerman, Mirko Bajt, Peter Geršič, Miro Verbič, Jože Blažič in Franc Zoran, člani ko­lektiva ObLO Novo mesto; Marinka 8 male iz tovar ne zdravil »Krka«, Novo mesto; Antonija Petrina, gospodinja lz Novega mesta; Jože Pertina iz po­djetja »Odpad«, Novo mesto;Edvard Gričar, delavec iz Novega mesta; Tone Pole iz Meteorološke po­staje Novo mesto in Jože Kastelic iz kolektiva »No-voles«, Novo mesto.

Vas kolektiv se morda še ni prijavil za krvo­dajalstvo; razložite tovarišem in tovarišicam po­men krvodajalstva in prijavite svoje člane transfu­zijski postaji v Novem mestu oz. odboru Rdečega križal

TVOJA KRI REŠUJE ŽIVLJENJE!

V torek popoldne se bosta ob 18. uri » Novem mestu po­merili mestni reprezentanci Ljub­ljane in Novega mesta (kombini­rani ekipi). Dvoboj bo zaradi ve­likega zanimanja za to prireditev v dvorani kina Doma JLA, tako da bo dovolj prostora za gledalce. Tosebno bo. dvoboj privlačen za­radi nastopa dela jugoslovanske namlznotcniške elite, U dosega v evropskem merilu vedno večje uspehe. Da H bil dvoboj zanimi­vejši, bosta domačo ekipo, v ka­teri bodo nastopili Marijan So­mrak, Jože Turk In Irena Mlkec, okrepila znana igralca Triglava iz Kranja: državna reprezentanta Ja­nez Teran in Marijan Plut.

Ljubljana bo nastopila v naj­močnejši postavi s trenutno enim najboljših Jugoslovanskih igralcev na čelu Edvardom Vcckom. V ekipi bosta še državni reprezen-tant Bojan Kern ter odlični ob­rambni Igralec Tomažič. ženski del ekipe pa bosta sestavljali dr­žavni prvakinji Cirila Pire (član­ska) ln Tatjana Zrimec (mladin­ska).

Dvoboj bodo Igrali na sedem dobljenih iger in bo poslastica za ljubitelje igre z belo žogico. Ne zamudite priložnosti, da vidite šte­vilne Jugoslovanske mojstre namiz­nega tenisa, ki so se v zadnjem času proslavili na številnih tek­movanjih doma ln po Evropi. Za­radi omejenega števila vstopnic si Jih nabavite že v predprodaji. ki bo v ponedeljek popoldne od 15. uro dalje pri blagajni kina Do­ma JLA.

VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI U S T !

dala, da je v občini nad 120 kroničnih a lkohol ikov. Pred­vsem je treba odvrn i t i od nevarnega škodljivca mlade l jud i !

Seja se je potem dotakni la vprašanja Ciganov. Poudar i l i so, da je v naši občini okrog 200 Ciganov, k i v glavnem živijo popo lnoma po nomad­sko. K e r se t i l judje počasi privajajo na civ i l izaci jo, b i

mora l i stvar nekol iko druga­če uredi t i . Doslej so o Ciga­n ih največkrat samo razprav­l ja l i , sprejemal i sklepe i n po­udarja l i , kako nujno je treba C iganom zagotoviti boljše

življenje. Zdaj naj se z obl ju­bami neha, ker n i opravičila, da ne b i mogl i od besed do dejanj, so se zavzeli odbor­n i k i .

T u d i varstvo otrok n i na zadovol j iv i ravni . Do zdaj se je vprašanje reševalo prepo­časi. Potreboval i b i še naj­manj t r i otroške ustanove (vrtce) v občini. Ot roc i zapo­slenih životarijo, so poudar­ja l i na seji, m i pa potem razpravl jamo o tem, kako slabo je mlad ina vzgojena.

Decentral izaci ja oblast i , družbenega upravl janja, de­lavskega samoupravl janja i n sredstev je v socialno pol i t i ­ko vnesla mars ika j bistveno novega. Zato v pr ihodnje vsi t i p rob lemi ne bodo več sa­mo stvar komune i n njenih organov, ampak se bo treba o tem pogovarjati i n iskat i rešitve predvsem p r i krajev­n ih i n stanovanjskih skup­nostih, v podjetj ih, kjer naj b i se s tem ukvar ja la poseb­na socialno-kadrovska služba i td . N a seji so sprejel i p r i ­poročila de lovnim organiza­c i jam i n kra jevn im skupno­s t im, k i so dolžne posvetit i več s k r b i reševanju soc ia ln ih problemov i n seveda zagoto­v i t i sredstva. Naloge, k i j i h bo treba reševati v nadalj­njem obdobju, pa so zaobse­žene tud i z resoluci jami, Id so j i h na seji sprejel i .

Za invalide bomo morali več storiti! S problemi rehabilitacije invalidnih oseb se pri nas

ukvarjajo različni organi, organizacije in institucije, kakor tudi delovne organizacije. Tako pogostoma cepimo sile in sredstva, kar invalidom ne koristi, pač pa zavira vklju­čevanje invalidnih oseb v gospodarsko in politično živ­ljenje.

Doslej smo se nekako zadovoljevali s tem, da smo se ravnali po predpisih in omogočili invalidnim osebam po­kojnino; pri tem pa mnogokrat nismo pomislili, da bi invalid na primernem delovnem mestu lahko opravljal službo. V gospodarskih organizacijah so največkrat me­nili, da je služba nočnega čuvaja najprimernejša za inva­lida, in so s tem močno pogrešili. Invalid naj namreč ostane na svojem delovnem mestu, če se le da; pač pa je treba stroj, s katerim dela, preurediti tako, da ga bo lahko uporabljal. Denar, ki ga bomo vložili v predelavo stroja, nam bo Invalid z delom kmalu povrnil; če pa ne bomo zanj nič storili in ga prepustili v breme socialnemu zavarovanju, bo družbo njegova invalidnost mnogo veljala.

V Sloveniji je 11.759 vojnih in mirovnih invalidov, 24.000 družinskih invalidskih upravičencev, 30.712 delovnih invalidov, 1528 slepih in okoli 3500 ostalih invalidov. V teh številkah niso upoštevani močno kratkovidni in na­glušni ljudje, ki tudi sodijo med invalide. Ker se vsako leto rodi v Sloveniji okoli 3000 otrok, prizadetih v umskem ali fizičnem pogledu, in število invalidnih oseb narašča, se mora vsa družba tega problema lotiti kompleksno. Uspehi rehabilitacije hi na medicinskem področju so tudi že pri nas dosegli tako stopnjo, da ne bo mogoče storiti mnogo več, pač pa se moramo zavzeti za drugo važno na­logo: usposobiti moramo invalide za poklic in jim omo­gočiti zaposlitev. Da bi akcije ln prizadevanja za reševanje tega problema ne ostale razcepljene, bo na pobudo repu­bliškega sveta sindikatov, svetov za socialno varstvo, zdravstvo in šolstvo in republiškega zavoda za rehabili­tacijo kmalu ustanovljena stalna konferenca za rehabilita­cijo invalidnih oseb. Ta bo usklajevala vse naloge na tem področju, in lahko upamo, da bomo z njo uspeli.

Tudi komune bodo morale drugače gledati na problem invalidnih oseb kot doslej. Socialne službe, ki so jih do­slej vodili večinoma nestrokovnjaki, naj bi okrepili in poleg povečane dejavnosti na tem področju tudi bolje po­skrbeli za problem invalidnih oseb in njihovega zaposlo­vanja. V te namene bo treba tudi več sredstev! Ker so­dobna rehabilitacija zahteva sodelovanje širokega kroga strokovnjakov, predvsem pa materialno osnovo, naj bi komune po potrebi ustanavljale posebne institucije, k i bi za to skrbele.

Razen naštetega bo treba okrepiti akcije za zaščito pri deln in storiti vse, da se zmanjša število delovnih nesreč, ki nas vsako leto v republiškem merilu veljajo okoli 15 milijard dinarjev. Nedvomno je ceneje organizirati pri­merno zaščito kot pa utrpeli tolikšno vsoto!

Dve prvenstvi LRS-za Novo mesto! Mladi namizno teniški tekmovalci

novomeškega Partizana vedno bolj prodirajo v republiški vrh. V zad­njem času so Imeli lepe prilož­nosti, da se uvrstijo na prva me­sta, vendar Jim je vedno v zad­njem trenutku zmanjkalo sape.

Na mladinskem prvenstvu Slo­venije za posameznike ta dvojice, ki Je bilo 8. ln 9. decembra, pa Je bilo enkrat le drugače: Mikčevi se je končno odprlo ta je v naj­močnejši konkurenci osvojila dva naslova prvakinje Slovenije. V so­boto je najprej skupaj z Ljub­ljančanko Skcrljevo premagala lan-ski državni prvakinji Zrimčevo ln

Smučarske

tekme

v Trebnjem Na osnovni Soli v Trebnjem Je

bilo 9. oktobra ustanovljeno šol­sko športno društvo. Od ustanovit­ve do danes je društvo izvedlo le tri pomembna tekmovanja. Orga­niziralo je Jesensko šolsko atlet­sko prvenstvo; v sklopu JPI je s pomočjo članov občinskega od­bora JPI Izvedlo Jesensko občin­sko prvenstvo v atletiki, sedaj pa Se smučarsko prvenstvo.

9. decembra so imeli člani smu­čarske sekcije svojo prve letošnje ttkme. Ob navzočnosti številnih gledalcev, ki so bodrili svoje so­šolce, so se tekmovalci pomerili v smuku ta slalomu. Tekmam čla­nov šolskega društva so se pri­družili tudi mladinci ta člani Par­tizana.

Zmagovalci nedeljskih tekem so: SMUK: mlajši pionirji: Andrej

Bukovec 1:14.0. starejši pionirji: Ivan Longar 1:03.1. mladinci: Franc Petelin 1:04.0, pionirke: Boža Rus 0:59,9, mladinci Partizana: France Slak 1-01,1.

(Mladinci so Imeli 100 m dalj­šo progo.) »

SLALOM: mlajši pionirji: An­drej Bukovec 1:07,5, starejši pio­nirji: Marko G rum 0:43,9, mladinci Partizana: Marjan Pavlin 0:34,3, člani Partizana: Marjan strozak 0-35,2. Nace Bukovec

Virantovo (Odred), drugi naslov pa je osvojila v nedeljo dopoldne. Najprej je premagala Kaisesber-gerjevo z 2:1, nato Virantovo z 2:0 in za zaključek še Zrimčevo z 2:0. Zmaga nad državno mladinsko pr­vakinjo je njen doslej največji uspeh.

Tudi Somrak je Igral dobro

(šesU do sedmi). Prvenstvo pa j « tokrat osvojil Trupce, kl ga Je Somrak v Zenici premagal.

Ostali predstavniki Novega me­sta (prvič so nastopili tudi pionirji ln pionirke iz novomeške osnovne šole ter Košir iz Mirne peči) so se morali posloviti od tekmovanja že pred četrtftaalora.

Dober rezultat PIONIRJA v Celju: 6601 kegljev

V okviru priprav za republi­ško ligo je Picnirjeva ekipa v ne­deljo gostovala na štiristeznem Igrišču v Celju, ter Je v prijatelj­skem srečanju močno premagala domači Ingrad. Pionir Je dosegel odličen rezultat 6601 kegel.t. kar Je povprečno 825 kegljev na enega tekmovalca. Ingrad pa je podrl 6309 kegljev.

Pionirjev! tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Legiša 778, Murn 841, Vesel 831, Hren 803, Mrzlak 862, Filipčič 844, Barbič 860 ta Jun tez 782. Vsekakor Je tre­ba pohvaliti Mrzlaka za njegov standardni rezultat ln Barblča ter Filtpčlča, ki sta dosegla osebna rekorda Najboljši rezultat pri In-gradu pa je dosegel znani tek­movalec Vanovšek z 838 keglji.

V soboto Je Pionir gostoval na šeststeznem kegljišču v LJubljani in dosegel soliden rezlutat 6420

kegljev. Lokomotiva pa 6178. Tudi tokrat je bil najboljši tekmovalec dvoboja Mrzlak, U Je dosegel odličen rezultat 876 kegljev.

Sredi novembra je Pionir gosto­val na kegljišču Slovana, kjer Je z močno ekipo Slovana izgubil. Slovan je podrl 6515, kegljev, Pio­nir pa 6440. Pionlrjevci so dosegli naslednje rezultate: Mrzlak 844, Juntez 780, Vesel 863, Legiša 821, Hren 822, Rodič 741, Romih 774, Vukštaic 795.

Pionir še vedno preizkuša enajst igralcev, iz katerih bo dobil osmo­rico, kl bo zastopala Dolenjsko v republiški ligi. V njej Je Pionir lanl dosegel solidno deseto mesto. Letos bo v republiški ligi nasto­pilo samo 12 ekip. Tako bo Pionir imel težko nalogo, uvrstlU se vsaj na osmo mesto, kar bl omogo­čilo obstoj v kvalitetni ligi. (en)

Zmagale so ženske »VSEH DEVET«

Prejšnje dni Je bilo v Novem mestu na kegljišču Pionirja okraj­no prvenstvo ženskih ekip v keg­ljanju na sto lučajev. Proti priča­kovanju Je zmagala ekipa Vseh devet, ki Je prehitela Pionirja za 92 kegljev.

Pri prvem nastopu je bila naj­boljša Jermanova z zelo dobrim rezultatom 359 kegljev, pa tudi 2cleznlkarjeva je pripomogla k vi­soki zmagi. Pri Pionirju je bila najboljša Vida Osolnik s 335 keglji.

V drugem nastopu pa so »devet-karice« prednost še povečale, če­prav ni nastopila njihova najboljša" tekmovalka Jermanova. Tokrat sta se odlikovali Mar asova s 350 ta Zeleznlkarjeva s 345 keg 1J1. Pri Pionirju Je zopet največ kegljev podrla Osolnlkova (332).

Rezulta: V S E H D E V E T — 3680 PIONIR 3588.

Vsekakor je treba pohvaliU »de­

vet karice«. saj niti ne morejo tre­nirati po 100 lučajev, pa so vendar premagale Pionirke, ki že več let tekmujejo. (en)

Knjige v esperantu na beograjskem sejmu N a mednarodnem knjižnem

se jmu v Beogradu je Zveza esperantistov Jugoslavije raz­stavi la esperantske knjige, k i so b i le t iskane p r i nas i n v inozemstvu. Obiskova lc i so med d rug im v ide l i tud i tale pomembnejša dela, prevede­na v esperanto: Življenjepis predsednika T i ta , Jugoslavi ja i n njeni narod i , Goren jska , dve Nušičevi komedi j i , Dra ­m a v vesolju i n druge.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA w • - -: • •

RAZP IS za sprejem v Ljudsko milico Kand ida t i morajo izpolnjevat i naslednje pogoje:

1. da je državljan F L R J , 2. da je odslužil vojaščino v J L A , 3. da n i prekoračil 30 let starost i , 4. da je uspešno končal 8 -razredov osnovne šole, 5. da n i b i l sodno kaznovan, 6. da n i v kazenski pre iskav i , 7. da je telesno i n duševno zdrav, 8. da je mora lno i n politično neoporečen.

V s a k kandidat m o r a po zdravniškem pregledu i n test iranju oprav i t i še p i smen i i zp i t i z računstva ter p i smen i i n us tn i izpit i z slovenskega jez ika.

Kand idat , k i uspešno oprav i izpit i n k i je spre­jet v L judsko mi l i co , se m o r a obvezati, da bo ostal v tej službi najmanj t r i leta, i n to v k ra ju , kamor bo razporejen.

Razen osnovne i n položajne plače ter posebnega dodatka, k i se določi na podlagi zadevnega pred­p isa , prejemajo uslužbenci L M uni formo, obutev i n ostalo potrebno opremo, samci pa še brezplačno stanovanje na postaj i L judske mi l i ce .

Uslužbenci L judske mi l ice uživajo s predp is i določene ugodnost i iz socialnega i n pokojninskega zavarovanja, in to: pravico do redn ih pre jemkov med nezmožnostjo za delo zarad i bolezni a l i po­škodbe; za vsako dovršeno leto službe se j i m ra­čuna 14 mesecev delovne dobe v pokojn ino.

Miličniki, k i uspešno dovrše zahtevane strokov­ne šole i n se izkažejo i n odl ikujejo v de lu, lahko postanejo podof ic i r j i i n napredujejo v oficirje L jud ­ske mi l ice .

Kand ida t i naj viože prošnje, kolkovane z držav­n i m k o l k o m 50 d in in lastnoročno napisani življe­njepis na postaji tiste L judske mi l ice , na katere območju stalno bivajo.

Podrobnejša navodi la v zvezi s tem razp isom dobe kandidat i na vsak i postaji L judske mi l ice .

DRŽAVNI S E K R E T A R I A T ZA N O T R A N J E Z A D E V E L R S L O V E N I J E

OBJAVE — R A Z P I Š I — Razpis javne licitacije v Vidmu-Krškem

Četrtek, 13. decembra: Lucija Petek, 14. decembra: Dušan Sobota, 15. decembra: Kristina Nedelja, 16. decembra: Albin Ponedeljek, 17. decembra: Lazar Torek, 18. decembra: Rado Sreda, 19. decembra: Urban

ČESTITKA Ljubemu atu Francu Kodriču s

Pristave ob Krki 7 iskreno čestita lz Nemčije in mu želi vse naj­boljše za rojstni dan hčerka Mi­lena z možem, mami pa kličeta na veselo svidenje!

Podružnica Slovenskega zdrav­niškega društva v Novem mestu Je darovala namesto venca na grob pokojnega Ivana Smrcčnika 6000 din v korist protituberkulozne sekcije pri okrajnem odboru Rde­čega križa. — OORK se iskreno zahvaljuje!

Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta

JANKA ZUPANIČA iz Gradca v Beli krajini

se iskreno zahvaljujemo vsem so­rodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, vsem, ki so mu lajšali bolečine in z njim sočustvovali v času njegove bolez­ni. Posebno zahvalo smo dolžni organizaciji ZB in SZDL lz Črnom­lja in Metlike, gasilskemu društvu v Gradcu, godbi iz Metlike, go­vornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.

Žalujoči: žena Angela, hčerke: Milka, Slavka ln Jelka z dru­

žinami ter ostalo sorodstvo

MAJHNO POSESTVO (9 ha) pro­dam ali dam v najem. Vodnik, Skofja Loka, Mestni trg 22.

NOV ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, znamke »Durkop«, nemški, pro­dam. Baraga, Ljubljana, Miklo­šičeva 2.

NOV GRAMOFON, keramično peč in lijak s pipo prodam. Naslov v upravi lista (1498-62).

PRODAM 5 kub. m smrekovih su­hih desk — colaric, 1500 kg de­telje lucerne in seno ali zame­njam za debelega prašiča in 6 garnitur miz (2 m dolge s klop-

NESREČE PRETEP MED DELOVNIM ČASOM

Neporavnani stari računi so bHi verjetno vzrok za pretep na delo-višču žage v Soteski, ko je pijani Anton Kužnik iz Malega Lipovca surovo napadel Franca Kumlja iz Soteske. To se je zgodilo 26. no­vembra popoldne. Kužnik Je Kum­lja najprej zbil na tla in nato med Jelove hlode, nakar ga je začel s čevlji brcati v glavo in mu Iz-

STENSKI KOLEDAR

ZA 1963 b o m o p r i l o ž i l i

vsem s ta r im l n nov im naročnikom v zadnj i decembrsk i številki. N a r o č i t e s i

• DOLENJSKI LIST pravočasno na domač naslov, ke r bo novo­le tn i ko ledar s po­snetkom otoškega gra­du lep okras vašega doma !

Z A V O D Z A R E H A B I L I T A ­C I J O I N Z A P O S L O V A N J E

' I N V A L I D O V V N O V E M M E S T U

razpisuje delovno mesto

RAČUNOVODJE ZAVODA

Pogoj i : popolna ekonom­s k a srednja šola z nekajletno prak­so v samostojnem • vodenju računo­vodstva.

Plača po tar i fnem pravi l - j n i k u zavoda. Nastop služ­be 1. januarja 1963.

mi) v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1496-62).

PAR KOMPLETNIH belih mlinskih kamnov ugodno prodam. Cvel-bar. Kamence 25, p. Novo me­sto.

PIŠČANCE za pohanje ali pečenje dobite pri Rudiju Redku, Novo mesto, Paderšičeva 12.

OGRODJE vzidljivega štedilnika zelo poceni prodam. Naslov v upravi lista (1491-62).

GOSPODINJSKO pomočnico iščem k štiričlanski družini. Nastop službe takoj. Dr. Oto Baje, No­vo mesto, Nad mlini 15.

ENO ali DVE PRAZNI (oprem­ljeni) SOBI, najraje z garažo, išče obrtnik iz Ljubljane. Na­slov v upravi lista (1490-62).

VEC SAMSKIH SOB iščemo. Na­slov v upravi lista (1508-62).

H ISO z vrtom kupim v bližini Novega mesta. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi lista (1494-62).

HIŠICO s tremi prostori, elektri­ko, vrtičkom, med Novim me­stom in Žužemberkom, kupim. Največ pol ure od avtobusa. — Ponudbe s ceno pošljite na upra­vo lista (1509-62).

DENARNICO z vsemi dokumenti sem izgubil 29. novembra od Drage do Gradišča. Poštenega najditelja prosim, naj mi Jo proti nagradi vrne na naslov ali pa odda na postajo LM v Šent­jerneju.

NOVO GARAŽO z vgrajenim ja­škom oddam v najem .Naslov v upravi lista (1510-62).

PREKLICI Preklicujem izgubljeno zdrav­

stveno izkaznico štev. 219074 na ime Vanja Gole, Stari trg 40, p. Trebnje.

Jožefa Ilančič lz Semiča 35 preklicujem. kar sem govorila o Alojzu Zeljku iz Sel pri Semiču.

Jožefa Gliha iz Vel. Gabra 43 preklicujem, kar sem govorila o Mariji Nograsek iz Vel. Gabra.

Preklicujem Izgubljena zdrav­stveno Izkaznico štev. 463436 na Ime Jožica Blažič, žabja vas 66, Novo mesto.

Preklicujem zdravstvene iz­kaznice številka 028426 na ime Jože Saje, štev. 172472 na ime Pavla Saje, štev. 172429 na ime Anica Saje, štev. 172428 na Ime Joic Saje, štev. 172427 na ime Franc Saje, Vsi iz Golobinjeka, p. Mirna peč.

Preklicujem izgubljeno zdrav­stveno izkaznico štev. 483160. Ivan Pcrše, Družinska vas 34, p. Bela cerkev.

Preklicujem izgubljeno • zdrav­stveno izkaznico štev. 303570. Ana Krevs, Cemše 4, p. Mirna peč.

bil nekaj zob. Ko je hotel Kum-Iju s cepinom odtrgati Se čeljust, so mu to preprečili. Naslednjega dne so Kužniku odpovedali de­lovno razmerje, Kumlja pa so od­peljali v bolnišnico.

S STEKLENICO PO GLAVI 29. novembra ponoči so se na

cesti pri Vel. Cerovcu stepli fant­je iz Fodgrada in Koroške vasi. Med pretepom je Ivan Bolite iz Podgrada udaril s steklenico po glavi Staneta Draginca in ga laže poškodoval.

ZADREMAL JE ZA KRMILOM

28. novembra blizu polnoči se je zgodila prometna nesreča na avtomobilski cesti v karteljevskem gozdu. Voznik tovornega avtomo­bila hladilnika s prikolico Dimi­trije Korajllja iz Novega Sada, ki je potoval proti LJubljani, je med vožnjo verjetno zadremal in se za­letel v obcestni nasip. Vozilo je utrpelo blizu 60.000 din škode.

VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.

PETEK, 14. DECEMBRA: 8.55 Pionirski tednik. 9.45 Slovenske na­rodne ob spremljavi harmonike. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Jaka Ferjan: O zreji pujskov. 12.46 Sopran in bas. 13.30 Rendez-vous z zabavno glasbo. 14.35 Iz slovenskih logov in gajev. 15.15 Napotki za turiste. 15.30 Drobni spevi iz znamenitih opernih del. 15.45 Jezikovni pogovori. 17.05 Od Bacha do Bartoka. 18.25 Rezija — neodkrit zaklad slovenske folklore. 20.00 Popevke ulice. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.

SOBOTA, 15. DECEMBRA: 8.35 Resne in šaljive od domačih skla­dateljev. 9.25 Zveneče kaskade. 10.15 Petar Konjović: Koštana — simfonični triptihon. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Štefan Erjavec: Starše — žarišče domače selekcije in semenarstva. 13.30 Od južnoameriških pamp do madžar­ske puste. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Za­bavni kalejdoskop 17.05 Gremo v kino. 18.26 Balade francoskih na­seljencev v Kanadi. 18.45 Naši popotniki na tujem. 20.00 Novo v studiu — 14. 21.00 Za konec tedna

Preklicujem izgubljeno zdrav­stveno izkaznico štev. 460364 na ime Janez Sašck, Dol. Suhadol 23, p. Brusnice. "/

Preklicujem izgubljeno zdrav­stveno izkaznico štev. 486347 na ime Romanca Zelnik, Novo mesto, Jerebova 20.

Brestanica: 15. in 16. decembra ameriški barvni film »zlži«, 19. in 20. decembra nemški film »Ukradena sreča«.

Erežice: 14. in 15. decembra jugoslovanski film »Ne ubijaj«, 16. in 17. decembra angleški barvni film »Doktor ln ljubezen«, 19. de­cembra sovjetski barvni film »Kamniti cvet«.

Črnomelj: 11. in 12. decembra sovjetski barvni film »Beli suž­nji«, 14. in 16. decembra franco­ski film »Babet gre v vojsko«.

MATIČNI URAD DOL. TOPLICE Novembra ni bilo rojstev izven

bolnišnice. Poročili so se: Slavko Hodnik,

šofer lz Legena, in Jožefa Mavsar, uslužbenka lz Slovenjega Gradca; Viktor Hrovat, kmetovalec iz Dol. Sušic, ln Marija Poreber, delavka lz Selišč.

Umrl je: Leopold Volf, upoko­jenec iz Soteske, star 65 let.

MATIČNI URAD VINICA Meseca novembra sta bili rojeni

dve deklici in en deček. Poročili so se: Marko čadonič,

kmetovalec iz Zllj, in Ana Pavla-kovic, kmetovalka iz Preloke; Jan­ko Starešinlč, kmetovalec iz Ogu­lina pri Vinici, in Angela Horvat, kmetovalka iz Damlja.

Umrla sta: Katarina Pavlešič, kmetovalka iz Vinice, stara 77 let; Emil Blinec, prevžitkar iz Vinice, star 69 let.

MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 3. do 10. decembra

je bilo rojenih 18 dečkov in 12 deklic. .

Poročili so se: Rajko Brajdič, delavec, in Berta Brajdič, gospo­dinja, oba iz Podgore; Maksimiljan Jakopin, študent iz Žabje vasi, in Emilija Kline, uslužbenka iz Gor-njega polja.

Umrla je: Ivana Režen, upoko­jenka iz Malkovca, stara 74 let.

MATIČNI URAD METLIKA V novembru je bil rojen en

deček. Poročili so se: Franc Cimerman-

čič, mizar iz Bereče vasi, in Ivan­ka Plut, delavka iz Gornje Lokvi­ce; Anton Dragovan, delavec iz

— ples! 22.15 Oddaja za naše iz­seljence.

NEDELJA, 16. DECEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Zabav-no-glasbena radijska matineja. 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln po­zdravljajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Humo­reska tega tedna: »Kavdlovi in ženski list«. 17.15 Radijska igra »Mali očka želva«, 18.30 športna nedelja. 20.00 Izberite svojo me­lodijo! 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb.

PONEDELJEK, 17. DECEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 Petnajst minut ob zvokih kmečke godbe. 10.15 Zaključni prizor ope­re Rigoletto. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12105 Kmetijski nasveti — Zvonimir Simčič: Vloga namiz­nega grozdja in vina v ljudski prehrani. 13.30 Popevke ulice. 14.05 Ljubljanski operni pevci v popularnih operah. 14.35 Naši po­slušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.40 Ritmi lz copacabane. 18.10 Pisana paleta veselih napevov. 18.45 Radijska univerza — Stane Urek: Problemi rekreacijo, 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske lilharmonije. 22.15 Naš nočni kalejdoskop.

Kostanjevica: francoski barvni barvni film »Blago z obale Du-rance«.

Metlika: 15. in 16. decembra francoski film »Nenavadna Ame­rika«, 19. decembra argentinski film »Andaluzijska ljubezen«.

Novo mesto »Krka«: od 14. do 17. decembra angleški film »Ni dreves na ulici«, od 18. do 20. de­cembra italijanski film »Okno pro­ti Luna parku«.

Senovo: 15. In 16. decembra francoski film »Moderato Canta-

bile«, 19. in 20. decembra »Ope­racija Amsterdam«.

Sevnica: 15. in 16. decembra Jugoslovanski film »X 25 javlja«, 19. decembra jugoslovanski film »Balada o trobenti in oblaku«.

Šentjernej: 15. in 16. decembra zahodnonemškl film »Jazz, ljube­zen in pesem«.

Trebnje: 15. in 16. decembra an­gleški barvni film »Nepričakovana ljubezen«, 19. decembra ameriški film »Polkovnik in Jaz«.

Semič: 16. decembra italijanski film »Krik«.

Slamne vasi, in Stanka Deržaj, delavka iz Boldraža.

Umrli so: Ana Pečavar, gospo­dinja iz Hrasta, stara 82 let; An­ton Horvatuš iz Berčic, star 69 let; Franc Pečna, neznanega biva­lišča, star 61 let; Ana Vukšinič, gospodinja iz Grabrovca, stara 47 let; Frančiška Kabič, užitkarica iz Metlike, stara 82 let; Matija Klo­bučar, oskrbovanec iz Metlike, star 72 let.

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Hasija larič lz Koprivnika — dečka, Marija Svener lz Cesče vasi — deklico, Frančiška Logar iz Hrastovice — dečka, Dragica Furjanič iz Bub-njarcev — deklico, Ana Koplenk lz Križišča — dečka, Slavka Dajč-man s Kala — deklico, Marija Sa-šek iz Dolnjega Suhadola — de­čka, Marija Dular iz Jurke vasi — dečka, Milka Ferenac iz Božako vega — deklico, Ida Repše lz Trži­šča — dečka, Marija Gregorič iz Velike Lahinje — deklico, Marta Nemanič iz Metlike — deklico, Alojzija Turk z Rateža — deklico, Terezija Zelinger lz Jume vasi — dečka, Malka Jakše iz Zaloga — deklico, Marija Ilar iz Benečije — deklico, Marija Nose iz Vavte va­si — deklico, Anica Mare s Pod­ruma — deklico, Hozana Trkov-nik lz Zeljn — dečka, Tončka Čolnar lz Gotne vasi — dečka in Emilija Juntez s Kamene — de­čka.

TOREK, 18. DECEMBRA: 8.05 Arije iz starih oper. 9.45 Poje Akademski oktet p. v. Sama Vremšaka. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski na­sveti — dr. Oskar Bohm: Rast sesnih pujskov — predpogoj za uspešno svlnjerejsko proizvodnjo. 12.30 Zabavni kalejdoskop. 13.30 Suita in divertimento. 14.35 Venček narodnih in domačih napevov. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 Sprehod po Dunaju s pianistom Georgeom Fojrerjem. 21.40 Plesna glasba.

SREDA, 19. DECEMBRA: 8.05 Od uverture do kola. 9.25 Zabavni kalejdoskop. 10.15 Gounod-Liszt: Valček. 11.00 Pozor, nimaS pred­nosti! 12.05 Radijska kmečka uni­verza — Inž. Marjan Žemljic: Ero­zijski pojavi ln borba proti njim. 13.30 Pol ure v vedrem tonu. 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe. 17.05 Zajčeva era v glasbenem življe­nju Hrvatske. 18.25 Pesmi in plesi iz Južne Amerike. 21.05 Skupni program JRT — studio Zagreb.

ČETRTEK, 20. DECEMBRA: 8.20 Sedem pevcev — sedem popevk. 9.25 Odlomki lz Gershwinove opere »Porgy in Bess«. 11.00 Pozor, ni­maš prednosti! 12.05 Kmetijski na­sveti — Jože Kregar: Zimske sob­ne cvetice. 12.30 Plošča za ploščo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Turistična od­daja. 17.05 Glasbena križanka št. 5. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana.

Po členu 46. i in 47. Temeljnega zakona o gradnji investicijskih ob­jektov (Ur. list FLRJ 45'61) raz­pisuje Obrtno izobraževalni center v Vidmu-Krškem

I. JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih in obrtniških del za adaptacijo poslovne zgradbe Obrtno izobraževalnega centra v Vidmu-Krškem. Predračunska vred­nost gradbenih ln obrtniških del znaša 13,550.889 din. Rok za do­končanje del je 1. avgust 1962. Dela bodo Izvajana v dveh etapah.

Ponudniki morajo predložiti ga­rancijsko potrdilo v višini dveh odstotkov predpisane vsote. Odpi­ranje licltacijskih ponudb bo v so­boto, 29. decembra, ob 9. uri do­poldne v prostorih Obrtno izobra­ževalnega centra v Vidmu-Krškem, Cesta krških žrtev 4.

Potrebno dokumentacijo za se­stavo ponudbe lahko dvignete vsak dan od 7. do 12. ure.

Razpis Tobačne tovarne v Ljubljani

Upravni odbor Tobačne tovarne v Ljubljani, Tržaška cesta 2, raz­pisuje delovno mesto

RAČUNOVODJE za poslovno enoto v Krškem.

Pogoji, ekonomska srednja šola E nekajletno prakso v računovod­stvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe do­stavite kadrovskosocialnemu sek­torju tovarne do dne 20. decem­bra 1962.

Obvestilo oddelka za notranje zadeve pri ObLO Novo mesto

Oddelek za notranje zadeve ob­činskega ljudskega odbora Novo mesto obvešča vše lastnike mo­

tornih vozil .na območju občine, da bodo podaljševali prometna dovoljenja za leto 1963 po nasled­njem razporedu:

10. decembra za lastnike motor­nih vozil od črke A—C, 11. de­cembra od D—I, 12. decembra od J—K, 13. decembra od L—O, 14. decembra od P—S, 17. decembra od S—U, 18. decembra od V—Z, 19. decembra pa za vse upravičene zamudnike.

Prometna dovoljenja bodo po­daljševali v pisarni oddelka za notranje zadeve pri ObLO Novo mesto vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 18. ure.

Potrebne tiskovine in Informa­cije dobite v sprejemni pisarni občinskega ljudskega odbora.

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bol­nišnici: Slavko Bertoncelj, sin de­lavca iz Stranske vasi, je padel in si s steklenico obrezal dlan leve roke; Martin Unetlč, Invalid­ski upokojenec s Trške gore, je padel in si poškodoval desno ko­leno; Jožica Uršie, hči Žagarja iz Prečne, Je pri sankanju padla ln si poškodovala desno koleno; Ma­rija Golobic, posestnica lz Lipov­ca, Je padla s peči ln si poškodo­vala desno nogo; Ivanka Hudoro-vac, mati delavca lz Zeljn, je pa­dla in si poškodovala levo kole­no; Stanislavu Starini, mesarske­mu vajencu iz Nestoplje vasi, je na desno nogo padlo drevo; Ma­rija Krevs, posestnica iz Biške vasi, je padla s peči in si poško­dovala desno roko; Anton Hoče­var, vojni Invalid iz Cužnje vasi, je padel s senika ln si poškodoval hrbtenico.

DOLENJSKI LIST LASTN IK I IN I Z D A J A T E L J I : občinski odbori S Z D L Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Treb­nje in Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL. v Novem mestu - I Z D A J A T E L J S K I S V E T : Milan Baškovič, Tone Gošnlk, inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prof. Tone T r d i n , Janez Vitkovlč ln Viktor Zupančič.

U R E J U J E UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Drago

Kastellc in Ivan Zoran.

I Z H A J A vsak četrtek - Posamezna številka 20 din -Letna naročnina 900 din, ' polletna 450 d in ; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1800 din - TekočI račun pr i podružn'cl N B v Novem mestu: 606-11-3-24 - N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Glavni trg 1 — Poštni predal 33 • Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fo­tografij ne vračamo - T I S K A : Časopisno podjetje

• D E L I - ' v Ljubljani.

SPORED RADIO LJUBLJANA

20 kvalificiranih šivilj, mlajše moči

10 polkvalificiranih šivilj. mlajše moči

s p r e j m e T A K O J a l i N A J K A S N E J E D O K O N C A J A N U A R J A 1963

KONFEKCIJA »JUTRANJKA« S E V N I C A

• P O N U D B E POŠLJITE U P R A V I P O D J E T J A !