Novo mesto, 6. mojo Vf59

Stev. 18 Ltto k

Lastniki In Izdajatelji: Okrajni odbori S Z D L Črnomelj , K o č e v j e in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Ure­juje uredniški odbor. — Uredniš tvo In uprava: Novo ma­lto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 83. — Telefon uredniš tva In uprave 127. — TekočI račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 816-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din, — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani.

Dolenjski ' Tednik okrajev Č r n o m e l j , Kočev je in Novo

CENA 10 DIN

Vodovod Stična-Dobrnič „Slovenija junaška, svobodna zdaj si ti. It

Nedavn i občni zbor delegatov Vodne skupnost i S t i čna je ob­r avnava l dosedanje uspehe p r i gradnj i ve l i kega vodovoda S t i č ­na - D o b r n i č - Trebnje , p r av tako pa tudi l e tošn je m o ž n o s t i za nadaljevanje gradnje.

Vodna skupnost S t i č n a š t e j e 774 č l anov . Razen v obč in i V e l i ­k a L o k a ima č l a n e v vseh za ­in te res i ran ih o b č i n a h . N a j v e č č l anov je v obč in i Trebnje, 293, najmanj pa v V e l i k e m G a b r u , k je r j i h je le 25. Sorazmerno malo č l a n o v pa je p l ača lo p r i ­stopnino, vsega komaj 195 č la ­nov. N a v z l i c z a d r ž a n o s t i p r eb i ­va lcev nekater ih obč in kot so V e l i k a L o k a , V e l i k i Gaber i n še katera , pa so b i l i l an i p r i gradnj i dosežen i prav lepi uspe­h i . K o n č a n o je b i lo zajetje t reh i r v i r o v . po ložen cevovod preko z b i r a l n i k a do rezervoarja nad V i r o m ter odcep prot i S t ičn i v do lž in i 1212 metrov, p rav tako

Trebnje Vodna skupnost Stična šteje 774 članov — Doslej po­loženih 6129 m cevi — Letos nameravajo položiti 9102 metra glavnih cevi — Da bo šlo delo hitreje, je potrebno

sodelovanje prebivalcev je k o n č a n tudi rezervoar nad V i r o m . Doslej p o l o ž e n i cevovod je dolg 6129 metrov. To pomeni , da je b i l a p rva etapa gradnje vodovoda u s p e š n o k o n č a n a . Za vsa ta dela je b i lo predvideno po p r o r a č u n u 36,126.190 d in , po­rabljeno pa le 33,382.997 d in , k a r pomeni p r ih ranek 2,753.643 d in . V S t i čno je voda p r i t eka la že na Dan republ ike 29. novembra lan i . Član i Vodne skupnosti S t i čna so p r i tem pr i speva l i v denarju, z de lom a l i mate r ia ­lom vrednost 568.626 din. To je

Precej zmanjšan proračun L0M0 Novo mesto N a 28. redni seji je L j u d ­

ski odbor mestne o b č i n e No­vo mesto 28. aprila letos spre­jel p r o r a č u n za leto 1955. Hkrat i je obravnaval in r e š e ­val še razna druga v p r a š a n j a mestne o b č i n e .

Tako kot okrajni narekuje •tudi mestni p r o r a č u n v a r č e v a ­nje v vseh postavkah, zlasti pr i negospodarskih investici­jah. Celotni p r o r a č u n je pred­viden v znesku 36 milijonov d(..hodkov in izdatkov. Za ne­gospodarske investicije je v p r o r a č u n u predvideno 7 mil i ­jonov 418 t i soč din. Iz tega zneska se bodo p l a č a l a dela pri ureditvi osnovne M e in gimnazije, za delno p o m o č pri gradnji š p o r t n i h stadionov, zgradila se bo lopa za orodje, uredilo p o k o p a l i š č e in grobo­vi, iz tega fonda bo č r p a n o tudi za ureditev odra v Domu ljudske prosvete, za urbani-

Pomlod v Birčni vasi T e ž k o p r i č a k o v a n a pomlad je

p r i š l a . Takoj ko Je sneg skop-ne l so p r ines l i p ion i r j i precej v r t n i c — div jakov in j i h zasa­d i l i pred šolo. C e p i l i j i h bodo sami i n na ta n a č i n o lepša l i šo l sko poslopje. P r ip rav l j a jo se za proslavo 1. maja.

K r a s e n s o n č e n pomladanski dan 23. ap r i l a pa je pionir je razgiba l . Imel i so n a m r e č š p o r t ­n i dan. Vesele volje so sedli na v l a k i n . s e odpel ja l i v s o n č n o B e l o kra j ino . V Č r n o m l j u so v i ­de l i mars ikaj lepega in z a n i m i ­vega, k a r j i h je n a v d u š i l o . N a ­to so si ogledal i tovarno Belsad i n rudn ik v K a n i ž a r i c i . P i o n i r j i so se za vse naprave s i lno zan i ­m a l i . T o v a r i š a v obeh podjetjih #ta s svojo razlago i n p r ipove­dovanjem vzbudi la polno zan i ­manje. Spoznal i so, da delavec, posebno v r u d n i k i h , s svoj im naporn im de lom ve l iko p r ipo ­more do bo l j šega ž iv l j en ja . V i ­d e l i so tudi par t izansko b o l n i ­co, k i je de lovala med N O V i n sobo, v ka te r i je u m r l narodn) heroj komandant Stane R o z ­man .

P i o n i r j i so b i l i vesel i l n za­dovol jni* ke r so v i d e l i t isti d e l ­ček slovenske zemlje, k i je ve ­l i k o p r i speva l v boju prot i osvaja lcu in izdajalcu. V i d e l i so i n opaz i l i sk rb l judske ob l a ­s t i , da se Industri jsko dvigne in spoznal i gostoljubnost belo­kranjskega l judstva. Vodstvo in v s i p ion i r j i se obema podjetje-raa n a j l e p š e zahvaljujejo za obdar i tev ln pogostitev z žel jo , da »e še kaj v id imo . B . D .

s t i čn i načrt , za nove ceste in nove poti v novem naselju na Grmu ta K<xleljevean hribu v Ž a b j i vasi, za n a č r t za cesti v kamdiji od mostu do ž e l e z ­n i š k e postaje Kandija in Zab-je vasi ter š e za druge potreb­ne izdatke.

Za v z d r ž e v a n j e cest, potov parkov, opornih zidov, p e r i š č , mostov, klopi ki drugih komu­nalnih naprav je d o l o č e n o v p r o r a č u n u 6 milijonov din. T a dela bo v b o d o č e izvajalo po­leg drugih, novo ustanovljeno mestno komunalno podjetje J S n a g a « , k; ga je ustanovil L O M O s posebnim odlokom na tej seji.

Posebna postavka v p r o r a ­č u n u je letos znesek 4 milijo­ne 340 t isoč din, ki je name­njen za gradnjo stanovanjskih sob in stanovanj na p o d s t r e š ­jih stavb, V marsikateri stav­bi bi se dalo z majhnima stro­š k i pridobiti stanovanjski pro­stor, s č i m e r bi vsaj delno

v resnici kaj sk romen de l ež za ­interes i ranih prebivalcev.

Gradn ja vodovoda se letos nadaljuje v p r i b l i ž n o enakem obsegu, vendar je h i t r e j š i t em­po gradnje v v e l i k i mer i o d v i ­sen od pomoč i i n sodelovanja prebiva lcev zainteres i ranih ob­čin. Iz sklada r e p u b l i š k e pomo­či P r i m o r s k i . Kočevsk i in Do len j ­s k i je do ločeno za to vodovod 20 mi l i jonov d in . D r u g a etapa gradnje vodovoda, k i jo letos izvajajo, predvideva ooioži tpv glavnega cevovoda do M e d v e d -jeka pr i VeJ ikem G a b r u v dol ­žini 9102 metra. Dal je dograditev rezervoarja na Medved jeku 120 k u b i č n i h metrov prostornine ter s transki odcep prot i Dobu do g r a d i l i š č a Avto-ceste. N a č r t za ta de l gradnje je rev iz i j ska komis i j a že pot rd i la . Z a izvedbo n a č r t a bi bi lo potrebno po pred­r a č u n u oko l i 52 mi l i jonov d in .

V r azprav i o p o r o č i l u doseda­njega dela ter o p r e d l o ž e n e m n a č r t u za letos so delegati ž i ­vo razprav l j a l i . V s i so b i l i so­glasni , da je treba gradnjo v o ­dovoda č im bolj pospeš i t i ter pozvat i vse zainteresirane za v e č j o p o m o č p r i gradnj i . Ivan A r k o iz Trebnjega je predlagal p r o u č i t e v trase prot i D o b r n i č u . po ka ter i b i b i lo m o ž n o dobi t i vodo v D o b r n i č brez p r e č r p a v a -nja. ker bi to pocenilo s t r o š k e gradnje i n v z d r ž e v a n j a . Ivan J u t r a ž i n tajnik obč ine Trebnje Pav le Mik l ič sta se zavzemala, da je treba r e p u b l i š k a s r e d d v a vlagat i i z k l j u č n o za gradnjo glavnega vodovoda, odcepi pa naj b i se g rad i l i s p r i spevk i ok­rajev, obč in i n interesentov.

o m i l i l i vedno v e č j o s tanovanj - :Antonč ič iz V e l i k e g a Gabra ie za-sko krizo. | gotavl ja l , da bodo tudi o b č a n i

Na tej seji je ljudski odbor njegove obč ine pr i speval i h mestne o b č i n e na p r o š n j o po­sameznikov in po odobritvi sveta za komunalne zadeve in

gradjl vodovoda, č e p r a v doslej niso pokazal i ve l iko zanimanja. Poveda l je, da je med n j i m i še

Zveze borcev d o d e l i l ena j s t im i ve l iko tak ih , k i ne verujejo v

Ijal od z a č e t k a gradnje pa do dograditve celotnega o m r e ž j a po projektu .

Sprejet je b i l sklep, da se le­tos predvsem grad i cevovod od rezervoarja nad V i r o m do re­zervoarja na Medvedjeku , to je v dolž in i 5 k i lomet rov , za k a r se bo porabi la dotacija repub­l ike , deloma pa tudi p r i spevk i č l a n o v Vodne skupnosti . D o l o ­čen je b i l znesek za h i šn i p r i ­k l j u č e k v viš in i 5.000 d in za en p r i k l j u č e k . Z a odjemalce, k i niso č lan i Vodne skupnost i do dne. ko se z a č n e kopati jarek p r o t i n j ihov i vas i , a l i pa se ne ude l ežu j e jo prostovoljnega dela pr i kopanju j a rkov , z n a š a ta p r i k l j u č i t v e n i znesek, oz i roma prispevek 30.000 d in . D o l o č e n a je b i la tudi vodar ina , k i z n a š a za eno osebo m e s e č n o deset d i ­narjev, za konja al i govedo pa 5 d in m e s e č n o na glavo. Engro odjemalci vode p l a č a j o 20 d in za k u b i č n i meter. Ta tarifa vel ja do prihodnjega o b č n e g a zbora. Vodna skupnost si ustanovi last­no vodovodno i n š t a l a t e r s k o de­lavnico. G l a v n i upravn i odbor je b i l zado lžen , da skrb i z a i z ­delavo nadal jn j ih n a č r t o v s prouč i tv i j o na.jbolj ugodne i z ­vedbe gradnje za vse sektorje.

O b č n i zbor Vodne skupnosti S t i čna je tudi dokazal , da so po­vsem neosnovane govorice, k i so se š i r i le zlasti v Trebnjem in oko l i c i , čes da gradbeni odbor t roš i skupna sredstva za odce­pe k posameznim vasem.

USTANOVILI B0D0 KSS

Na pobudo o b č i n s k e g a od­bora S o c i a l i s t i č n e zveze Rib­nica je bil ustanovljen inici­ativni odbor za ponovno u po­stavitev Krajevnega sindikal­nega sveta, ki je pred nekaj l e t i prenehal z delom. Na zad­njem sestanku iniciativnega odbora 20. aprila, kjer so iz­brali predsednika i n tajnika iniciativnega odbora je bilo s-klenjeno, da bodo č l a n i sin­dikalnih p o d r u ž n i c v r i b n i š k i obč in i fczvolijj • '•> h 'ate za usta­novili zbor KSS do 7. maja. V č a s u od 7. do 10. maja pa bo ustanovni zbor KSS Ribni­ca. Z ozirom n a m o č n o sindi­kalno ž i v l j e n j e oziroma veli­

ko š t e v i l o č l a n s t v a v tem pre­delu bo ponovna tipostavhev

Ta pesem velikega časa revolucije in borbe je v velikih majskih dneh 1945 zmagovito zaorila po slovenski domovini in razglasila uresničeni cilj vseljudske vstaje: »Slovenija junaška, svobodna z d a j si t i ! « Osvo­bojena okupatorjev, izdajalcev, izkoriščevalcev, mrakobe stoletij! Peli to jo borci, pel jo je ves narod, še osvobojena zemlja jo je odpevala. » B r i g a d e s h r i b o v so se v s u l e k a k o r p l a z « — 1. maja osvobojeno SLO­VENSKO PRIMORJE, 4. maja je prišel Glavni štab Slovenije v osvobojeno AJDOVŠČINO, 5. maja je v Ajdovščini Boris Kidrič sestavil prvo N A ­R O D N O V L A D O SLOVENIJE . . . 8. maja osvobojeno N O V O M E S T O . . . 10. maja je prišla v Ljubljano Slovenska narodna vlada. S Triglava je nad prelepo in novo slovensko domovino zavihrala naša nova zastava s petero­

krako — simbolom borbe, svobode, socializma.

prosilcem stavbne parcele za i uresnič i tev tega načrta. Delega gradnjo stanovanjskih h i š ob j ti so tudi predlagali, da bi se L o č e n s k i eesti in na Kodelje- uvedel občinski samoprispevek KSS p r i š l a ob pravem času vem hribu v Ž a b j i vasi. 'za gradnjo vodovoda, ki bi ve-1 —m.—

Prosvetni delavci Suhe krajine v Hmbrusu Pretekli teden j 0 se učitelji su-

hokranjskega pododbora Društva učiteljev in profesorijev zbrali na konferenci v Ambrusu.

Tov. Tončka Urbane je ipred vsemi učitelji prikaeaila de'o kombiniranega .pouka. Imela ie zgodovino v četrtem in računo­vodstvo v drugem razredu. Po naisrotpu smo se pomenili o lepo uspeli uni in o problemih kombi­niranih razredov. TovarliKica upravuitel'jica je govorila o spisju v osnov mi šoli, nljena kolegica pa 0 novem ipjačnem sistemu pri na*. Predsednica pododbora je učitelj-?tvo seznanila s prdblemi repn&H-škega okrajnega združenja. T e ž ­ko vprašanje učl te l js tva na tem sektorju je pomanjkanje p r i m e r ­n ih stanovanj. Pogovorili smo se t'ud'i o skupinskem Jtudiiju. Do iprihodh j«Ra sestanka bodo vse

Dopisujte v »Dolenjski list«

Titova štafeta v črnomaljskem okraju

T u d i leto« bodo iz č r n o m a l j ­skega okraja odnesl i pozdrave i n č e s t i t k e m a r š a l u T i t u za ro j ­s tn i dan. Izvedbo l e tošn je š t a ­fete je za o b m o č j e okraja pre­vzela okrajna zveza T V D P a r t i ­zana skupaj s S Z D L . Us tanov­l jen Je še okra jn i š t a b , v k a ­terega so b i l i poleg zastopnika Par t i zana in S Z D L povabljeni še predsednik Z R .prosvete, ga­s i lcev , p lanincev, m o t o d r u š t v a

ter prot i letalske zašč i t e . T a š t a b bo o rgan iz i r a l pet okra jn ih š t a ­fet, k i bodo 18. maja pr i tekle iz M i r n e gore, M e t l i k e , Gradaca , P r e d g r a đ a ln V i n i c e , A d l e š i č e v in S e m i č a v Č r n o m e l j , kjer bo ob 14. ur i popoldne sprejem po-.sr.meznih š tafe t . U r o kasneje bo iz Č r n o m l j a odš la prot i K o č e v j u r e p u b l i š k a š t a f e t a , s katero bodo odnesli na jbo l j š i p r i padn i ­k i Par t izana Č r n o m e l j , sp rem­l jan i od konjen ikov In m o t o r i ­stov, pozdrave m a r š a l u T i t u .

Na obč insk ih cent r ih bodo prav tako postavljeni posebni š t ab i , k i bodo organ iz i ra l i s t ran­ske š t a fe t e lz vsen v e č j i h vasi na sedeže obč in . P r a v tako kot v Č r n o m l j u se bodo tudi v vseh o b č i n s k i h s r e d i š č i h zbrsJI č lani m n o ž i č n i h organizaci j ter p ros lav i l i ta s lavnos tn i dogodek.

VREME V dneh od 5. do IZ. maja. V naslednjih dneh spreme­

nljivo vreme, od nedelje da-l|e pirdvidotma » p e l lepo in toplo.

grupe preštudirale reforme šol-otva, «kuxio pa bomo o tem raz­pravljali na prihodnji konferenci.

Tov. Vute je kot član Pedago­škega društva seznami.! učitelje 7 želijo, naj bi Otbocalj podatke O vzrokih neuspehov v šoli. Odlo­čili smo se, da bodo vse Šole za 10 'let nazaj naredile staristićn; ore^led uspehov in neuspehov, na podlagi šolskega obiska in upo-kevajjoč ie druge čim; tel je, k:

vpliivaijo na uspeh: pomanjkanje primernih .prostorov, pr os vernih delavcev, pomanijkamje uoil, pre­zaposlenost učencev z delom do ­ma, bolezni, socialne priliike, od­daljenost od sofle in podobno.

Zbranim prosvetnim delavcem ie (pregovoril še tovar iš s tajni­štva za notranje zadeve o pro-merniih predpisih in o nezgodah, zlasti z ozlirom na šolske otroke.

M . K.

efijska zadruga Ič bo dala obračun

K m e t i j s k a zadruga v Semiču , v katero je v k l j u č e n i h 153 č la ­nov, zajema dve t ret j ini s emi -ške obč ine , dejavnost lesnega odseka pa sega tudi v Č r n o ­melj i n M e t l i k o . K Z ima poleg dveh t rgovin , k i prodajata vse t o v a r n i š k e produkte, k i j i h k m e č ­k i proizvajalec potrebuje, odku­pujeta pa kmet i j ske proizvode, predvsem les, v ino , sadje, m l e ­ko, kože , zd rav i lna zel išča i td. , še mlekarno , č e v l j a r n o , ekono­m i j i z bifetjem l n samostojnim gost inskim obratom »Pod lipo« v L j u b l j a n i . V sestav zadruge spadajo še t ransportno-strojni odsek, b r i vn i ca i n pekarna . P o ­leg p roduk t ivn ih obratov In od­sekov ima K Z še dva p o s p e š e ­v a l n a odseka — ž i v i n o r e j s k e g a in v inarsko-sadjarskega.

V nedeljo 24. ap r i l a so se z a ­d r u ž n i k i zb ra l i na redni le tn i občn i zbor na ka te rem so po­t r d i l i z ak l j učn i r a č u n za p re ­teklo leto, razde l i l i d o b i č e k na sklade ter i z v o l i l i nov i odbor.

K Z v S e m i č u je lan i dosegla I lepe uspehe, k i b i pa b i l i vse-

KONGRES MIHU

Ne le pri nas doma, tudi v tujini so z veliko pozornostjo spremljali potek III. kon­gresa Zveze borcev. Nekateri tuji napredno usmerjeni časniki so ta kongres imenovali •Zborovanje miru«.

Nedvomno so le nekateri zunanji znaki dali kongresu poseben poudarek. Priso­stvovala sta mu častni predsednik Svetovne federacije bivš ih borcev bivši predsednik francoske republike g. Vlncent Auriol ter generalni tajnik te federacije g. Curtis Com-palgne. Zveza borcev, ki š teje 1,300.000 članov pri nas, je tudi vč lanjena v to svetovno organizacijo, v katero je vk l jučen ih 124 organizacij bivš ih borcev iz 29 držav. Se prav posebno pa so v svetu odjeknili sklepi tega kongresa. Ko je predsednik Tito v ekspnzeju pred Ljudsko skupšč ino povedal, da Imamo pri nas doma uran, to je osnovno surovino za sproščanje atomske energije, ln da naši znanstveniki že pripravljajo vse potrebno za miroljubno izkoriščanje jedrske energije, so bili marsikje v svetu presenečeni . V svo­jem pozdravnem pismu kongresu je predsednik Tito opozoril na nevarnost, ki preti č lo­veš tvu . Če bi v svetu uporabili atomsko energijo v razdiralne namene. Zato je razum­ljivo, da Je kongres v svoji resoluciji v boju za mir in sodelovanje med narodi odločno dvignil svoj glas, da je treba prepovedati uporabo atomske energije v vojne namene ln da Je treba to največ je odkritje izkoristiti za napredek č loveš tva , ne pa za uničevanje . Tudi v tem smislu je bil ta kongres Zveze borcev zborovanje za mir, saj vsi č lani naše velike organizacije sami prav dobro vedo, kaj pomeni sleherna vojna.

k a k o r lahko več j i i n v i d n e j š i . V s i obrati i n odseki so b i l i ak­t i v n i , razen ekonomije, k i je imela zgubo zaradi posledic predlanske slane ter nep rav i l ­n ih transportov v ina . Le tna b i ­lanca izkazuje 4 mil i jone 514.000 dinarjev č i s tega dob ička , k i i z ­v i r a v e č i n o m a iz lesne t rgovine. T a vsota b i pa mora la b i t i vse­kakor več ja glede na ve l ik p ro ­met, k i ga je zadruga imela . Omeni t i moramo, da je zadruga p l ača l a v pre teklem letu 440.000 zamudnih ter kazenskih obresti i n s t r o š k o v a r b i t r a ž n i h sporov in to večj i del po k r i v d i b i v š e ­ga up ravn ika , k i je v o d i l pov­sem z g r e š e n o in nestrokovno f i ­n a n č n o in kadrovsko pol i t iko . V pre teklem letu je upravn i od­bor odstavi l ka r t r i r a č u n o v o d ­je zaradi nediscipl ine in p i j an ­č e v a n j a .

Ž i v i n o r e j s k i odsek je lani pregledal vso govejo ž iv ino ter zače l sprejemati plemenjake. Posredoval je tud i najem p a š ­n ikov in košn jo trave p r i o k r a j ­nem posestvu v C r m o š n j i c a h .

Sad ja r sko-v lnarsk l odsek je skupaj z obč ino organiz i ra l spo­mladansko š k r o p l j e n j e sadnega drevja ter nakup sadnih sadik za gadovnjake in vinograde.

V r azprav i so n a v z o č i k r i t i z i ­r a l i delo b i v š e g a up ravn ika , k i je namenoma zv i ševa l cene po­sameznim predmetom, tako da Je mora l ta a l i oni p ro izvod prepotovati več obratov v K Z , da je k o n č n o dospel na c i l j . Tako je up ravn ik k u p i l v L j u b ­l jan i kuhinjsko tehtnico za 1.175 d in , jo nato odnesel v S e m i č in zopet nazaj v L jub l j ano , k jer jo je prodal z a d r u ž n i gost i lni za 4500 d in in p r i tem nabi l ka r 300 odstotkov m a r ž e . T u d i i n ­vesticije, k i j i h je vod i l in p l a ­čeva l b ivš i up ravn ik iz obratnih sredstev, so k r i t i z i r a l i . Tako bo­do mora l i sedaj iz d o b i č k a p l a ­ča t i k a r 2 rw!Tijona 160.000 d i -nar iev za 7?raieno pnražo , k i le od b l i z u gledana podobna m o č ­nemu betonskemu bunker ju .

'Kmet j e so se zan ima l i tudi za socialno zavarovanje ter za de­lo novo ustanovljene k m e č k e

hran i ln ice rn posojilnice v Čr­noml ju .

N o v i odbor, ka te remu je č lan­stvo zaupalo vodstvo zadruge v t e k o č e m letu, bo i m e l vsekakor ' ežko in odgovorno nalogo, k e r bodo zadruge na s e d e ž i h bodo­čih komun dobile v a ž n o vlogo p r i obnovi n a š e g a kmet i js tva , ter p r i vseh ostal ih gospodar­sko k u l t u r n i h panogah d r u ž b e ­ne uprave. (

Franc Magister

Občni zbor KZ v Dol. Toplicah

K m e t i j s k a zadruga v D o l . T o ­pl icah , k i š te je 223 č l anov Gani je pr is topi lo 100 nov ih č lanov) , je imela pred k r a t k i m redni le t ­ni občni zbor. Delovanje zad ru ­ge, k i ima poleg trgovskega od­seka še lesni , kmet i j sk i , ž i v i n o ­re jski i n sadjarski odsek, je b i lo prav uspešno . V pre teklem letu je p r i r ed i l a ž i v i n o r e j s k o razstavo i n se sploh mnogo t rud i za d v i g ž iv ino re j e , k i je v času osvo­bodilne vojne mnogo ut rpela . T u d i za dv ig sadjarstva je m n o ­go stor i la i n oskrbela š k r o p l j e ­nje sadnega drevja i n nov ih na­sadov. Z a dv ig poljedelstva pa je nud i l a č l a n o m v e l i k o p o m o č z dobavo gnoj i l po z n i ž a n i h ce­nah.

T rgov ina je v pre tek lem le tu imela 16 mi l i jonov prometa, les ­n i odsek 40 mi l i jonov , č i s t ega d o b i č k a pa je bi lo 3 mi l i jone d i ­narjev. V zadnjem času se js t rgovska poslovalnica zadruge presel i la v nove lastne, povsem moderno urejene trgovske p r o ­store.

špeharjl se prebujajo T u d i p r e b i v a l c i vasi Spphar j l

in okol ica h o č e j o z duhom č a s a naprej . S k l e n i l i so, da si še l e ­tos postavijo gas i l sk i dom, k i bo ime l kot t rdi jo, tudi dvorano za pr i redi tve . 23. ap r i l a so seka l i les v Grašč i c i za ta gas i l sk i dom. V s i m o ž j e i n fantje so b r e z p l a č n o pomagal i p r i t em delu. J . J .

Umrla je partizanska mati Gabrijela Malešič iz Gradaca

14. aprila je preminula naj­s t a r e j š a C r a č a n k a , partizan­ska mata M a l e š i č Gabriela v v i - , ki starosti 86 let. Na bor­ni belokranjski kmetiji je v s r e č n e m zakonu vzgojila 12 otrok, ki so vsi aktivno sode­lovali v N O B kot borci in dobri aktivisti. Vojna tudi njej ni prizanesla. Italijanski fašist i so ji upepelili d o m a č i ­jo, njo pa kljub visoki staro­sti internirali na Rabu. Male-š i č e v a mama je j u n a š k o pre­n a š a l a internacijo Sta vojne tegobe z globoko vero v zma­

go revolucije in demokrat i©* uih n a č e l .

Po povratku iz zloglasnega t a b o r i š č a je v svobodni do­movini dajala s o v a š č a n o m svetal zgled izpolnjevanja dr ­ž a v l j a n s k i h do lžnos t i — bo­leh na in i z č r p a n a je bila ved­no prva na v o l i š č u in volila za kandidate O F .

Njena tiha že l ja iz tabori­šča se je izpolnila — pokopa­li smo jo v svobodni belo" kranjski zemlji.

S. % i

»Stran S D O L E N J S K I L I S T 8tcv. 18 1

Stanje in bodočnost vino-graUništva v Beli krajini

Ce h o č e m o pregledati stanje v i n o g r a d n i š t v a , njegovo gospo-garsko v a ž n o s t ln podati objek­t ivne m o ž n o s t i razvoja te pano­ge v B e l i k r a j i n i , je nujno, da si najprej ogledamo sp lošno k a ­rakter i s t iko gospodarstva v tem de lu Sloveni je .

P o osvobodi tvi , posebno pa še v č a s u izvajanja petletnega go­spodarskega n a č r t a , se je v zveznem m e r i l u n a š e d r ž a v e po­svet i la posebna skrb v pre tek lo­st i zapostavl jenim i n gospodar­sko zaostal im j u ž n i m r e p u b l i ­k a m , da b i se na ta n a č i n n a š e celotno gospodarstvo dv ign i lo . P r i tem pa ne smemo i t i mimo dejstva, da tud i v naš i r epub l ik i posamezni p rede l i po svoji go­spodarski i n k u l t u r n i s t ruk tu r i niso i z e n a č e n i , t e m v e č lahko ugotovimo, da je v p r imer i z os ta l imi de l i Sloveni je , na D o ­lenjskem i n v B e l i k r a j i n i v l a ­dalo gospodarsko za t i š j e , tako glede industr i jskega razvoja, k a ­kor glede kmet i j s tva , i n da je treba prav v tem dejstvu i skat i vzroke pasivnosti teh predelov. K o danes govor imo i n p i š e m o o potrebi dv iga n a š e g a kmet i j s tva , kot osnovne panoge n a š e g a n a ­rodnega gospodarstva, B e l a k r a ­j i n a gotovo zas luž i , da se jo vsestransko podpre, saj je v narodnoosvobodi lni v o j n i nos i la l ev j i de lež p r i spevka . T a de l Sloveni je , k i je v n a j t e ž j i h čas ih v z d r ž a l , je vsekakor u p r a v i č e n , da razvi je vse svoje gospodar­ske i n pr i rodne m o ž n o s t i , k i j i h nudi zemlja ter usposobljenost i n naseljenost prebivals tva .

V tem smis lu izzveni jo tud i v s i referati i n po roč i l a s t rokov­n i h komisi j ob z a k l j u č k u uspe­lega Kmet i j skega tedna, k i je b i l v B e l i k r a j i n i p ro t i koncu lanskega leta.

T u se ne b i zaustavl ja l i na v z r o k i h zaostalosti Be le kraj ine , od ka te r ih je vsekakor v a ž e n k r a š k i ka rak te r te pokraj ine . Pouda r i t i pa moramo, da Ima B e l a k ra j ina izredno dobre po­goje za v i n o g r a d n i š t v o l n da v m a r s i č e m n i t i ne zaostaja za znan imi S lov . gor icami . K l j u b

temu, da B e l o k r a n j c i izredno skrbi jo za svoje vinograde, pa n i opazit i neke s i s t e m a t i č n e ne­ge i n n a č r t n e g a ku l t i v i r an j a . N o v i v i n s k i zakon ter Z a k o n o p o s p e š e v a n j u v i n o g r a d n i š t v a , k i j u p r i č a k u j e m o , ter n a č r t n a ob­nova i n nova v i n s k a klet v M e t ­l i k i bodo vsekakor p r i speva l i , da bo v i n o g r a d n i š t v o v B e l i k r a j i n i postalo visoko ak t ivna gospodarska panoga, k i bo ta­m o š n j e m u preb iva l s tvu omogo­čila obstanek na svoj i g rudi , saj imamo cel niz predelov, k i niso sposobni za druge kmet i jske kul ture , sposobni pa so zaradi terena i n osta l ih lastnosti zem­lje dati dobro i n zdravo v insko kapl j ico .

Ne oziraje se na to. da bi se prav i lno odnegovana be lokran j ­ska v i n a lahko uve l j a v i l a tudi na inozemskih t r ž i šč ih , posebno č r n i n a , m i s l i m tud i predvsem na potrebo oskrbe n a š e g a d o m a č e ­ga t r ž i š ča z zdravo i n pristno d o m a č o p i j ačo , katero s i n a š p o t r o š n i k , po i z k u š n j a h v zad­n j ih le t ih , žel i .

T u pa moramo u p o š t e v a t i še neko drugo v a ž n o stvar. Č e t u d i smo b i l i dosedaj vajeni , da se je ogromni procent p r ide lka v n a š i h v inograd ih porab i l i z k l j u č ­no za predelavo v v ino , ne sme­mo i t i mimo dejstva, da je mo­goče grozdje uporabi t i v s v e ž e m stanju kot od l i čno hrano a l i pa tudi za grozdne sokove, k i so p r i nas skoraj neznani . K a r se t iče uporabe svežega grozdja, se vsi svetovni f iz iologi strinjajo, da je grozdje zaradi svojega idealnega kemi jskega sestava zelo kor i s tna hrana.

K l j u b temu, da v e č k r a t poje­mo slavo kva l i t e t i n a š i h v i n , v tem p r i m e r u n. pr. me t l i šk i č r n i ­n i , pa moramo brez vsakega o l e p š a n j a i n brez v sak ih i luz i j p r izna t i , da so naš i v inograd i , posebno na Dolenjskem, pa tud i v B e l i k r a j i n i v takem k r i t i č ­nem stanju, da dobrega dolenj ­skega cv ička skoraj n i več , prav tako oa ie redka tudi dobra m e t l i š k a č r n i n a .

Ce pogledamo n a š e vinograde od b l i z u , v i d i m o , da imamo

oprav i t i z vsemi m o g o č i m i sor­tami , k a r vsekakor v p l i v a tud i na kval i te to n a š i h v i n . T o je vzrok, da že p r i dveh sosednih zidanicah ne moremo dobi t i ena­kega v ina . Poleg te pestrosti sort, pa naš i v inog radn ik i , k l jub vsej zainteresiranost i i n v o l j i , še vedno delajo n iz napak p r i sami negi i n oskrbovanju vinske trte, tako, da se moramo čud i t i , da trte k l jub p r i r o d n i m n e s r e č a m v zadnj ih le t ih , še v z d r ž i j o . Drugo pa je seveda v p r a š a n j e rentabi lnost i teh n a š i h že osta­r e l i h v inogradov. N a č r t n a ob­nova, s katero smo zače l i , mora vse te napake odstrani t i . V i n o ­gradi so o p e š a n i m nam k l jub v i s o k i m pro izvodn im s t r o š k o m ne dajo več zadovo l j iv ih p r i d e l ­kov. Ce ve l j a za n a š e v inograd­n i š t v o na sploh, da porabimo p r e v e č delovne sile za obdelo­vanje, to še prav posebno vel ja za Belo kra j ino . Zato ne k a ž e drugega, kot da n a š e v inog rad ­n i š tvo postavimo na rentabilne temelje.

(Se nadaljuje)

Razvoj dejavnosti Rdečega križa v novomeškem okraju Mednarodna organizaci ja R K ,

k i ima na vsem svetu mi l i jone p r i s t a š e v in a k t i v n i h č l anov , ima tudi v naš i d r ž a v i zelo v i d ­no mesto med organizaci jami . S podporo l judske oblasti i n m n o ž i č n i h organizacij ter vseh, k i j i m je n e s e b i č n o delo in po­m o č vsakomur , k i je pomoči po­treben, stvar vesti In ne prazna beseda, organizaci ja R K pr ido ­b iva na svojem ugledu in pove­čuje svojo dejavnost. N a d 4400 Članov in okol i 5200 podmladkar -jev, k i redno p l a č u j e j o č l a n a r i ­no in akt ivno delajo v o k v i r u organizacije, je dokaz da Je or ­ganizacija R K v n o v o m e š k e m okra ju postala to r i šče n e s e b i č ­nega dela l judsk ih m n o ž i c .

O k r a j n i odbor R K Novo me­sto je lahko s topi l pred delega­te vsega okraja na letni skup­ščini 28. apr i l a , saj Je Imel lep o b r a č u n lanskega dela pred se­boj. To delo se je zlasti poka­zalo v izvajanju ma l ih asanacij na vasi i n i z o b r a ž e v a n j u ž e n ­ske mladine. Odbor i R K so n a m r e č p r e š l i i z ozkega tor i

Obvestilo gozdnim posestnikoi o roku za vladanje prošenj in navodila o postopku

O b v e š č a m o vse gozdne p o ­ses tn ike , l a s t n i k e a l i u p r a v i ­te l je gozdov' da j e za p o d r o č ­je o k r a j a Č r n o m e l j i n N o v o mes to d o l o č e n rok za v l a g a ­n je p r o š e n j za s e č n o d o v o l j e ­nje za g o s p o d a r s k o l e t o 1956 i n to

od 5. maja do 50. junija 1955.

D a s i smo ž e v č l a n k u » P o ­j a s n i l a g o z d n i m p o s e s t n i k o m g lede i z v a j a n j a predpisov o g o s p o d a r j e n j u z g o z d o v i * na k r a t k o o b r a z l o ž i l i pos topek za i zda jo s e č n e g a d o v o l j e n j a , ne bo n a p a k t č e d o d a m o se n e k a j k o n k r e t n i h n a v o d i l , da ne bo pozne je nepo t r ebne k r i ­t i ke . P r i tem nas v o d i p r e d ­vsem ž e l j a , da b i ves postopek

Uspešen zaključek I. lelnikr kmetijske šole v Gradacu

L a n s k o tesen se je gospo­d i n j s k a šo la i z V i n o m e r a p r i M e t l i k i p r e se l i l a v G r a d a c , k j e r j e d o b i l a v t a m o š n j e m g r a d u p r i m e r n e pros tore . H k r a t i j e b i l a u s t anov l j ena za B e l o k r a j i n o ta'ko po t rebna k m e t i j s k a šo la . T a j e p r i č e l a s p o u k o m 23. o k t o b r a l a n i . K o t povsod , j e b i l tud i tu z a ­

č e t e k t e ž a k . N e u r e j e n o pose­s tvo š o l e , k i m e r i s k u p n o s K r u p o o k o l i 45 h e k t a r j e v , a j e z a p r a k t i č n i p o u k u č e n c e v n u j n o potrebno, j e b i l o t reba s p r a v i t i v r ed . Ža še u s p e š ­n e j š i p o u k m u š e vedno m t n j k a j o s t r o j i , p a t u d i hlev j e t reba č i m p r e j z g r a d i t i .

V p r v j l e t n i k k m e t i j s k e Šo­l e se j e v p i s a l o 11 m l a d i n c e v . L a h k o b i j i h b i l o več , saj j e k m e t i j s k a i z o b r a z b a be lo ­k r a n j s k e m u k m e t u nad vse p o t r e b n a , toda tu so še os tan­k i s tare m i s e l n o s t i , č e š Ml k m e t a je m o t i k a in ne šo l a , 6aj b i se tam lahko samo po­gospodi l . Z a v e č j i v p i s m l a ­d i n c e v v to š o l o so p r a v go to­vo p r e m a l o s t o r i l i o b č i n s k i l j u d s k i o d b o r i , m n o ž i č n e o r -gfliniizaoije i n z l a s t i k m e t i j s k e zad ruge , k i b i mora l e temu v p r a š a n j u posvet i t i p r a v p o ­sebno s k r b ter t ud i nud i t i

f o m o č n a j r e v n e j š i m u č e n c e m , a h k o p r i č a k u j e m o , da bo

v p i s p r i h o d n j e l e t o zna tno v e č j i .

N a v z l i c vsem n a v e d e n i m t e ž a v a m j e šo l a u s p e š n o za­k l j u č i l a p r e j š n j i teden p r v i

ležiLi tudi p r e d s t a v n i k i o k r a j ­nega l j u d s k e g a odbo ra Č r n o ­m e l j , go j enc i pa so s k u p n o t g o j e n k a m i g o s p o d i n j s k e š o i e p r i p r a v i l i k r a t e k k u l t u r n i spored. O b l i k a takega i z o b r a ­ž e v a n j a , k o t ga i m a š o l a v G r a d a c u j e ze lo p r i m e r n a . P o u k t ra ja dve le t i , toda s a -

Pogied na kmet i jsko šolo v Gradacu

nm v z i m s k e m č a s u , t a k o da u č e n c i v p o l e t n i h mesecih de-ajo doma .

V p r i d nag lega d v i g a k m e ­t i j s tva v Bel i k r a j i n i j e , d a bj š o l e ime l e popo lno podporo vseh i n seveda p r e d v s e m do­v o l j u č e n c e v . B r e z potrebne i z o b r a z b e k m e č k i h p r o i z v a ­j a l c e v inves t i c i j e , v l o ž e n e / a d v i g k m e t i j s t v a ne bodo d a l e

l e t n ik . Z a k l j u č k a so se ude - z a d o v o l j i v e g a uspeha . P . B .

p o t e k a l v s k l a d u z z a k o n i t i m i p r e d p i s i i n k o l i k o r j e le mo­g o č e t u d i v zadovo l j s tvo g o z d ­n i h p o s e s t n i k o v .

K A K O S E V L O Ž I J O P R O Š ­N J E

G o z d n i pose s tn ik i , k i ž e l e sekata les v g o s p o d a r s k e m l e ­tu 1956, to j e v č a s u o d 1. o k ­tobra 1955 da l j e , n a j v l o ž e v zgora j navedenem r o k u p r o š ­n jo z a s e č n o d o v o l j e n j e ua t i ­sti o b č i n i , na k a t e r e p o d r o č j u l e ž i p a r c e l a , v k a t e r i name­r a v a j o seka t i . P r o š n j e v l o ž i j o na p o s e b n i h t i s k o v i n a h , k i j i h i m a j o na r a z p o l a g o o b č i n s k i l j u d s k i o d b o r i , ' t i s k o v i n e so d v o j n e : m a l i f o rma t se u p o ­r a b l j a , k a d a r posamezn ik p r o ­s i z a s e č n o d o v o l j e n j e do 10 p r m d r v za l a s tno po rabo , ve­l i k i f o rma t p a v vseh os t a l i h p r i m e r i h , to j e k a d a r se p ros i za s e č n o d o v o l j e n j e za d r v a p r e k o k o l i č i n e 10 p r m a l i za t e h n i č n i les za las tno p o r a ­bo, a l i za d r v a in t e h n i č n i les za p r o d a j o . P r o š n j a m o r a b i t i i z p o l n j e n a z v s e m i p o d a t k i in č i t l j i v o i z p i s a n a . Z l a s t i o p o ­z a r j a m o gozdne poses tn ike , d a vse po t rebne p o d a t k e res p r a v i l n o v p i š e j o v o b r a z e c p r o š n j e , s icer se l a h k o zgod i , da bo p r o š n j a r a d i n a p a č n i h p o d a t k o v z a v r n j e n a . Z l a s t i so v a ž n i z e m l j i š k o k n j i ž n i p o ­d a t k i p o d t o č k o 3. i n 4. p r o š ­nje, k i m o r a j o b r e z p o g o j n o b i t i t o č n i . Z e l o v a ž n a je t u d i n a v e d b a , a l i je p a r c e l a , na k a t e r i se že l i s e k a t i , vp i sana v ka tas t ru kot gozd , p a š n i k , t r a v n i k i t d . in k a j je v n a r a ­v i .

V d o s e d a n j i p r a k s i j e b i l o m n o g o k r i t i k e g lede r a z l i k med z a p r o š e n o i n o d o b r e n o k o l i č i n o lesa t ud i v p r i m e r i h , k a d a r j e b i l a p o s a m e z n i k u p r o š n j a v ce lo t i r e š e n a . V z r o k k r i t i k e j e b i l predvsem v ne-r a z u m e v a n j u p r o s i l c e v .

K A J M O U \ B I T I V P R O Š ­N J I N A V E D E N O

Nfejcdo .je na p r i m e r po t r e ­b o v a l z a p o p r a v i l o g o s p o d a r ­s k e g a p o s l o p j a 5 m3 hrastove­ga iai 8 m3 s m r e k o v e g a teh­n i č n e g a lesa, p o l e g tega pa bi za k r i t j e s t r o š k o v p o p r a v i l a rad prodaj š e 5 m3 hras tove­ga lesa. Tc po t r ebe j e v p r o š ­n j i z a s e č n o d o v o l j e n j e nave ­de l t a k o l e ;

.Sečno d o v o l j e n j e p r o s i m za nas ledn jo k o l i č i n o i n v r s to le­sa:

a) za las tno p o r a b o : 5 m3

hrastovega in 8 m3 smreko­vega lesa,

b) za prodajo: 5 m3 hrasto­vega lesa.

Vzemimo, da je gozdarski organ pri pregledu gozda u-gotovil, da je z a p r o š e n o koli­č i n o m o ž n o posekati brez š k o d e za gozd, je bilo za gor­njo k o l i č i n o izdano s e č n o do­voljenje. Pristojni logar se je pri odkazilu drevja d r ž a l na­vedenih k o l i č i n in odkazal 10 k u b i č n i h metrov hrastovega in 8 m3 smrekovega lesa brez ozira na so>rtiment ali k o l i č i ­no teli n i č n e g a lesa. Seveda je pri s e č n j i v tem primeru bilo morda le kakih 4 m3 hrasto­vega t e h n i č n e g a lesa, sposob­nega za gradnjo ali prodajo, ostalo pa so bila drva. T u pa je sedaj nastal spor med po-svtniikom in gozdarskim or­ganom, ker je posestnik pri vlaganju p r o š n j e z navedeni­mi Števi lkamii mislil netto maso t e h n i č n e g a lesa, r e š i t e v p r o š n j e V sejnem dovoljenju pa je to zajela kot bratio ma­so z drvmi vred. Več ina takih prosilcev je potem prihajala s p r i t o ž b a m i nazaj na O k r a j ­no upravo za '"gozdarstvo, ki pa o d l o č b v v e č i n i primerov ni moglo v e č spremeniti.

V s e č n e m dovoljenju nave­dene k o l i č i n e so vedno m i š ­ljene kot brutto lesna masa. to je tehnični les in drva brez odpadkov, v kolikor ni izrec­no navedena k o l i č i n a t e h n i č ­nega lesa in drv. Zato je pri l a g a n j u p r o š e n j treba upo­š t e v a t i , da pri s e č n j i listavcev pride le okrog 30 do 40% teh­n i č n e g a lesa, v nekaterih pri­merili ludi manj, odvisno od drevesne vrste in strukture trozda. Torej bi moral z ozi-rom na gornje v prednjem navedeni posestnik v p r o š n j i naireetl takole: (če r a č u n a s 40% tehn. lesa)

a) za lastno porabo: 5 m3 hrastovega t e h n i č n e g a lesa in 11 p r m dirv za kurjavo, 8 no smrekovega t e h n i č n e g a lesa.

b) za prodajo: 5 m3 hrasto­vega telin. lesa in 11 pnn drv.

V kolikor bi d o p u š č a l o sta­nje gozda, leMia zaloga pO hu m letni prirastek v okviru po družbenem planu določeni)] količin lesa za posek, bi po­sestnik v tem primeru dobil s e č n o dovoljenje v gornjem smislu. T a k o ne bi p r i š l o do sporov na terenu, p r i t o ž b in kritike. Z a t o p r i p o r o č a m o gozdnim posestnikom, da se

p r i v l a g a n j u p r o š e n j v las t n e m in te resu r a v n a j o p o gor­n j e m i n po t r ebne k o l i č i n e n a v a j a j o tako , ko t b o d o pret i v i d o m a napad i e pozne j e p r i s e č n j i . N a j b o l j e se j e o tem p r e d h o d n o p o s v e t o v a t i s p r i s i o j n i m g o z d a r s k i m o r g a n o m , k i b o rade v o l j e d a l v sa po t r e b n a n a v o d i l a . V v s a k e m p r i m e r u p a j e naves t i k o l i č i ­no t e h n i č n e g a lesa , p r i Ustav eih p a š e p r i m e r n o k o l i č i n o d r v , k i v e d n o napade p r i s e č n j i . C e v p r o š n j i t o ne b o i z r e č n o navedeno , se b o z a p r o ­š e n a k o l i č i n a s m a t r a l a kot b r u t t o masa , to j e t e h n i č n i les i n d r v a s k u p a j , t e r se b o v Tem s m i s l u i z d a l o t u d i s e č n o d o v o l j e n j e .

M n o g o j e p r i m e r o v , d a po­s a m e z n i k z a p r o s i za s e č n o dovo l j en j e z a l a s tno porabo , k o pa j e les posekan i n p r e ­vze t p a p r i d e na O k r a j n o u -p r a v o za gozda r s tvo s p r o š ­n jo , d a se m u s e č n o dovo l j e ­n je s p r e m e n i i n o d o b r i p r o ­d a j a . V e č i n a t eh p r i m e r o v j e zgol j i z i g r a v a n j e , za to se v b o d o č e n i k o m u r ne b o odo­b r i l o p r o d a t i les, k i m u je b i l o d o b r e n za las tno p o r a b o . U g o t o v i l i smo, d a gozdn i po­s e s t n i k i p r o s i j o za les za las t ­no p o r a b o Ie z a r a d i tega, k e r t a k o l a ž e u t eme l j e po t rebo i n k e r m i s l i j o , da bodo tako b o l j z a n e s l j i v o d o b i l i s e č n o dovo­l j en j e . P r i t e m p a seveda r a ­č u n a j o s tem, da b o d o po p r e ­j e m u s e č n e g a d o v o l j e n j a , a l i k o bo les ž e p o s e k a n , s k a ­

k r š n i m i k o l i r az log i p r e p r i č a ­l i o r g a n e O k r a j n e u p r a v e za gozdars tvo , d a o d l o č b o spre­mene in d o v o l e p roda jo . P o u ­da r j amo , d a bo v b o d o č e š k o ­da vsakega po ta i n zamude č a s a , k e r se p r v o t n o i z d a n e g a o d o b r e n j a v s m i s l u p r o š n j e ne bo i z p r e m i n j a i o . L e v res u p r a v i č e n i h p r i m e r i h se bo n a p r a v i l a sp r ememba , d a p r o ­s i lec v lož i u t e m e l j e n o p r o š n j o p r e k o p r i s t o j n e o b č i n e , o b č . g o z d a r s k a k o m i s i j a p a m o r a na p r o š n j i p o t r d i t i , d a se I Spremembo s t r i n j a , n a k a r j o ods top i O k r a j n i u p r a v i za go­zdars tvo v r e š i t e v . P r o š n j i t r eba p r i l o ž i t i t u d i s e č n o d o ­v o l j e n j e i n p i s m e n o i z j a v o prosilca, d a se /a prihodnje leto o d p o v e s e č n e m u d o v o l j e ­n j u . Za to naj vsak v nap re j p r e m i s l i , ka{ b o n a p i s a l v p r o š n j o za s e č n o d o v o l j e n j e in na j ne r a č u n a na p o z n e j š o

(Nadaljevanje na 3. strani)

šča dela (samo dajanja mate r i ­alne pomoč i v Č3<su vojne a l i v miru) na Široko dejavnost p r i za ­devnosti za izbo l j šan je ž i v l j e n j ­sk ih pogojev de lovnih l j ud i . Organizaci ja R K je tako posta­la ne samo dobrodelna ustano­va, pač p a tudi organ za š i r j e ­nje zdravstvene prosvete l n Iz­bo l j š an j e zdravs tvenih pogojev na vasi .

Delo okrajnega odbora R K je bi lo zlasti u - p e š n o tam, kjer so dobr i obč insk i i n kra jevn i od bor i R K . Brez akt ivnega sodelo vanja teh ne b i mogel doseč •akih uspehov. 26 izobražev n ih t e č a j e v za žensko mladino katere je obiskovalo nad 550 mlad ink k a ž e , da je odbor R K naletel na š i roko razumevanje tako p r i č l an ih kot p r i n e č l a n i h Najbol j so zimsko izobr&ževa nje ž e n s k e mladine vze l i na Si roko v Š e n t j e r n e j u , kjer so ime 11 ka r dva teča ja s 86 t e č a j n i c a ­m i . Povsem razuml j ivo je, da bo R K nadal jeval s t a k i m i te čaj i tudi pr ihodnjo zimo in j i h na s p l o š n o željo še ra.zšlril na

• t eča j e za zdravo prehrano i n podobno i z o b r a ž e v a n j e .

M a r s i k j e je zgini lo staro m i Iljenje, da je organizaci ja R K samo za ž e n s k e . To se je poka zalo p r i izvajanju m a l i h ansana-cij l an i . T u d i m o š k i so spozna 11, da Je za nje prav tako me sto v organizaci j i R K . T a m kjer so to spoznali , je b i lo tudi delo najbolj u s p e š n o . U p o š t e v a j o č da je zdrava voda predpogoj za zdravje l jud i , je okra jn i od bor R K prav temu v p r a š a n j u posvet i l vso skrb . N a o b m o č j u okraja je odbor l an i nadal jeval 16 gradenj za Izbol j šanje pitne vode, začel pa tudi 11 nov ih gradenj. Od teh je bi lo lan i k o n č a n i h 20, ostale se bodo n a ­dal jevale letos. Te gradnje je odbor izvaja l v Smolenj i vas i , Dolžu , v obč in i Skocjan, M i r ­na, S t r a ž a l n drugod. Skoraj po­vsod je naletel p r i samih l judeh na ve l iko razumevanje i n p r i pravljemost, da tudi sami p r i tem pomagajo, tako, da k o n č a ne gradnje p o v p r e č n o predstav­l jajo š t i r i k r a t n o vrednost v l o ž e ­n i h sredstev. Z a to akci jo R K so se zlasti n a v d u š i l i v Zburah , k je r se je tudi organizaci ja i z ­redno okrepi la In ima ta k r a ­j evn i odbor R K več č l a n o v kot vsi ostal i v občini Smarjeta. V M a l i h Dolah p r i Š k o c j a n u so vs i m o š k i krepko p r i j e l i za delo p r i asancijah, k i j i h je povzel R K . V obč in i M i r n a so te akcije R K pri tegni le prebivalce posa­meznih vasi i n so več ino del op rav i l i v a š č a n i sami. Podobno je b i lo tudi drugod, le žal , da okra jn i odbor R K nI imel še v e č sredstev, in pa gradbenega tehnika, k i b i ve l iko kor i s t i l p r i tem delu.

O d obč insk ih odborov sta ne-delavna le v V e l i k e m G a b r u In V e l i k i L o k i , T o pa ne vel ja za krajevne odbore v teh o b č i n a h , saj sta na p r imer odbora R K na Ča težu i n Sent lovrencu med najbolj de lavn imi v okraju .

Asanc i je In zdravstvena p r o -sveta pa nista b i l i edino to r i šče dela R K . U s p e š n o so delale tudi ostale sekcije — prot i tuberku­lozna, pro t la lkoholna i n druge. N a d 800 potrebnih Je lan i do­bi lo materialno p o m o č , 49 b o l ­n i h otrok je organizacija po­s la la na zdravljenje, okol i 400 d a r i l je b i lo zbrano za poplav­ljene v C e l j u In oko l i c i . Zelo Uspešno delalo na vseh šo lah Podmladk i R K , k i v l j uču j e jo že o k o l i 80 odstotkov vseh Šolo­obveznih otrok. V nj ih se mladi rod vzgaja za plemenite cil je ln naloge R K . S a v i l o poHmladkar-jev raste Iz leta v leto ln bo, kot predvidevajo, že prihodnje leto zaielo vso šoHko m l a d i n Podmladkar j I Iz Smlhe la p r i N o ­vem m ep k i so letos zbra l i sami 4500 d in ln j ih posla l i podmlad-karjern v poplav l jen ih predel ih Srbi je ob le tošn j ih pomladan­

sk ih poplavah. Z n j imi s i sedaj dopisujejo, ke r so se j i m pod -mladkar j i iz doline reke M o -rave p r i s r č n o zahva l i l i za bra t ­sko p o m o č .

T e ž k o je delo pro t ia lkoholne sekcije, saj je p i j a n č e v a n j e h u ­da rana n a š i h l j ud i , k i p o v z r o ­ča obilo gorja. U s p e š n e j š e borbe prot i temu z lu s i n i mogoče m i ­s l i t i brez zn i žan ja cen breza l ­koho ln ih p i j ač , k i so v mnogih p r i m e r i h d r a ž j e kot a lkoholne. Delegat iz D o l . Top l i c je pove­da l , da stane p r i n j ih 2 del k o -kte 40 d in , torej v e č kot v ino . Občn i zbor je predlagal , naj se taksa na alkoholne p i j ače zv i ša v korist z n i ž a n j a cen breza lko­ho ln ih p i j a č .

Odbor i R K so sedaj p r i če l i z zbiranjem prostovol jnih k r v o d a ­ja lcev. V občin i R a k o v n i k se j i h je v nekaj dneh p r i j av i lo 59, pa tudi drugod se m n o ž e p r i j a ­ve. P r i h o d ekipe za odvzem k r v i je predviden v mesecu oktobru. P r a v je, da se p r i j a v i č i m več pros tovol jn ih k r v o d a ­ja lcev za to č l o v e k o l j u b n o akci jo .

V Livoldu je precej neobdelane zemlje

V le tu 1954 Je po k m e t i j s k i h upravah K m e t i j s k o gozdarskega podjetja K o č e v j e ostalo precej neobdelane zemlje. Ostale p a so tud i ve l ike p o v r š i n e nepoko-š e n e trave. P o neka te r ih h r i b o v ­s k i h vaseh so ostal i še celo v r ­t i n e p o k o š e n i . B i l o b i p r a v i l n o i n do lžnos t d i rekc i je i n uprave je, da sedaj do loč i i n sestavi n a č r t , katere p o v r š i n e orne zemlje i n t r avn ikov bodo po­trebne za gospodarstvo same uprave. Ostalo naj b i p r a v o č a s ­no dob i l i t is t i , k i nimajo svoje zemlje a l i jo imajo premalo, da bo vsa zemlja obdelana i n i z k o ­r i š č e n a . Z a to naj poskrb i ta up ravn i odbor i n de lavsk i svet p r i K m e t i j s k o gospodarskem podjetju.

N a n a š e m t rgu je še vedno pomanjkanje hrane, u v a ž a t i moramo mast, koruzo, p š e n i c o i td . Zato moramo paz i t i , da bo­mo i m e l i vsak k o š č e k zemlje obde lane i da bomo č i m več p r i ­de la l i doma.

V e l i k o delavcev In n a m e š č e n ­cev, k i prejemajo o t ro šk i doda­tek, b i v pros t ih urah radi de­l a l i na n j i v i . Toda ne upajo s i vzet i zemlje v najem. V s e k a ­k o r b i b i lo p rav i lno , če vzame delavec "na č l a n a nekaj zemlje več , da b i to ne vp l iva lo na o t r o š k i dodatek. Ce je zemlje dovolj in če bi zaradi tega ime­la ostati "neobdelana, je tx> v e n ­dar v e l i k a gospodarska š k o d a . Zavod i za socialno zavarovanje, k i i zp laču je jo o t r o š k e dodatke, k a k o r tudi U p r a v a za dohodke, naj b i to o b j a v i l i , da b i b i lo jasno vsem. Ravno sedaj, ko dajejo zemljo v najem, se š i r i jo razne govorice, med l judmi pa je k r i t i k a , da je zemlje dovol j , obdelati je pa ne smejo.

Ce bo delavec a l i n a m e š č e ­nec vze l v najem nekaj več zemlje k a k o r pr ipada na č l a n a d r u ž i n e , ne bo U p r a v a za do­hodke oz. Zavod za socialno zavarovanje mogel to smatra t i kot dohodek, k i b i v p l i v a l na zn ižan je o t r o š k e g a dodatka. K d o r zemljo želi obdelovati , je dal svoj doprinos k skupnost i .

K m e t i j s k o gozdarsko posestvo K o č e v j u uprav l j a ve l ike po­

v r š i n e orne zemlje, to so nj ive vmes med pr iva tno zemljo in ostale njive izven kompleksa , k i j i h kmeti jske uprave obdelu­jejo, razni t r a v n i k i i n k o š e n i c e , potem še v r t ov i p r i h i š a h , k i so že prodane, l n v r t o v i p r i h i š a h , k i so j i h uprave z a d r ž a l e za svojo porabo. T a zemlja se daje v najem, v r t ov i tudi , vendar se to vsako leto menja.

Zeml j a je še vedno s p l o š n o l judsko p r e m o ž e n j e , p rav tako tudi ve l iko h i š i n gospodarskih poslopij .

V E R A R E M E C

Slovenska umetnost med NOV s posebnim pogledom us t kn j i ževnost

U p o r s lovenskega naroda n i m<igel m i m o k u l t u r u e g a d e l a v ­ca i u u m e t n i k a ter je ko t m o ­tiv za je l s love t i sko umetnost v g l o b i n o i n š i r i n o .

S k o r a j vs i s l o v e n s k i umet­n i k i »o b i l i i n t i m n o p o v e z a n i z o s v o b o d i l n i m g i b a n j e m , z v s e m i p r e t r e s i v tem zgodo­v i n s k e m o b d o b j u t a k o da j e v s a k o u m e t n i š k o d e l o k i se j « i z tega aH onega v z r o k a hotelo o g n i t i t emu ž i v l j e n j u , os ta lo n e o p a z n o i n j e p o z a b l j e n o o b l e ž a l o v p r e d a l i h i n na k n j i ž n i h p o l i c a h .

T a bo j pa , k i n i še l s k o r a j m i m o nobene p o m e m b n e j š e i n v i -dne j še u m e t n i š k e osebnos t i , t u d i n i m o g e l m i m o nobene u m e t n i š k e p a n o g e ; o d r a z i l se i e v l i k o v n i ume tnos t i , v glas­b i in k n j i ž e v n o s t i

Res j e _ da p a r t i z a n s t v o teh­n i č n o n i b i l o n a j b o l j u g o d n o za u m e t n i k e , posebno ne za l i ­k o v n e us tvar ja lce . V e d n o i n p o v s o d je b i l o v p r a š a n j e pro­s to r a Iti m a t e r i a l a , k i pride p r e d v s e m p r i tej u 111 • -1 n<isl| v p o š t e v . roda f d b i o voljo se Je tu i l i t u v e l i k o s to r i lo , č e p r a v

se ie m a r s i k a j i z g u b i l o na p o ­h o d i h v o fenz ivah in napad ih .

M e d p r v i m i l i k o v n i m i umet­n i k i sta se v p a r t i z a n i h po­j a v i l a D o r e K l e m e n č i č i n Ive S u b i č , za n j u n a pa k a r cela c r s i a : B o ž i d a r J akac Nikolaj Pi rna t , Janez. NVeiss-Belnč , V i ­to ( . l o b o č u i k , S t i ine in Nande V i d m a r , Krim M i h e l i č , A l e n k a ( . e r l o v i č , V a n j a T u r k , M i l e n a D o l g a n o v a I l i n ko S i n r e k a r in d r u g i . S m r e k a r . G o l o b , S u š -m e l j in B e l a č so. žal p a d l i p r e d no so ka j p o m e m b n e g a u s t v a r i l i iz te dobe .

K e r na v e č j a d e l a v p a r t i ­z a n i h s k o r a j n i b i l o m o g o č e m i s l i t i , so v p r v i v r s t i i l u s t r i ­r a l i , č a s o p i s e : » N a š o ž e n o « . >Pionir j a ^ . » P o r o č e v a l c a * in » L j u d s k o p r a v i c o « , v a ž n e j š e publikacije, r i sa l i p l a k a t e , re­z a l ; l i no reze , i z d e l o v a l i risbe p a r t i z a n o v , d robne f a n t a s t i č n o k o m p o z i c i j e v d u h u č a s a i td . M i h e l i č in P i r n a t sta p r i p r a ­v i l a m a p e »NuSa b o r b a « . P i r ­nat pa s> posebej dru i ro zb i r ­ko »Domovi — Ječe — gozdovi« .

V i t o G l o b o č n i k je Izdelal ma­po l inorezov » H e r r e n v o l k « , osta­

l i pa so s svo j imi s l i k a m i , s k i ­cami , g ra f ikami i n os ta l im dopo ln i l i te zbi rke tako, da Je b i l a v Č r n o m l j u celo par t izanska u m e t n i š k a razstava, v ka te r i se Je o d r a ž a l duh dobe pa tudi vol ja i n predanost ter razume­vanje n a š i h umetn ikov .

S l i k a r j e m so s led i l i k i p a r j i (oba Pengova, oba K a l i n a , K a ­re l P u t r i h l n še vrsta drugih) . Seveda pa Je bi la sku lp tura še manj p r i k l adna za gozdove l n » p o k r e t n e g a « umetn ika in teh­

n i č n o še bolj nerodna. K i p a r j i so dost ikrat zamenjal i dleto za s v i n č n i k l n tudi za c ik lo s t i l l n tako pomagali p r i naSih č a s o ­pis ih , pub l ikac i j ah , l epak ih i n le tak ih .

T i dve u m e t n i š k i panogi sta se še le po vo jn i v bolj p r i m e r ­n ih pogojih popolnoma uvp l j a -v i l t . T a k o so nam po osvobo­d i t v i tudi k i p a r j i da l i nekaj k l a s i č n i h kompozic i j iz te dobe, nekaj monumenta ln ih spomeni­kov talcev l n borcev — par t i ­zanov, prav gotovo pa se bo ta panoga v naslednj ih le t ih Se razmahni la l n poglobi la .

Se š i r š i r azmah Je dož ive lo v

času par t izanstva glasbeno ž i v ­ljenje. P a r t i z a n i so radi prepe­v a l i : s pesmijo so daja l i d u š k a svo j i o g o r č e n o s t i i n svojemu t rp l jenju; z njo so u t r jeva l i svojo vol jo l n b u d i l i borbeni zanos.

Najpre j so si Izposojali s lo­venske, hrvatske i n ruske na ­rodne ter š p a n s k e revoluc ionar­ne napeve, k i so b i l i po m e l o d l k i b l izu n j ihovemu novemu ž iv l j e ­nju ter m u č u s t v e n o l n miselno ustrezal i . N a te napeve so na­pisa l i novo besedilo, p r e ž e t o z borbenim duhom revolucionarne pesmi. T o Je b i l a tako zvana m n o ž i č n a narodna pesem, k i je b i l a , k a k o r umetna, odraz časa i n ž i v l j en j a , pa naj Je b i l a bor­bena, l jubezenska, plesna a l i ž a l j i v k a .

Ce pogledamo nazaj v zgodo­vino, se je taka pesem pojav­l ja la vedno oh v a ž n e j š i h d r u ž ­benih p r e m i k i h • svo j im speci­f ičn im Izrazom za dobo l n k r a j . V ča su husl tskth hojev, refor­maci je l n k m e č k i h uporov J« Imela še p r e t e ž n o re l ig iozni z n a č a j O d frnncoske revoluci je (Mnrseljezn) preko P a r i š k e k o ­mune (TnternaHonnla — h i m n a borbenega prolctnrlntn) do okto­brske revoluci je pa Se o d r a ž a borbeno nastrolenJe l n r e v o l u ­cionarna hotenla . ka r po okto­brsk i revo luc i j i đopornl Se m u ­z i k a l n i Izraz, v ka l e rem se o d r a ž a j o znaCaj, temperament

i n druge p rv ine narodnega ž iv ­l jenja. In vse to se z n a l i tudi v n a š i pesmi Iz časa domovinske vojne.

T o Je p rvo obdobje slovenske part izanske pesmi, k i se zak l j uč i p r i b l i ž n o z Itali jansko k a p i t u l a ­ci jo Jeseni leta 1943, ko se p r i ­k l j u č i j o par t izanom nekater i s lo­vensk i sk lada te l j i , t vo rc i i zv i rne par t izanske pesmi, k i se p o č a ­si p r i d r u ž i masovni pesmi, Ubra­ni na že znane narodne i n revo­lucionarne melodije . P r v e o r i g i ­nalne part izanske glasbene s tva­r i tve so bi le po v e č i n i borbene k o r a č n i c e , k i so se Jtm pozneje p r i d r u ž i l e v e l i č a s t n e zborovske skladbe g h i m n i č n o In e l e g i č n o noto, vse delo n a š i h skladate-I jev-part lzanov ( K a r o l Pahor , Dragot ln l n C i r i l Cve tko , M a r ­jan K o z i n a , Pave l S l v i c l n d r ) . M e d n j i m i «0 najbolj znam-: Hej brigade, Nabrus imo kose, Svobodna S loven i j a , Bra t je , le k soncu . . , i td .

Se bolj u s p e š n o kot v vo j sk i , •e J« r azv i ja lo glasbeno Živl je­nje na osvobojenih ozeml j ih P r imorske , Š t a j e r s k e l n Be le kra j ine , ka r je popolnoma r a ­zuml j ivo , k e r so b i l i tu lažji pogoji za u m e t n i š k o us tvar ja­nje l n delovanje.

V B e l l k r a j i n i Je delovalo s lo­vensko narodno g leda l i š če s Svojim s ta ln im zborom V R a d i u Osvobodi lna fronta so stalno nastopal i m l a d i n s k i l n drugI

pevski zbor i , p rav tako pa je oddajal v io l inske , k l av i r ske i n orkestralne koncerte, k a k r š n i so b i l i tudi v Č r n o m l j u , t akozvani » p a r t i z a n s k i p re s to ln i c i« , k a r je dokaz, da so vzporedno z zbo­r o v s k i m i pesmimi i n samospevi nastajale tudi instrumentalne skladbe, na p r imer k l av i r ske (K. Pahor : S lovenska suita), vo ­ka lna orkes t ra lna dela ( l iado-van Gobec) i n celo več je sunTo-n i č n e s tvar i tve ( M . K o z i n a : l l o v a gora).

N a P r i m o r s k e m se je prav po­sebno razbohoti lo glasbeno Živ­ljenje nekako sredi leta 1944. Pevske d r u ž i n e so rastle kot go­be po d e ž j u (okol i 500), o rgan i ­z i r an i so b i l i d i r igen t sk i t eča j i ln izdane nekatere glasbene z b i r ­ke, k i so o l a j š a l e delo.

T u d i Š t a j e r s k a n i mnogo z a ­ostajala za P r i m o r s k o , posebno po p r ihodu X I V . d iv i z i j e i n še bol) po osvobodi tvi zgornje S a -vlnske dol ine. N a osvobojenem Sav in j skem ozeml ju Je p red­vsem I V . opera t ivna zona raz­gibala s svo j imi u m e t n i š k i m i

1 skup inami ku l tu rno ž iv l j en j e , posebno pa l e glasbeno, k i ga Je v o d i l Radovan Gobec s svo­j i m m o č n i m m o š k i m zborom, k i Je nastopil v e č k r a t tudi z nje­govo voka lno-orkes t ra lno sk l ad ­bo.

Da se vse glasbene s tvarl tvp te dobe ne b i razgubile , so j i h

; zače l i zb i r a t i i n zuplsovuti . 1'iva

t iskana par t izanska pesmarica je b i l a »Zb i rka par t i zansk ih pe­smi za m l a d e n k e « , k i jo je izda l tov. P i i n i k na osvobojenem ozemlju v B e l i k r a j i n i , leta 1944. V istem č a s u je izda l p ropa­gandni oddelek Glavnega š t a b a N O V ln P O S zb i rko dvoglasnih par t i zansk ih pesmi »Nasa pe­sem« In X V . d i v i z i j a drobno kn j i ž i co »Pesmi« . Nato pa je do osvoboditve izšlo Še lepo š t ev i lo pesmaric l n bi lo ustanovljeno Še v e l i k o zborov, godb i n celo glasbena šola , k i so Izpopolni l i svoje ve l i ko poslanstvo i n š i r i l i glasbeno ž iv l j en j e , Izredno po­membno v tom času .

I-oleg tega, da Je b i l a p a r t i ­zanska pesem Izredno pomemb­na v teh dneh, je tudi preusme­r i l a slovensko glasbo, k i je b i l a pred domovinsko vojno pod v p l i v o m moderne evropske glas­bene kul ture . Izpremenjenl so­c ia ln i In nacionaln i pogoji , bo r ­ba, okupaci ja , par t izanstvo pa BO da l i s lov. sk ladate l ju novo snov, Iz katere bo lahko č r p a l n " i zmerno bogastvo za svoje umetnino, k a k o r so v e č i n o m a vsi v e l i k i s lovanski sk ladate l j i od Smotane preko Musorgskoga In P i m : l : cga-Korznkova do na j ­mla j š ih za jemal i p r i studencu SVoJe d n m n č e zemlle . njene t ra ­giko ln v e l i č i n e ter tako v s v a ­l i l i umetninah ohran i l i njeno preteklost.

(Se nadaljuje)

BteT. It »DOLENJSKI UST« Str. 9

Kulturno prosvetno delo v Suhi krajini V Suhi k r a j i n i je k u l t u r n o -

prosvetno ž iv l j en je vedno bolj razgibano. Č e p r a v pod t e ž k i m i pogoji , vendar z dobro voljo i n n a v d u š e n j e m do dramat ike ne­ka t e r i amaterski odr i dosegajo p rav lepe uspehe. V nekater ih k r a j i h nimajo n i t i zas i ln ih p ro­storov, da bi igre up r i za r j a l i , Imajo pa k l jub temu igralsko d r u ž i n o .

E n a t ak ih je tudi ig ra l ska d r u ž i n a iz Po l j an p r i D o l . T o ­p l i cah , k i je nedavno u p r i z o r i ­l a na D v o r u Gol jevo dramo v osmih s l ikah »Snegul jc ica« , k i so jo D v o r č a n i i n oko l i čan i to­plo pozdrav i l i , zlast i mladina , i n zasedli dvorano do zadnjega k o t i č k a . V tej ag i ln i ig ra l sk i d r u ž i n i delajo v e č i n a mlad inc i l n mladinke iz Po l jan . Pobudo za upr izor i tev Sneg u l j č i c e je da l a uč i t e l j i ca A n k a Senica, k i Je igro tudi r e ž i r a l a .

Ce gledamo na nj ihove t e ž a ­ve , katere so ime l i predno so ig ro mogl i dati na oder (nimajo dvorane, vaje so i m e l i v razre­d i h osnovne šole , denar za ob­leke , katere so s i mora l i izpo­sod i t i od l judske prosvete, j i m je posodil nek i kmet , skoraj vso inscenacijo pa so mlad inc i mo­r a l i naprav i t i sami) potem l a h ­k o r e č e m o , da taka igra lska d r u ž i n a res z vso resnostjo s k r ­b i za ku l tu rno prosvetno delo i n p r i tem nedvomno zasluži v e l i k o priznanje. K e r so igro r azmeroma res dobro n a š t u d i -

r a l i , so z njo gostovali že v Pod tu rnu , Susicah in v C r m o š -nj icah, šli pa bodo še v neka­tere druge vasi . Denar , katere­ga bodo p r i tem zas luž i l i , bodo porab i l i za nabavo oderskih za­ves in nekater ih d rug ih potreb­n ih rekv iz i tov .

P r a v bi bi lo, da b i tako ag i l ­n i ig ra l sk i d r u ž i n i pomagal t denarjem a l i mate r ia lom tudi pr is to jni obč insk i odbor, saj gre to v kor is t ku l t u rnemu dv igu n a š e vasi . P r e p r i č a n i smo, da je t ak ih m a r l j i v i h in de lovnih prosvetnih delavcev v Suhi k r a j i n i še v e č , treba j i h je sa­mo najti i n j i m nudi t i potrebno podlago in mater ia lno p o m o č , pa bo prosvetna dejavnost še bolj zaž ive la .

Ciri l Zupan

NOVICE IZ SEMICA

Obvestilo gozdnim posestnikom

V nedeljo 24. ap r i l a 1955 je nekaj pred 13. uro popoldne i z ­b r u h n i l p o ž a r p r i A l o j z u Š t u -kelj iz Kota p r i S e m i č u l n v h ipu zajel skedenj in zidanico. H i t r a p o m o č d o m a č i n o v ter se-m i š k i h gasilcev je p r e p r e č i l a , da ni ogenj upepeli l tudi stano­vanjske h iše , katero je že zajel . Na kraj n e s r e č e so p r ih i t e l i ga­s i lc i iz K o t a , Semiča , Stranske vasi , S t rekl jevca , Petrove vasi , M e t l i k e in Č r n o m l j a . Po dose­danj ih ugotovitvah je ogenj po­vzroč i la š t i r i l e t na d o m a č a h č e r ­ka , k i je p r i ž iga la slamo z v ž i ­galico, k i jo je odvrgel nek i p i ­janec. Š k o d o cenijo nad milijon dinarjev.

• V S e m i č u bodo končno obno­

v i l i oder v domu »Heroja M i -

PREV0LCANI SO PRVIČ IGRALI

P r e d vojno in tudi še po v o j ­n i so mora l i P r e v o l č a n i poš i ­l j a t i svoje otroke v šolo v H i -nje in na Ratje. Vas ni ime la šole , zato pa tudi nikogar , k i b i b i l v o d i l ku l tu rno prosvetno delo, Čeprav je bi lo med v a š č a -n i vedno precej tak ih , k i b i se b i l i rad i udejs tvoval i na tem p o d r o č j u . K a r pa so dob i l i šolo, se je r azž ive lo tudi prosvetno delo in že pokazalo prve sa­dove.

V reži j i uč i t e l j i ce M . M . so n a š t u d i r a l i veseloigro J u r i j

Novo komunalno podjetje v Novem mestu — »Snaga«

K o m u n a l n a dejavnost je v j zadnjem času dosegla v N o v e m mestu r e sn i čno ve l ik obseg. N a j en i strani je v polnem teku re- ' kons t rukc i ja vodovoda, na drugi s t ran i se gradijo in modern iz i - ( rajo ceste, urejajo p a rk i in n a ­sadi , gradijo se oporni z idov i , t r g dobiva vsem prometn im m estetskim pogojem u s t r e z a j o č e l ice , u l i čna razsvetl java postaja ! s o d o b n e j š a itd.

Mnogo pa je tudi takega dela, i k i sedaj n i še o t ip l j ivo , k i pa |

1. gradnja m a n j š i h cest, p red­vsem v novih nasel j ih mesta,

2. skrb za č is točo mesta t. j . pometanje, š k r o p l j e n j e , zimsko p l u ž e n j e , o d v a ž a n j e smeti , sne­ga in fekal i j ,

3. gradnja in v z d r ž e v a n j e opornih zidov in ograj,

4. gradnja, č i ščen je l n vzd r ­ževan je kanal izaci jske m r e ž e ,

5. skrb za parke in nasade ter za o t r o š k a ig r i šča ,

6. v z d r ž e v a n j e p e r i š č in mo­le zahteva mobi l izaci jo vel ikega : s t o v > k i spadajo v oskrbo me-dela n a š i h s i l kot n. pr. p r i p r a - j s t a > v a u r b a n i s t i č n e g a n a č r t a , p r i - j 7, redno v z d r ž e v a n j e l n sk rb prava n a č r t o v za modernizacijo za izbol j šan je u l i čne razsvetl ja Z a g r e b š k e ceste do k r i ž i šča v Žab j i vasi in Sukl je tove ceste do že lezn i škega prels.za p r i IrČl vasl» dalje ureditev ces t i šča pred s k l a d i š č e m na- že lezn i šk i postaji Novo mesto, pr iprave za z a č e t e k gradnje vodovoda iz B r š l j i n a do Cegelnice in iz N o ­vega mesta v smer i prot i L o č n i Itd. Skra tka , vse si le so m o b i l i ­zirane, d a dobi Novo mesto kot naravno gospodarsko in ku l tu rno s r e d ' š č e Dolenjske ob deseti obletnici osvoboditve po­men , k i mu pr ipada.

Vsa ta dela opravl ja danes vrs ta rež i j sk ih in drugih odbo­rov, k i preko podjetij i n s po­m o č j o svoj ih de lovnih ekip , v k l j u b pomanjkanju s t rokovne­ga kadra , po svoj ih na jbo l j š ih m o č e h premagujejo t e ž a v e , k i se ob tako v e l i k i h del ih dnevno porajajo. N a j v e č j e breme teh de l odpade na Upravo za ceste L O M O Novo, mesto, k i kot ope­r a t i v n i organ Sveta za k o m u ­nalne zadeve sk rb i za redno v z d r ž e v a n j e cest, za k a n a l i z a c i ­jo , parke In nasade ter i zv ršu je de la po n a r o č i l u drugih odbo­rov. Razuml j i vo Je. da taka raz­cepljenost v organizaci j i del , k i s luž i jo v b is tvu enemu in iste­m u c i l j u , ni n a mestu. Zato Je Svet za komunalne zadeve o n a č i n u , kako vsa ta dela koor­d i n i r a t i , že v e č k r a t r azprav l ja l i n se odloČil, da p red lož i seji L O M O ustanovitev komunalne­ga podjetja, v katerega delo­k r o g naj bi zlast i spadalo:

ve itd. , 8. š k r o p l j e n j e sadnega drevja. Zarad i pomanjkanja s t rokov­

nega kadra ne moremo p r i č a ­kova t i , da bo podjetje takoj v z a č e t k u svojega obstoja v vsem kos nalogam, k i so mu n a l o ž e ­ne, vendar je gotovo, da bodo dela vodena z eno roko, pote­ka la bolj s i s t e m a t i č n o , da bo ob dobri organizaci j i efekt večj i i n z oz i rom na prednosti , k i j i h daje d r u ž b a k o m u n a l n i m pod­jetjem s predpisovanjem manj­ših d r u ž b e n i h dajatev, tudi ce­n e j š a .

Ra7.umljivo je, da bo L O M O vezal s posebno pogodbo pod­jetje na sebe i n si i zgovor i l prvenstvo pr i izvedbi de l . Se­veda pa bo podjetje lahko i z ­v r š e v a l o usluge tudi ostal im p o t r o š n i k o m , ka r bo zlasti p r i ­šlo do Izraza z rednim o d v a ž a -njem smeti , praznjenjem gre<z-n ičn ih jam, s č i š čen j em h i š n i h kanalov, z dajanjem s t rokovne­ga mnenja in pomoč i p r i ure ja­nju parkov ob h i š a h , s š k r o p ­ljenjem sadnega drevja in pod.

Ustanovi tev takega podjetja torej narekuje interes mesta kot celote, prav tako pa bo v korist vsemu prebiva ls tvu . Od novega komunalnega podjetja pa u p r a v i č e n o p r i č a k u j e m o , da bo znalo o p r a v i č i t i d r u ž b e n i pomen svojega obstoja ln da bo v lož i lo vse svoje sile v zdrav, higiensko in estetsko urejen i z ­gled mesta. V . T.

T e p č e k in jo 24. apr i la up r i zo ­r i l i . Predstava Je dobro uspela, pa tudi obisk je b i l zelo lep. M n o g i so pr iš l i z last i zato, da v id i jo , kako se bodo mlad i ig ra lc i p r v i č obnesli na odru . Upam, da niso b i l i r a z o č a r a n i . Ce u p o š t e v a m o razmere, v k a ­k r š n i h se je igra p r ip rav l j a la , moramo pr izna t i , da so p revo l -ški ig ra lc i res uspel i . M l a d i ig ra lc i so mora l i p rebrodi t i pre­cej z a č e t n i š k i h t ežav , toda pre ­b rod i l i so j i h pogumno s potr­pež l j ivos t jo , vztrajnostjo in do­bro voljo vsi skupaj — Igralci in r e ž i s e r k a , Z igro bodo gosto­v a l i tudi v nekater ih b l i žn j ih k r a j i h .

D o m a č i n i so tega kul turnega dogodka vesel i , saj so uv ide l i in pokazali še d rug im, da tudi sami nekaj zmorejo, č e p r a v so doslej vsa leta ž ive l i v k u l t u r ­nem m r t v i l u . P r m

Obvestilo gasilcem!

Vse m n o ž i č n e organizacije bodo v tem le tu s v e č a n o pro­s lav i le 10. obletnico osvoboditve. K e r je tudi n a š e gasilstvo po­kl icano, je O G Z Novo mesto p r i p r a v i l a navodi la za spored, k i naj b i ga d r u š t v a izvedla .

1. N a s edež ih bodoč ih k o m u n -obč in naj b i o b č i n s k e gasilske zveze p r ip r av i l e razstavo ga­si lskega orodja, s posebnim o z i ­rom na orodje, k i je b i lo p r i ­dobljeno v zadnj ih 10 l e t ih . Razstava b i b i l a lahko v domu a l i pa na prostem. Le- te naj p o k a ž e j o udarnost gasilstva v naš i nov i soc ia l i s t i čn i domov i ­n i . P o razstavi naj bi se izvedla dobro p r e m i š l j e n a vaja z orod­jem. Po va j i naj b i s ledi lo tek­movanje v gas i l sk ih d isc ip l inah , da b i dob i l i na jbo l j š a d r u š t v a v obč insk i gas i l sk i zvez i .

2. Poseben poudarek morajo dat i t ista d r u š t v a , k je r bodo odpr t i nov i gasi lski domovi .

3. K j e r pr i re ja jo druga d r u ­š tva proslave, naj sodeluje tudi gasilstvo.

4. Vsako d r u š t v o naj napravi interno proslavo za svoje č l a n e s p r i m e r n i m govorom, rec i tac i ­j a m i , pevsk imi t o č k a m i i n po­dobno. N a teh s v e č a n i h sestan­k i h naj b i se sprejelo nove č l a ­ne, posebno ž e n s k e , mlad ino in pionir je . Vsako d r u š t v o je za­do lženo , da poskrb i , da bo pro­slava č im lepša i n č im bolj do­stojno izvedena.

5. Z n a č k e za dolgoletno s luž ­bovanje imajo po več in i vsa d r u š t v a . Tis ta pa, k i še niso Iz­dala značk , naj to store ob p r i ­l i k i s v e č a n e g a zbora. P r iznan j od s t rani G Z L R S v preteklem letu n i b i lo , p a č pa sedaj p r i ­pravl jamo predloge za ta p r i ­znanja, k i naj b i b i l a podeljena ob p r i l i k i n a š i h s v e č a n o s t i .

OGZ Novo mesto

heičiča« ter Izpraznili malo dvo­rano v domu, ki 6luži zadrugi kot skladišče umetnih gnojil ter za razno staro navlako. Pobudo za nabavo kulis, ureditev odra ter male dvorane je dala sindi­kalna podružnica, ki je k sode­lovanju povabila še občino, za­drugo, šolo, gasilce in kulturno društvo. V mali dvorani, ki jo bo opremila občina, bodo v bo­doče občinske seje, sestanki or­ganizacij in društev. Dvorana bo služila tudi Igralski skupini in pevcem za vaje in javni knjižnici .

Iz Gradaca 17. aprila je gostovala pri

nas kulturna d r u ž i n a č r n o ­maljske gimnazije, sestavlje­na iz l e t o š n j i h maturantov. Uprizorili so N u š i č e v o kome­dijo » S u m l j i v a oseba* v reži­j i profesorja Karla Strbenka. Igra je bila zelo kvalitetna, igralci so v polni meri prika­zali N u š i č e v humor in k o r u m ­pirano ž i v l j e n j e v stari Jugo­slaviji. Posebno dobro igro so pokazali Likovec, Cop in Plu-tova. T a k š n i h gostovanj »i g r a d a š k o o b č i n s t v o š e ž e l i !

G r a d a š k i i« podzemeljski pionirji so letos skupno praz­novali > Praznik p o m l a d i « , / b r a l i so se v Podzemlju in se p r i s r č n o zabavali ob kultur­nem programu, ki ga je s podzemeljskimi pionirji pri ­pravila voditeljica pionirske­ga odreda na t a m k a j š n j i šol i u č i t e l j i c a Subic Julka. Po K o n č a n e m kulturnem sporedu so se pionirji pomeriii med seboj v fizkulhiri in š p o r t u . Ko je pa p r i č e l pihati ugoden veter, so s p u š č a l i zmaje in pa­dala.

Tudi p o d e ž e l s k i pionirji bi se radi bavili z » L j u d s k o teh­niko« toda žal primanjkuje za organizirano delo primernih prostorov, denarnih sredstev m sposobnega i n š t r a k t o r s k e ­ga kadra.

S. S. Kegljanje v Dol. Toplicah KegljaSkt šport, se v Dol. Topil,

cah hitro razvija odkar smo do­bili kegljišče. Ker Je bila prva steza slaba, smo jo popravili, da Je sedaj kegljišče v zelo dobrem stanju,

24. aprila je kegljaško društvo »Toplice« povabilo kegljaee »Brat-stvo-edinstvo« na prijateljsko tek­mo, ki se je končala z zmago go­stov — 286:277 kegljev. V prvih setlh je vse kazalo, da bodo gost­je prekoračili st. 300. vendar pa so na koncu popustili. Takih go-stovaj si želimo, ker je bilo to re« vzorno Športno srečanje, za kar moramo pohvaliti obe moštvi. Tekmo je dobro vodil ln sodil Se_

gedin Franc.

(Nadaljevanje z 2. strani) spremembo. Opozarjamo tudi na to, da bomo vsak ugotov­ljen primer prodaje za last­no porabo odobrenega lesa predlagali v kaznovanje, les pa zaplenili. Pri tem opozar­jamo tudi kupce, da ne kupu­jejo lesa, ki je ž igosati z rde­č i m ž i g o m ker se j im lahko zgodi, da bo tudi njim zaple­njen. To velja tudi za les, ki je že kakorkoli obdelan, ker se zlasti dogajajo primeri prodaje za lastno porabo na­menjenega rezanega ali tesa-nega lesa. Pri tem se š e pri ­pominja, da se v primeru, ka­dar bo o b č i n s k a gozda rska komisija mnenja, (hi ni a-mestoo odobriti posameznemu prosilcu lesa in ga bo potre­boval za lastno porabo, s e č n e ­ga dovoljenja ne bo izdalo, ali pa le za lastno uporabo.

Stanje gozdov in njih lesne zaloge ne morejo v e č kriti vseh potreb po lesu, zato moramo v potrošnj i lesa 6krajno Slediti. Nekateri po­sestniki ne p o k a ž e j o prav ni-kakega razumevanja in vidi­jo le svoje potrebe, koristi skupnosti pa jim niso mar. V č a s i h s k u š a j o s prav grobi­mi nastopi proti gozdnim or­ganom izsiliti izdajo s e č n e g a dovoljenja, ne m e n e č se za to, da bo s tem prizadet gozd ali ostali še bolj potrebni pro­silci.

B I T I P R O Š N J E M O R A J O V L O Ž E N E V R O K U

Zakaj smo se o d l o č i l i za navedeni rok za vlaganje pro­šenji* Predvsem zato. da bi ves postopek od v l o ž i t v e p r o š n j e pa do izdaje s e č n e g a dovoljenja, odkazila in pre­vzema lesa potekal č i m bolj nemoteno. V č a s u do 5. maja bodo tiskane vse potrebne ti­skovine, odgovorni organi pa bodo prejeli vsa navodila, nje dvignejo pristojni Menimo, da je rok dveh me­secev dovolj dolg za vlaganje p r o š e n j , ker bi z d a l j š i m ro­kom o n e m o g o č i l i p r a v o č a s n o izdajo s e č n i h dovoljenj in od-kazilo drevja za posek. Zato navedeni rok ne bo podalj­šan in naj gozdni posestniki poskrbe, da v l o ž e p r o š n j e p r a v o č a s n o . To bo le njim sa­mim v korist. Kajt i v nave­denem roku v l o ž e n e p r o š n j e so proste vsake takse poleg tega pa bo vsa po zaikonu o d r u ž b e n e m planu d o l o č e n a k o l i č i n a lesa za posek razde­ljena le med prosUce, k i bo­do v lož i l i p r o š n j e v d o l o č e ­nem roku. Pozneje v l o ž e n e p r o š n j e ne bodo u p o š t e v a n e razen v primerih elementar­nih nezgod (požar ali si.). Pr i ­pomnim š e to. da nekateri prihajajo s p r o š n j o za izdajo s e č n e g a dovoljenja, ko je že vsa po planu d o l o č e n a kol i ­č i n a i z č r p a n a in zahtevajo

SAH V ČRNOMLJU Šahovsko društvo Črnomelj je

priredilo brzopotezni turnir na katerem Je zasedel prvo mesto Ivan Kobler, drugo Niko Hrnjak, tretje Boris Klemene, četrto Pol­de Vetrlh Itd.

S. marca 1955 je bdi brzopotezni turnir med Šahovskim društvom Črnomelj in Kočevje. Prvo mesto Je dosegel Ivan Kobler.

24. aprila Je bil šahovski dvoboj v proslavo desete obletnice osvo­boditve med JLA ln Šahovskim društvom Črnomelj, ki pa je ostal neodločen.

PSonJrsko prvenstvo, pionirjev od 11. do 14. leta Je bilo od 15. do 19. marca. V tem prvenstvu Je dobil 7 točk ln prvo mesto Peter Klemene. Drugo mesto ln 5 in pot točke NI ko Vojkovec, tretje ln štiri točke Zvonko Rostohar. Po trt točke sta dobila Toni MiUer ln Alojz Grahek ter dosegla če­trto in peto mesto. Šesto mesto Je dobil z dvema ln pol točkami Mirko Svajger, sedmo mesto z dvema točkam* Vlado ZugelJ, osmo mesto t eno točko pa Stan­ko I.o/;ii-,

Ob istem času Je bilo tudi pio­nirsko prvenstvo za pionirje od 7 do 10 let. Prvo mesto s sedmi­mi točkami je dosegel Stanko Za­nič, drugo s 5 ln pol točkami Ra­do Ston I C, tretje z 4 in pol točka­mi Tone Svajger, četrto z 3 ln pol

točkami Boris ZugelJ, peto z dve

in pol točke Bojan Muc, šesto In sedmo z dvema točkama sta do­bila Tonček Muc in Franc Klepec, osmo mesto z eno točko pa Tone Klepec.

Republiškega prvenstva (pionir­skega), ki bo 22, maja v Ljublja­ni, se bodo udeležili najboljši pio­nirji, V. T.

s e č n o dovoljenje z motivaci­jo, da se jim bo h iša ali go­spodarsko poslopje podrlo. Vsak dober gospodar že ne­kaj let naprej ve. kdaj bo kaka stvar dotrajala in ne č a ­ka do zadnjega dne.

T A K S I R A N J E P R O Š E N J

Glede taksiranja p r o š e n j za s e č n o dovoljenje navajamo pojasnilo D r ž a v n e g a sekreta­riata za gospodarstvo ELRJ pod š t ev . 6243 z dne 22. IX. 1954 , objavljeno v Gospodar­skem vestniku št. 77 z dne 2. X . 1934. ki poleg drugega pravi s l e d e č e : »V primerih ka­dar zasebni lastniki gozdov prosijo, da jim pristojni gozdnj organi nujno, izven rokov, ki so jih do loč i l i za s e č n j o Sfesa, izdajo s e č n a dovo­ljenja ter opravijo drugo de­lo v zvezi s t a k š n i m dovolje­njem, pa je treba za taka do­voljenja in ž i g o s a n j e lesa plača l i takso po tar. Št. 1, to je 50 din, po tar. št. 7, to je 150 din ter po tar. št. 48 zako­na o taksah, to je 50 din«. Poleg navedenih taks se pla­ča še lokalna taksa, ki je do­l o č e n a z odlokom okrajnega ljudskega odbora, to je 20 din za vlogo in "5 din za reš i tev .

D O 31. JUNIJA B O D O V S E P R O Š N J E P R E G L E D A N E

Prav gotovo bo gozdne po-sesuiiike zanima nadalnji po­tek postopka za izdajo dovo­ljenj, zatu ne bo o d v e č , dati š e nekaj pojasnil, s katerimi se bodo koristili ne samo oni, nego tudi organi o b č i n s k i h ljudskih odborov in organi javn e gozdarske s l u ž b e . Kot r e č e n o , je treba v lož i t i p r o š ­nje v d o l o č e n e m roku na ob­č i n s k e m ljudskem odboru, ki vodi knjigo evidence v l o ž e ­nih p r o š e n j za s e č n a dovolje­nja. Že med rokom za vlaga-

gozdni organi te p r o š n j e na o b č i n i , i zvrše pregled v p r o š n j i na­vedenih parcel (strokovni iz­vid) in v p i š e j o podatke na hrbtno stran p r o š n j e , nakar j i vrnejo nazaj pristojni o b č i n i . Tako r a č u n a m o , da bo po pre­teku roka za vlaganje pro­š e n j v času od 1. do 20. julija m o ž n o izvesti ogled gozdov še tistih prosilcev, ki bodo v l o ž i ­li p r o š n j e š e l e proti koncu roka. D a bo to m o ž n o , je v interesu gozdnih posestnikov, da z vlaganjem p r o š n j e ne č a k a j o do zadnjega dne. Č e bo vlaganje p r o š e n j poteklo v redu, bo ves pregled in opis gozdov izvršen do 20. julija, nakar bo o b č i n s k a gozdarska komisija v roku do 31. julija pregledala vse p r o š n j e ln sta­vila predlog za njih r e š i t e v . T o bo razmeroma dokaj ne­hva ležna naloga, ker se bodo o b č i n s k e gozdarske komisije pri r e š e v a n j u p r o š e n j mora­le držat i kvote (limita) lesa za posek, ki bo d o l o č e n a za pod­ročje . Prav verjetno bo s e š t e ­vek v p r o š n j a h navedenih ko­l ič in dva do trikrat v e č j i od kvote, ki bo v okviru d r u ž b e ­nega plana za posek. Na po­dla pi č e s a se ta kvota do loča , je bilo pojasnjeno že v prej­š n j i h č l a n k i h . Ko o b č i n s k a

N a sp lošno žel jo poverjenikov in nov ih č l anov P r e ­š e r n o v e d r u ž b e bomo ponat isni l i knj igo V l a d i m i r j a K o -kole ta

DEŽELE SVETA To je pol judni geografski p r i r o č n i k z osnovnimi geo­

grafskimi , ekonomskimi , zgodovinsk imi i n d r u ž b e n i m i podatki o vseh d r ž a v a h sveta. K n j i g a je opremljena z okol i 130 s l i kami in devetnajst imi dvoba rvn imi zemlje­p i s n i m i ka r t ami . I zv r šen i pa so tudi nekateri popravk i v tekstu. V p r e d n a r o č i l u bo stala za č l ane P r e š e r n o v e d r u ž ­be 200 d in , za n e č l a n e pa 280 d in . N a r o č n i k i i zven L j u b ­ljane d o p l a č a j o 20 d in za p o š t n i n o . K n j i g a bo po Izidu znatno d r a ž j a , t i ska l i pa jo bomo v omejenem š tev i lu . K d o r že l i knj igo vezano v polplatno in t rd kar ton , do­p l a č a 120 d in .

P r e d n a r o č i l a sprejemamo do 10. j u l i j a 1955, knj iga pa bo izšla oktobra 1955.

PREŠERNOVA D R U Ž B A

gozdna komisija svoje delo z a k l j u č i , odstopi vse p r o š n j e , katerih reš i tev ne spada v pristojnost ebč ine , obenem 6 seznamom vseh v l o ž e n i h pro­šenj Okrajni upravi za go­zdarstvo v reš i tev .

S E K A L O SE B O ŠELE P O i. O K T O B R U

V č a s u od 1. avgusta do 30. septe-mbra bodo o b č i n s k i l jud­ski odbori izdajali dovoljenja v svoji pristojnosti do k o l i č i n e 10 prm drv za lastno uporabo. Okrajna uprava za gozdarstvo pa za vse osmle k o l i č i n e in namen uporabe. S e č n a dovo­ljenja se bodo izdajala posto­poma, tako, da bodo gozdni organi v tem č a s u lahko izvr~ š i l i odkazilo drevja. S e č n j a lesa na podlagi izdanih s e č n i h dovoljenj bo dopustna š e l e od I. oktobra dalje, le v izjem­nih primerih bo dovoljeno les posekati tudi preje, kar pa bo v s e č n e m dovoljenju izrec­no navedeno.

T u moramo pripomniti, da bomo v t e k o č e m letu pr iče l i z izdajanjem s e č n i h nalogov v v e č j e m obsegu kot lansko le­to. Sečni nalog se bo izdal na predlog pristojnega gozdnega organa, kadar bo pri pregledu gozdov ugotovil, da je iz gozd-novagoj n i h, gozdno varstvenih ali drugih razlogov s e č n j a nujno potrebna. Lastnik gozda bo do l žan , da odkazano drevje poseka v roku in pod pogoji, navedenerni v s e č n e m nalogu.

Za navedeni rok in posto­pek za vlaganje p r o š e n j za s e č n a dovoljenja sta se zedi-nili Okrajna uprava za gozdar­stvo pri O L O Novo mesto in Č r n o m e l j , verjetno pa bo uveljavljen tudi na p o d r o č j u O L O K o č e v j e in Krško , kar bo naknadno objavljeno

c. v. i

u r o

Kino KRKA Novo mesta Od 6. do 9. maja: ameriški film

NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA.

Od 10. do 12. maja: italijanski film FIGARO. Kino Dolenjske Toplice

7, in 8. maja: francoski film FANPAN LA TULIPE,

II. in 12. maja: ameriški film RO-SEANNE MC COY.

Kino Črnomelj Od 5. do 8. maja: AMERIKANEC

V PARIZU, Od 10. do 11. maja: SMRT TR­

GOVSKEGA POTNIKA. Kino lodron Kofevle

Od 6. do 8. maja: angleški film MELBA,

Od 11, do 12. maja: TRENTOV POSLEDNJI SLUČAJ.

Kino Loški potok 7. in 8. maja: NEVIDNI ČLOVEK, 14. in 16. maja: MREŽA.

Kino Mokronog 7. tn 8. maja: ameriški film GLAS

V VIHARJU, 14. ln 15. maja: ameriški film

CHEVENE.

M A H 061 ASI PRODAM levoročni in cilinder

stroj ter razno čevljarsko orod­je vse v dobrem stanju. Travnik Franc, Trebnje na Dolenjskem. Iščemo gospodinjsko pomočnico

za manjše posestvo na Bledu. Ko-kalj Lizl, Zagorica 76 — Bled.

Upokojenca-ko, nekaj ur dnev­no za lahko delo v vinogradu sprejme Vovk Marija, Novo me-

i sto. Cesta herojev. Dimnikarskega vajenca sprej­

mem. Hrana in stanovanje zago-I tovljeno. Hodnik, Novo mesto.

ZAPOSLENI ŽENSKI adi mla j« upokojenki, ozirema zakonskemu pa.ru mladega upokojenca brez otrok nudiim enosobno stanova­nje ali sabo ter del vrta za po-»noč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Novo mesto, Pirnat, L okenska 10.

Sejmi Ljudski odbor mestne občine

Metlika sporoča, da bo za­radi praznikov živinski in kra­marski sejem v sredo 2. novembra 1955, vsi ostali pa vsak prvi in tretji torek v mesecu.

Sejem v Smarjeti, ki je bil do­ločen za 15. maj 1955 je preklican, ker je ta dan nedelja in bo zato en dan prej, to je v soboto 14. maja 1955.

ObCinskl LO Smarjeta

Partizanske tiskarne so opravile veliko delo (Spomin iz Življenja v tiskarni »Triglav«)

Ob velikih Jubilejnih dnevih osvoboditve Je prav, da se spomnimo tudi partizanskih tiskarn, ki so a tiskano be­sedo podpirale nase boren, krepile pogum okupiranega naroda ln fcof Izredno m o č n a sil* utirale pot svobodi.

B i l o je v v e l i k i n e m š k i Jesen­s k i ofenzivi 1943, ko sva s t ova ­r i š e m Lojze tom »zaha jka la« v v e l i k e m snegu v part izansko t i ­skarno »Triglav«, k i je b l i a sk r i t a visoko pod v rhom, ta­kratnega n a j v i š j e g a v rha L j u b ­l janske pokraj ine — GotcnlSke-ga S n e ž n i k a . Nemalo sva se za ­čud i la , kam sva zašla. K e r pa •mo ne s t ova r i š i že poznal i , saj so hod i l i k nam v Gotenico po k r o m p i r — č e p r a v n isva vedela, kdo so — so nama naloži l i kup b r o š u r ln zab iča l i , da ne pove­v a n i k o m u r , kje i v a b i la . To je b i l o Jeseni 1943.

V z imi 1943 pa sem februarja ravno na P r e š e r n o v dan »topil v tO t iskarno kot stalen in reden č lan . Sedaj sem lele »poznal ftivljemje teh n a š i h .skritih pnr-t i zansk lh t iskarjev, k i so v n a l -t e i j l h p r i l i k a h In n a j v e č j e m u t o v a r i š t v u in po l r tvova lnos t l t i ­ska l i ln poftlljali mod borce ln sutrod nad par t izanski tlak.

De ja l sem že, da je b i la ta t i ­skarna dobro sk r i t a v v i sok ih s toletnih smrekah . Pot do nje je b i l a tako zapletena, da so ve­deli zanjo le k u r i r j i , k i so p r i ­naša l i r o k o p i s i in odnaša l i tisk. Druga pot, k i Je vodi la na lepo u n M n o bu/.o, kjer so zb i r a l i hrano, papir ln drugo t. J. eko-nomat -— pa je b i l a tudi ve l ika skr ivnost Cent ra lne tehnike K P S . Obe poti sta b i l i razpel ja-rn r h l f č !*><! M ed ved | • • k um, pri t i skarni pa sta se Izgubili . . . V našo č u d e ž n o trdnjavo smo mo­ral i hodit i no posebni lestvi , da smo tako zabrisal i vsako sled Strada je pazMa v smrekah na sleherno gibanje, s p u š č a l a Je k poti lestev In jo spet dv iga la Po zav i t ih poteh ni še le p r i še l do prve barake, v kater i »o mlad i s tavci s tav l ja l i č l a n k e , b r o š u r e , časop i se Itd. Nad s tav­nico to b i la tudi ležišča , kn j igo­veznica, k i se Je p re tvor i la v j ed i ln ico ln u č i l n i c o te-r delav­

nico poleg pa s t rojnica In mo­tor, k i ga je gnalo osebje. Po posebnih stopnicah si p r i še l v drugo večjo barako, v kateri Je bil g lavni š t a b t iskarne in pi­sarna. Se nekaj minut viš je prav pod v r h o m G o t e n i š k e g j S n e ž n i k a pa je stala mala ba­raka, Imenovana po pokojnem komisar ju t iskarne tov. Ladotu (Ladopunkt), k jer je b i l »Tlegl«, no katerm so t i skal i naS par t i ­zanski denar in razne izkaznico ter propustnice v n e m š k m !n i ta l i janskem Jezfku. V teh pro­s tor ih , k i so b i l i postavljeni ln u r - rvl 7 n a j v e č j i m i žrtvami ln napori sredi n e m š k e ofenzive 1943, Je ž ive lo kot na otoku 70 t iskarjev - part izanov, k i so ti­ska l i Slovenskega p o r o č e v a l c a . N a l o ženo . M l a d i n o . Mlado pest, Slovenskega pionir ja . N o v i r<td Delavsko enotnost ter š t e v i l n e letake in b r o š u r e . Stroj i v »Tr i ­glavu« BO b i l i v g lavnem Iz ko ­č e v s k e t iskarne, ki so bil! eva­k u i r a n i konec oktobra 1943. V maju 1944 pa se 1e »Triglav« ie Izpopolnil z velikim tiskarskim s t ro lem, k i Je bil leseni 1943 evakui ran iz novomeSke tiskar­ne v poslopje osnovne Sole v DoflnJ' Brigi na K o č e v s k e m . O d

tu je bi.1 prepeljan l n prenesen na naravnost herojski n a č i n po skrajno s labih gozdnih poteh na 1200 metrov v i sok i G o t e n i š k l S n e ž n i k . D a so 1200 k g t e ž a k podstavek tega »t ro ja spravi le m o č n e part izanske roke n a š i h t iskarjev, je nekaj, ka r bi v m i r n i h čas ih smatral i za nemo­goče. In vendar so naši t i skar j i premagali tudi take ovire , samo da je l judstvo dobivalo svoj t ( sk ln se k rep i lo z njegovo be­sedo za nadaljnjo borbo z o k u ­patorjem in d o m a č i m i izdaja lc i .

K a k š n o Je bi lo ž iv l j en je v »Tr ig lavu«? Nadvse zanimivo. Zato naj n a p i š e m odlomek iz tfcga tako bog 'ega dela v par­t izanski t i skarn i .

Ob Šestih zjutraj je d e ž u r n i zbudi l vso d r u ž i n l c o po spa ln i ­cah. H i t ro smo odšli v glavno »ciMerno« po vodo. v e č k r a t on je b i l dober ka r sneg, ki je le­žal tam gori do srede apri la In »mo se ?. nJim kar dobro o s v » -žill. Nato nas je kuhar ica pogo­stila T. okusno kavo In k ruhom, polem pa je zaživela vsa t iskar na. vendar v taki t lSinl . da se jo zunaj ču lo samo 8epetarJ<?, sicer pa le p t ič je glasove in Šu­menje stoletnih smrek, M o J * mesto J« bi lo v s tavnici med ml s d trni s tavci , kaJM nismo IrneJ! dovolj kadra in je b i lo treba vzgajati pionirje in m l a ­dince, Tovari! Ferl J« Imel do­

volj dela, pa tudi moj korektor-sk i s v i n č n i k je imel v e č k r a t p r e v e č posla. VendaT, mladi stavci so se uči l i i . bi lo je ved­no manj napak. B i l e pa so tudi t e ž a v e . V gozdu nismo imel 1 ' modernih s tavnih strojev, a m ­pak so mora l i naši s tavci zbira t i č r k e ln j i h postavljat i , potem pa stavke za s tavki počasi se­s tavl ja t i v č l a n k e , b r o š u r e i td. V e č k r a t nI b i lo dovolj č rk In smo mora l i odtisni t i najprej eno stran, naio stavke razdret i i n sestaviti novo stran i n tako na ­prej . Naš i stavci so premagal i tudi take t e ž a v e . V strojnici sta t o v a r i š a France in V i k t o r u rav­navala na3 n o v o m e š k i s troj , ki je pož i ra l In izmetal naS tisk. Ta je šel nato v knj igoveznico. Pod vodstvom tov. Lazar ja *e naše l nove pridne roke, kil so ga zgibale ln vezale in ga priprav­l jale za oddajo.

V glavni baraki v p isarni Št.i-ba je tov. Vesel z vsem oseb­jem uredi l i š t ev i l čno m r e ž o na­s lovn ikov , potem pa na hrbet mule. k) jo je k u r i r P a l č e k ne­utrudno dan za dnem vodi l s t iskom v relejno k u r i r s k o sta­nico. Od tu pa je b i l t isk po­slan v roke n a š e m u l judstvu , . . Tako je šlo od jutra do v e č e r a , k i smo opoldne p r e k i n i l i za ko ­silo, razne sestanke in poč i tek , pa do v e č e r l e , ko smo ob še ­st ih spet zak l juč i l i . Nato pa se j e p r i č e l o p o l i t i č n o delo.

Studij tiska, k i smo ga tiskal'., je b i l a dnevna naloga pa tud' pos lušan je radia O F in Nove Jugoslavije . Poleg tega smo imel i v e č k r a t tudi pravo šolo, ko so se t i skar j i vseh starosti od 16 do 60 let p re tvor i l i v u č e n c e , razdeljene v šolske raz­redne skupine. Obravnava l i smo zemljepis Jugoslavi je , slovensko slovnico, k i so jo naš i t i skar j i zelo r ab i l i , uči l i smo se r a č u n ­stva, ruski je^ik i td . B i l i so zelo pr idn i in resni ti moji učenc i - t i skar j i . N e k o č mi js tcv. J o k i , n a š komandant, d<?-ja l , da naj povem tudi kaj o le­pem vedenju, o pozdravl janju, kar bomo rab i l i , ko pr idemo v dolino med ljudi — da tudi to je b i l predmet naše t i skarska partizanske šole v »Tr ig lavu*. T u smo se nauč i l i tudi razne kul turno prosvetne točke in imel i prave mit inge na kater ih smo pel i , recit irail i , IgraM in s tem -programom v e č k r a t pohiteM tudi v sosedne k o č e v s k e vasi .

Da . b i lo je lepo, pa tudi t e ž ­ko. NI bi lo prijetno oprtati se z balami papirja, k i smo j i h no­si l i po sk r ivn ih poteh iz na5° baze. kjer so tovar i š i Gregor Tomo i n Pavle zb i ra l i ta drago­ceni mater ia l , toda vedeli smo. da delamo za naše bralce, za naše borce . . . In ko nas Je sre­di apr i la 1945 nenadoma zahaj-ka l s o v r a ž n i k — če tn lk l in usta-ši, k i so se u m i k a l i pred nara ­

ščajočo part izansko silo — smo sicer vsi reši l i svoja ž iv l j en ja . T u d i t iskarno smo reš i l i , razen Ladotove barake, k i jo je sov­r a ž n i k zažgal i n m i n i r a l . Se ko smo b i l i onstran Dolnje Br ige , smo začuli m o č n o detonacijo, tedaj nam je s t isni lo srce: v e l i ­k i stroj novomeSke t iskarne, naša p l juča , n a š e srce, je šel v z r a k . . . Ko t izgnanci , k i so izgubi l i svoj dom, smo drugi dan potoži l i svoje gorje v S ta ­rem trgu ob K o l p i t o v a r i š u P a -t r a č u , k i nam je po to l ažen de­j a l : »Fan t j e glavno je, da ste vs i zdravi in živi. T i s k a m bo ju t r i dovolj povsod. Svoboda je na v ra t ih . . .« K o sem se v r n i l iz part izanov, sem med l i s t i naše l tudi nek domobranski l i ­s t ič in v njem sem b r a l : »Cet -n)kl se niso mogli n a č u d i t i , da so imel i s lovenski part izani ta­ko moderno urejeno t iskarno v gozdu, k i je imela celo — elek­t r i čno napeljavo . . .«

Venda r navzl ic težki IsguM p r š e nam n a j d r a ž j e par t izan­ske t iskarne, nismo k l o n i l i . Sli smo v Da-lmacijo in tam z a k l j u ­čili partizansko tiskarstvo ter p r i čaka l i svobodo.

Dolenjska je v resnici ponos­na tudi na partizane - tiskarje, k: j im je dala varno zavetje — svoje gozdove, od koder je p r i ­hajala naša borbena beseda i n zasijala svoboda. U č o

»trta I lim •

Str v. II

„Kot biser čistin dragocen../' Kako nastajajo biseri? T A

Vprašanj« je že od nekdaj za­nimalo l j u d i . V s ta r ih ča s ih so ve r j e l i , da se ob lepem v remenu š k o l j k a dvigne na morsko po­v r š i n o , odpre zak lopke in po­č a k a , da pade mednje kapl ja rose; iz tega nastane biser. N a v r o č e m soncu se rosa očist i i n biser je tedaj lep. S t a ro r imsk i u č e n j a k i so m i s l i l i , da je biser š k o l j k i n a solza. Učen i G r k i pa so sodili, da biser nastane, če t r e š č i s trela v morje.

Resnica o nastanku biserov se je č l o v e š t v u p r i b l i ž a l a še le v z a č e t k u n a š e g a stoletja, ko je L o u i s Bontane i z r az i l domnevo, da nastane biser iz mr tvega te­lesa kakega zajedalca, k i dospe v ško l jko iz njegovega j a j čeca ali tudi i z zrnca peska.

L e t a 1907 je Japonec N i k i š a -va ob j av i l uspehe svoj ih raz­iskovanj, da nastane biser, če žive celice p la šča , k i iz ločajo biserno matico, pod v p l i v o m k a ­kega tujega telesa prodro v te­lo š k o l j k e i n s svojo de l i tv i jo narede v r e č i c o okrog tujega je­dra. Osem let pozneje je A l v e r -des eksperimentalno po t rd i l N i -kišav ino ugotovitev i n p r v i v Evropi vzgo j i l umetni biser.

Prvi znani umetno vzgojeni okrogli b i se r j e verjetno nastal v prvih Letih n a š e g a stoletja. J a ­ponec Tatsuhe Mise je s posebno iglo vloži l pod škol jkdn p l a š č drobno s v i n č e n o jedro, okrog katerega se je potem nabrala skorja iz biserne matice.

Za pr idobivanje umetnih bise­rov o b e š a j o ž e n e - p o t a p l j a č i . k i se pogrezajo 7 do 8 m pod mor ­sko gladino, posebne k le tke iz debele žice, namazane s ka t r a ­nom in oblepljene s peskom, k a ­kih 6 m pod vodo n a . splave iz bambusa. Tam vise k le tke od po­le j ta do jeseni. Potem j i h p re ­nesejo v goji lnice, kjer j i h na ž ič ­nih a l i b o m b a ž e v i n a s t i h m r e ž a h spustijo na dno za l iva a l i pa spet obesijo na splave i n pustijo ta­ko viseti do jun i ja prihodnjega leta. Tedaj >posejejo», kakor pravi jo , te p r i b l i ž n o leto dn i sta­re bisernice na trdo morsko dno. v g lobin i 3 do 5 metrov. T a m ostanejo dve le t i . potem j i h po­t ap l j ač i spet poberejo in j i h pre­peljejo v k o n č n o goj i lnico. Zdaj so p r iprav l jene za vstavl janje jeder. B i se rn i cam razklenejo l u ­pino. V vsako vstavi jo lesen k l i n . nato j i h položi jo na suho, da se same še bolj odpro.

Opera terka odpre z os t r im no­žem bisernico tako, da j i prere­že miš ico , k i zapira lupino, ne sme pa p o š k o d o v a t i p l a š č a , to je mehkega tk iva , k i tvor i b i ­serno matico. Zrnce , k i naj po­stane Jedro novega bisera, je treba delno ovi t i s k o š č k o m od­rezanega p l a š č a . Za tako jedro je n a j p r i m e r n e j š a k rog l i ca apna. ško l jka se takoj po operaci j i za­pre i n jo položi jo v vodo. Po ope­raciji ostanejo bisernice nekaj tednov v go j i ln ih napravah pori sp l av i , da s i opomorejo, potem Jih še enkrat pregledajo in oč i ­sti jo. V treh do š t i r ih le t ih bodo v n j ih nastali leni b iser i .

Japonec Kokiš i M i k i m o t o , po p o k l i c u ribič, je b i l t r i indvajset let star, ko ga je pot zanesla na m o r n a r i š k o razstavo v Y o k o h a -ml, k j e r je p r v i č v svojem živ­ljenju v i d e l rastavljene ško l jke ln bisere.

&*>*.

T K A N I N

j V \ U E » J

Kako nastane biser — »Skoljklna solza« — Setev bi­sernic in Žetev biserov — Domiselni ribič Mikimoto —

Kralj umetnih biserov

Zače l se je zanimat i za s tvar in p r i š e l na mise l , da b i se da l i proizvaja t i tud i umetn i b iser i . Nas tani l s« Je ob m o r j u i n začel v nove š k o l j k e v laga t i tuja tele­sa, od drobcev s tek la mimo raz­n ih k o v i n s k i h z r n do k r o g l i c pa­raf ina. Dve leti se je m u č i l i n t r ap i l s temi poskusi . P l a n k t o n in mor sk i tok sta m u odnesla in un ič i l a v e č i n o ostr ig . Osta l m u je le majhen del ško l jk , k i j i h je položi l na p l i t v o morsko dno v zavarovanem ko tu za l iva .

Cez dve le t i , ko sta M i k i m o t o in žena , k i m u je pomagala p r i delu , skoraj obupala zarad i na­porov i n neuspehov, se je pre­prostemu r i b i č u nasmehni la s r e č a : v n e k i ško l jk i , k i jo je b i l položi l na morsko dno, je n a š e l biser, v nek i d r u g i pa celo t r i bisere. To ga je ohrabr i lo , da je nadal jeval svoje po iskuse.

Tedaj ci se je l o t i l s i t e m a t i č -nega dela i n d o b i l za gojitev umetn ih biserov n a razpolago otok Tako tu . »Poseja l« je na dno morja 50 t isoč š k o l j k na 270 ha prostora. P r v a že tev n i b i l a z a ­dovol j iva , naslednja, v le tu 1901 pa naravnost presenet l j iva. K o se je zvedelo za uspehe, k i j i h je dosegel, je šel glas o M i k i m o t u po vsej Japonski i n cesar je na­ročili, naj pr ivedejo nenavadne-da m o ž a na njegov dvor , da m u bo raz lož i l , kako je n a p r a v i l svoj »čudež«.

M i k i m o t o je obiskal cesarja i n m u raz loži l svoj postopek, nato pa odšel domov z zagotovi lom, da ga bo d r ž a v a podp i ra la p r i delu. Svetovno senzacijo pa je zbudi la njegova ponudba umet­nih biserov na ev ropskem trgu,

ko j« japonski ribič ponudil bi­sere za četr t ino cene, kd je bila dotlej v verjavi.

Na v išku svoje dejavnosrti je Mikimoto mogiel zadostiti komaj 75 odstotkov p o v p r a š e v a n j a po umetnih biserih. Tedaj seveda ni bil v e č ubog ribSč, t emveč bogat trgovec, ki se je povzpel do na­slova »kralja umetnih biserov«. V svojih podjetjih je zaposloval kot operaterke v e č i n o m a ženske , k i so za to delo najbolj pri­pravne.

Druga svetovna vojna pa J« prekrižala račun« Mikimotu in njegovim sodelavkam. Moral je izdati skrivnost svojega nač ina pridobivanja umetnih biserov in s tem izgubil monopol. Zaceli so gojiti umetne bisere tudi v A v ­straliji, in to z velikim uspehom. To je Mikimotu zagrenilo ž iv l j e ­nje. Umrl je v starosti 96 let, po njem pa je ostal samo niz bi­serov, ki nima dvojnika na sve­tu: 47 prekrasnih biserov, ki predstavljajo bajno vrednost. Vse drugo je utonilo v krutosti posledic, ki jih je prinesla Ja­ponski izgubljena druga svetov­na vojna.

V naravnem akvariju T Miamlju (Florida) veselo plavajo tudi morski »artisti« delfini. Poglejte, kako elegantno sta ta dva

skoči la po ponujeno hrano

Kako je helikopter „shodil"

PROIZVOD

Se t ik pred koncem druge svetovne vojne je konst ruktor hel ikopter ja S i k o r s k v m e n i l , da se he l ikopter do l e to šn j ega lota ne bo mogel m n o ž i č n o uporab­l ja t i . Toda, ko l iko let ga že po­znamo i n uporabl jamo! T e ž k o je dajati k a k r š n e k o l i sodbe za dobo hi t rega uvel jav l jan ja in ustvarjanja t e h n i č n e g a napred­ka, v ka ter i ž iv imo.

Beseda he l ikopte r Je sestav­ljena iz dveh g r š k i h besed: he-hkos (vijak) i n pteron (kri lo). Torej »v r t eča se k r i l a« . Beseda popolnoma ustreza, saj se h e l i ­kopter dviga , gibl je in d rž i v zraku s p o m o č j o kolesa, k i ima vgrajene k r i l o m podobne p lo­šče, k i se v r t i jo vodoravno. G r e pravzaprav za letalo brez k r i l z v i j akom, k i je n a m e š č e n nad t rupom namesto spredaj. Zato hel ikopter ne potrebuje l e t a l i ­šča, kaj t i dvigne se in pristane lahko na k ra ju , k i je v e l i k vsaj 49 m 1 , na s trehi kake h i še , v R i o b n k l soteski, na blatu, sne­gu ledu a l i pa celo na vod i , Če ima k a v č u k a s t e čo lne .

S i k o r s k v je to u s p e š n o letalo za n a v p i č n i vzle t zgradi l l n p r e s k u š a l v t vo rn i c i d r u ž b e Uni ted AIrcraf t v St ra t fordu (Conectlcut). Njegovo prvo po­skusno letalo je Imelo motor, ki Je r a z v i l 90 kon j sk ih s i l . Vzle t je b i l m o ž e n , ko so k r i l a dobi la hitrost 380 k m na uro. Celo letalo je tehtalo 500 kg K a k o nalahno lahko pristane hel ikopter , nam pove tale p r ' -mer: Jajca, k i so visela v mre ­ži pod letalom, so ostala popol ­noma n e p o š k o d o v a n a , ko je p r i ­stalo!

S i k o r s k v st Je s svo j im h e l i ­kopterjem pr ivošč i l razne hudo­m u š n o s t i . N e k o m u Je na roč i ! , naj stoji n e p r e m i č n o na t leh n

visoko dvigne roko. Z letalom se je spustil do njega, s« s kratkim rogom, ki je molel iz piednjega dela, dotaknil njego­ve roke in se zopet dvignil v zrak. Pri tem se sploh nd do­taknil zemlje.

Prav tako zanimiv je poskus i obročkom, ki ga letalec s kljunom letala zadene in »na­me z droga, čeprav znaša pre­mer obročka le sedem in pol centimetra. Zatem pa s« leta­lec spusti še k zemlji, tako da lahko človek, ki stoji na tleh, sname obroček z letala.

Sikorskv se je i mislijo na

letalo, ki bi vzletelo navpično in prav tako pristalo, ukvarjal že od leta 1889. Toda to prvo letalo se nikakor ni hotelo dvigniti. Drugo, ki j« bilo zgra­jeno 1910, pa Je žt toliko na­predovalo, da je nosilo lastno težo. Toda do prvega heli­kopterja, ki ga danes poznam a in se nam ne sdi že nič tako nenavadnega, Je bila še dolga trnjeva pot. Prvi vzlet Je bil lita 1942. Od tedaj pa Je lju­dem posebno pri raznih elemen­tarnih nesrečah, kakor so po­tresi in poplav«, ie zelo mnogo koristil.

»Zlata« pšenica S p š e n i c o je posejanih eno

sedmino vseh ž i t o r o d n i h povr ­šin n a š e ljube matere zemljo in p š e n i č n a polja zavzemalo mnogo v e č prostora kot vse ostale ž i t a r i c e , v š t evš i tudi k o ­ruzo in r iž . P š e n i c a Je res »zla­to« zrno, kaj t i v s i l i b i č lovek živel l ahko samo od p š e n i c e (ki vsebuje dvoje dragocenih h r a ­n i l : š k r o b in bel jakovine) in vode. P š e n i c a raste od polar ­nih p o d r o č i j pa do ekvatorja , od morsk ih n iž in pa do obronkov Himala je — 3300 m visoko. S l e ­hern i mesec je nekje na zemlj i že t ev , In to že dolga t i soč le t j a , kaj t i p š e n i c o kot hrano pozna č l o v e k že k a k i h 10.000 let.

Z a č e t e k p r ide lovan ja ži ta v prazgodovinskem času , to Je prehod Iz pastirskega ž iv l j en ja h kmetovanju , je med n a j v e č ­j i m i dogodki v zgodovini č lo ­v e š t v a . Ix>vec pred t i soč le t j i Je potreboval za svojo prehrano okrog 20 kvad ra tn ih k i l o m e ­trov p o d r o č j a . Ista p o v r š i n a , ob­delana ln posejana, h ran i 6000 l judi I S pr ide lovanjem p š e n i c e ,

so lele pravijo »godovvnapji, nastala mesta in vasi.

Pet t isoč let j« poteklo, ko je neki Egipčan po nakl jučju »iznašel*, kako speči kruh. To j a bil za č loveš tvo dogodek, pred katerim se moderno raz­bijanje atomov lahko prav po­nižno skrije. Ta prvi kruh Je bil »pečen iz emerske pšenice (našli so Jo v egiptovskih grob­nicah), ki jo ponekod gojijo ie danes.

Sodobna mehanizacijo Je pše ­nici preskrbela velikanska pro­stranstva, led jih č lovek z last­nimi rokami In v »potu obra­za« ne bi mogel obdelati. Po­mislimo samo na Setveni stroj. Izumil ga je neki farmer v Virginiji leta 1831. Ta mehanski »srp« požanje hektar pšenice v četrt ure — č lovek pa bi potre­boval 160 ur.

D R A M A T I Z I R A N O

C V E T J E V J E S E N I M Uprizoritev MKUD »Oton Župančič« na novomeški

gimnaziji Sredi aprila Je MKUD »Oton

Zupančič« na novomeški gimna­ziji uprizorilo v Domu ljudske prosvete dramatizirano novelo Ivana Tavčarja »Cvetje v jeseni« ki nd samo rousseaujevska viso­ka pesem prirodi in ljudski ne-pokvarjenostt, marveč hkrati sla-vospev zdravju in moči, aktivno­sti in delu. Ce hočeš Jesti — mo­raš delati; to geslo Tavčar postav­lja kot svoje temeljno načelo. V noveM poveličuje srednjega kme­ta, ki mu pomeni hrbtišče zdra­vega naroda in trdnosti države. Poveličuje pa tudi kmečkega pro-letarca. Prepričan Je, da sme sa­mo delo uravnavati pravične od­nose med ljudmi. Novela je polna čudovitega, toplega humorja, ki ga Je pisatelj prinesel lz doma­čega kraja, polna Je drastičnih primerov in pisana v Jedrnatem Jeziku. Slovensko kmetico n. pr. primerja * mulo, ki zgarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju . . . Življenje, polno poe­zije, navade — vse zablestl pred nanvl. Kraji pod Blegašem se zvrste pred nami, tisto čudovito polje ln kosenice, kjer Je 38-letnl lw>bra4enec preživel mnogo lepih dni med preprostim ljudstvom in našel svojo zapoznelo ljubezen, mlado, kmečko dekle Meto.

Glede dramaitiiaiaolje (Sest in

Mahnič) velja Isto kot za Visoftko kroniko: osebe in njih usode so zaradi opisovanja potisnjene v stran ln niso dramatične. Vsaka dramatizacija takega dela ne mo­re uspeti. Drama ima namen po­kazati usodo ljudi, ki so zaradi nekega dogodka in svojih znača­jev prišli v konflikt. Karakterje J2 treba torej prikazati v dejanju ln ne v recitaciji — ln dognati nujnost konca. Vedeti moramo, da napetost drame ustvarjajo de­janja, dogodki, ne pa nedramat-skl dialogi na odru, kd Jim ver­jamemo aH pa ne. Dramatizator ne sme biti enostaven prepisova­lec dialogov, ampak ustvarjalec, :<1 dela iz. napisane »novi. I/, dela bi bilo treba izluščiti nekaj oseb ln Jih postaviti na neko skupno ploskev ter lz konflikta pripeljati do končne rešitve, skratka: vse-bno presaditi na deske, kjer več ne govori pisatelj, ampak si zna­čaje rišejo osebe same s svojo de­javnostjo. Zato je nujno, da so take predstave raztrgane, čeprav skuša vrzeli zamašiti lektor. D̂ *-set slik, ki se zvrste druga za drugo brez dramatičnih vezi, n« more napovedovalec povezati v celoto, da bi Cvetje v jeseni za­živelo na odru kot nam zaživi ob čitanju novele. To so le fotogra­fije lz novele, ob katerih ostane

Za mladinski nagradni natečaj

Kako sem doživela osvoboditev Rada bi napisala nekaj tople-

ga., iskrenega v spomin na tiste prve svobodne dni, ki so že da­leč za menoj, saj sem bila ta­krat še pravi otrok, a 6o spo­min! nanje v duši še vedno sverll in živi . AH bo res še de-svetli in živi . Al i bo res že de-movine prv ič zavel dih svo­bodne pomladi? Da! Cas gre bliskovito naprej in vse ostaja za nami.

Maj 1945! Ena naj l epš ih po­mladi, kar sem jih dožive la . N i č v e č nas ne pretresa grmenje topov ln drdranje mitraljezov, povsod vidim same vesele, ra­dostne obraze. Šolski otroci z učite l j ico stojimo na mostu, v rokah imamo polno rož in čud­no nemirni, veseli pr i čakujemo partizanov. Končno prikoraka­jo. Naše veselje Je nepopisno, obsujemo jih s cvetjem, Jih

Pozabljiv vlomilec V Montrealu v Kanadi se Je

v neko vido vtihotapil vlomi­lec, da bi odsotnim lastnikom pobral dragocenosti. Posreč i lo se mu je. Ko pa je že hotel iz vile, j * opazil v predsobi čeden površnik. Hitro je svojega sle-kel ln oblekel bol jšega , nato pa veselo smuknil na ulico.

Stanovalci so priš l i domov, opazili, da so dragocenosti zgi­nile ln alarmirali policijo. Po­licaji so vzeli površnik, da bi z njegovo pomočjo odkrili vlo­milca. To po je bilo odveč , kajti vse pobran« dragocenosti so našl i v žepih. Vlomilec jih je n a m r e č pozabil r svojem suknj iču .

Nevarni april Da Je april muhast mesec, Je

že davno znano, sedaj pa so dognali, da je tudi hudo neva­ren, n a m r e č za zakonske »gre­hote«. Znana švedska psihiatri­nja Soebersen, ki je te proble­me študirala, trdi, da ženske storijo »lahkomiselnih korakov« n a j v e č v aprilu — 29"». Pa tudi moška nezvestoba je v tem mu­hastem mesecu najhujša — 21'/i, Na ostale mesece odpade pov­prečno le B": Na srečo J« april že za nami.

Ne pozabite: vsak naročnik » D o l e n j s k e g a l i s t a «

je ZAVAROVAN!

pozdravljamo ln objemamo. — Delo na polju počiva . Le kdo bi delal v takem trenutku? — Svoboda! Kako dolgo »mo t« čakal i ! V hipu je pozabljeno prestano trpljenje in vera v l epšo prihodnost zajame vso ljudi. Zvonovi zvonijo, ljudje n a v d u š e n o pozdravljajo osvobo­ditelje. Dolge uro stojimo na cesti, dokler n« odide zadnji partizan. Težko jo opisati vsa čustva, ki so nas takrat navda­jala. Ne samo otroci, tudi mo­žje in starčki so jokali od ve­selja.

Vsi pionirji smo s« potem zbrali pred šolo ln v sprevodu odkorakali skozi vas. Mislili smo, da bomo sami, pa so s« nam pridružil i tudi možje , fant­je in dekleta. N i h č e se ni sra­moval svojih radostnih čustev. Preveliko je bilo trpljenje, ki so nam ga prizadejali okupa­torji, preveč naš ih ljudi J« po­mrlo na Rabu in v Gonarsu in še svež i so bili grobovi talcev tam za Cabranko.

Res, čudovita je bila tista pomlad — prva v svobodi. Le malo spominov je tako ž iv ih , kakor so spomini na osvobodi­tev! In s*daj je od takrat ž« deset let. Naša domovina Je v teh desetih letih prehodila tež ­ko, toda uspešno pot. Zdaj smo svobodni, lahko delamo, lahko sa uč imo. Po desetih letih Je spet pomlad, naša deseta, svetla in lepa pomlad v svobodll

Olga Lense uči te l j i šče Novo mesto.

človek hladen in ga Se tako spreta na igra n. pr. poklicnih igralcev ne more ogreti. Živo se spomi­njam, kako je naš odlični Igraleo SkrbinSek »plaval« v vlogi Poli-karpa (Visoška kronika) v ljub­ljanski Drami pred vojno, čeprav Je poklical na pomoč vse svojo znanje in igralsko rutino.

Razumljivo Je, da Je poskus, uprizoriti Cvetje v Jeseni z za­četniki, tvegan. Delo Je z veščo roko vodil prof. M. Dobovšek, ki Je mlade igralce vpeljal v igra­nje, kolikor Je to z začetniki sploh mogoče ob nejasnih znača­jih, ki so v delu samo nakazani. Pričarati z začetniki vso poezijo gorenjskih kosenic, polja in goz­dov pod Blegošem. ki Jo Je pi­satelj tako lepo in doživeto ter s nadihom romantike podal v no­veli, ni lahka stvar. Seveda reži­ser ne more popravljati pisatelja, ki ni pisal teksta za dramatiza­cijo. Sceno je pripravil profesor Borflč.

Dr. Ivana Je igral osmozo!ea Franc Novak. S svojo zunanjost­jo, masko in kretnjami se je še kar približal pisateljevi podobi srednjih let. Vloga zahteva mno­go rutine, vživetja, da stopi pred gledalca človek, poln energije, moškega zdravja in življenjskih moči. Meto, njegovo ljubezen s kmetije, plaho dekle, ki umre v njegovem naročju, ko izve, da jo snubi, je igrala Debeljakova. Sramežljivost sedemnajstletno rahle rožice, ki more vzklitl sa­mo iz čudovito sveže gorsko zemlje, je dobro nakazala. To jo pol otrok, ki jih Tavčar najrajša oblikuje, ljubka in bistra, ki po­živi dr. Ivana, da se odloči kupiti Mlačanovo posestvo in se pokrne* tdti ter Jo vzeti za ženo. Tod« umre mu v naročju od nenadno sreče. Dr. Ivan doživi to ljubezen, čeprav je prišla pozno, prav tako, kakor pride včasih kako cvetje v Jeseni..., sadu ne rodi, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Oba sta pokazala naravno igro, vendar jO bila zadnja scena za oba težka. Sočutje in pažnjo je pritegnila V. Grlčar v vlogi Luce, ki jo jo kot začetnica prav lepo oblikova­la. Tavčar Je prikazal vso bedo Luce, njeno trpljenje ln bedni pogrebek — ena najpretresljivej* šlh socialnih prilik v našem slovstvu. Prisluhnili smo njeni iz­povedi, ki je bilo doživetje. Stari veteran Jakopin je zaživel pred nami (Novak B.). Tudi zdravnik (Markelj A.), je pokazal dobro Igro ln lepo izgovarjal .Leni hlap-ček Daniel (Hočevar A.) propado kot pijanec, Igral ga je pretira­no. Pravo nasprotje je kmetic" Anžon (Kastelic), ki je Tavčarju vzor poštenega kmečkega prole-tarca. Kmet Mlačan (Pelko A.), ki prodaja svoje posestvo, okuša krizo kapitalističnega gospodar* stva, ki jo avtor povezuje z lzse* IJevamjem v Ameriko, je bil zelo posrečen v maski. Delavnega TO skromnega kmeta Boštjana Pre-sečnika z Jelenovega brda pod Blegošem, ki se ga kriza kapita­lističnega gospodarstva še ni do­taknila, je igral Srebrnjak. Pisa-. telj ga prikaže kot človeka, v či­gar hišo še nI posegla gniloba polmestne civilizacije. Zelo te­žavna vloga za mladega igralca. Igrali so še Selakova (Barba), Kocjanova (Liza), Senica (gospa Helena), Pečelin (Bon), Kukman (Skalar), Peterlln (Kalar), Mihe­lič, Grlčar M. In Penca (terice), Bele (Elovlra). Sale (Katlnka) in Bartl (Lovrlca). Napovedovalec je lepo čital (J, Markelj).

Cvetje v Jeseni J* ena najprlst-nejšlh Tavčarjevih umetnin, pre­žeta T veliko ljubeznijo do doma­če grude, besede in do vsega na­šega. Priporočam, da v bodoče gimnazijci našrudirajo lažje delo^

Prof. Tone Trđan

OKROGLC BODIČASTE

POŠTENJA NI

Sodnik: »Čujte, »t« vlom opravili sami ali ste imeli po-močnika?€

Obtoženec: »Kakšnega po­močnika neki, t o v a r i š sodnik! Kako se pa more človek le zanesti na poštenje drugih...«

KROMPIRJEV SPOL

Njega dni je Boštjančkove-ga očeta vprašala mestna go­spa, ko je šla mimo njive: »JVo, oče, kako bo letos krompir rodil?«

»Hm,« se je popraskal Bo&t~

Ce k r e n e š lz Po r to -Vecch ia v I severozahodni smer i prot i no­tranjosti otoka, boš opazi l , da •e tla naglo zv i šu je jo , in po t r i ­urni hoj i po v i jugas t ih stezah, ki jih obdajajo »ka lov i t i pre­deli in tu pa tam k r i ž a j o do­line, se boš znaše l pred zelo prostorno maki jo . M a k i j a je do­m o v i n a korzi iških o v č a r j e v i n takih, k i so p r i š l i n a v z k r i ž s postavo. Treba je vedeti , da k o r z i š k i kmet, da bi si p r i h r a ­nil t rud z gnojenjem, zažge nek del gozda, ne da b i si be l i l g l a ­vo, č* s eže ogenj da l j , kot Je treba. Naj pr ide k a r k o l i , če po-• e j e š to zemljo pognojeno s pepelom dreves, k i so poprej na njej ras la , s i lahko p r e p r i č a n , da bo že tev dobra . K o p o ž a n j e j o klasje — stebla ka r puste, ker bi dala p r e v e č dela , če b i J ih hoteli pobra t i — p o ž e n o na­slednjo spomlad Iz koren in , k i so ostale pod zemljo, dolgi po­ganjki, ki v nekaj le t ih doseže jo vUino sedem do osem čev l j ev . ID p r av tej bujni hosti p rav i jo makija. T v o r i Jo vseh vrst drevje in g r m i . preple teni l n pomešan i med seboj po m i l i vo ­lji. P r e h o d si lahko zago tov i š le s s ek i ro v r o k i , v č a s i h pa naletti na tako gosto maki jo , da celo divji ovn i ne morejo prodreti vanjo.

Ce s i ub i l č l o v e k a , pojdi v por tovecchl jsko hosto, pa boš ob puški , s m o d n i k u in k rog lah Uvel na va rnem; ne pozabi pa V9«4l s seboj r javo suknjo • glavnico, k i bi to rab i la za po-tffvalo tn blazino. P r i* past i r -jfs b o i dobil mleka , s i ra l n k o ­

stanja In n« bo se t i treba bati ne roke pravice ne sorodnikov ubitega, razen kadar boš mora l i t i v mesto, da o b n o v i š zalogo s t re l iva .

K o sem b i l 18. leta na K o r z i ­ki , je Matteo Falcone imel h i šo pol mi l j e od te maki je . B i l je ka r dovol j p r e m o ž e n za tiste kraje ; živel je udobno, se p r a v i , ne d a bi sam dela l , od tega, ka r so m u vrg le č r e d e , k i so mu j i h pasl i po p lan inah past i r j i , neke vrste nomadi . K o sem ga v ide l — b i lo je dve leti po do­godku, o katerem vam bom p r i -povedal — se m l je zdelo, da ima n a j v e č petdeset let. P r e d ­stavljajte s i majhnega, toda krepkega č l o v e k a kodras t ih , kot oglje č r n i h las, or lovskega no­su, t ank ih ustnic, v e l i k i h , ž i ­v ih oči in temne pol t i . Celo v deže l i , k jer je to l iko Izvrstnih s t relcev. Je s love l zaradi svo ­j ih spretnosti . Na ovna, na p r i ­mer, ni n i k o l i s t re l ja l s š i b r a m l , ampak ga Je na sto korakov podr l t s t re lom v g l av i a l i p l e č e kakor se mu Je pač zahotelo. Ponoč i Je r a b i l o rož j e prav tako spretno kakor podnevi in v do­kaz njegovih sposobnosti so mi p r a v i l i take s tvar i , da bi Jih ne­mara ne ver je l , kdor še n i b i l na K o r z i k i . Na razdaljo osem­deset ko rakov so postavi l i pa ­pirnat zaslon, v e l i k kot k r o š n l k , za nJ im pa pif tžgano s v e č o . P r i s l o n i l Je p u š k o k l i cu , nato pa oo s v e č o ugasni l i . Cez m i ­nuto j« v popoln i temi sp rož i l tn s š t i r im i s t re l i t r i k ra t pre-

P R O S P E R M £ R I M £ E

StHf ki je ijdaC (Itlatteo JU(COH«) 1

luknjal zaslon. Zaradi te no-1 sposobnosti.

Z G O D B A S

pojml ive spretnosti st Je M a t ­teo Falcone p r i d o b i l ve l i k s l o ­ves.

V e l j a l Je za dobrega t o v a r i ­ša pa tudi nevarnega nasprotn i ­ka. K e r je b i l poleg tega tudi u s lužen ln radodaren. Je ž ivel v m i r u z vsemi p reb iva lc i por-tovecehijskega okraja . P r i p o v e ­dova l i pa so o njem tudi , da se je mora l v C o r t i , odkoder Je imel ženo , precej o d l o č n o otre­sati tekmeca, k i Je ve l ja l za prav tako nevarnega v boju k a ­kor v l jubezni . Mat teu so n a m ­reč p r i p i sova l i s t re l lz p u š k e , ki je preseneti l tega tekmeca ravno, ko s« je pred z rca lom, o b e š e n i m na okno, p r ip r av l j a l k b r i t ju . K o s« je zadeva malo pozabi la , se je Mat teo oženi l . ?.ena m u je pov i l a tr i h č e r k e — zaradi tega je b i l besen — In k o n č n o s ina , ka te remu Je da l ime For tuna to ; to Je b i l up d r u ­ž ine in d e d i č rodbinskega ime­na. H č e r k e so se dobro po roč i l e In n j ihov oče j« v »Hi lahko r a č u n a l na nože l n p u š k e svo ­j ih zetov. S i n je ime l šele deset let. vendar je kaza l že lepe

K O R Z I K E

N e k i Jesenski dan je Matteo že zgodaj odše l z ženo , da po­gleda v mak i j i eno svo j ih č red . M a l i For tunato je hotel z n j ima, toda p lan ina Je b i l a p r e d a l e č , razen tega je nekdo mora l v a ­rovat i dom. Zato ga je oče za ­v r n i l . V i d e l i bomo, a l i n i ime l vzrok, da se tega kesa.

Ze nekaj ur Je b i l zdoma. M a l i For tunato Je mi rno z lek-njen na soncu gledal sinje p l a ­nine ter ravno p r e m i š l j a l , kako bo šel v nedeljo kosi t v mesto k s t r i cu kapo ra lu 1 , ko ga je v p r e m i š l j e v a n j u zmoti lo strel janje S k o č i l J« pokonc i In s« o b r n i l proti planoti , odkoder Je p r i ­hajalo streljanje. S l i ša t i Je b i lo se druge strele iz p u š k e v ne ­enak ih preoledkih : p r iha j a l i so vedno bl iže . K o n č n o se Je na

i Kaporaii so bili nekoč načel­niki, ki so Jih postavile korzlške občine kadar »o ie uprle fevdal­nim gospodom. Danes dajejo vča­sih to Ime človeku, ki lm« zaradi »vojlh posesti, zvez ln zaščitnikov velik vpliv in dejansko izvaja sodno oblast v oikraju. Korzlkancl se dele po starodavni leni na pet kast: na plemiče, kaporale, me­ščane, piebejeo ln tujce.

atezl, k i Je vod i l a s planote prot i Ma t t eov l h i š i , p r i k a z a l č l o v e k v k o n i č a s t i kap i , k a k r š n e nosijo h r i b o v c i ; b i l Je bradat, o b l e č e n v cunje i n se Je komaj v l e k e l , naslanjaje se na p u š k o . B i l je ranjen v bedro.

T a č lovek Je b i l izgnanec. K o je ponoč i šel v mesto kupovat » m o d n l k , Je spotoma padel v zasedo k o r z i š k i h o r o ž n i k o v . Po j u n a š k i ob rambi se je d iv je z a ­sledovan p r i če l umika t i od s k a ­le do skale , streljaje na p re ­ganjalce. Toda ker je b i l le ma­lo pred o r o ž n i k i In ranjen, se ne b i mogel prebi t i do g o š č a v e , preden bi ga doh i t e l i .

P r i b l i ž a l s« Je For tuna tu In m u r e k e l :

— Si ti s in Mat tea Falconeja? — D a , — Jaz sem Gianeto Sanplero.

R u m e n i o v ^ a t n i k i , me zasledu­jejo. SkrIJ me, ka j t i ne morem več d a l e č !

— K a j pa p o r e č e moj oče , če ts » k r i j e m brez njegovega dovo­ljenja?

— Reke l b i , da si s to r i l prav. — K d o ve? — H i t r o me a k r l j ; l e gredo! — P o č a k a j , da se vrne o č e ! — Naj č a k a m ? P rok le to ! V

pet ih minu tah bodo tukaj . S k r l j me, s icer te ub l j eml

Fortunato pa m u je odgovor i l z n a j v e č j o r a v n o d u š n o s t j o :

— T v o j a p u š k a Je prazna, v

• Orocnkkl *o tedaj nosili rjave obleke s rumenimi ovratniki.

torbici pa tudi n imaš nobenega naboja.

— Imam bodalo. — Mar boš tekel tako hitro

kot jaz? Skoči l Je, da ga oni od mogel

doseči . — Ti nisi sin Mattes Palcone-

ja! Al i boš dovolil, da me uja­mejo pred tvojo hišo?

Zdelo se Je, da je fanta to ganilo.

— Kaj m! daš, če te skrijem? — je rekel ln se pribl ižal .

Hajduk je pobrskal po usnje­ni torbi za pasom ln Izvlekel petfrankovskl kovanec, ki ga Je bil nedvomno hranil, da si kupi smodnik. Fortunato se Je ob pogledu na srebrnik nasmeh­nil, segel po njem ln rekel Gianettu:

— Nič s« ne boj!

Brž Je napravil v« l iko Jamo v seneni kopici ob hiši . Glanet-to s« je opravil vanjo, fant pa ga pokril, vendar mu je pustil toliko zraka, da bi mogel di­hati, pa bi vendar n ihče ne mogel slutiti, da se v senu »kri­va č lovek . Poleg tega se Je do­mislil kar nenavadne sv l jače . Sel je po m a č k o z mladič i in jih postavil na seneni kup. da bi ustvaril videz, kakor da gn že dolgo ni n ihče premikal. Na­to Je na stezi pri hiši opazil sle­dov« krvi; skrbno Jih Je pokril s prahom in. ko J« bilo to opravljeno, se J« z največ jo mirnostjo »pet zleknll na soncu.

jan po glavi, »kako bo rodil pa res ne vem...«

»Zakaj ne?« »Veste, jaz sem posadil sko*

raj same moške, ti pa težka rodijo...«

»Moške krompirje? Kako stđ jih pa poznali?*

» P o cimi.'« se je odrezal Boštjan.

DOBER ODGOVOR »Zakaj so pa pri vas poma*

r a n č e tako drage?« »I zakaj? Zato, ker so 420

din ki logram.'«

DVOUMNO »Ti, če m i s l i š , da sem osel,

kar povem, da si naletel na pravega!«

DOBER DOKAZ »Meta, ali je Frtavčovka re4

taka k l e p e t u l j a ? « » N i č ne rečem; ampak ko

se je poleti vrnila t p o č i t n i c na morju, je imela jezik prav tako o ž g a n od sonca kot ž i* vot . . .«

SKODA » M i h a , ta teden bodo v naSl

vasi popisali vole.« »Hudimana, jaz bom prt

ravno takrat zdoma!«

DOBER NATAKAR » Z a k a j »i pa dal natakarju

tako visoko napitnino?« je vprašal Miha M a t e v ž a , ko sta šla iz bara.

»Veš, fant je rasluiil . Po­glej, kako eleganten plašč mi je prinesel namesto moje ogu­ljene suknje.«

»Očka . kaj t i nisem p r a v i l , kako č e d n e lutke so v tej trgo* vini!«