Poštnina plačana v gotov in i Cena 2 d in

GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJ EV ČRNOMELJ, N OVO MESTO IN TREBNJ

L E T O I- — Stev. 41 N O V O M E S T O , 9. decembra 1950 Izhaja tedensko

Volili bomo 17. decembra znova stopamo svobod-

no na volitve. Volili bomo delegate v okrajno skupščino, v najvišji organ ljudske oblasti okraja. Ker bodo naši predstavniki zastopali delo in težnje ljud­stva ter dajali pomoč nižjim organom oblasti, moramo resno izbirati kandidate. Marsikdaj si očitamo že po končanih vo­litvah, da smo predlagali in izvolili v od* bore nedelavne, nepoštene in sociali­stični graditvi nenaklonjene ljudi, ki ni­majo razumevanja, do skupnosti, so pri­stranski in delujejo raje za osebne ko­risti, kot pa za skupnost.

Dobra izbira i\\ uspeh pri volitvah pa zavisi od političnega dela partijskih iti množičnih brganizacij z ljudskimi mno­žicami v mestu in na vasi. Njihovo delo in delo aktivistov je, [da pouče o pomenu teh volitev slehernega državljana v še tako zakotni tvasi, da se ne bo dogodilo, da se poedinci še na dan samih volitev sprašujejo kedaj, kje in kakšne so volit­ve, kot se je to zgodilo v nekaterih pri­merih pri naših zadnjih volitvah v os­novne organizacije fronte.

Ljudske množice so zdrave in so pri­pravljene sodelovati v najtežji borbi. To nam dnevno potrjujejo naši delovni ko­lektivi z novimi zmagami, bodisi v našem kmetijstvu ali industriji, Prav to nam je dokaz, da ljudstvo zahteva in da je želj­no političnega dela, to je, dobro priprav­ljenih sestankov na vasi, na katerih se bo razpravljalo o bodočem narodnem so­cialističnem gospodarstvu, o \ položaju doma in v svetu in s čimer bo odpadlo vse tisto nepotrebno razburjenje posa­meznikov, ki so še zastrupljeni od strani reakcionarnih elementov, zaradi odkupov planov in oddaj.

Če se vprašamo, kako pomembne so volitve v le ljudske organe, moramo nujno ugotoviti, da je politično delo z množicami, nezadostno.

Ljudski odborniki imajo danes ze­lo važno vlogo, mogoče bolj kot kdaj koti, saj stoj0 pred okrajnim ljud-< skim odborom mnogo širše, težje in od­govornejše naloge. Odgovornejše in širše naloge so pa predvsem zato, Izer iz dneva v dan raste socialistična gradi­tev, raste industrija in poglablja se de­mokratičnost. Ta demokratičnost se kaže v vedno večjem soodločanju ljudskih množic v gospodarstvu.

Nepravilna bi pa bila trditev, da so bili vsi odborniki enaki. Mnogi so izpol­nili težke naloge. Še uspešnejše pa bi bile, če bi bil sam sistem dela drugačen, K takemu sistemu dela pa pristopamo prav danes. Mi vsi smo že slišali o de­centralizaciji in demokratizaciji nase državne uprave. Kaj naj to pomeni? Državna uprava in družbeni aparat sta se zmanjšala. Dalo se je več pristojnosti in možnosti odločanja najnižjim organom oblasti, bodisi oblastnih ustanov ali druž­benih organizacij. Ta demokratičnost pa se ra)zume tako, da odgovornost in delo Prehaja v roke delovnih množic.

Okrajni ljudski odbor je zasedal O k r a j n i l judsk i odbor je na svojem red­

n e m zasedanju 30. novembra ra zp rav l j a l o zelo važnih vprašanjih okraija Novo mesto. K l j u b .močnemu neur ju , k i je d i v ja lo prejšnjo noč po S u h i K r a j i n i i n tud i drugod po okra ju , se je zbra lo t r i četrtine odborn ikov n a za­sedanje. V uvodnem govoru je tovariš pred­sednik Izvršnega odbora Sm.it Stane nakaza l pot razgovora tega zasedanja.

Najvažnejše vprašanje, to je vprašanje prehrane, je v našem okra ju rešeno le de lno na zadovo l j i v način. O d k u p i , za rad i k a t e r i h l judje najbol j tarnajo, n iso b i l i izvršeni, k a ­k o r b i m o r a l i b i t i . Zavedat i se moramo p rav m i , k i smo skoraj izključno k m e t i j s k i prede l , da od p rav i l n ega zadoščanja odkup­nemu p l a n u zav i s i tud i izvršitev načrta o i z g rad i t v i težke industr i je , torej naše samo­stojnosti . P r a v v s i gledajo n a našo indus t r i ­a l i zac i jo s precej sovražnimi pog led i . V zhod k a k o r tud i zahod p rav dobro vesta, da nas bo p r a v indus t r i a l i zac i j a ok rep i l a , da nas bo gospodarsko d v i g n i l a i n s tem tud i osamo­svo j i la . Nič več ne bomo odv i sn i od ra zn ih izkoriščevalcev i n nič več n a m ne bo moge l k a t e r i k o l i škodovati v izboljšanju naših živ­l j en j sk ih p r i l i k . P a n i samo to gon i lna s i la , k i nas s i l i k i z p o l n i t v i našega odkupa . Po ­m i s l i t i moramo n a to, d a nas je zade la huda gospodarska nesreča. Suša, k i je b i l a v naši državi na jugu še hujša, k a k o r p r i na® v

S loven i j i , je p r i p e l j a l a naše vodstvo do i z ­danja zelo važnih odredb, s k a t e r i m i je zavarovana p r e s k r b a l j ud i z živili. Ce b i teh ukrepov ne b i l o , b i naši sovražniki dosegl i svoje. Naše delovno l judstvo b i Se teže pre ­magovalo ogromne napore za dosego boljšega življenja. P r a v je, da smo zapros i l i za po­moč, toda tud i s a m i moramo po i ska t i vse v i r e doma, da odv rnemo nesrečo. Varčevai-nje m o r a postat i naša lastnost, postat i m o r a naša s ta lna i n nenehna bo rba za dosego izboljšanja p r i l i k . Toda pogle jmo, k a k o so neka te r i p r o t i l j u d s k i posamezn ik i i z r a b i l i to našo t renutno gospodarsko nesrečo. S tar špekulant Miklič, m l i n a r i z Vrhpeči, K L O M i r n a peč, je s k r i v a l p reko 7000 k g žita, moke i n d t u g i h p r eh ran i t v en ih predmetov, da b i gospodarsko nesrečo i zko r i s t i l v svoj p r i d . P r a v tak špekulant in p r o t i l j u d s k i element je G l a v a n , m l i n a r i z K o t a K L O Dvo r , k i je s k r i v a l 3000 k g žita i n moke, ter M l a k a r iz Skoc jana. T a k i krvoses i so k r i v i s lab ih pirehranitveinih p i i l i k in j i h mora l judsko sodišče onemogočiti. Najde jo se še celo ce l i odbor i , k i zav i ra jo p r ehrano l jud­s k i h množic, ke r nočejo p rav i l no ra zde l i t i o d k u p n i h p lanov n a posamezna kmečka go­spodarstva. D a bodo vs i kmetova l c i seznanjeni z i zpo ln i t v i j o odkupnega načrtai, je tov. po­ver j en ik za državne nabavke postregel s šte­v i l k a m i i n p r i m e r i .

Pomislimo na milijone ljudi, ki čakajo na hrano Z a leto 1950 imamo v načrtu 626 ton

mesa, k i ga moramo odkup i t i . I zpo ln i l i smo ga 8 5 % . Svo j časovni p l a n so preseg l i K a ­mence, Stopiče, Sm ihe l p r i N o v e m mestu, Zagrad , Zbure , Skoc jan, Prečna, A jdovec, G lobodo l , Gaber je i n Brusn i c e . T i K L O so se zaveda l i svoje naloge k i je v tem, da preskrb i j o de lovnemu l judstvu vsakodnevno hrano. M a r s i k d o od najhujših kričačev ob­enem p a tud i najdrznejših črnih k lavcev zagovarja ne izpo ln jevanje oddaije mesa, češ da bo p rekomerno oddajanje živine ohromi­lo našo živinorejo. Saj n i oddaja mesa mišljena samo za govedino, ampak t u d i za meso s v in j , drobnice , pe ru tn ine i td . T e m u so seveda k r i v i K r a j e v n i l j udsk i odbor i , k i ne navajajo l j u d i n a take odredbe i n tud i sama zav i ra jo odldiajo. Pog le jmo ss.mo' p r e d ­sedn ika Smarjete , Go loba , k i je načrt od­k u p a oh rom i l tako, da so Smarječani v za­os tanku za 40 prašičev mršavcev, za 1002 kg mast i , 10.317 kg žita i td . T a k i m l judsk im odborom kot je ta, bo potrebno do skrajno­st i zav re t i k lan je živine za p r o s t i trg, za veselice, posebno p a še ostro nastop i t i p r o t i črnim zako lom.

Odkup mas t i je posebno pereč. Ce lo ten načrt odkupa je 98 ton, izvršenega p a je le

S takim načinom organizacije ljud­skih odborov se bo dalo veliko več mož­nosti izvršnim odborom za kolektivno reševanje in dajanje pomoči krajevnim ljudskim odborom. To se pravi zadolžitve in uspehi bodo le takrat uspešni, kadar bomo kot dobri člarii fronte vsi pra­vdno razumeli novi način in novi sistem, ki so ga naši voditelji v svojih govorih in v praksi že pokazali. Je in bo tudi tako ostalo, da bodo ljudske množice občutile težave, kjer bodo ljudski odbori in poli­tične organizacije slabe. Ker pa ne že­limo, da bi se še v bodoče ponavljale ene in iste napake, je naša osnovna dolžnost, da bomo zbrali res prave ljudi v bodoče ljudske odbore in jih res na volitvah 17. decembra stoodstotno potrdili.

Potočar Janez

2 6 % . A l i res mis l i t e , da je k r i v d a v poman j ­k a n j u prašičev? P r a v gotovo ne ! Samo po­glejte Zbure , St. Je rne j , Zag rad i n Ajdovec, k j e r so načrt o d k u p a prekoračili, p a kra je , k j e r so re jen i prašiči doma, k a k o r P rekopa , Dobrava , St. Jur j e , Šmarje, Prečna i td. , k i niso i z p o l n i l i odkupa, ampak so raje de la l i

pritožbe, prošnje i n drugo, samo da b i za­vlačevali odkup. Govoričenje, da polet je n i p r i m e r n o za pitanje, je samo izgovor, k i n i ­k a k o r ne drži. To dokazuje dejstvo, da tud i mršavcev niso odda l i , k a t e r i b i m o r a l i v državnih pitališčih b i t i vsaj, do septembra, k j e r b i j i h i z p i t a l i i n s tem i z p o l n i l i zahtevo de lovn ih l j u d i po maščobi.

O d k u p k r o m p i r j a b i mora l h i t i 158 va­gonov, i zpo ln jen je p a dosedaj 9 0 % . O d k u p b i m o r a l b i t i izvršen že p r e d 14 dnev i . K j e b i naj p a b i l a k r i v d a , da še n i tako? — Zopet s l aba organizac i ja , slab razgovor s kme tova l c i i n še slabša zavest neka te r ih špekulantskih kmetova lcev . V s l e d poed in ih odborn ikov je m o r a l b i t i odložen pros t i od­k u p k r o m p i r j a i n je m o r a l nas top i t i p r e d ­p i san i . D o b r i o d b o r n i k i so i m e l i t ud i dobre uspehe. Tako v A jdovcu , Z b u r a h , Zagradu , Smo len j i vas i , G lobodo lu , Birčni vas i , M i r n i peči. Najslabši je b i l K L O St . J u r i j , k j e r je odkup i zpo ln j en samo s 6 0 % . To n i p r a v nič čudno. Namesto da b i tov. ta jn ik sedaj najbol j de la l n a odkup ih , se je voz i l po svatbah i n le r edko prišel n a odbor. P r a v tako je odkup slabo i zpo ln j en v B e l i c e rk v i , St. P e t r u , P o d t u r n u i n Šmarju.

O d k u p m l e k a je i zpo ln jen 8 0 % . D a je iz­po ln i t ev tega p l a n a s laba, je k r i v d a n a kme ­tova lc ih , v e l i ko p a tud i n a kon t r o l i , k i n i k o n t r o l i r a l a i zpo ln i tev p l a n a . N i p a samo v i z p o l n i t v i p l a n a težava, še v e l i ko bolj b i b i l o potrebno p a z i t i n a kakovost . Maščoba m l e k a naših k r a v b i m o r a l a b i t i najmanj ' 3,5 do 5 % . P r i k o n t r o l i p a se je ugotovi lo , da je maščobnost v e l i k o nižja, ponekod celo do 0,9%. A l i n a m je res tako ma l o m a r zdrav ja naših otrok i n starčkov a l i p a ozdrav l jen ja naših bo ln ikov , k i b i na j čimprej zasedl i z d r a v i i n čili svoja d e l o vna mesta? Take prestopke je potrebno najstrože kaznovat i .

Daj nam naš vsakdanji kruh . . . Dokončni p l a n b e l i h žit smo p r e j e l i p r ed

žetvijo, i n to znižanega od prvo tno postav­l j en ih 108 vagonov n a 80 vagonov. T a načrt je i zpo ln jen 9 0 % . K e r p a se je vprašanje odkupa b e l i h žit v zvez i z nastalo sušo iz-premeni lo i n poostr i lo , je ostal v ve l j av i p r vo tn i p l an . Neka t e r i odbor i , a l i bolje leceno odbo rn ik i , n iso hote l i r a zume t i novo nastalega vprašanja, zato niso pravočasno preg leda l i obremeni tve i n je tud i n iso i z -p remen i l i , zato je odkup p r i sedanj ih šte­v i l k a h le 6 7 % izpo ln jen. Povsem neoprav i ­čeno i n t rdovratno so zastopal i stališče ne-Izvršitve odkupnega načrta K r a j e v n i l j udsk i odbor i Gradišče, Dobrava , St. Jur j e , Straža i n Dolž. Ce b i b i lo res tako težko zarad i be l ih žit, po t em b i p r a v tako težko izvršili odkup Zbure , Zagrad , Dvo r , A jdovec , St . J e r ­nej , Žužemberk, G lobodo l i n Kar t e l j e vo . Toda t i L j u d s k i odbor i so se zaveda l i svoje dolžnosti, p a so odkup izvršili 100%. K e r nekater i o d b o r n i k i a l i p a K r a j e v n i odbo r i niso pravočasno i n stalno v o d i l i odkupnega dela, so se nekate r i , posebno večji kmetje , oko r i s t i l i z i z m i k a n j e m obvezn i oddaj i . Po ­sebno i z r a z i t i špekulanti so: premožni kmet K r a l j F r anc iz J e l endo l a p r i Skoc janu, kmet IV . skup ine Barborič F r a n c iz S a v i n j k a i n p r a v tak kmet M l a k a r iz Skoc jana. O b a sta zatr jevala, da n i m a t a to l iko žita, l judska

inšpekcija p a je i zvohala , d a ima ta oba sprav l jenega precej žita po sodih v k le teh , v s l am i i n še celo p r i ba j tar j ih , k i j i h i z r a b ­l ja ta ko t de lovno si lo. P r a v gotovo b i ne b i l o t a k i h špekulantov kot so iz kra jevnega l judskega odbora P r ekopa : Rebsel j , J o rdan , Ceku ta , Bučar Uršula i n L u z a r M a r i j a , če b i ne i m e l i podpore p r i brezves tn ih odbor­n i k i h , k a k o r so Mete lko , Crtalič iz Grobe l j i n K u z m a iz Ostroga. O d b o r n i k Gregorčič i z Be l e cerkve n i dopust i l i zvedbe odkupov v svoj i vas i , čeprav so b i l i n a m l a t i l n i c a h ugotovl jeni h ek ta r sk i donos i 1300 p a do 2400 kg.

P r a v gotovo niso s t a k i m i špekulantskimi k m e t i zadovo l jn i n j i h o v i sovaščani, k e r z njima gre glas, da je n j i h o v a vas p r o t i iz­vedb i našega samostojnega gospodarstva. P r a v take brezvestneže m o r a l judsko sodišče ostro p r i j emat i , k a j t i t i so k r i v i , da p re ­h rana ne gre tako, k a k o r b i m o r a l a in da peša de lovna s i l a p remnog im, k i ob stro j ih ustvar ja jo lepše i n boljše življenje našemu de lovnemu človeku.

K o r u z a je odkup l j ena 6 6 % . T a številka p a je zato tako n i zka , k e r še n i v s a k o r u z a dovol jno suha i n bo potrebno, da se to čim­pre j izvrši.

O d k u p ajde je i zpo ln jen s lil«/©, odkup prosa p a . s 539%.

Kaj sedaj ukreniti? De lovno l judstvo čaka n a hrano i n treba

jo bo zbra t i . O d b o r n i k i so soglasno sk l en j l i , da bo odkup izvršen do k o n c a decembra . Zato bodo člani okra jnega l judskega odbora s k l i c a l i sestanke, posebno p a še zbore vo­l ivcev , n a k a t e r i h se bodo temel j i to pome­n i l i . Nič več ne bodo dopust i l i , d a b i p lane razde l j eva l i k a r admin i s t ra to r j i a l i p a e v i -dentičarji, ampak v s i vaščani. D a ne bo več t a k i h zaostankov, p a bodo K r a j e v n i l j udsk i

odbo r i čimprej i z p o l n i l i gospodarske i n od­kupne l iste. K m e t m o r a vedet i že sedaj, ka j bo m o r a l jeseni 1951. le ta oddat i i n kaj m u bo ostalo za proste viške. O d b o r n i k i so po­veda l i v razgovoru, da so l judje željni raz ­govorov i n točnih ugotovi tev . P r a v s tem, če se bodo sestav l ja l i fn razde l j eva l i načrti odkupov n a zbo r ih vo l i vcev , se bodo t i zave­da l i , da so izvrševalci svoje oblast i i n tud i svoj i zakonodajalc i . -

S t r a n 2 »DOLENJSKI; L IST « Štev. 41

Dvignimo hektarski donos Nič n i čudnega, da se je n a skupščini

razprav l j a l o tud i o kmet i j s t vu . O d k u p i n dviganje hektarskega donosa gre pač skupaj . Največje težave de l a p a živinoreja. Suža je povzročila v e l i kansko v r z e l v p r e h r a n i naše živine. Ze ve l i ko se je razprav l j a l o i n p isa lo o tem, k j e bomo dob i l i prepotrebrao k rmo . Venda r p a še danes zelo nezadovol jno gle­dajo kmetje na pr ip rav l j an j e si losov, uporabe koruzn i ce i n d rug ih r a s t l i n za našo živino. In vendar še danes v i d imo v S m i h e l u nepo-košeno travo. K a j je temu kme tova l cu padlo v glavo, da jo je pus t i l v nemar? A l i neved­nost a l i špekulantstvo a l i p a namerno zniže­vanje živinske krme? Napačno b i bi lo , da bi g ledal i p r i sedanjem stanju, povzročenem po letošnji suši, samo n a sebe, p r i tem p a pozab i l i n a južne repub l ike , k i so še bolj p r i ­

zadete kot p a S loven i ja . Ce ne bomo poma­ga l i južnim r e p u b l i k a m , l ahko p r i d e do ve­l i k e katastrofe v našem živinorejstvu ob p a d ­cu živine v o k v i r u naše države. N e k a t e r i K r a j e v n i l j udsk i odbor i so g leda l i n a fond se­na zelo kor is to lovsko , k o so se u p i r a l i pop i su sena i n slame. Posamezn ih ko r i s t o l o v sk ih i n z a n i k r n i h kmetov niso v i d e l i , k o so i m e l i še nepokošeno travo i n nepobrano koruzn ico . Take kmetova lce b i ne sme l i ščititi, ampak j i h predložiti v kaznovanje po u r edb i o va r ­čevanju.

O čem bi bilo še Ob zaključku zasedanja je spregovor i l še

tov. p r edsedn ik ' l judskega odbora Zugel j M a r ­t i n . Ugo t ov i l je, d a se je p rav v e l i k o raz­p rav l j a l o o kmet i j s t vu i n odkup ih , k a r je popo lnoma p rav i l no , v endar je še ogromno d r u g i h vprašanj, k i b i j i h m o r a l rešiti o k r a j ­n i l j u d s k i odbor. Ze lo m a l o So se o d b o r n i k i d o t a k n i l i p rosve tn ih i n k u l t u r n i h vprašanj. P r a v ta vprašanja so p r a v za p r a v temelj vsega dela. Poučen kmet i n razg ledan kmeto­valec bo z lahkoto ra zume l današnje gospo­darske p r i l i k e i n bo tud i razumel , da je tak način vodenja gospodarsk ih p r i l i k edino p r a ­v i l en , če hočemo zgrad i t i sami sebi samostoj­nost, t. j . soc ia l i zem. N i s m o se d o t a k n i l i šol­stva, k i je posebno vprašanje našega okra ja . P r a v tako se n i smo d o t a k n i l i l oka lnega i n komunalnega gospodarjenja. T o so p r a v za p r a v zadeve, k i najbol j živo zadevajo našo vas, našega k m e t a i n njegov življenjski dv i g ter zadostitev n jegov ih potreb. Samo en odborn ik se je d o t a k n i l ' e l ek t r i f ikac i j e našega podeželja i n vendar je vedno govora p rav o tem. T u d i trgovfna je važno vpraša­nje. Samo poglejmo, k o l i k o je naš kmet za­služil samo z odkupom. 29 m i l i j onov 200.000 d inar jev je d a l a naša država našemu k m e t u . O n p a je potrošil od tega po ve zan ih cenah

V nedeljo 2(5. novembra so se člani ok ra j ­nega zbora O F zb ra l i n a p r v e m zasedanju — najvišje politično peirdstavništvo Fronte v o k r a j u je začrtalo smernice dela z a p r i ­hodnje mesece.

O d 185 i z vo l j en ih članov j ih je prišlo 135. Res je^ da neka te r i od 50 manjkajočih ruso mog'lli ta dan v Novo mesto; nekaj se j i h je opravičilo, nekatere je zadržalo morda s labo vreme. N i k a k o r p a n i l epa s l i ­kaj za p r a v k a r i zvo l j ene delegate, d a so m a n j k a l i že n a p r v e m zboru. V s i , k i p a so prišli, so b i l i zadovo l jn i s po t ekom in s k l e p i i k i so j i h s svo j im sodeltovanjemi n a ^bortu pomaga l i pos tav i t i . Z b o r u je pr iso­stvova l kot gost tud i član IO O F S loven i j e i n sekre tar Oblastnega komite ja K P S tov. inž. Jože Levs t i k , o p a z i l i p a smo tud i člane okra jnega komi te ja , O L O , mestnega l judr *kega odbora i n M O O F .

K a j je novega; v življenju Fronte? O b l i ­k a o k r a j n i h zborov — najvišjih preds tavn i ­kov fnašfei enotne politične organizac i j e . Dvakra t n a leto, po po t r eb i p a tud i več­krat, se bodo odslej sestajal i člani okra jne­ga zbora i n s k l e p a l i o de lu , nap r edku i n pomanjk l j i vos t ih f ron tn ih organizac i j .

D v i g hektarskega donosa je b i l uspešen le p r i Kmečkih obde lova ln ih zadrugah, pa še tu le v posamezn ih panogah kmet i j s t va D o b r a posestva so Graben , S t ruga , Šmarješke topl i ­ce. Ce se da tu nekaj na red i t i , potem b i se l ahko tud i drugje. Samo t reba je več odgo-vornostnega čuta i n boljše de lovne d isc ip l ine i n organizaci je . V p r i v a t n e m gospodarstvu n i v ide t i posebnega zan imanja za dv ig hektar ­skega donosa. So le posamezni p r i m e r i , k a k o r Pe te r D u r j a v a i z St. Je rne j a i n d r u g i .

Posebno poglavje v našem kmečkem go­spodarstvu je sadjarstvo i n vinogradništvo. Letošnjo z imo moramo napet i p r a v vse sile za zat iranje ameriškega kapa r j a, k i ogroža naše nasade. Stanje sadjarstva je, lahko b i r e k l i , obupno. T a og romn i v i r dohodkov na sadju, se n a m bo popo lnoma i z m a k n i l , če ne bomo z vso silo začeli za t i ra t i kapar ja . Ze lo dobro so začeli borbo s kapa r j em v St. J e r ­ne ju, k jer imajo posebno dobrega sadjar ja i n organizator ja v šolskem uprav i t e l ju Marinču M a r t i n u . P r a v gotovo seže njegov v p l i v tud i na Brezov ico , k jer je sadjarstvo vzorno . P r a v tako je sk rb novomeškega mestnega odbora ve l i ka , k e r so zadolžili za borbo p r o t i k a p a r -ju odlične sadjarske generale L i l i j o , A d a m i ­ča, Zagorca i n druge. P r a v dobra je b i l a mise l , naj se n a šolskih v r t o v i h urede d r e ­vesnice, k i b i imele dvojen namen: 1. šolo­obvezn i o t roc i b i v p i on i r skem krožku i m e l i ob i l o de la i n zan imanja ; 2. naši sadovn jak i p a b i d o b i l i nov v i r mladega drev ja .

P r a v isto je z vinogradništvom. Nzlši v ino ­g rad i se vedno bol j i zpopolnjuje jo s samo-rodnico i n izgubljajo star sloves dob r ih cvič­kov . A l i je temu k r i v a zanemarjenost a l i ne­znanje a l i cena. Ne b i r eke l n e eno ne d r u ­go, ampak padanje interesa za dobro v i no ­gradništvo. A l i s i morete m i s l i t i , da je n e k i kmet iz A j dov ca pus t i l v inog rad neoplet i n neokopan i n trte nepovezane. T r t a je r o d i l a sama i n ko je grozdje dozorelo, ga n i hote l pus t i t i po t rga t i n i t i n ekomu, k i je ponu ja l zanj 18.000 d in . De ja l je: »Bog ga je da l , bog ga naj p a še vzame.« Ne zato, k e r nam je odtegni l t o l i ko l i t r o v pijače, ampak zato, k e r je pus t i l tako k r u t o neobdelan v inog rad i n b i l povzročitelj gnezdišča z a najrazlič­nejše bo lezn i t rsa . T u d i zanj naj b i ve­l j a l star r ek : »Blagor ubog im n a duhu , k e r n j i h je nebeško kraljestvo.« J a z p a b i dodal še nekaj poleg: »Bog t i žegnaj pijačko, k i si s i jo p r i p r a v i l za nebeške poljane.«

treba razpravljati v naših t r gov inah za 18,784.000 d in . V pros t i t r gov in i je p o r a b i l 792.000 d in , k a r zopet k a ­že, da je v g lavnem p o r a b i l denar za blago po nižjih i n p ros t ih cenah, k a r se p r a v i , da je osk rbovan po nižjih cenah. V kmečkih r o k a h je zdaj še vedno 7,000.000 d in . To so številke samo za one predmete, k i j i h je pro­da l po o d k u p n i h cenah. K o l i k o p a je še de­nar j a iz p ros t ih v i r o v . Ce vse to izračunamo, n a m stoj i jasno p r e d očmi, da je tarnanje o s labem gospodarskem stanju le p a r o l a za l jud i , k i hočejo našemu človeku samo slabo.

Vedno govor imo, da n i n ik j e r ničesar do­b i t i . Pog le jmo še to p la t . B l agovnega pro­meta je b i lo samo 80 %, to se p r a v i d a je ena pe t ina b laga n a zalogi . B l aga , k i ga je mišljeno proda ja t i samo po ga ran t i r an ih ce­nah, je i z rab l j eno samo 62 %, b laga po veza ­n i h cenah 58 % i n b laga po p ros t ih cenah je i z rab l j enega 9 6 % . K a j n a m kažejo te števil­k e ? Te številke n a m kažejo, d a je k u p n i fond našega l judstva zelo naraste l i n d a l judstvo kupu je blago po ve zan ih cenah i n garant i ra ­n i h le takrat , kada r je najnujnejše. P a še nekaj . B lago garant i rane potrošnje je nave ­zano n a odkupe, k i pa , k a k o r smo že pre j v i de l i , ne ustrezajo možnostim, k i so v n a ­šem ok ra ju .

P r v o zasedanje je o d p r l s tar i Izvršilni odbor; p o i z v o l i t v i de lovnega predsedstva pod vodstvom- tovi. B u r g a r j a je poročal o organ i zac i j skem i n političnem de lu F ron te v ok ra ju sekretar O O O F tov- Tone Po-červinat

Referat je b i l obsežen in! je vsestransko zajel naše! uspehe, še bol j p a slabosti de la osnovn ih f r on tn ih organizac i j . V zadnjem časuj ise je nekaj organizac i j že precej osa­mosvo j i lo . V St. Je rne ju , Stopičah, D o l . toplicah}, O r ehov i c i , p a tud i v G a b e r j u i n Podlturnu so n. p r . sami; s k l i c a l i i n izvršili vse p r edvo l i vne sestanke ter dobro opra­v i l i volitve^ K r a j e v n i odbo r i O F so v teh i n še nejkaterih d r u g i h k r a j i h s am i da l i po­budo za skl icanje vaških sestankov, k j e r so se temel j i to tpogovorilii o vseh gospodarskih i n političnih vprašanjih. P r a v z a r a d i do­brega delal K O O F v St . J e r n e j u je m. p r . vaška organ i zac i j a v B r e z o v i c i pos ta la v ok tob ru najboljša f r on tna organ izac i ja v okra ju , k i je; dob i l a tud i prehodno zasta­v i c a Večkrat smo že p o u d a r i l i , da b re z sa­mostojnosti vaških i n k ra j e vn ih odborov O F ne more b i t i uspehov v naši o rgan i zac i j i . Zbor je to ponovno po t rd i l i n priporoča

vsem organizac i jam, da posnemajo frontov­ce v t i s t ih vaseh k j e r se je delo ra zmahn i ­lo p r a v zato, keirf so sami v z e l i va je t i v roke — i n ne čakajo; samo, ka j bo »padjlb« z okra jnega odbora O F .

P r e d v o l i t v a m i so se[ vrste naših članov očistile; m a r s i k a j slabega se je vgnezdi lo v zadn j ih l e t i h p o d cfkiriljemi O F . Nede iavne. špekulantske člane je t reba ods t ran i t i iz organizac i je ; v D o l , Top l i cah so j i h n . p r . p r e d v o l i t v a m i izključili 12, n o v i h pa| spre­j e l i 22- T a k o je b i l o tud i mars i k j e drugod. S k u p n o je b i l o spre je t ih v članstvo O F 1105 nov ih članov, izključenih (pa 123. V rs t e F ron te p a je treba še razširiti ;— saj smo doslej za je l i komaj 60 odstotkov vo l ivcev ok ra j a v članstvo O F .

M a r s i k a j je vsebovalo poročilo sekretar­ja . S k r b zia m l a d i n o se zanemar ja —; v Suho r ju n i b i l o že 5 mesecev sestanka, n a S t a r i Bučki, D o l n j i h Dollah v P r e k o p i i n St. J u r j u m lad inske organizaci je sp loh ni!» —, povezava z organizac i jo A F Z je mars ik j e šibka; man jka dob r ih sestankov,

k j e r b i l judje zvedel i , ka j novetga i td . K j e r se; l judje ne pomeni jo o pot rebah naše skupnost i , tam tudi n i uspehov' p r i o d k u ­p ih , k a k o r n . pr . v P rekop i , . S m a r j u ( Preč­n i , Ločni i n drugod. P a pog le jmo spet vi St . Jernej-: p l a n odkupa k r o m p i r j a so .presegli za 2000 kg , dosegl i so p l a n žita, oclkupijlii že precej mas t i i td . O d k u p i so se zelo izbol j ­šali tud i v A jdovcu , Z b u r a h , G lobodo lu , Žu­žemberku i n še v neka te r ih k r a j i h . L a h k o b i se naredi lo 1 več, če b i tud i L j u d s k a i n ­špekcija zaživel s, taiko, kako r je treba. T a organ množične1 l judske kont ro l e n i postav-jljen isamo za pregledovanje- t r gov in i n mesnic ; nasprotno^ p r a v povsod inj za vse se mortujo l j udsk i inšpektorji zan imat i . Ser veda ne smejo posnemat i člana l judske i n ­špekcije iz Šmarjeških topl ic , k i je kupova l mleko po 7, proda ja l p a p o 30 d i n a r j e v . . .

Boleča) točka našega de la je ideološko i n kul turno-prosve tno delo n a vas i . T u smo še p r a v ma l o n a r e d i l i . Neuk', zaostal človek seveda ne| more do j emat i ( zakaj danes tako h i t r o gradimo številne tovarne, k a k o po­stajamo vedno, bol j neodv i sn i od tujcev, k a ­k a s i k r e p i m o obrambne moči. Zaostalost Do len jca še vedno, tepe. K u l t u r n a i n pro­svetna zaostalost r od i seveda tud i slabe sa­dove v našem- gospodarjenju.

Zaradii t a k i h i n podobn ih šibkosti se tek­movanje na čast 10. ob le tn i c i ustanov i tve O F še nI r a zmahn i l o tako, k a k o r b i to b i l o po­trebno. O tem so nato poročali člani zbora iz r a zn ih dejlov Okraja.

C u l i smo, k a k o dela jo zadružne ekono­mi j e i n nekiatere obdelovalne zadruge. F r o n t n i odbo r i se ponekod — n . p r . v St. P e t r u — vse p r ema lo brigajo, k a k o teče življenje v zadrug i , zato p a t u d i n i prave pomoči. Iz St. Je rne j a so poročali, diaj so pos tav i l i v vsaki vaški odbo r O F enega čla­na odbora-, k i bo pomaga l k ra j e vnemu l j ud ­s k e m u odboru p r i pravičnem razde l j evan ju odkupov. Z a drugo leto, t ako je poročal to­variš/ Maj zel j ; n i m a K O O F S t J e r n e j no­ben ih s k r b i , da ne b i v s i (kmetje vi r edu izpoLni l i vsen obve zn ih oddaj . Takšna naj b i b i l a pomoč F r o n t e l j u d s k i ob las t i povsod v o k r a j u !

V s t a r ih odbor ih je b i l o ponekod po 15 odborn ikov —? dela la p a sta po eden a l i dva. Do tega ne smel odslej n i k j e r več p r i t i ! NedejUavne odbojrnike j e t reba k l i c a t i n a odgovor ! Tov . Šiško je poročal o za­drug i v O r e h o v i c i . K r i t i z i r a l je: nedelavnost večine s ta r ih odborov. Mars ik j e so slabe ceste, v l j udeh p a n i pravega čuta za ži­v ino, k i se muči p o b l a tu . — OstTa k r i ­t i k a je pad l a n a račun t a k i h »planov«, k i najpre j zidajo, po tem p a — p o d i r a g o . . . T a ­k o 'je v s v i n j a k i h v Za logu , p a tud i k je drugje. Z d r a v čut članov Fron te je pokaza l , da sej zavedajo, ka j je l judsko premoženje.

,»Vsi dajemo za skupnost v s i p>a bomo tud i o d njie man j p re j e l i , čel se bo razs i ­pa;'o . . . Take gradnje so sabotaža!«

Tako je z o - t r i m i i n p r a v i l n i m i besedami obsodi l eden delegatov b i r ok ra t sko , pap i r ­nato p-lanj/ranlje«,

V irneiniul I O OF1 Silovenije je govor i l med razprav l j an j em tud i tov. inž. Levs t ik i o ogromnih nalogah, ik i so pred) Fronto , o v l o ­

gi k r a j e vn ih l j u d s k i h odborov i n n j i hovem samostojnem de lu . K r i t i z i r a l je zbor d « i m a v isvoji sredi , to> je v novem okra jnem odboru O F , samo 4 tovarišice. O d naših žena je ogromno odvisno, k a k o h i t ro bomo zg rad i l i socia l izem. Tovariš inž. Levs t i k je govor i l t ud i o v log i , ki jo je od ig ra la jugo­s lovanska de legac i ja n a zadnjem zasedanju organizac i je združenih narodov pod vod­stvom toiv). K a r d e l j a . De legat i so med nje­g o v i m i besedami navdušeno (Vzklikali to­varišu K a r d e l j u .

Z a tov. L e v s t i k o m se je oglasili t u d i tov . M a r t i n Zuge l j sekretar O K K P S , G o v o r i l je o imperialističnih težnjah Sovjetske zve­ze, o požaru na| K o r e j i , k i ga je zažgala inespametna r u s k a p o l i t i k a , o odnos ih S Z do naše domovine v času vojne i n zdaj i n o »zdravih silah«, k i de jansko ozdrav l ja jo od r u s k i h zablod, p r i čemer je omen i l p i ­smo, k i ga je n a svobodo izpuščeni S re t en Zujevič pos la l »Borbi«. P o u d a r i l je, da spa-dla doslednja i zpo ln i t ev odkupov v o k v i r ukrepov za vsestranskoi štednjo, piri čemer

je navede l p r i m e r C m e gore, k j e r je dob i l vsak preb i va l ec , ! k i p r e j ema ga ran t i r ano oskrbo, 12 k g k r o m p i r j a za celo leto ! T a k r o m p i r je b i l pos l an b r a t s k i r e p u b l i k i i z Sloveni je , zato mora jo f rontne organizaci je še in, še tolmačiti varčevanje v s emu svo­j emu članstvu. P r i nas ponekod 1 kmet je se pokladajo za nastel jo živinj slamo, v Bosni , . L i k i , D a l m a c i j i i n C r n i go r i p a hran i j o go­vedo i n ovce že s smrekov im i ve jamni! V s e to mora j q odbor i O F vedet i i n raz lagat i '] JLKlstVU.

Člani zbora so se živahno oglašali k be­sedi. M a r s i k a j dobrega je b i l o povedanega,, tako, da bo nov 60 članski o k r a j n i odbor O F i n njegov izvršni odbor, ki< sta b i l a t a dan izvol jena, l ahko uspešno de la l . Spre je t i so b i l i važni sk l ep i , k i ' bodo u t r d i l i naše orga­n izac i je i n vnes l i v tekmovanje, k i m o r a čimprej zajet i s leherno vas, vec življenja i n gibčnosti. Člani zbora p a bodo •— vsak v svo jem k ra ju ! — de la l i p r edvsem n a utrL j evan ju osnovn ih f r on tn ih organizaci j f c B o l j k o bodo te samostojne i n delavne, več uspe­hov bo ime l a F r o n t a novomeškega p a r t i ­zanskega okra ja .

500 članov Fronte v pomoč razvoju

Metlike V M e t l i k i je f rontna organizac i ja p rece j

mo^na. P r e d v o l i t v a m i v O F .odbor se j e članstvo1 povečalo z a 100 članov, tako, da šteje sedaj 510 članovi. Ze p r edvo l i l n e p r i ­p rave so pokaza le , da bodo vo l i t ve v r edu potekale i n d a bo uspeh 100%. N a sestanku a k t i v a O F , k i je b i l d a n p r e d v o l i t v am i , se je zbra lo čez 80 l judi- P o go vo r i l i so se o tek­movan ju v o l i l n i h enot, o mestn i godbi, k i je za ig ra la n a dan vo l i t ev budnice , ter o bodočem delu organizaci je O F . Tuda o v a r ­čevanju i n nalogah l judske inšpekcije so se pogovor i l i . L e o de lu i n gospodarskih na lo­gah l judskega odbora so se bol j ma l o pogo­v o r i l i . N a p redvo l i l n em sestanku članov O F , ko je fronta spre jemala po l l e tn i načrt n a 10 ob le tn ic i , so f ron tovc i o b l j u b i l i , da bodo f rontovc i sode lova l i p r t p o p r a v i l o k a l n i h cest, g radn j i g imnaz i j e i n p r i u r ed i t v i dre­vesnic: ter nasadov v M e t l i k i - V e n d a r se de l še n i l o t i l nihče- Čeprav ra-zruvane ceste vpi je jo po p o p r a v i l u , o k n a n a nedograjeni g imnaz i j i obtožujoče s t rme v miirnoidočegia češ, kdaj- se m e boste u s m i l i l i .

Čeravno so o tem že p i s a l i časopisii, zgleda, daj je to odgovo rn im m a l o mar . V e n ­dar tako v M e t l i k i ne b o šlo več dal je . P e t sto članov fronte n a čelu z novo i zvo l j en im odborom m o r a čvrsto p r i j e t i s i tuac i jo v r oke i n pomagat i gospodarskemu r a z v o j u v Me t ­l i k i . Samo seje O F odbora na j več ne s k l i ­cujejo v gostilno. P a e d i n i članici O F v M e t l i k i , k i n i čutila dolžnosti, d a b i šla n a volišče i n kot p r i p a d n i c a borbene i n napred­ne organizac i j e n a p r a v i l a svojo dolžnost, naj odvzamejo l eg i t imac i jo . F r o n t n a o rgan i ­zaci ja mora , p reka l j ena v N O B vod i t i vso dejavnost v mestu.

H. F .

Sklepi za dvig kmetijstva 1. Ž IVINOREJA: S k r b za zadostno

število p lemenjakov , n j ihova nabava i n s ta lna kon t r o l a nad izpo ln jevanjem p l a n a obvezne oddaje. — K o n t r o l i r a t i moramo, da ne bo šla v zako l p lemen­ska živina. Sted i t i s k r m o . Poživitev ži­v ino r e j sk ih odsekov p r i Kmečkih za­drugah i n uvedba selekci je .

2. P O L J E D E L S T V O : Pop is jesenske setve, izvajanje g lobokega oranja , apne-nje k i s l i h zemljišč in mel iorac i ja . Či­ščenje t ravn ikov .

3. S A D J A R S T V O : Čiščenje i n škrop­ljenje sadnega drev ja kot predpogoj za dv ig sadjarske pro izvodnje . Obnova sadovnjakov i n drevesnic .

4. Ured i t ev gospodarsk ih in odkup­n i h l istov.

Po prvem okrajnem zboru Fronte

i|lllllllllllllllllll[|l!lllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllll

I P O D E L J E N E SO BILE Z A S T A V E j NAJBOLJŠIM T E K M O V A L C E M g

Izvršni odbor OF Slovenije je pred kratkim podelil prehodne zastave najboljšim tekmovalcem, ki so se odzvali njegovemu po­zivu na počastitev 10. obletnice ustanovitve OF. V mesecu oktobru

H so bile v Sloveniji najboljše frontne organizacije: J o s i p d o 1 (okraj Maribor - okolica), Z a v r č (okraj Ptuj)

H in J e z e r s k o (okraj Kranj - okolica). g Med 500 delovnimi kolektivi pa so se najbolj odlikovali:

Lesno industrijsko podjetje Ajdovščina, Državno kmetijsko po-g sestvo Crnelo-Čemšenik in rudnik živega srebra Idrija.

i!lillll!lllllill!lllHllll!i:illHllllilH

stev. 41 »DOLENJSKIl U S T « S t r a n 3

Lažnivec", šolska mladina in še kaj Brez, dvoma je ptrizadev&nje; posredovat i

m l a d i n i gledališka dela, širiti njeno splošno obzorje i n p r i speva t i k) pog lob i tv i n j en ih zdiravih i n poz i t i vn ih pogledov n a življenje i n družbeno stvarnost v o b l i k i posebn ih predstav s i l a hva l e v r edna zadeva, k i jo vsi* pozdrav­ljamo. P r i tem p a je t reba tankega pos luha in odgovornega dellaL D a je b i l a poglobitev v spliošno pedagoško problemat iko 1 zelo šibka, Pa dovol j zgovorno priča: zadnja p reds tava za m lad ino v novomeškem glledališ-ču. Nei b i se želel spuščati v podrobno analizoi de la in umetniške izvedbe — i novomeški oder je dokazal z dosedanj im delom, d a razpo laga s precejšnjim številom, ze lo p r i z a d e v n i h m kva l i t e tn ih igra lcev , da i m a že lepo poz i t i vno igra lsko t rad ic i j o in : je b i l o letos pričakovati nadal jnjega vzpona . Pus t imo ob. s t ran i novo scenerijo, k i je lepi prispievek k nap r edku p r a v tako kakor; garderoba, k a r se oboje poskuša približati p o k l i c n e m u gledališču, k i je želja vseh meščanov. P r a v za rad i t eh dejstev p a smo še bolj razočarani nad samo izbiro komada , ob ka t e r em se zaman sprašu­jemo, kalj naj p r i speva k vzgo j i človeka sploh, kaj šele mladega . K o m a d a , k i po svo j i banal ­nosti i n po obešenjaškem: humor ju ter po k l a . sični p l i t vos t i še p o m e n i omalovaževanje res­nega i n požrtvovalnega t ruda in časa, k i so ga p r i z a d e v n i amater j i vložili v njegovo, real izaci jo . Ce k) temu še p r i s t a v im , d a so b i l i p r i šolski p r eds tav i t ud i nižješolci a l i celo ljudskošOllci, tembolj ' i zpada s i lna p r i ­mi t i vnos t i n cenenost p r ikazanega »humorja« k i (je .že' tako prežvečen, d a se že n a g i b i h klofvniškiim b u r k a m (pr is i l j ena, namišljena

K a k o r vsako leto se m l a d i n s k a organiza­c i j a t u d i letos p r i p r a v l j a n a svoje letne se­stanke, na k a t e r i h bodo i z v o l i l i nove sekre­tariate v osnovn ih m l a d i n s k i h organizac i jah. K a k o bodo l e tn i sestanki i zveden i i n kakšne mlad ince bomo v sekretar iate i z v o l i l i , je od­visno o d p r i p r a v za i zvedbo vo l i tev , V p r i ­p ravah moramo u t r d i t i osnovne organizaci je , sprejet i v m l a d i n s k i a k t i v še mlad ince , ki. so izven organizaci je , poživiti delo n a k u l t u r ­no prosvetnem, f i zkul turnem- i n zabavnem pol ju. O r g a n i z i r a t i m o r a m o p r e k o z ime raz­ne tečaje, p r edvsem izobraževalne i n tečaje v o k v i r u ljudske' tehnike. Us tanov i t i smučar­ske sekci je , poživiti delo v s t r e l sk ih družinah i n are i iurugo drugega!, k a r lahko poživi delo mlad ine v z i m s k i h mesec ih. V sekretar iate mlad ine mora jo h i t i i z vo l j en i t i s t i m l a d i n c i , k i so m e d m l a d i n o p r i l j ub l j en i , k i znajo o r ­gan i z i ra t i razne o b l i k e de la , ka te re s i želi m lad ina .

V o k r a j u Črnomelj smo j>riprave n a vo­l i tve že začeli, vendar p r i p r a v e ne potekajo, kot b i mora le . N e k a t e r i a k t i v i se na vo l i t ve dobro p r ip rav l j a j o , večina pa j i h je, k i se še ne more jo otrest i starega načina dela i n se­k r e t a r i sit i ne znajo za interes i rat i m lad ino za

nosečnost; p r ikazovan j e zakona kot »zadnjo neumnost«; d a bosta »naredila otrok«, k o l i k o r bo hote l i td . ) . C e gre p a le za napo ln jen je blagajne, se nam' zdi umestnejle, dat i m l a d i n i p r a v i cirkusi, k i ga bodo kot takega t u d i doje l i , se prisrčno nasme ja l i i n zabava l i i n p i k a . N i s m o p ro t i sproščeni zabav i , nikafcor paj se n a m ne zdli umestno — i z rab l j a t i k u l ­tu rno f i rmo za cenene burke . M e n i m , da je b i l a zadeva postav l jena dovolj jasno i n da bo spirožila prepot rebno .diskusijo o teh pro­b lemih, k i n i s o samo zahteva- pokll i icnih vzgo­j i tel jev, ampak vseh l j u d i , z last i staršev. M o r d a ibdl b i l o s t e m v zvezi umestno- sprego­v o r i t i t ud i besedo o se lekc i j i f i lmov , k i naj j i h m l a d i n a obiskuje , z last i pa* da se določi od s t r a n i vodstva šol starostna meja za ob isk dojiočenih predstav. Zato b i načelno p r v i h predstav šolska m l a d i n a ne ob iskova la , za naslednje pa b i bilo- spro t i objav l jeno. Iz na ­vedenega! b i da l i v- d i skus i j o sledeči povzetek: 1. šolske predstave naj se načelno vršijo samo za višješolce ob soudeležbi vzgoj itel jev (isto v e l j a za zadnj i koncer t S K U D , k i so ga mlajši pač samo- mo t i l i ) ; 2. posebne predstave naj sej načelno- igra jo po predho-dnem posve­tovan ju s pedagoškimi svet i ; naj se opremi jo s p r i m e r n i m vzgo jn im komentarjem- (zadnj i koncer t ! ) , k e r bodo l e tako dosegle svoj namen : idleOloško poglabl janje pog leda na svet i n spoštovanje vseh p o z i t i v n i h t rad ic i j človeške ku l tu re , ne p a pr ikazovanje ! os lad-nosti , b re z živilljenjske poglobitve', k i morejo na m lad ino v p l i v a t i samo! negativno.

Eden za mnoge

rrj-zne ob l ike de la v okviru- m lad inske orga­nizaci je. T a k i a k t i v i so še vedno v M e t l i k i , Rosa ln i cah , L o k v i c i , G r i b l j a h in se neka te r i d rug i , k i še do sedaj ne vedo, kaj naj b i preko z ime de la l i . D o b r o pa- se p r ip rav l j a j o v Radov i c i , V i n i c i in S in j em v r h u , k j e r so že začeli z izobraževalnimi tečaji, us tanov i l i so dramatske skupine i n bodo pričeli z učenjem r a z n i h iger, S tem se bodo tud i p r i ­p r a v i l i za m l a d i n s k i fest iva l , k i bo meseca m a r c a pr ihodnjega leta. Se mnogo več se1 bo dalo n a p r a v i t i med beokramjsko m lad ino , samo potrebno j i bo nud i t i več pomoči od st ran i članov O K L M S .

T u d i na fo lk lo rne skupine , za katere se naši m l a d i n c i zelo zanimajo, ne smemo po­zab i t i , saj v s i dobro poznamo lepe belo«-kran jske plese v doma nare j en ih na rodn ih nošah. V e m o t u d i , da so črnomaljska, adle-šička in bojanška k o l a zelo poznana ne samo v Črnomlju, temveč' tud i drugod v S l oven i j i . P r a v sedaj je ča-s, d a bomo začeli de la t i t ud i s f o l k l o r n i m i s k u p i n a m i i n da bomo preko z ime us tanov i l i še nove ter se s tem: p r i p r a v ­l j a l i za tekmovanje 10. ob le tn ice O F i n mla r diniski, fest iva l , k i b o pr ihodnje leto.

K a j p a m l a d i n a v mestu?

V e l i k o bolj k o t n a vas i , b i m o r a l a b i t i raz ­giban o is t m lad ine v samem mestu Črnomlju, k a r pa, na žalo-sit n i . Mnogo se govor i o- enem i n d r u g e m de lu , toda tega de la se n i k j e r ne v i d i . Pos tav l j en je b i l M K L M S , k a t e r i naj b i p redvsem usmer ja l vzgojno politično delo m e d m lad ino v ustanovah in podjet j ih, toda vse čaka i n n i k a k o r se a k i i v i ne morejo p r e b u d i t i iz spanja, k i t ra j a v Črnomlju že dalj časa. Z a to so tud i k r i v i n e k a t e r i funkc io ­nar j i O S S , ki- j i m ne dajo predv idene pro ­store, k l j u b temu, d a je b i lo že vse dogovor­jeno- M l a d i n a b i namreč m o r a l a dob i t i pro­store i c i m , k jem je sedaj o k r a j n i menza, men­za p-a b i zasedla prostore, kjeT je b i l a do-sedaji p i sa rna .OSS. K l j u b temu, da, je že več

Prav i j o , d a mesec dn i v življenju včasih ne pomen i dost i . Dojenčki v p r v e m mesecu svojega življenja običajno ne pr ide jo preko jokanja , k i so ga p r i n e s l i s seboj. Dober mesec dn i stara L j u d s k a un i v e r za v Novem mestu p a se je v t em času k a r k r epko razv i l a . Resn i ca je namreč, da Novomeščani rad i zavi jajo ob sredah zvečer v dvorano D o m a l judske prosvete. N a v a d i l i smo se ze len ih p lakatov , k i n a m t r i dn i p r e d vsa­k i m predavan jem napovedo, kaj bomo v i ­de l i i n slišali novega, p a bod i iz s tar ih ča­sov a l i sedanjosti.

O p r v e m večeru L judske univerze smo pred mesecem d n i že p i sa l i . Teden d n i po predavan ju o K o r e j i nas je- brežiški p ro ­fesor inž. Ivo Zobec seznani l v i z redno za­n i m i v e m i n nape tem p r e d a v a n j u o stra­šilu, k i bega danes slabiče celega sveta: o atOtttSlki energ i j i . Res je, da v o j n i hujskači z zapada i n vzhoda strašijo s t em novodob­n i m uničevalnim orožjem, še bol j p-a je res, da n i daleč čas, k o bo a tomska ener­gi ja služila človeštvu t a k o k a k o r je t reba. D a l a n a m bo neizčrpne v i r e energi je , p r o t i k a t e r i m bodo naša sedanja e l ek t r i ka , benu c in , p remog i n drugo že zastare la stvar.

P r v o predavanje v nov embru je b i l o posvečeno t ednu l judske tehnike. Tovariš inž. Dušan G r u m , d i r e k t o r gradbenega pod­jetja »Pionir« , nas je seznani l z borbo p r o t i d i v j i m vodnim- s i l am, k i So nam v nov ih mogočnih e l ek t ra rnah vedno bol j po ­korne . S l i k e z r a z n i h gradbišč, k j e r rastejo v e l i kanske pregrade i n nastajajo- umetna jezera, k i n a m bodo- da ja la nove mi l i j one k i l o v a t n i h električnih ur , so zan im i vo pre­davanje zelo poživele, p r a v tako p a smo se razvese l i l i tehničnega f i l m a »Vode nam bodo pokorne«. F i l m nas je pope l j a l po vsej Jugos lav i j i ; v vseh r e p u b l i k a h rastejo h idrocentra le , povsod ustvar jamo v e l i k a n ­ska dela, k i j i h je p r edv ide l pe t l e tn i p lan . B r e z e l ek t r ike n i sodobnega gospodarstva, v bogastvu v o d n i h s i l p a smo med p r v i m i državami n a svetu. T a večer je uspe l i z ­redno dobro.

Nas lov naslednjega predavan ja je da l ne­ka t e r im malodušnežem m i s l i t i , d a bodo No -

kot mesec d n i <ta p i s a r n a zak len jena in so prostor i neizkoriščeni i n d a se že M K L M S

mesec d n i b o r i za te prostore, se stvar še do danes n i u red i l a . Zato m l a d i n c i upravičeno govori jo: Saj p r i nas se v e l i k o govor i , na­p r a v i p a ničesar«; n a d r u g i s t ran i pa tud i n i nobene knjižnice, šaha in ostalega, s čimer b i se mestna m l a d i n a lahko zabava la vsak večer. Zato b i b i l o potrebno, d a se čimprej uredi jo pros tor i , da bodo lahko- služili svo­j emu namenu.

S tem, da bo m l a d i n a dob i l a mater ia lne pogoje za razvo j svojega dela, smo lahko pre ­pričani, d a se bo de lo bo l j živahno razv i ja lo , im doseglo t i s t i uspeh in t iste c i l je , katere i m a p r ed seboj naša organizac i ja .

vomeščani ob predavan ju o prazgodov insk ih zan imivos t ih Do len jske raje osta l i doma. Ven ­da r se je zelo uštel vsakdo, k i Je tako raču­n a l . Spet je b i l a dvorana po lna , 350 poslušal­

cev je napeto i n hvaležno poslušalo našega pr i znanega arheologa tovariša dr. Jožeta K a -ste l ica ravnate l ja Narodnega muze j a iz Ljuibljiane- Predavatel j , nas je pope l j a l v davne čase, o k a t e r i h n a m danes govore samo i zkopanine , na jdeni o s tank i nekdan j ih p-rapirebivalicev do lenjske dežele. Seznan i l nas je s K e l t i , I l i r i , R i m l j a n i i n s ta r im i S lovenc i ; s l ike okraskov , orodja, vrčev i n grobov teh preb iva l cev p a so n a m poka­zale, k a k o so živeli i n us t va r j a l i nekdan j i zeml jan i v naših k ra j i h . D a so b i l i »Do­lenjci« že takrat n a glasu ko t d o b r i p i v c i , " priča dobro ohran jen i z kopan kov inast vrč, k i je služil našim p r e d n i k o m namesto soda; zdaj ga hran i j o v l j ub l j anskem muze ju . — Večer je k a r p r eh i t r o m i n i l i n želja vseh je b i l a , d a b i b i l o t a k i h z a n i m i v i h preda­vanj še več, saj je predavate l j govor i l tako po l judno i n vendar učeno, d a je p r i t e gn i l z enako si lo profesorja, de lavca, gospodinjo i n d i jaka .

T r e t j i večer v n o v e m b r u je L j u d s k a un i v e r za posve t i l a zgodov in i zadnje okupa­cije i n p reg l edu o k u p a t o r s k i h režimov. O tem z a n i m i v e m pog l av ju naše bližjei pre ­tek lost i je govo r i l novomeški znanec tova­riš profesor J a n k o Ja r c iz L jub l jane , k i nam je v besedi i n s l i k a h o r i s a l k r v a v o prete­k los t k i je v i h r a l a nad jugoslovansko in slovensko zemljo.

Ob i sk predavanl j , k i jih- p r i r e j a novo­meška L j u d s k a un i ve r za , govor i dovol j pre ­pričljivo, d a je b i l a ta ustanova potrebna. V t ekmovan ju m e d do l en j sk imi o k r a j i do­s le j n i smo m e d zadn j im i , saj smo pokaza l i , dfci s i žeflimo izobrazbe i n napredka . N i v e l i k o mest v S loven i j i , k j e r b i p r iha ja lo n a p redavan ja l j u d s k i h un i v e r z po 300 do 350 ob iskova lcev , v enda r p a — tu smo No­vomeščani med p r v i m i . Pes ter i n zan imiv spored bodočih predavam} ter doslej p oka ­zana dobra vo l j a potr jujeta, da bo tako tud i ostalo. V . M -

Volitve v sekretariate L M S

Ljudska univerza v Novem mestu ima uspeh

Ti si moj srček... Bližina g lavne železniške proge je zahte­

va l a od ko lone par t i zanov , k i se je p o m i k a l a skoz i z imsko noč po zmrzn jen i sneženi gaz i , največjo opreznost. Komandan t je us tav i l ko lono i n ukaza l , d a se v s i sezujejo. Nihče se n i čudil ukazu,. Razume l i so komandanta in se molče sezul i"

»Tiho za menoj!« I Sezuta ko l ona je hitejia p r e k o proge. Se

deset, petnajst par t i zanov je b i l o pired progo ko je z desne strani v z rak vržena rake ta razsve t l i l a pros tor i n v rdeči luči i zda la de­setino, k i j i še n i uspel p rehod . S t r o jn i ca je zajrjegljala i n v t r e n u t k u je b i l spopad n a višku). Komandan t j-e r a z u m n a ocen i l d a je sovražnik v v e l i k i premoči. U m i k ! ' Se zu ta k o l o n a se je u m a k n i l a v g lob ino gozda, na jas i p a je obležal r an j en i Samo. Bolničarka V e r a — U k r a j i n k a , k i je zbežala iz taborišča v A v s t r i j i — ga je opaz i l a i n k l i c a l a za kolono" Nihče j i n i odgovor i l . Ka j 1 najj stori? Z b r a l a je vse moči, s i naložita ranljienc^ n a hrbe t i n 2 največjo težavo u t i r a l a s eb i i n n j emu pot sfl^zi grmovje i n sneg. G l a s n i S a m o v i v zd ih i so poveda l i , da je težko ran jen . Njegova š e t op la k r i j i je c u r l j a l a n a vra t i n strupen mraz jo jei spro t i str jeval . K j e je, n i vedela, slišala je p a od tovarišev p r e d borbo, d a so nekje b l i z u S lovenske B i s t r i c e . K a m naj gre?

s m r t i u t ru j ena n i smela m i s l i l i n a po­čitek. S i b a n a od' zmr zn j en ih vej ic , mogoče tud i zasledovana, je zb ra l a zadnje moči i n 5 6 v l e k l a napre j , n a p r e j ' . . .

N a irobu gozda se je onemogla zrušila v sneg). Ranjencev) stok je b i l vedno bolest-jejši. V nogo jo je zaskelelo. B i l a jel bosa. Z gjLave s i j e , sne la ruto, jo p r e p o g n i l a i n s i w i l a noge. Cevljie je medl pot jo i z gub i l a . Obup j i j e p r ede l gnezdo v srcu), m i s l i l a je, ^ je izgubljena! a S a m o m vredl. Ležeča na' snegu je s t i ska l a kj sebi tovariša. Z glavo O s l o n j e n a n a drevo je z očmi p r o d i r a l a V| noč. ZazdleBo se j i je, dJa) v i d i luč. A l i le »Wivid?|

Z ukočenim! p r s t i je odpela S a m u jopič

i n srajco. Desno pod vra tom je ot ipa la k r i . Znova je zagledala luč, sedaj se j i je zdelo, da sije skoz i okno. Naložila s i je težko ramjenčevo telo n a hrbe t i n gaz i l a ce l ino. -Froti luči! K a r bo — bo!

P q težki po t i je prišla do ve l ike kmečke hiše. T u d i senik je stal z raven nje. Oprezno se je pope l a p o stopnicah i n p o d nogami začutila seno. Iz torb ice je v ze l a žepno sve­t i l k o i n posvet i la . M r v e dovol j . S t rudom je zvJiekla Sama) v seno n a najvišji de l se­n i k a , ga z vseh s t r a n i ograjdila s- senom i n potem osvet l i la skrivališče. K o si je ogre la r o k i , je očistita rano i n jo poveza la . Samo je b i l že v n e z a v e s t i . . .

i N a slednjega dne popoldne je Samo na široko odp r l oči. Do lgo je g ledal v Vero , k i j e st isnjena sedela po leg njega. P r e t ek l o je nieflcaj m inu t , naka r se je komaj; v i d n o nasmiejiall i n z r o k o o t ipa l dolgo, pšenično zlato, V e r i n o k i t o ll'asi

»T i s i , Vera?« V e r a m u je z nasmehom po t rd i l a . N a

vprašanjie, fcje je, m u j e poveda la kaj: se je zgodi lo i n k j e je sedaj-. P o m i r i naj se.

»Sva p r i d o b r i h l judeh i n se n a m a n i ba t i i zdajstva. Nihče razen gospodinje ne ve, d a sva n a sen iku . N e m c i so b l i zu . T u d i rama ne bo nevarna . P o t r p i , gremi v hišo, da t i p r i n e s em čajai.«

Samo je ostali sam-. G l eda l je v odprt ino , skoz i k a t e r o je odšla V-ara. Počasi so m u p r i h a j a l i v, spomin dogodki zadn j ih tednov, k o j e b i l še v nemški vo j sk i . O d sestre je dob i l p i smo ? k i m u je m e d v r s t i c a m i po­vedalo, da naj p r ide n a dopust, s katerega se ne bo n i k o l i več v r n i l , k e r boj i m e l do­m a dovolj- d e l a l / . . Ra zume l je i n p r v o p r i ­l i k o i z k o r i s t i l . D o m a se je m u d i l l e neka j dlni, po tem je odšel v par t i zane . V nemški vo j sk i je v e l i k o p r e t rpe l , toda to, k a r do­življa pedalj* v pa r t i z an ih , je p a l e preveč. V s e drugače je bilo:, billi je zadovol jen, d a je n a p r a v e m mestu, toda trpl jenje 1 je l e pre ­hudo. Ne bo zmogel, preveč, preveč zahteva

dome>vina od| njega. S p o m n i l se je tud i Ve -r inega p r i povedovan ja o junaku , k i si je d a l za svobodo i n srečo; l juds tva i z t rgat i sirce i z p r s i . T a k r a t je b i l ves navdušen, danes pai, p o vseh mučnih d n e v i h ne izmer­nega trp l jenja , je pade l v malodušnost. L e p o je b i t i junak, t oda - . .

»Ostali bom tu n a s en iku do svobode, nihče m i ne moire zamer i t i , saj ne vzdržim več . ' . . «

Omaml jenega od te zapel j ive m i s l i je zaske le la r ana .

»Ranjen sem, i n težko- K a j hoče. od me­ne svoboda še več? Dai n i k a m o r od tukaj!«

N a m r v i , nekje nižje o d njega, jei zašu-melo. Z r o k a m i je t i pa l oko l i sebe i n našel r evo l ve r , k i ga je i ska l . P o d lienko p last jo sena je držal naperjenega: na vhod. Ce b i b i l a V e r a , b i se oglasi la . Oči je t o l i ko za­p r l , da je skoz i ožino gledal v odpr t ino . Se-lest sena j e b i l vedno močnejši i n p rav k njemu se je vedno bolj; bližal. Napet od raz­bur jen ja je nepremično' z r l ,na v h o d v s k r i ­vališče. 'Prst n a pe t e l inu revo l ve r ja je b i l p r i p r a v l j en . V odpr t in i se je p r i k a z a l a z la­to! asa otro-škai g lava. Dvo je m o d r i h oči je ši­roko odpr to gledalo van j . Samo je spust i l iz rok revo lver i n s t rme l v otroka, k i se m u je bližal. D a sei ne b i i zda l , je popo lnoma (zaprl oči. N a obrazu je začutil topel d i h otroka. M e h k a d lan zlato-lasega malčka je božala njegovo l i ce i n lase. V skrivališču je sp lava la beseda i z o t rokov ih ust, k i je Samu srcei z gan i l a : »Par t i zan . . . «

N i se moge l več vzdržati. Znova; je čisto na ozko odpr l veke i n ves pretresen v i d e l p red seboj od vel ikanskega, spoznanja i n sreče ožarjen o t rokov oibraiz. Z d r o b n i m i r o k a m i je o t rok ob jemal svoja cvetoča l i -čeca i n še vedno komaj slišno v z log ih i z ­govar ja l »Par — t i — z a n . . . «

V S a m o je vse drhte lo . Z ima, ga je pre ­vzemala , i n k o je o t r ok približal svoja, ko t črešnja rdeča usteca i n začel p i h a t i z n j i m i n a obvezano Samovo rano : »Bol i?« je v ranjenčevi notramjojsti k ipe lo . Spoznanje, kaj1, p omen i on kot pa r t i z an o t r o k u spomin n a koma j m i n u l o odločitev, da pričaka svo­

bodo skr i t v s e n i k u , je zrušilo v njem' vse predsodke. Osramočen je n a glas krčevito za ihte l i n l o v i l z r o k a m i otroka, da b i ga s t i sn i l n a ranjene p r s i . Preplašeni otrok je odskočil i n i z g in i l v odpr t in i .

P o štirinajstih dneh skrbne Ve r i n e nege, je Samo to l iko ok reva l , da je lahko zapust i l senik. Seveda le p o noči. Z Vero| se je p r l -prip-ravl jat za odhod. Ljubeče i n cibožavajoče modre oči šestletne Ma jdke so stalno t rka l e n a njegovo srce.

Ne zdržim več, V e r a , pojdiva!« M a j d k i n a mama j u je nagovar ja la , da b i

ostala do Silvestrove-ga. K a k o r b i j i Samo rad ustregel, ni; mogel . V rmcvdriih očeh je Samo spozna l kje je njegovo meštoi. P r e d odhodom j ima je; gospodinja napo ln i l a na­hrbtn ike . S i c e r sladkosmedna Ma jdka , se to plot n i p r i t akn i l a , n i t i ene slaščice, čeprav je b i l a m a t i za rad i tega nejevol jna. K o p a je pr inese l o t rok iz shrambei krožnik s pe­c i vom, k i ga je m a t i nalašč za Ma jdko shra­n i l a i n vsu la pec i vo v nahrb tn ik , je vzd ig ­n i l a o t r oka i n ga vsa sofena po l jub i l a .

S lovo je b i lo prisrčno. Gospodin ja je že p r e d odhodom ugotov i la , d a n i nevarnost i i n dai j i m a je pot do gozda, odprta. K o je Samo- pešačil z Vero po zasneženi košenici. je stalno obračal g lavo nazaj v dol ino. Iskal je M a j d k i n e oči. Preveč daleč je b i l , dal b i v i d e l o t roka , k i je s t a l n a p r a g u i n hrepe­neče zrjl za p i ko , k i je odhaja la v gozd. Po­gledal je v modr ino neba, k i je b i l a v t em dnevu tako i z raz i t a i n zdelo se m u je, d a je vise nebo en M a j d k i n pogled.

2 e daleč v gotedu, nai s t rm in i , je S a m a žejalo. Z r o k o je segel v torbico, k j e r je b i l a s t ek l en i ca z malinovcerni, -kakor m u je poveda la M a j d k i n a mat i . Vzejl je steklenico i z torbice, jo nagn i l k ustom),... N i p i l - P r i s r cu m u j e zaigralo^ k o je n a l i s tku , k i je b i l nalepljeni n a s tek len ic i zagledal za ne­vajeno r d k o nar i sano srce. Pod 1 srcem pa besede:

»Tvoj je moj .srček! — Majidka« V g r l u ga je s t i sn i lo i n skora j zavp i l je

na V e r o : »Stopi no hitre je . Verai-«

Stran 4 »DOLENJSKI! L I S T « Stev. 41

Oj ta rniinar, ta mlinar, pod klancem . O m l i n a r j i h krožijo šegave in. ostre, l jud­

s k i p regovor p r a v i , da imajo n a dnu p e k l a posebno mučilnico za nje, narodna pesem p a spet poje o dek le tu , k i je za l jubl jena v m l i n a r j a pod klančkom.

Janez Miklič, m l i n a r iz Vrhpeči p r i M i r n i peči je tud i pod klančkom. R a d mel je , r ad mer i co jemlje, r ad goljufa, rad s k r i v a i n še mars ika j , zato je poskrbe la K o n t r o l n a k o m i ­si ja Novega mesta i n m u skompon i r a l a pe­sem, k i jo bo dolgo p o m n i l i n prepeva l , ko bo

' obu ja l kes i n presta ja l kazen . P r i s l u h n i m o tud i m i temu napevu, saj je

brez napake zložen i n se še za nas (seveda ne za Mikliča) k a r Lepo sliši: n a m v pouk, d r u g i m v opom in !

Janez Miklič iz Vrhpeči je b i l letos k a r zadovol jen s sušo. N j e m u je šla na roko, k e r i m a m l i n n a motor. P r i g n a l a je v njegov m l i n vse tiste, k i zarad i suše i n poman jkan ja vode niso mog l i zm l e t i svo j ih žit v m l i n i h na vodn i pogon. D e l a dovo l j : za starega M i k l i ­ča, njegovega s ina Jožeta i n za pomočnika A n t o n a Muhiča iz Biške vas i .

T i s t im , k i odgovarjajo za red in pravično delo, je prišlo na uho, da v Mikličevem m l i ­nu n i vse v redu. Za to so ga ob i ska l i i n p r i preg ledu ugotov i l i , da je m l i n s k i dnevn ik k a r se da neredno voden. V m l i n u so našli 723 k g žita, k i sploh n i uvedeno v dnevn ik , p r a v tako n i v d n e v n i k u razv idna oddaja žit, k e r Miklič ne vod i prevzemno-oddajn i l ist , kot to določa uredba o mlet ju žita. T u d i druge neprav i lnos t i so ugotov i l i v m l i n u . Vse to je članom pregledne komis i je dalo m i s l i t i , pa so se naslednjega dne zopet v r n i l i v Mikličev m l i n . To pot v spremstvu odbor­n i k o v K L O M i r n a peč i n člana Narodne m i ­l i c e M i r n a peč.

Janezu Mikliču st. je postalo vroče i n je i z j a v i l , da je bolan. Lege l je v posteljo. Med­tem, k o se je starejši Miklič »zdravil« v po­stel j i , je komis i j a zd rav i l a njegova s k r i v a l i ­šča i n našla v sobi nad žago, na sami žagi, v k u h i n j i za svinje, v sv in jak ih , v sodih, pod steljo, na podstrešju sv in jakov , n a ko­zolcu, v shrambi nad lopo za vozove, v ko-vačnici, v k l e t i za sv in jsko k rmo , v k l e t i za k r o m p i r , pod s topnicami p r i g lavnem vhodu v hišo, v sob ic i poleg kašče, na hodn iku pred

kaščo, v kašči, v podstrešju nad kaščo, v podstrešju nad m l i n o m , v novem stranišču, pod s topn icami v veži i n v predsodi 210 kg ržene moke, 110 k g zmes ne, 125 k g bele, 150 kg koruzne moke, 15 kg kaše, 100 kg soržice, 90 k g pšenićnega zdroba in 40 k g koruznega zdroba, 1200 k g otrobov, 55 kg ajdove moke, 2630 kg pšenice, rži 90 kg , zmesi 365 kg , ko­ruze 425 kg , prosa 40 kg , ječmena 400 kg , a j ­de 400 kg , ovsa 700 kg , ješprenja 30 kg , 30 1 petro le ja i n še i n še: od petro le ja p reko te­lečjih in k rav j i h kož do žganja.

K o so hote l i p reg l edat i tud i k u h i n j o za žganje, n i so d o b i l i ključa. »Bolhi« gospodar je pobegni l . O d domačih p a n i ime l nihče ključa. Pog l eda l i so skoz i špranje.. Začude­n i m očem so se nasmejale nove številne vre­če, ka t e r i h vsebina p a še n i dognana. B o p r a v gotovo lep zalogaj !

V e l i k i del najdenega z gol juf i jo pr idob l j e ­nega žita i n moke, je b i l o že od miši in pod­gan nažrto. K j e r k o l i je s top i la noga članov komis i je , povsod so našli eno a l i drugo stvar in to v vrečah, košarah, zaboj ih, v vsem mo­gočem i n ta skrivališča z na jden im žitom in d rug im , b i l ahko služila našemu gospodar­s tvu na Do len jskem za »muzej vaškega špe­k u l a n t a i n goljufivca«.

Pomis l imo , da ima Miklič le 2.10 h a orne zemlje, i n če p r ime r j amo najdeno s površino n i t i enega hek tar ja zemlje ne, n a ka t e r i je i m e l ver jetno posejan«! žito, bomo v i d e l i k a ­kšna go l ju f i j i nagnjena k r i se p r e t a k a po M i -kličevih žilah.

V s i , k i so i m e l i z n j i m kaj op ravka , p a lahko v id i jo , k a m je »vandralo« vse tisto, k a r j i m je Miklič s krivično mer i co vze l . M i k l i -čeva nepoštenost bo kaznovana , naj p a služi za p r i m e r t i s t im m l ina r j em , k i so n a las po­dobn i Mikliču. P r e j a l i slej bo tud i p r i n j ih najden »muzej« m l i n a r s k i h špekulantov.

V t a k i h tičih tiči del vsega tistega, k a r imenujemo p r e h r a n i t v e n « težava. T u d i z n j i ­m i bo treba k a r zares obračunati. S tem bomo n a p r a v i l i ko rak napre j . Miklič — ta naš m l i ­n a r pod k l a n c e m — naj p a sprejme tisto, k a r de lovno l judstvo zahteva: pravično kazen ! B . J .

O D T U m TAM < i 0 d

P I S E J O N A M Zibertovi Faniki v slovo

Vese la i n raz­igrana, po lna m l a ­dostne (Prešernovi je s top i la med nas pred po ld rug im le­tom, k o smo v No­v e m me\stu usta­nav l j a l i K o m u n a l n o banko. T u d i ona je postala de l tega ko l ek t i va , tud i ona je da la svoj dopr i ­nos, da se je banka ustanoviSa v ilako k r a t k e m času in da se je v bržem po­l e tu r a z v i l a in p r i ­šla na dostojno višiino.

Ce lo ten ko l ek t i v banke jo je vz l jub i l , v s i smo v i d e l i v njej resno, čeprav po let ih še mlado, toda vseskozi uravnovešeno uradnico, katere ed ina željia je b i l a , d;a bo. vsakdanje delo izvršeno, potem pa pr ide vse drugo. P r i j a z n a v občevanju s s t rankami , katere so iskale njene postrežbe, ko l eg ia lna do. svo j ih tovarišev, p r i p r a v l j e n a n a vsako pomoč bliž­njemu, če je b i l preobtežen z delom, tak je b i l značaj poko jne Fan ike . T u d i v prostem času a l i p r i s i n d i k a l n i h sestankih, se je v družbi svoj ih kolegov, razžiiv-ela ter n i n i k ­dar pokaza la , da je v n j en i notranjost i p r i ­čel razjedati mladost črv bolezni . Ce je pre ­ko njenega ob ra za hušknila t emna senca;, jo je tako j odpod l la s prešernimi smehom.

V mesecu jun i ju letošnjega leta, k o je de­la la bančni izpit i n p r i tem; p r i d n o študirala bančne znanost i je večkrat omen i l a : »Da b i b i l o to že za menoj.« Inj prišlo- je to. Položila je bančni i zp i t s. p rav d o b r i m uspehom, tod«, še i s t i dan, k o so se n jen i kolegi, i n kolegice vese l i l i uspeha, jo je s podvojeno- silo; na ­pad la zahrbtna bolezen, ka t e ra jo- je držala p r ik l en j eno na postel j i , dok l e r n i m lado živ­l jenje omahn i l o v naročje smrt i .

Zadn jo soboto v ok tob ru , ko. so se jesen­ske! meg le znižale do ta l , smo jo s p r e m i l i n a zadn j i pot i . Tiho- je šla o d nas, kć.iko-r jet b i lo t iho i n sk romno njeno mlado življenje. Ne­m i :s soUzami v očeh, smo stal i ob pre-r a n e m grobu naše Fan ike , ka t e r a ne bo n ik ­dar več s'.opila med nas, d-a b i nas razvese­l i l a s svo j im prisrčnim smehom. K o so padle

p r v e grude n a krsto, smo se s žalostjo v srcu

razhaja l i , nebo pa je pričelo ros i t i na nov svež grob sredi šmihelskega pol ja .

F a n t k a sanjaj svoj večni sen v l ep i do­lenjsk i zeml j i , ka tero s i z vsem srcem l ju­b i l a , T v o j i ko leg i i n kolegice pa- fe bomo o h r a n i l i v najdražjem s p o m i n u J . L.

G O D B A IN G L A S B E N A S O L A V M E T L I K I

Metličani imajo že od nekdaj veselje do ku l tu rno prosvetnega dela.. Posebno so po­nosni na svojo mestnoi godbo. Instrument i te godbe so preživeli že več generaci j . M e d vojno so p a b i l i skupno z godbenik i v se­stavu godbe g lavnega štaba Sloveni je . Danes so ins t rument i že precej; v obrab l jenem s ta . nju. P op rav i l a izvršujejo na lasten račun, Po t rebova l i b i več nov ih instrumentov. Sa­m i p a n imajo dovol j sredstev.

Z a glasbeno šolo v M e t l i k i , k i se že precej časa p r i p r a v l j a , se je p r i j a v i l o 25 učencev. Poučevali bodo domači strokov­n j a k i , po možnosti p a bi p r i h a j a l i učitelji gjlasbene šole iz Črnomlja. U r e d i t i p a je potrebno še nekaj s t var i , da b i s tvar potem redno poteka la . T u d i potrebne prostore mora dobit i šola, k a r bo predvsem m o r a l p r esk r ­bet i mestn i l judsk i odbor.

K U T U R N O P R O S V E T N O D E L O V D O L . T O P L I C A H

Z jesenjo, k o so posprav l j en i po l j sk i p r i ­d e l k i i n je najnujnejše de lo oprav l jeno, se že pričenja s ku l tu rno prosve tn im delom. L j u d s k a un iverza , k i že vsa- le ta p o osvobo­d i t v i p r i r e j a r edna tedenska predavanja , se že p r i p r a v l j a , da z n j i m i zopet začne. Priča­k o v a t i je letos še večjega zan imanja za pre­davanja , k a k o r se v i d i iz iz jav množičnih or­ganizac i j i n vsestranski udeležbi p r i preda­van j ih . Razvese l j i vo je tud i dejstvo, d-a se naše l judstvo samo izraža, o želji p redavan j in se i z j av l j a za temo predavanji k a r bo* go­tovo bol j privlačno.

V k r a t k e m se prične- t u d i z izobraževalnim tečajem, k i p a bo letos del jen n a d v a de la : za mlajše, k i potrebuje jo še spopolni tve ele­men ta rn ih učnih snov i i n za odrasle, k i si hočejo splošno znanje še i zpopo ln i t i .

Seveda se še vedno pogreša dvorane, k j e r b i se naj vršile d ramske predstave. Res je, da imamo sedaj s t a l n i k i n o , k i predva ja te­densko po štirikrat f i lme, s čimer je delno zadoščeno k u l t u r n i potreb i , vendar je d ra ­m a t i k a tud i važna i n še bol j potrebna., k e r t u delujejo domači l judje i n se- izobražujejo.

V u l k a n E t n a spet b ruha . Iz R i m a poro­čajo, d a je te dn i začel znova b ruha t i znan i vui ikan Etna, na S i c i l i j i . L a v a bruhaj iz 37 manjših žrel in teče v potokih) p r o t i vasem Fornaza i n M i l a , k j e r so p r e b i v a l c i že za­p u s t i l i svoje domove. Strdklo|vnjaki sicer prav i j o , d!a tem vasem ne groz i nobena ne­varnost. O b l a k i d i m a i n p l a m e n se v i d i celo 2 i t a l i j ansk ih oba l .

S t rahov i t o neurje v A m e r i k i . Zadn j i te­den novembra so zajele vzhodno obalo A m e r i k e si lne nev ihte i n v iha r j i . V N e w Y ( i r k u je divjajll ve ter s hitrost jo 125 k m na uro . V i h a r je uničili v e l i k o direvja pod r l precej b r zo javn ih drogov i n povzročil pre­k i n i t e v električnega toka. Z a r a d i neur ja je m o r a l ce lo Varnos tn i svet organizaci je Združenih narodov preložiti važno sejo.. Na ­raslo jel tud i morje-, talko) da so m o r a l i šte­v i l n i p r e b i v a l c i zapust i t i svoja- stanovanja-. V Cjllevelandu je d i v j a l snežni v i h a r 16 ur , v P i t t sburgu , k j e r je prece j naših izsel jen­cev, p a se je pod težo snega sesedlo več" hiš. Med st rahov i t im neur j em jie i zgubi lo življenje več osebi

S m r t n a kazen za špekulanta in saboterjia. Okrožno sodišče i z L jub l j ane je| pre t ek l i tedan I . IJSOJ . . - . . na smrt šefa ko rmre . od­de lka p r i Podjet ju za nabavo i n razdelje­vanje blaga za potrebe gost instva L R S S lavKa Cve l ba r j a i n vodja skladišča Boži­dar ja C ibe ja , T a dva — i n v r s ta dtrugih na­meščencev tega podjetja. —• sta ponever i l a ogromne količine s ladkor ja , o l ja, p l a tna i n raznega drugega blaga. Z nak raden im b ia-,gom/ je tat inska to lpa na zelo zv i t način prekupčevala, i z s tav l j a la Uažne (račune: i n vod i l a napačne podatke v kn j i gah . Cve lba r i n Cibeij bosta ustrel jena, n juno premoženje p a zaplenjeno; dlrugi soudeleženci nečednih poslov so pre j e l i odi 12 do 1 leta odvzema prostost i s pr i s i ln im i delom. — Vsakogar k i n i m a prav i j ln ih odnosov; do l judskega pre­moženja, bodo stroge k a z n i poučile kako g ledamo danes n a našo skupino, lastnino.

Ogromen p r iman jk l j a j na avs t r i j sk ih že­leznicah. Proračunski odbor avstr i jskega

pa r l amenta je p r i ra zprav l j an ju o predlogu proračuna za 1. 1951 ugotov i l , da imajo le­tos avstri jske 1 železnice 984 m i l i j onov šilin­gov p r iman jk l j a ju . Zato so p redv ide l i , da bo odpuščenih 3800 železničarjev.

Z a 1 m i l i j on dolar jev smo letosi p roda l i različnih s t ransk ih pro i zvodov k i j i h daje­jo naše tovarne, k i prede lu je jo nafto. V f l a l i j i , Zahodn i Nemčiji i n Avs t r i j i , p a tud i v d r u g i h državah Zahodne Evrope so se le­tos prvič p o j a v i l i n a trgu naši na f t in i pro­i zvod i : m ine ra lno o l je za kurjenje , special­ne vrste benc inov za pr idob i van j e ol ja i/, o l jn ih semen, spec ia ln i benc in z a industr i jo gumi j a i n saje i z ostankov nafte k i se upo­rabl ja jo vi indus t r i j i gumija- i n v t i skars tvu . Vse izvožene količine predstavl ja jo prese­žek, k i n a m je ostal po k r i t j u domačih po­treb. Naša t rgovska predstavništva v ino­zemstvu dobivajo zdaj od r a z n i h tvrdfc p i ­sma, a l i b i t a k i h pro i zvodov lahko p roda l i še več.- — T u d i to nam po(lleg vsega ostale­ga potrjuje, da moramo pro i zvodn jo i n pre­delavo nafte v o k v i r u pet le tnega plana; še povečati.'

N a dosmrtno p r i s i l no delo ie b i l obsojen v Beogradu nameščenecj zemunske poslo­va lnice ' državnega- zavarova lnega zavoda DinjkO Duževič, k e r je v dveh l e t i h pone-v e r i l nad p o l mitiijona dinar jev. P r i zavaro­van j ih , -ki j i h je: ck l en i l , je sam p o b i r a l za­varova ln ino ; pogodb p a n i vp isova l .

V štirih le t ih so i zpo ln i l i s lovenski že­lezničarji t ranspor tn i (prevozni ) p l a n pe­t ih let. Samo p r i go r i vu so strojevodje i n kurjači p r i h r a n i l i V tem času nad 221 m i ­l i j onov dinarjev). Zas luga vseh, k i so za­posleni na železnici, je ogromna.; o tem go­v o r i p r i znan je — 400 ori l i kova ne e v i n nad 4000 udarn ikov , poleg teh| p a častno število i zumite l j ev in rac iona l i zator jev k i so p r i ­b ran illi mnogo stroškov i n delovne si le. 28. novembra j e predsednik v lade tov- M i h a Mairinkof ispirtejeil delegaci jo najboljših slo- j vensk ih železničarjev ter pohva l i l delo že­lezniških ko l ek t i vov , k i so med p r v i m i v b i t k i za pjUan.

Nu jna pot reba za Do l . Top l i ce b i b i l tud i dober pevovodja , k i naj b i razg iba l zopet naše pevce. P e v c i imajo veselje do pet ja i n r a d i b i pe l i , le m a n j k a pevovodje, k i b i t u d i v g lasbenem o z i r u zopet razmaja l topliško življenje.

V D O L . T O P L I C A H S O U S T A N O V I L I I N T E R N A T

Z letošnjim šolskim le tom se je sedemlet­na šola p r e t v o r i l a v nižjo g imnazi jo . V to gimnazi jo so vključeni šolski okoliši D o l . To­pl ice V av ta vas, Soteska, Po l jane i n Gor . Sušice. D i j a k i iz t eh okolišev imajo nekater i po 8 k m i n tud i več v šolo, zato- je b i l o nu j ­no, d a se v D o l . T o p l i c a h ustanov i internat , k jer naj b i b i l i nastanjeni od1 šole oddal jen i d i j ak i . Internat so v d r u g i p o l o v i c i meseca novembra o d p r l i i n so se že n a s e l i l i od­dal j en i d i j a k i . V in t e rna tu je 28 d i jakov i n d i j ak in j , k i se počutijo p r a v zadovol jno i n so zelo vese l i . T u d i s h rano so k l j u b vsem težavam še k a r dobro p r e sk rb l j en i , k e r se tov. u p r a v n i c a zelo t rud i , da b i b i l o v vsa­k e m o z i r u vse v najboljšem redu-

K e r n i v Top l i c ah p r ime rne sobe i n je tud i internat n ima , se vrši studij v šolski sobi^ k i je v popo ldansk ih u r a h prosta^ k j e r se uče d i j a k i pod s t a l n i m nadzorstvom uči-tel jstva, k i j i m je tud i v pomoč p r i učenju. T a k o je pričakovati t u d i boljših učnih uspe­hov. G . D .

V A 2 N O O P O Z O R I L O O P O G O J I H S P R E J E M A V BOLNIŠNICO

Ponovno opozarjamo, da bolnišnice v no­benem p r i m e r u i n pod noben im pogojem ne bodo spre jemale bo ln ikov , k i ne bodo p r i ­nes l i s seboj predp isan ih dokumentov, p r e d . vsem napotnico z d r a v n i k a a l i ustanove, k i j ih pošilja- v zavodi na zdrav l jenje i n vsa ostala i z ka z i l a , k i j i h Opravičujejo do brez­plačne bolniške oskrbe (potrdilo- delodajalca o zaposiMtvi, če gre za socialnega zavarovan­ca po t rd i l o o inva l i dnos t i , ro js tn i l ist za otroka do 3. leta, študentje potrd i lo o mo­reb i tn i štipendiji o z i r oma potrd i lo , d a so v in te rna tu , člani obde lova ln ih zadrug potr ­d i lo , d a so člani K O Z , potrd i lo K L O o n e . premožnosti itd.) V bodoče bodo bolnišnice odklonili« sprejemi vseh, . ' t ist ih, Sđ p r e d p i ­sanih dokumentov ne bodo ob spre jemu predložili, razen v resnično nu jn ih p r ime ­r i h , ko je potrebna takojšnja zdravnška po­moč odnosno bolniška oskrba . —

Min is t r s t vo za l judsko zdravstvo LRS

M E T L I K A J E O S T A L A B R E Z Z O B O Z D R A V N I K A

V M e t l i k i so že več ko t dve l e t i brez zobozdravn ika . O d k a r je odšla D r . K i r n o v a iz Me t l i k e , morajo Metličani i n p r e b i v a l c i

okoliških vas i i ska t i zobozdravniško pomoč v Črnomlju, k e r je p a ed in i črnomeljski zobo­zd ravn ik preobremenjen z delom, hodi jo po pomoč v Ka r l o v c e , Novo mesto i n L jub l jano . D e l a v c i i n nameščenci zgubi jo s tem mnogo dlra,gyOCerw*3a. ž-a-siai » H l>n Irruon-a.joi zianemaritJ

zdravl jenje zob. K e r p a je znano, da so v Kočevju tr i je zobozdravn ik i , ape l i ramo na odgovorne forume, da to zadevo čimprej urede, da dob i črnomeljski ok ra j , o z i r oma mesto M e t l i k a zobozdravn ika . R, F .

Opozorilo U p r a v a kmet i j ske zadruge v M e t l i k i spo­

roča vsem, k i imajo še nedvignjene h ra ­n i lne vloge bivše P r v e dolenjske posoj i ln ice v M e t l i k i i n bivše H r a n i l n i c e i n posoj i lnice v M e t l i k i , d-a; j i h dvignejo do 15- decembra 1950. P o tem roku vse predvo jne hran i lne vloge zapadejo i n se ne bodo več i zp la­čevale.

Na državnem posestvu v Mahovniku

imajo letos zelo dober pridelek krompirja

Najboljši pr idelek, k r o m p i r j a v Kočevskem imajo n a državnem posestvu v M a h o v n i k u . Povprečno so p r i d e l a l i 22.500 kg po hektar ju , v brigadnem- cent ru Gorenje p a celo 35.000 k i l o g ramov . V začetku le ta so predv ide l i , d * bodo odda l i 5 vagonov k r o m p i r j a , sedaj pa , k e r je pr ide l ek tako dober, ko t ga sami niso pričakovali, je de l ovn i ko l ek t i v sk l en i l od­dat i 17 vagonov. K a k o so dosegl i tak pr ide­lek? V jeseni so zemljo, n-a k a t e r i so namera­v a l i sadi t i k r o m p i r glofcoko p r e o r a l i i n nato še spomlad i , p redno -so da l i k r o m p i r v zem­ljo. Seveda so dobro pogno j i l i s h l e v sk im gnojem, obenem p a pot res l i tud i nekaj k a l i ­jeve sol i . S a d i l i so bo l j pozno, šele sredi maja. Ime l i so dobro domače seme vrste V o r a n i n B in t j e , za k a r so tud i že letos po­skrbe l i . K o je k r o m p i r prišel iz zemlje, so ga pob rana l i . Z a to delo imajo posebne lahke brane, tako, d a ne ran i j o k r o m p i r j u n i t i k r o m p i r j e v i h k a l i - S tem so z rah l j a l i zemljo^ k a r j i m je ko t prav i jo , največ ko r i s t i l o .

Letos so i m e l i tud i zel ja prece j . O d d a l i so ga že 6 vagonov, večjo količino- p a so p r i ­p r a v i l i za p r e s k r b ) mesta. N-a splošno so ime l i letos dober pr ide l ek tud i p r i os ta l ih k u l t u r a h .

D e l a p a ver je tno sami ne b i z lahkoto zmogl i , posebno sedaj v jeseni, k o je bi lo t reba to l iko posp rav i t i s pol ja . P r i vsem, delu čez poletje, k a k o r tud i sedaj- v jeseni, so j i m p r i d n o pomagale množične organizaciji predvsem A F 2 i z M l a k e , B r e g a , K l i n j e vas in pa f rontovc i i z M a h o v n i k a .

ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. Telefon uredništva št. banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.

7. štev. tekočega računa pri komuna