i V o v o mesto, 17, julija 1953 Cena 12 ffln

itev. 28 Leto IV.

LnHtniki In Izdajatelji* Okrajni odbori SZDL Črnomel j , In Novo m rilo. — Uhaja »Mik ptte.k. — Odgovorni urednik Ton« Uo4nik. — Uredaiilvu in gpravai Novo ateito, C>Ms ko­mandantu Staneta ti. - Poalai predal M - IVlelno i r * d n i M t | i« nprnve 117. — Tekofl ra<-ut< pri 'Naroda! Banki * N o t « a • •mu: t l t -T-IM. — Letna aarocuina UM din. polletna M« 'lin, fotrtlelna 115 din. — Tiska tiskarna tSlovanakf|a p o m i v a l i m

T LJubljani Tednik okrajev Č r n o m e l j , K o č e v j e in Novo mesto

Te dni do 22. j u l i j a poteka 12. leto, odkar si je s lovenski narod načel p i sa t i zgodovino in sodbo •am. O b o r o ž e n a vstaja s loven­skega l judstva pred 12 leti je za­č e t e k ve l ike , s lavne dobe naše ­ga naroda m nirna pr imere v vsej n a š i dosedanji zgodovin i . K a k o Je bilo takrat z Evropo?

E v r o p a je k l eča l a pred B e r l i ­n o m in R i m o m . V faš is t ih je z vsako zmago in z v sak im dnem rast lo upanje, da bodo že v ne­kaj let ih imel i ves svet v svoj ih pesteh. Nj ihove armade so pre­p l a v i l e obale Rakovskega z a l i v a , v e l i k del A f r i k e in t rkale na v r a t a b l ižn jega vzhoda. Steptani B a l k a n j im je pomeni l most v A z i j o , a Sovjet i takrat še niso r e k l i besede. Ba ran ta l i so s H i t . l e r jem še dolgo v leto 1941.

Toda jugoslovanski narodi »o g leda l i trezneje na bodočnos t . 27. marca so že na beograjskih Cestah povedal i vsemu svetu, da n o č e j o faš izma. H i t l e r je zbesnel:

no l jubijo, da so p r i p r a v l j e n i dati zanjo tudi svoja ž iv l j en ja . In zgodilo se je, kar se je mora lo zgodit i . U p r l se je tudi sloven­ski narod. Razrezan am tr i dele se je p r v i č združ i l v k r v a v i osvo­bodi ln i borbi . 22. j u l i j nam po­meni zače t ek ve l ike revolucio­narne dobe, k i nas vedno znova dv iga k nov im uspehom na poti razvi janja gospodarstva in k u l ­ture, na poti razvi janja r e s n i č n e soc i a l i s t i čne demokraci je .

P r v o obdobje revolucje r.am je dalo t r i zgodovinske rezultate:

Osvobodi lno fronto, glasnico narodne č v r s t o s t i in po l i t i čne na­prednosti ;

Ljudsko armado, ki je ubran i ­la l judstvo na s lovenskih tleh in osvobodila deže lo , in

l judsko republ iko , k i je izraz narodne enakopravnost i in l jud­ske demokraci je .

To so neprecenl j iv i vo j a šk i in p o l i t i č n i uspehi vseljudske revo­lucije naš ih narodov.

trance Slana: Z (les r<tt.i

»Ubi j a t e in kol j i te!« je n a r o č i l • v o j i vo j sk i . »Ne š t ed i t e z brez­o b z i r n i m i uk rep i !« je rot i l Mus-so l i n i svoje gererale . »To l jud­stvo nas ne bo n i k o l i l jubilo!«

N i se zmot i l . Razkosano, step­tano in z a s u ž n j e n o jugoslovansko l judstvo se je uprlo , ker je hote­lo ž ive t i . V dneh, ko je nad sve­tom v isela senca kl jukastega k r i ž a tako m o g o č n o kot še nik­dar prej , so naš i narodi d v i g n i l i pest. Tega raso fašist- n i t i naj­manj p r i č a k o v a l i . P r i U i so ob sapo. K a k o hitro j i m je vendar k l o n i l o lastno l judstvo v N e m ­č i j i , I ta l i j i in na M a d ž a r s k e m . I n zmage nad Francoz i , B e l g i j c i , H o l a n d c i , N o r v e ž a n i ! K i j morda n e m š k e armade res niso nepre­magl j ive?

F a š i s t i č n i vodi te l j i niso v e d r l i , k a k o živg je v n a š ih narodih ve­r a v svobodo. N i t i v sanjah j im n i p r i š lo na mise l , da narodi J u ­goslavije svojo zemljo tako m o č .

Drugo obdobje revoluci je je dal vrsto gospodarskih in po l i ­t ičnih uspehov. Obnova gospo­darstva, agrarna reforma, podr­žav l j en je industr i je i n t rgovine. Uvedba n a č r t n e g a gospodarstva, od leta 1948 dalje pa obramba pred rusko gospodarsko in po l i ­t i čno napadalnostjo.

Tretje obdobje naše revoluci je je pomemnno predvsem zato, ker nam je dalo revolucionarne spre­membe v upravl jan ju gospodar­stva in oblast i , v razv i jan ju in poglabl janju soc ia l i s t i čn ih obl ik demokraci je . O b č i n s k i l judski odbori postajajo iz dneva v dan p o m e m b n e j š i organ gospodarske­ga in po l i t i čnega dela. Podjetja upravl ja jo de lavski svet i , v za­d r u ž n i š t v u imajo najbolj demo­k r a t i č n e ob l ike .

V s a ta dejstva z v s a k i m dnem glasneje govore, kako ravna in kako p rav i lna je naša pot v so­c ia l izem. Z v s a k i m dnem raste

Poziv vsem borcem enot IX. korpusa

V okviru pripravljalnega od­bora za proslavo desete obletnice osvoboditve Primorske in usta­novitve IX. korpusa NOV In POS J« ustanovljen Se poseben Itab za pripravo in organizacijo zbora enot IX. korpusa- Za orga­nizacijo brigad Je potrebno, da vsak okra>nl odbor za proslavo osvoboditve Primorske formira takoj delovni štab, ki bo odgo-voren za celotno organizacijo in tbor posameznih brigad. Pripra­ve za zbor brigad bodo v okrajih:

VII. SNOUB Franceta Prešer ­na v okraju Kranj, XVI . SNOUB Janka Premrla Vojka, v Tolmi­nu, III. SNOUB Ivana Gradnika, XVII . SNOUB Simoni Gregorči -

V R E M E N S K A N A P O V E D

za čas od 16. do 26. julija S p l o š n i znača j vremena se bo

b is tveno zbol j ša l . P rev ladova lo bo lepo poletno v reme z r e d k i m i krajevnifni nevihterni.

ča in II. V D V (vk l jučno enote VOS) v Gorici, XIX. SNOUB Srečka Kosovela In XVIII. SNOUB Bazoviška v Sežani , vse prekomorske brigade v Postojni, X X . tržaška SNOUB v Kopru.

Zato naj se vsi borci naštetih enot takoj prijavijo pri okrajnih odborih Zveze borcev, kjer bodo formirane njihove brigade.

Vse borce ostalih enot, (odre­dov, komand m«*t. karavl mi­nerskih vodov, specialnih enot pri š tabu IX. korpusa itd.). M »o 5e borili v sestavu IX. korpusa, naj se prijavijo v okrajih. • ka­tere spadajo, oziroma enote, v katere sestavu žel i jo biti na pro­slavi.

Podrobnejša navodila bodo rz-dali pripravljalni odbori že nm-vedenih okrajev.

Stab za pripravo in organizaci­jo zbora enot IX. korpusa Ima svoj sedež na okrajnem odboru Zveze borcev Gorka.

pripravljalni

š t ev i lo delegacij , ki nas obisku­jejo z vseh delov sveta. Pred­s tavn ik i soc i a l i s t i čn ih gibanj in r a z l i č n i h organizaci j bi radi na tvoje oči v ide l i deže lo ,k i se je tako u spešno upr la H i t l e r j e v i vojni m a š i n i , deže lo , ki je brez pomisleka obrn i l a Rus i j i hrbet, č im je ta hotela ukazovat i , deže ­lo, kjer upravl ja jo tovarne de­l avc i sami m kjer se r azv i ja res­nični socia l izem

Sovjete bodejo naši uspehi v oči. Z vsakim dnem j ih m o č n e j e grize vest. V zadnj ih dneh mol i ­jo Jugos lav i j i roko in radovedno opazujejo, bo l i Jugos lav i ja za­g r a b i l i a l i ne. Toda vedo naj, da stoji vsa Jugos lav i ja za T i t o v i m i besedami, ki j i h je govo r i l v Paz inu :

»Ne moremo Jim povsem ver­jeti. Nam mar lahko nadoknadijo škodo, ki so nam Jo povzroči l i v materialnem in moralnem pogle­du? Koliko so nas samo kleve­tali* Se vedno smo za nj ih samo fašist ična država. Na glavo so obrniti vso zgodovino ?adnje voj­ne,, govorec, da se nismo borili in da smo bili plačani od Nem­cev. Te neverjetne stvari so na-

Spominske slovesno­sti ob Taborski steni in v Papežih na Ko­

čevskem Zvez* borcev NOB P a p e ž i i n

okrajni odbor ZV v K o č e v j u vabita vse borce in ak t iv is te , ki so kdaj-koli p rež iv l j a l i hude ali dobre čase na K o č e v s k e m , da se u d e l e ž e slavnosti v sre­do 22. julija v Tabo r sk i steni nad Bel ico . Ob 10. uri dopoldne bo odkriti spominska plošča v skalni vo t l i n i 6 pad l im par t i ­zanom in p ioni r jema V i n k u Ka lč iču in J a k c u T u r k u , k i so ju I ta l i jani ub i l i 24. ju l i ja 1942. Popoldne ob dveh bodo na ob­novl jen i osnovni šoli v P a p e ž i h o d k r i l i spominsko p loščo trem par t izanom, k i so j ih I ta l i jani muč i l i do smrti, ter 74 borcem, ak t iv i s tom in ž r t v a m faš i s t i čne ­ga terorj a s p o d r o č j a krajevne­ga odbori ZB Papež i . Po od­k r i t ju bo pel m e š a n i pevsk i zbor »Svobode« Iz K o č e v j a .

pisane v njihovih enciktopedijah in iz stariii enciklopedij so iz­vrg l i zgodovinska dejstva ter jih nadomestili s falziftkati. Takim ljubem se Je treba približati z odprtimi očmi in dobro paziti, da spet ne nasedemo in da ne pridemo še v težji položaj od onega, v katerega smo prišli. Nam so potrebni normalni od­nosi. Naj bodo samo formalni. Vendar pričakujemo, da z dej-sivi dokažejo, kako hofejo nor­malizirati te odnose. Njihovim besedam ničesar ne verjamem, verjamem samo dejstvom«.

In dejstva? Izza meje še ved­no letijo krogle po naš ih grani-ča r j ih . Je to m i r ? Dolenjci smo pred dnevi pokopal i Antor.a Hlebca In upor v vzhodnem Ber­l inu , vstaje na C e h o s l o v a š k e m . M a d ž a r s k e m , nemi r i v Bolgar i j i ? S i pr i nas ljudje še želi jo takega sovjetskega raja, m u č e n j a , stre­ljanj-., zapi ranja , S ib i r i je? N» -naša svoboda in c i l j je r e sn i čn i social izem.

Tudi ob l e to šn jem Dnevu vsta­je ne bomo pozab i l i , da je odlo-č ino vlogo p r i tem j u n a š k e m podvigu n a š e g a naroda ime­la njegova organ iz i rana , tedaj majhna, a j e k l » n a sila • - K o m u ­n i s t i č n a par t i ja . Njej prioada zgodovinska zasluga, da Je že nekaj let pred 22. ju l i jem 1941 p r i p r a v l j a l a in v pravem času v k l j u č i l a vse pozi t ivne sile l jud­stva v Osvobodi lno fronto. P o l i ­t i čna in oranizaci j ska osnova na-

j še revoluci je je b i l a v K o m u n i ­s t i čn i pa r t i j i in Osvobodi ln i f ront i .

Zato na vsakem koraku brani ­mo pr idobi tve vseljudske revolu­cije naš ih narodov in z odprt i ­mi očmi zremo v bodočnos t . 22. j u l i j nam Slovencem vel iko po­meni . Na ta dan si obujamo spo­mine na dobre in p o š t e n e l judi , k i nam i ih je revoluci ja vzela , v m i s l i h prelet imo vsa težka in s lavna leta gospodarske borbe do danes in spet je v nas volja in m o č za nove napore in spet nam je b o d o č n o s t b l iž ja , sve t l e j ša in l epša .

Prvi dolenjski kmečki pravnik

Pet k m e t i j s k i h zadrug v okol ic i Grosup l j a Je sk leni lo , da bo o rgan iz i ra lo v dneh 15. in 18. avgusta I. dolenjski k m e č k i p raznik 15. bo več j a razstava plemenske ž iv ine s posebnim pregledom in z raz­del i tv i jo nagrad. P o s e b n i kme­tijska razstava bo tudi poka­zala napredek kmet i js tva na Dolenjskem v zadnjih le t ih . Z v e č e r bo ku l tu rna pr i red i tev grosupeljskega K U D »Svobode« . 16. popoldne bo ve l ik sprevod, v katerem bo pr ikazano k m e č ­ko delo in dolenjski podeže l ­ski običa j i . Popoldne bo slo­vesna otvori tev z a d r u ž n e g a doma v Grosuiplju, na ka r se bo p razn ik zak l juč i l s k m e č k o zabavo. Ta p rva k m e č k a p r i ­reditev po vojni na Dolenjskem bo nedvomno p r i v a b i l a precej l jud i v Grosupl je .

8ede$ kr&kega okra­ja bo v Rreiicah

N a zadnjem zasedanju O k r a j ­nega ljudskega odbora v K r š k e m so l judsk i odborn ik i i zg lasova l i , da se s edež okraja prenese v B r e ž i c e . Izmed 95 č l a n o v obeh Zborov je glasa, valo 82 odborn ikov ; Izmed teh 48 za to, da se okraj prenese v B r e ž i c e . 34 pa za to, da ostane v K r š k e m . V S e v n i c i bo

Pred Ihtevom vstaje — 22. julijem ^ j

V Deli krajini bodo občinske p a t r u l j e o b i s k a l e vse vasi

Pr ip rave za part izanske pa­trulje so tudi v B e l i k ra j in i v polnem teku. L e t o š n j e prazno­vanje Dneva vstaje bodo v čr­nomaljskem* okra ju povezal i s praznovanjem desete obletnice izvol i tve Pokraj inskega komite-ja S K O J ,k i bo v nedeljo 19. ju­l i ja. O b č i n s k a par t izanska pa­trulja mesta Č r n o m e l j bo pred odhodom na obisk par t izanskih krajev in d r u ž i n v nedeljo 19. ju l i ja sodelovala p r i tej zgodo v insk i pros lav i .

Par t izanske patrulje, ki bo­do š te le 20 do 25 l judi , bodo sestavljali i zk l jučno stari borc i in ak t iv i s t i . Č r n o m a l j s k a patru­l j * *e bo usmeri la preko K a -n i ž a r i c e , Jerneje vas i , Dob l i č Dob l i čke gore, M a v e r l m a , S t r a ž ­njega vrha , Roščega v rha , Ro­din , Petrove vasi in dTugih oko­l iških vasi nazaj proti Č r n o m ­lju kamor bo pr ispela 21. Jul i ­ja zveče r . Semiška občinska patrulja bo šla prot i G a b r u na Staro goro, na K a l , S t rekl jevec, Brezovo reber, Mal ine , K r v o v -ški v rh , Crešn. jevec , preko V i -njega v rha , Stranske vasi i n K r u p e v Gradac . Patrulja met­liške obč ine bo zače la svoj po­hod že 18. ju l i ja v Se l ih pr i Jugorju in bo šla na Mačikovec, Dole. Drage, Ravnace, Hrast, Suhor, Dragoml jo , Berečo in Buš in jo vas preko Gabrovca , L o k v i c e in T rnovca v M e t l i k o , kamor pr ispe 20. ju l i ja zvečer. Druga patrul ja m e t l i š k e o b č i n e bo šla na pot iz Radovice in bo obiskala kraje v smeri Bojana vas, SVamna vas, Vinomer -Met -Uka D r u g i dan 21. ju l i ja zjut­raj bo šla na pot preko P r i -mostka in Gradaca skupna pa­trul ja . Gradaška patrulja bo prav tako obš la vse vasi potem Pa se bo p r i d r u ž i l a s e m i š k i in me t l i šk i na potu prot i C r n o m ' i n .

Adlešlčka patrulja bo šla na pot 20. juli ja in bo ta dan ob­šla vse vasi do Bojancev nasled­nji dan pa bo šla preko T r i b u č v Č r n o m e l j . Občina Vinica bo im« la dve pa t ru l j i . Ena začne

pohod na Sin jem vrhu že 18. ju­l i j a . Ubra l a bo smer dn Vin ice in nato obiskala vasi ob ces>ti prot i D r a g a t u š u , kjer se bo se-šla z d r a g a ^ u š k o . Druga patru lja krene iz V i n i c e preko Z i l j in Pretoke do Adleš ič in dalje z adleši6kn prot i Č r n o m l j u . Poljanska patrulja bo začel-, svoj pohod v Radencih 19. j u l i ­ja in bo obiska la vse vasi v do l in i K o l p e do Laz , nato se bo v rn i l a na7aj v S ta r i trg in šle preko vse Pol janske doline, Brezovice va M i k i a r j e v prot i

Č r n o m l j u . Pred Č r n o m l j e m s« bo p r i d r u ž i l a d r a g a t u š k i in v i -niški pa t ru l j i .

Z d r u ž e n e o b č i n s k e patrul je bodo pr ikoraka le v Č r n o m e l j 21. Julija z v e č e r ob 19. uri. Po prihodu patrulj bo s v e č a n spre­jem in nato ve l ik mi t ing . Na Dan vstaje bodo večje proslave z mi t i ng i še na M a v e r l i n u , v S e m i č u , na Suhorju , R a d o v i c i , G r j d a c u , Ad leš i č ih , Zapud ju , V i n i c i in Dolu-

NOVOMESCAN1! V sredo, 22. ju lija bomo ob 9. dopoldne spre­jeli na Glavnem trgu partizanske patrulje novomeškega okra­ja! Pozdravimo Dan vstaje In st?re n*rti?»nske borce, skupno z njimi s« udelež imo si3vnos<n ga odkritja spomenika talcem, ki

bo ob 10. uri na Vratih!

N o v o m e s t o o b odkritju spomenika t a l c e m i n D n e v u v s t a j e

Le tošn j i Dan vstaje bo za Novo mesto praznik posebne­ga pomena. Z d r u ž e n bo z od­k r i t j em spomenika talcem, s ka te r im se bo mesto oddolž i lo spominu vseh, k i so s svoj imi ž ivl jenj i pr i speval i najdrago­cene j š i de lež za svobodo domo­vine . Za odkritje spomenika in sam Dan vstaje je p r ip rav l j en nekak skromen, Pa izbran fe­s t iva l , s kater im bodo Novo-m e š č a n i — in z n j imi v s i . k i s e bodo udeleži l i slavja 22. ju-l i ja — dostojno počas t i l i spo­m i n borcev za svobodo, talcev in ž r t e v faš is t ičnega terorja in zače tek vstnje.

Kot p rva priredi tev bo 18 Julija ob 8. uri zvečer pred­stava Kre f tov ih »Cel jskih gro­fov«, ene na juspe le j š ih p r i r ed i ­tev n o v o m e š k e g a g leda l i šča . Predstava bo na prostem, na d v o r i š č u Kmet i j ske šole na Grmu, ka r bo za Novo mesto vsekakor svojevrsten dogodek.

V nedeljo, 11 i«"Ja zvečer, bo pravtako ob 8 u r i »Svobo­da v B r š l j i n u d a l a svojo aka­demijo z izbranim sporedom (v z a d r u ž n e m domu).

Na p r e d v e č e r Dneva vstaje in odkr i t ja spomenika, v to­rek, bo v Domu ljudske pro-svete pietetnl glasbeno-Iiterar-nl večer z godalnim koncertom godbe J L A in nastopom č l a n o v

D r u š t v a s lovenskih k n j i ž e v n i , kov Miška K r a n j c a i n drugih .

22. j u l i j a , na Dan vstaje, bo najprej ob 9. u r i dopoldne na G l a v n e m trgu sprejem part i ­zanskih patrulj, k i bodo prine­sla pozdrave iz vseh predelov okraja- Rapor t komandantov patrul j bo sprejel okra jn i š t ab Zveze borcev. T o č n o ob 10, u r i se bo zače la slovesnost pred spomenikom talcem. P r i o d k r i ­tju bo sodelovala godba J L A in mošk i pevsk i zbor. Iz danes objavljene skice so razv idn i zb i rn i prostor i pred spomeni­kom na V r a t i h za predstavni­ke organizaci j in d r u š t e v , par­tizansko patruljo in enoto J L A , pevce in godbo V s i ostali me­ščani in ude l eženc i proslave iz ostal ih obč in ter kra jev Do­lenjske naj se pred 10. uro zbero na Ces t i komandanta Staneta (do Kres i j e ) . na pro­storu pred hotelom Met ropo l i n pred poš to oz. na cesti k sodi­šču. Pros tor i bodo ozvočen i , ta­ko da bo lahko vsakdo pr iso­stvoval slovesnosti , tudi ča ne bo stal v neposredni bližfini spomenika. Opozarjamo, da bo k m a l u po 9. uri dopoldne pro­met po cesti mimo V r a t ustav­ljen ter naj si vsakdo pravo­č a s n o izbere prostor , od koder namerava pr isos tvovat i o d k r i ­vanju spomenika.

ustanovljena izpostava.

Prireditveni prostor ob odkritju spomenika talcem

22. ju l i ja zvečer bo na Loki koncert godbe na p ihala in jazza J L A in m o š k e g a pevske­ga zbora S K U D » D u š a n J e r e b « in »Svobode« .

Tud i k ino » K r k a « bo za te dneve dajal p r imeren spored: 22. i n 23. ju l i j a bo predvajal od l ičn i jugoslovanski f i lm »Ne­vihta« in predf i lm »Hej briga­de«. O k r a j n i oti'bor Ljudske prosvete bo izdal posebno ( in hk ra t i prvo) š t ev i lko »Dolen j ­ske p r o s v e t e « .

K o d k r i i j u prvega izmed spomenikov N O B , k i bodo sta­l i v preurejenem in zgodovin­sko pomembnem okol i šu V r a t , vab i Mestni odbor Zveze bor­cev N O B v Novem mestu svoj­ce umor jenih talcev, p a d l i h

borcev N O V In ž r t e v faš i s t i č ­nega terorja, vse t o v a r i š e i n t o v a r i š i c e , k i so kdaj k o l i de­l a l i v Novem mestu bodisi n ' i p o l i t i č n e m a l i v o j a š k e m pol ju , b i v š e par t izanske komandante in komisarja, k i so osvobajal i Novo mesto, akt ivis te i n te­renske delavce Par t i je in OF, vse N o v o m e š č a n e in o k o l i č a n e ter prebivalce sosednjih o b č i n in okrajev. Z m o g o č n o m a n i ­festacijo n a š e enotnosti i n od­ločne volje , da z vsakodnevn im pr izadevanjem nadaljujemo ve­l i k o oporoko, k i so nam jo za­pust i l i naš i n a j d r a ž j i , bomo po­čas t i l i n j ihov spomin , se po­k l o n i l i ž r t v a m n a š e revoluci je in pozd rav ih obletnico z a č e t k a vstaje slovenskega naroda.

MLO v Novem mestu uresničuje predloge volivcev

1. — Slavnostna tribuna; 2, - - partizanske patrulje; 3. — četa JLA; 4. — oficirji JLA: 8. — narodji« noše; 6. — pevci; 7. — godba; 8. — pionirji; 9. — športna in telovadna druetva; 10, xz polagatelji vencev; 11. — gasilci in enot« FLZ; 12. a *elezn carji, (

M e d obi l i co r a z l i č n i h pred­logov, k i so j ih sprejel i zadnji zbor i v o l i v c e v v N o v e m mestu, je b i lo precej ko r i s t n ih . L j u d ­ski odbor mestne o b č i n e je po pretresu p r e d l o ž e n i h predlogov i zb ra l take, k i so i z v e d l j i v i ter j i h pove r i l posameznim gospo­da r sk im odborom v u r e s n i č i t e v .

V e l i k o j« b i lo predlogov za posipanje u l ic i n cest. Mes tn i l judsk i odbor je odpr l svoj kamnolom, nas tavi l odgovorne­ga č l o v e k a Za ta dela in bodo postopoma posipane vse ceste i n ul ice , kjer je to potrebno. V K a n d i j i so b i L i popravl jena p e r i š č a ; p rav tako bo k m a l u dograjeno novo pe r i š če za I. teren. Deloma je b i l a Že i z ­b o l j š a n a cestna razsvet l java p ro t i B r š l j i n u in 2abji vasi ter v neka te r ih s t ranskih u l i cah . Z a kanal izaci jo v mestu je b i lo izdano nad pol mi l j iona d ina r ­jev. S poprav i lom 17 v e č j i h i n 511 m a n j š i h h i šn ih o k v a r na vodovodu se je dobava vode izbol jša la za 10 sekundnih l i ­trov. Del'a p r i zajetju v S top i ­cal) so z a k l j u č e n a ; celotno za­jetje je stalo mestno o b č i n o okrog 3,600.000 d in . V k ra tkem bo izdelan n a č r t za gradnjo mostu čez K r k o p r i š p o r t n e m igr i šču na L o k i , i g r i šče na L o ­k i pa bo p rav tako k m a l u do­grajeno.

V s e h predlogov zborov vo l iv ­cev seveda mestni ljudski od­

bor nI mogel, takoj u p o š t e v a t i , nekaj pa je b i lo tudi nepr i ­mern ih .

Naj tež j i p roblem, k i je Čeda­lje hu jš i in mu n i v ide t i k o n ­ca, je stanovanjsko v p r a š a n j e . O d prvega januarja 1953 dalje je b i lo v l o ž e n i h skoraj 200 no­v i h p r o š e n j za stanovanja, od teh za d r u ž i n s k a 102 p r o š n j i , r e š e n i h pa je b i lo v tem č a s u komaj 8. T a k o leži na stano­vanjskem u radu že 440 nere­š e n i h p r o š e n j za stanovanja. Tega v p r a š a n j a se ne da re­š i t i z nobeno uredbo a l i še ta­ko utesni tv i jo . T u je r e š i t e v samo ena — to so nove grad­nje. P r i d a n š n j i h cenah bi b i l o potrebno za z a p r o š e n a stano­vanja vsaj eno mi l ja rdo dinar­jev!

N a deveti redni seji 7, j u l i j a je L j u d s k i odbor mestne o b č u ne r azprav l j a l o gornj ih pro­b lemih kakor tudi o doseda­n jem de lu ter b o d o č i h nalo­gah.

Gradn ja vodovoda je d o b L Ia k o n k r e t n e j š e obl ike . L ' u d s k i odbor je po t rd i l pogodbo * J L A o p r i spevku , k i ga da J L A za generalno obnovo vodovo­da. Sklenjene so tudi pogodbe za cev i . N a seji Je b i l i zvo l j en rež i j sk i odbor za gradnjo vo­dovoda, prav tako pa r ež i j sk i odbor za nadaljevanje t l a k o v a « nja ceste pro t i ko lodvoru .

Stran 3. D O L E N J S K I C T 5 T Stev. 28

O nezdravih razmerah ¥ nekaterih gasiiSkltl društvih na Dolenjskem

Ali je res lahko vsakdo gasilec? — Društveni denar leži marsikje neizrabljen — Lani: 66 veselic in le 4 kulturne prireditve — Zanemarjena skrb za strokovno vzgojo gasilcev

Izredno okrajno gasilsko s k u p š č i n o , kj je b i l i v N o v e m mestu zadnjo nedeljo, je v smi­s lu določi l Zakona o prosto­vo l jn ih gasi lskih d r u š t v i h sk l i ­calo T a j n i š t v o sveta za notra­nje zadeve p r i O L O . D a je mo­ra la l judska oblast v okraju seči po t i k 0 skrajnem sredstvu, je vz rok v zadnjem p o ž a r u v N o v e m mestu in v pomanjkl j • vos t ih dela Okra jne gasilske zveze. Poleg tega je nedisci­p l i na , ponekod Pa že kar anar­hi ja v nekater ih gas i l sk ih d ru ­š tv ih zahtevala r a z č i s t i t e v mnogih v p r a š a n j , k i vodstvu gas i l sk ih organizaci j v okra ju a l i niso b i l a jasna, a l i pa se j i h O k r gasilska zveza ni lo­t i l i dovolj resno.

73 gas i l sk ih d r u š t e v je v no­v o m e š k e m okra ju . Več ina iz­med nj ih ima lepo in z a s l u ž n o preteklost , saj so v svoji dol­goletni s lužbi l judstvu reš i la ogromno vrednost ter m u po­magala ob n e s r e č a h . Vojna j« gasilstvo na Dolenjskem mate­r ia lno zelo p r i n d e l a ( saj je raznesla še to, kar. je b i lo prej s sk romnimi sredstvi v dolgih l e t ih ustvarjeno. S pomoč jo l judske oblasti , k i je v zadnjih 9 le t ih z zna tn imi sredstvi omogoč i l a vrs t i d r u š t e v nakup rnotork, orodja, gasilske opre­me in krojev ter s p o ž r t v o v a l ­nostjo zavednih gasilcev so mnoga d r u š t v i v razmeroma k r a t k e m času znova krepko za­ž ive la .

V e n d a r ne povsod. Mar s ik j e so se v r i n i l i v odbore d r u š t e v ljudje, k i j i m social izem ni p r i srcu. D a č lovek , k i mu pr ido­b i tve n a š e revoluci je niso v š e č , ne bo z vnemo gasil so­c i a l i s t i č n e g a ( p r e m o ž e n j a , leži na dl'ani. Na skupšč in i v po­r o č i l i h n i manjkalo konkre tn ih p r imerov slah= disc ip l ine , anar­hi je i n zanemarjanja kadrov, slabega ravnanja z gasilsko opremo i td . Naj j ih n a š t e j e m o le nekaj — t is t im gasilcem v dokaz, k i so se p r i t o ž e v a l i v imenu svoj ih d r u š t e v , da k r i t i ­k a v loka lnem tedniku in v javnost i n i b i l a konkre tna :

L a n i so p r i red i la eas ihka d r u š t v a v okraju 66 veselic, poleg teh pa komaj 4 ku l tu rne pr i redi tve- Sorazmerno precej manj je b i lo s t rokovnih vaj . N a vesel icah, k i so "se mars i ­k je izprevrgle v n i v a d n o p i ­j a n č e v a n j e , je č ? s t o k r a t p r iha ­ja lo do pretepov in osebnih o b r a č u n a v a n j (n. pr. v Grob-l jah P o n i k v a h in drugje) . V Globodo lu bi p r i š l o med pred­sednikom in pove l jn ikom v d r u š t v u skoraj do o b r a č u n a : v i a> je hotel prodati vesel ic i svoje v ino , odborn ik i pa so n i t o zadevico reši l i tako. da *o k u p i l i p i j ačo p r i » n e v t r a l n i oseb i« . V P o n i k v a h i t a se po­ve l j n ik če t e in predsednik dru­š tva stepla zaradi funkc i j .

G A S I L S K I D E N A R Z A P R I V A T N O O P E K O

V 18 d r u š t v i h so za veselice dob i l i 638.444 dinarjev — po pregledu, k i ga ima t a jn i š tvo Sveta z** notranje zadeve. Ra­č u n a m o lahko, da so vse vese­l ice , k i so j ih gasilci lani ime-l i . v re le vsaj 2 mi l i jona dinar­jev dohodkov Ta denar pa le­ži marsikje mr tev . č e p r a v man jka mnogim d r u š t v o m opreme in o r o d h . Pojavl jajo se celo p r imer i samovoljnega ra^Dolaganja s tem denarjem. V Zburah ti je odbor brez ved­nosti č l a n s t v a n. pr. »izposodil« 120 000 d in : 40.000 je dobil po­ve l jn ik za nakup motornegea

na posodo, blagajnik p a 50.000 din za s t r e š n o o p e k o . . . Za po­prav i lo 1 voza pa d r u š t v o ni moglo p lača t i k o v a č u r a č u n a !

V Mokronogu so gasi lci dva dni pus t i l i ležat i cev i v poto­ku . K a d a r kj-e gor i , je 'avto dost ikrat neuporaben, za vese­l ice pa je p r ip rav l j en . V Treb­njem so za » n a g r a d o « (kakor je povedal delegat na skupšč i ­ni ) prepel ja l i desetino deklet , k i so pomag i l e č is t i t i avtomo­b i l , n a božjo pot na Ča t ež Predsednik gasilskega d r u š t v a na Trebe lnem je 2gajnar F ranc z D r e j č e g a vrha — č lovek , k i n ima vo l i lne pravice , č e p r a v r i k o n raz ločno pove, da tak č lovek ni t i ne bi smel bi t i č l an gasilskega d r u š t v a . Po vo jn i je b i l kaznovan zaradi svojega nasprotovanja pr ido­b i tvam n a š e revoluci je , danes pa »vodi« g' isilsko d r u š t v o .

Na vzgojo kadrov so mars i ­kje pozab i l i . V Sv . R o k u — obč ina R a k o v n i k — je iz d ru ­š tva izstopilo pet mlad incev zaradi nep rav i ln ih odnosov s t a re j š ih gasilcev do mladine-

C E SE GASILCI NE Z N A J D E J O . . .

L a n s k i p o ž a r v opekarn i Z a ­log p r i P r e č n i je pokazal , da pada ponekod tudi strokovnost gasilcev. Izmed 11 d r u š t e v oz-čet , k i so pr ih i te la na kraj po­ž a r a , je dobi la vodo iz 400 me­trov oddaljene K r k e edino-le če ta iz M i r n e peč i . N o v o m e š k i gasilci so p r i š l i n i p o ž a r i š č e šele po eni u r i s pokvarjeno motorko in nezadostnim orod­jem. Ce bi se gasilci vseh če t takrat znaš l i , bi lahko obvaro­va l i pred u n i č e n j e m vsaj upravno stavbo, č e ne celo strojnice opekarne. Š k o d e je bi lo 19 mi l i j onov dinar jev, še več pa raradi prenehanega obratovanja.

Se bolj ža los t en pa je p r imer , ki smo ga v Dolenjskem listu že opisa l i : p o ž a r v noči od 26. na 27. jun i j , ko je gore l« stav­ba mizar jev in č e v l j a r j e v v Novem mestu. Iz neznatnega p o ž a r a , k i b i ga lahko duhapr i -sotni gasilci z navadn imi kav-Iji omej i l i morda na nekaj sto-t isoč dinarjev škode (leseno šupo kolarsk,* delavnice b i bi lo treba p r a v o č a s n o zruš i t i — ker pa niso ime l i n o v o m e š k i gasil­ci s seboj najbolj enostavnega orodja, se je p o ž a r r a z š i r i l ) , je nastala skoraj 20 mi l i jonska Škoda. Sel« po 55 minutah je pr i š la voda v cev i iz K r k e (že 6 mesecev Čaka n. pr. v orod­ja rn i n o v o m e š k e g a d r u š t v a no­va motorka , da jo bo eno i z ­med d r u š t e v prevzelo!) . Vse p r e v e č je b i lo brezglavega te­kanja od volaga do vogala , premalo pa n a č r t n e g a dela in enot;n,s gasilske komande. De­legat n o v o m e š k e g a d r u š t v a je na skupšč in i dej'al:

»Zadnj i p o ž a r je vzel ve l i ko ugleda n o v o m e š k i m gasilcem, b i l pa je tudi v e l i k a šola za n o v o m e š k e gasi lce.«

Ce kje, potem velja preaovor o zvonenju po toči prav p r i gasi lcih. Zato je izredna okra j ­na s k u p š č i n a opozor i la na vse take in podobne pojave nedi­sc ipl ine , na razne nepravi lno­sti, k i se dogajajo v nekater ih d r u š t v i h in na padanje s t rokov­ne usposobljenosti dolenjskega gasilstva. Delegat iz M i r n e , tov. B u l e , je med ostal im de-j-al v razpravl janju , da je b i l zadnji č a s za sklicanje izredne skupšč ine . V delo O G Z je ba vnesti več reda in ču t a od-

ja, da prihajajo odborn ik i (ce­lo iz mesta) na seje z enourno zamudo, čez pol ure P* »pet odhite s seje, ker »n ima jo ča­sa«. Delegati so med ostal im poudar i l i k r i v d o O G Z za slabo strokovno vzgojo kadrov.

V A Ž N A JE P O L I T I Č N A U S M E R I T E V G A S I L C E V Navzoč i p reds tavnik i pol i t ič­

n ih organizaci j in l judske oblasti so opozor i l i na izredno vlogo in odgovornost dela ga­s i l sk ih d r u š t e v v okra ju . P r i ­mer n o v o m e š k e g a gasilskega d r u š t v a je n. pr. pokazal , da ne gre s časom naprej , t e m v e č da celo globoko nazaduje- G a ­s i lc i ne bodo mogl i i z v r š e v a t i svoj ih v z v i š e n i h do l žnos t i , če bodo samo gasi lc i . T reba s« je znat i bor i t i prot i p o ž a r o m in n e s r e č a m , potrebna je r e s n i č n o globoka in vsestranska stro­kovna usposobljenost. Danes so gasilska d r u š t v a samostojne, v svojem bis tvu pa najbolj d r u ž ­bene organizaci je . Gas i l ska d r u š t v a v okra ju so ko lek t iven č l an S Z D L , več ina n j ihov ih č l anov je pravtako v vrs tah č l a n o v Soc i a l i s t i čne zveze de­lovn ih l jud i . Zato je pravtako v a ž n a po l i t i čna usmeri tev ga­silcev, ne pa samo nj ihova s t rokovna usposobljenost Ne gre za parade in veselice, tem­več za zavest, da t l jubaznijo in razumevanjem branimo l judsko, to je soc i a l i s t i čno pre­m o ž e n j e ! To pa Janko zavestno oprav l ja samo t is t i , k i n i prot i soc ia l izmu, k i je za social izem. Gas i lec je danes lahko samo p o š t e n č l o v e k ; k r i m i n a l c i , l jud­je brez vo l i lne pravice pa ne morejo b i t i gasi lci .

Ž i v a h n o razpravl janje Je na izredni skupšč in i potrdi lo , da delegatom gasi lskih d r u š t e v n i vseeno, k a k š e n ugled bo imelo gasilstvo n a Dolenjskem. Več pomoči kakor doslej bodo mo­rale gasilstvu nudi t i tudi po l i ­t i čne organizaci ja okra ja , bolj pa se bodo mora l i zan imat i za probleme gasil , d r u š t e v tudi organi l judske oblasti . Za po­vezavo s temi organi in p o l i ­t i č n i m i forumi pa se morajo v p r v i v r s t i zavzemati seveda ga­s i l c i sami .

Posebna p e t č l a n s k a komis i j a bo pre i ska la vz roke razn ih neprav i lnos t i v gasi lskih d ru ­š t v i h i n p o ž a m o - v a r n o s t n i s lužbi ob zadnjem v e l i k e m po­ž a r u . Razmere v n o v o m e š k e m g-asilskem d r u š t v u naj uredi Iz­redni občn i zbor d r u š t v a . V Novem mestu bo upeljana stal­na d e ž u r n « gasi lska s lužba . O G Z in vsa gasilska d r u š t v a bodo poskrbela takoj za stro­

kovno vzgojo, st-alna skrb ga­s i l sk ih organizacij pa bo poleg vsega tudi utrdi tev po l i t i čne l in i je v gasi ls tvu.

P r e p r i č a n i smo, da bodo sklepi izredne okrajne gasilske s k u p š č i n e u r e s n i č e n i . V s i želi­mo, da b i b i l i naš i gasil :j po­l i t i čno , moralno, f izično in s t rokovno usposobljeni b ran i t i l judsko p r e m o ž e n j e in ž iv l jenja državl j -anov pred požar i i n ob naravn ih n e s r e č a h . Enotnost miš l j en ja in akcije v gasi lskih d r u š t v i h naj d o k a ž e , da se ga­s i lc i Dolenjske zavedajo svoje ve l ike odgovornosti v č u v a n j u dobr in , k i j i h ustvarja soci'ali-s t i čna d r u ž b a .

Določena Je odkupnine za zemljo

N*a temelju Zakona o kme­t i jskem z e m l j i š k e m skladu sp lošne ljudske lastnine in do­deljevanju zemlje kmet i j sk im organizaci jam je Zvezn i i zv r šn i svet izdal Odlok o v i š in i od­š k o d n i n e za zeml j i šče , k i je postalo sp lošna ljudska lastni­na. Ta odlok določa , da pripada las tn ikom o d š k o d n i n a , katere v i š ina je odvisna od kataster-skega razreda, v katerega je zeml j i šče r a z v r š č e n o . V I. ra­zredu znaša o d š k o d n i n a 100.000 d in za ha, v II. 90 000, III. 80.000, I V . 70.0O0, V . 60.000, V I . 50.000, V I I . 40000 in v V I I I . razredu 30.000 dinarjev.

O d š k o d n i n o za v ložene inve­sticije v vinograde, sadovnja­ke, hmeljske nasade in druge dolgoletne nasade, kakor tudi za zgradbe in druge objekte bo določ i la okrajna komisi ja za kmet i j sk i sklad na temelju ocenitve, v sk ladu • prometno vrednostjo.

Pokrajinski odbor CMD za Dolenjsko je počastil 22. julij

V č e t r t e k , 9. j u l i j a , je sk l i ca l P o k r a j i n s k i odbor C i r i lme to -dijskega d r u š t v a k a t o l i š k i h du­hovn ikov L R S za Dolenjsko v Trebnjem prosravo, na kater i je 15 duhovnikov počas t i lo Dan vstaje in spomin s lovanskih blagovestnikov C i r i l a in M e ­toda.

P ros l avo Je vod i l f. Lo j ze Zabkar , ž u p n i k iz Č r n o m l j a , ude lež i l pa se je je tudi g. J . Savora , org. tajnik Glavnega odbora C M D iz Ljubl jane . Po uvodnem referatu o zgodovin­skem Dnevu vstaje, med kate­r i m so navzoč i z enominutn im molkom počas t i l i spomin vseh padl ih borcev in ž r t ev faš izma na Dolenjskem, je s ledi l k r a j š i k u l t u r n i spored. Prebrana je b i l a tudi »Nače lna beseda Po­kraj inskega odbora C M D za Dolenjsko k Zakonu o ve r sk ih s k u p n o s t i h « .

V naš i d r ž a v i , tako izjavl jajo dolenjski d u h o v n i k i v tem svo­jem p ismu, v lada vsa svoboda vesti in veroizpovedi . L judska oblast bo s tor i la vse, da se bo zakon o ve r sk ih skupnostih do­sledno izvaja l . Zato je tudi na­ša do lžnos t , da zakon vestno u r e s n i č u j e m o . »Načelna beseda«

dolenjskih duhovnikov poziva duhovnike in vern ike k verski strpnosti in spoš tovan ju oseb­nega p r e p r i č a n j a slehernega d r ž a v l j a n a . P rav tako poudarja »Nače lna beseda« š i r o k o g r u d ­nost d r ž a v n e g a vodstva pr i se­stavljanju Zakona o versk ih skupnostih, k i ga pozdravljajo vs i duhovn ik i .

Pros lavo je v imenu O L O Novo mesto pozdravi l tov. Lojze Kas te l ic , n a v z o č a pa je b i l a tudi zastopnica o b č i n s k e g a l judskega odbora Trebnje.

Dolenjske šahiste čakajo velika tekmovanja

Se nobeno leto niso stala pred dolenjskimi šah is t : tako zahtev­na in tudi obsežna tekmovanja kot letos. M o š t v e n o prvenstvo je v teku, treba je vanj priteg­n i t i tudi šah i s t e iz Kočev ja , Č r n o m l j a , M e t l i k e , K r š k e g a , Brež ic , Ribn ice , Višnje gore i td. Omeni t i je treba lep vzgled predsednika L O M O Novo me­sto tov. I v a n e t i č a , k i je z denar­no podporo omogoči l novem*-š k e m u d r u š t v u sodelovanje na tu rn i r ju slovenskih mest. Enako je treba podpreti š a h o v s k a dru­š tva in sekcije vse Dolenjske, da bodo poslale svoje mladinske

prvake na dolenjsko prvens tvo v Trebnje (od 17. do 22. V I L ) . Prav;co u d e l e ž b e imajo vs i p r v a k i sekcij , rojeni po 1- sep­tembru 1933. T r i j e p rvoplas i ran l bodo sodeloval i n a mlad inskem prvenstvu Sloveni je , k i bo V Novem mestu (koncem j u l i j a ) . O vseh teh tekmovanj ih so raz­glabl ja l i na zadnjem sestanku D O S O , kjer so sklen Ii , da se povabi na ta tekmovanja prav vsa dolenjska d r u š t v a in sekcije, ker bodo le taka tekmovanja s popolno u d e l e ž b o vseh dolenj­sk ih š a h o v s k i h enot rodi la sadove. F. M .

Bivši tajnik KLO je dobil 10 mesecev zapora

Pa ne zato, ker je b i l tajnik, pač pa ker se je p reg re š i l zo­per č len 314-1, 319-1 in 322-1, ker je z lorabi l uradni po loža j , ponarejal uradne l is t ine in po-never i l denar, je b i l obeoJM Avgust P a v š e l j iz D r u ž i n s k e va ­si p r i B e l i c e r k v i .

Pavše l j je kot tajnik K L O Be­la cerkev ponaredi l podpise za namiš l j ena i zp l i č i l a v skupnem znesku 17.200 din , ponever i l v šes t ih p r imer ih za skupno Vsoto 24.000 d in , dal pa si je iz dT-žavnega gozda pr ipel ja t i brez­p l ačno dva voza drv. Za pona­rejanje podpisov je po č lenu 319-1 K Z določena na jn iž ja ka­zen za uradno osebo 3 mesece zapora, za poneverbo, k i jo za­greši uradna oseba predvideva člen 322-1 najmanj 3 mesece za-oora, za zlorabo uradnega polo­žaja pa člen 3141 kazen zapora dn treh let. Upoš teva joč dose­danje nekaznovanje i n prizna­

nje k r ivde je senat okrajnega sodišča v N o v e m mevtu obso­di l Pavš l j a na deset mesecev zapora,

Železniška nesreča pri Karlovcu

T. Juli ja ob 19,21 je p r i š l o na postaji M r z l o polj, 3 p r i K a r l o v ­cu do t r čen ja dveh osebnih v l akov . N e s r e č a je zahtevala 4 mr tve in 26 tež je a l i ražje ra-nj?nih- V boln ic i je podleeel p o š k o d b a m še en potnik. P r i ­padnik i J L A in delavci tovar­ne » E d v a r d K a r d e l j « so ranje­ne potnike takoj odpel ja l i v k a r l o v š k o boln ico . Na kra j n e s r e č e je p r i š l a komis i ja za­g r e b š k e že lezn iške d i rekc i je , k i je ugotovila , da je do t r č e n j a p r i š lo zaradi nepazlj ivost i od­p r a v n i k a v l akov in k r e t n i č a r j a na postaji M r z l o polje,

Uvrstite se med poverjeni/te Prešer­nove družbe. Vsak poverjenik obdrži

tO °/o pobrane članarine

Ali ste že član Prešernove družbe? Za 240 din članarine, ki jo lahko plačate

v obrokih, prejmete 5 knjig

Poslovodjo oblačilne stroke

sprefme z a svojo trgovino v Novem m e i t u

Takšna je bila mladina Bele krajine pred desetimi leti

Belokran jska mlad ina se p r i - ker jo je mati pretepla, t e m v e č borbo z zavestjo, da j i m bo pravl ja na mlad insk i fest ival , k i se j« jez i la , kako da j i n i uspelo tudi ranjenim stala ob strani bo 19. ju l i j a t. 1. v Č r n o m l j u , u i t i z doma. Spominjam se tudi belokranjska mladina , je to Ob 10. obletnici prve o k r o ž n e M i m i c e :z Gradaca . Skoraj otrok predvsem zasluga zgodovinske m l a d n s k e k o n f e r e n c « in ob je še b i la , a k o l i k š n a zavest mladinske konference na Suhor-formiranju Pokraj inskega komi- je tlela v njenem drobnem srcu! ju . M l a d i n a se je poslej še bolj teja S K O J za Sloveni jo , se Su- Na konferenci je podala poro- kakor prej ž r t v o v a l a za ci l je h o r č a n i in zavedni Belokranjc i č i lo , da so v njenem sektorju Osvobodi lne fronte, saj je sko-spominjajo konference, k i je v organiz i ran i vsi mlad inc i in raj ni bi lo vas i , kjer b i v takrat-dneh 16. in 17. ju l i ja 1953 zva- mlad inke iz vseh vasi , 1« dveh n ih dneh ne b i l i r azn i mi t ing i , b i la na Suhor p r i M e t l i k i nad vas. n i imela še o rgan iz i ran ih , k i so j ih o rgan iz i ra l i a k t i v i L M S 60 delegatov mlad insk ih akt vov l n kaj je bilo? M i m i c a je jokala , v B e l i k r a j i n i , n i je b i lo p ion i r -Bele k ra j i n« in tudi več dele- ker jo je bilo sram, češ da ni ske organizacije n i t i ak t iva gatov iz ostal ih okrajev. . b i la dovolj a k t v n a , ker n i imela L M S , k i bi ne zb i ra l hrane in

Po pr ipovedovanju tov. N i k a v svojem sektorju organizirane z d r a v i l n i h zeliše za part izanska B e l o p a v l o v č a , podpredsednika vse mladine. T a k š n a je b i l a b o l n i š n i c e . O L O m predsednika Gospodar- takrat naša mlad ina! Z njo de-skega sveta v Č r n o m l j u , k i je l a t i , je bilo zares v veselje vsa- Konferenca Je obravnavala b i l pred desetimi leti p r v i vo- kemu, k i je že le l dobro B e l : J ™ 1 ^ f r j š a n j e „ , m J a d i n i k « « a

l jeni organizaci jski sekretar za kra j in i .« to ok rož j e , je Suhor pred 10 leti skozi vso dobo N O B vzgajal

Tov. B e l o p a v l o v i č N i k o pripo- mlad i kader novinarjev, k i je iz­voljene belokranjske "de lega te veduje nadalje, da je obstajal v dajal mladinske liste izmed ka-

Dragoml j i vasi p ion i r sk i odred, terih so mnogi p r v i č zagledah k i je dal 13 letnega fanta bri- beli dan prav v B e l i k r a j i n i , gadi, kjer je b i l najprej ku r i r , M l a d i n a Bele kraj ine je b i la

dejans-ko^bkrož«« od TaUTičmo » J ™ P * m i t r a J ^ } ? ? p r

+

V i » ^ ^ n i k mlad in sk ih s a d l l t dekleta so v dneh konference listov, tov. Bo r i s K i d r i č pa jo Na konferenci so se v r s t i l i p o ž e I a ^ e a c o

n a n J i v a h P r a v J* n a v d u š e v a l , jo usmerjal i n

referati t o v a r i š e v : Be lopav lov i - pred nosom faš is tov , k i so čepe l i po l i t i čno vzgajal . In nobena v bunker j ih . skr ivnost n i , da je prenekatera

»Pšenica bo na ša , ne fašis t ič- žu l j eva roka preprostega mla-

z vso l jubeznijo sprejel prve

mlad insk ih ak t ivov . Dvorana za konferenco je bi la s v e č a n o okra­šena , č e tud i je b i l Suhor takrat

ča , Mit je V o š n j a k a , V i l m e B u -k o v č e v e , Staneta Kavč i ča itd Sk lep i prve o k r o ž n e mladinske n a ! ( ( t o J * b}\\ t a J " ' a t P a r ° j a d inca takrat pr i je la za pero in

pogumnih deklet, k. so požel« v mlad insk ih l i s t ih so se v r s t i l i k o n f e r e n c « na Suhor ju so v na­daljnjem delu ugnetal i zavest

. , , - , , j ; - Novaku pa so za ž e t v e n i praz vse belokranjske mladine, saj » ° s . ni„J.niy

N O V O T E K S f i

vse njive, tov. O č k u — Ivanu č l a n k i , pesmi, č r t i c e i td,

T a k š n a je b i l a be lokranjska

je bilo že takrat več ko 90-/, ft ^ l e »» mladina pred desetimi l e t i N a

Tekstilna tovarna Novo mesto

kolesa, tajnik je vze l 15.000 din govornosti , saj se n. pr. doga

Franček Saje: M

V a t i k a n i n S l o v e n c i Kasneje so se odnosi med profasističnimi jugoslovanskimi

vladami in Vatikanom toliko izboljšali, da so 25, julija 1935 privedli do sklenitve konkordata. Ker je konkordat dajal rimski Cerkvi velike privilegije, je naletel na enodušen odpor vsega jugoslovanskega ljudstva. Zato sta ga morala Korošec^ in Stoiadi-nović umakniti iz dnevnega reda v parlamentu. Cilje Vatikana s tem konkordatom je kratko in jasno označil Stepinac, ko je 4. julija 1935 zabeležil v svoj dnevnik:

»Da je veća sloboda i dovoljno radnika ( t. j. duhovnikov — op. S. F.) Srbija bi bila za 20 godina katolička-*

Ker te »svobode« rimska Cerkev v Jugoslaviji ni dobila s konkordatom, jc po navodilih Vatikana z vsemi silami organizirala klerikalne fanatike v udarne klerofašistične čete in jih vzgajala za belogardistične in ustaške krvnike svobodoljubnih jugoslovan­skih protifašistov, katolikov ter pravoslavnih . . .

Neprijazno politiko Vatikana do naših narodov so z vso nekrščansko trdoto zlasti občutili katoliški Slovend in Hrvat i , ki so po prvi svetovni vojni ostali v sužnosti pod Italijo.

Ob okupaciji Slovenskega Primorja 1918. leta so italijanski osvajalci v nepodpisanem letaku hinavsko zatrjevali: »Slovenci! Italija, velika država svobode, vam da iste državljanske pravice, kakor vsem drugim d r ž a v l j a n o m . . . Vaša vera je spoštovana, saj je katolik; : vera, vera cele I t a l i j e . . . «

Tem lepim besedam so hitro sledila dejanja — preganjanje in zatiranje naših rojakov. Med dvoletno vojaško okupacijo so italijanski imperialisti s tiho odobritvijo Vatikana zaprli, interni­rali ali preganjali 61 slovenskih in hrvaških duhovnikov. Prizanesli n-so niti naidoslednejšemu rimskemu katoliku dr. Antonu Mahniču,

mladine v B e l i k ra j in , organizi- ™ ^ l e d i h nadaljuje svojo rane v L M S ali v S K O J . besedami. »To T. poklanja belo napredno pot tudi d a n a š n j a

» T a k r a t je b i lo v Semiču kranjska belokranjska m l a d i n i , k i je udet mlado dekle ,« pripoveduje tov. * P ° m i n n a u s P e l ° konferenco na ^ m l a d i n s k e

B e l o p a v l o v i č , »ki s; je pr ipra- ounnrju.-« konference na Suhorju za deseto v i l a nahrbtnik , ho t eč odit i na Suhorska konferenca je v po- obletnico te konference povabi la

' Suhor . N i je moti lo , da so b i l . l l t i čnem oz i ru popolnoma uspe. v Č r n o m e l j kot č a s t n e gos t« , * v S e m i č u faš is t i , k i so p reža l i la. S k l e p i konference so se iz- ho teč se z n j imi poveseli t i , obu-! na vsakega, k i se je od.stran 1 iz vajah in u r e s n i č e v a l i p r i nadalj- d i t i z n j imi lepe s p o m i n « na ? vasi . Preden pa je odš la , jo je n j e m delu belokranjskih m l a d i n , takratni čas , ho teč se p r i č a s t n i h $ I njena mat i neč loveško pretepla, sk ih ak t ivov . In če so takrat gostih tudi u č i t i za svoje na-j da j« h č e r k a ob leža la . Njena par t izani , k i so stali na m r t v i daljnje delo. i I p r i j a te l j i ca , k i pa se je konfe- s t r až i Bele kraj ine, b i l i ne samo

••• j r e n č e ude lež i l a , je n i pomi lova la , borbeni , t e m v e č ' odhajal i V P. F. In L , Z .

ker se je zavzemal za pregnane duhovnike, poslal spomenico mirovni konferenci v Pariz in branil staro slovanski jezik v cerkvi.

Te stvari so precej znane. Manj znano pa je, na kak način se je tržaški škof dr. Andrej Kar l in 1919. leta moral odpovedati svoji škofiji in se umaknit v Ljubljano k svojemu prijatelju škofu Jegliču. To ozadje nam v celoti pojasnjuje šele Jegličev dnevnik v zapisku 3. novembra 1919. leta:

»Sinoči sem dobil pismo od škofa Karlina, v katerem mi poroča, da je dne 26. oktobra dobil iz Rima po kardinalu de Lay poziv, naj se odpove škofiji, kakor je obljubil, da je pripravljen, in naj gre k svojemu prijatelju Škofu ljubljanskemu.

Okol i Velike noči mi je škof Kar l in sporočil, da ga Labi ne marajo, da pa ho ostal, dokler bo mogel,.. Koj potem je škof šel v R im. Tam mu je Gasparri povedal, da Lahi hočejo, naj on Trst avgusta v Rimu, so mi sv. Oče rekli, kako laška vlada nanje avgusta v Rimu, so mi sv. Oče rekli, kako Laška vlada nanje pritiska, naj škofa Karl ina iz Trsta odstranijo, toda oni se branijo in čakajo trenutka, ko bo sklenjen mir in bodo potem ravnali po oko lnos t ih . . .

Kar l in sporoča v istem listu, kako ga je ta kratki, hladno­krvni poziv uialostil, vendar se je koj osvestil in je poslal j*arfh-nalu de Lav suho odpoved, sv. Očetu pa pismo, v katerem obžaluje, da je postal žrtev laškega nacionalizma . ..

Sv. Stolica ne bi trpela pri Slovencih na ugledu, ko bi se to dogodilo po končni dodelitvi Trsta laškemu kraljestvu in bi bil škof sam resigniral. A l i sedaj? In na ta način? Ugled papežev bo pri Slovencih trpel. Bog se nas usmili.«

Dne 5. decembra 1919 si j * Jeglič zabeležil v dnevnik: »Danes je prišel škof Karl in . Izselil se je iz Trsta . . . Slovenci

v Trstu in Istri so radi škofa Karlina silno razburjeni na Vatikan. Pripravljajo hud protest in hočejo Karl ina nazaj.«

Škof Jeglič je 26. decembra 1919 pisal papežu »o razburjenosti

po Istri radi škofa Karl ina in o grožnjah odpasti v pravoslavje . . . « N a to pismo jc Jeglič 13. februarja 1920 dobil kratko zahvalo kardinala Gasparrija »za skrbna poročila o cerkveno-političnem položaju« — brez sleherne obljube ali zagotovila za preganjane duhovnike in škofe.

Medtem se je pri Jegliču zglasil goriški duhovnik Abram. O tem obisku si jc Jkof Jeglič 14. februarja 1920 notiral v svoj dnevnik:

»Poslali so ga duhovniki iz škofij Gorica, Trst, Poreč, k i so te dni imeli mnogoštevilno obiskan sestanek v S e ž a n i . . . Razbur­jeno je ljudstvo, razburjeni so duhovniki in žalibog na Vatikan silno ozlovoljeni. Boli jih, da jc moral oditi Kar l in , da jc škof tržaški postal Lah Bartolomasi in boje se, da odstranijo še nad­škofa in jin popolnoma Lahom izroče. Sklenili so neke resolucije in spomenico, ki naj jo dva duhovna neseta v Rim sv. Očetu, kardinalu Gasparriju in kongregaciji episeoparum. Po pošti ne mo­rejo poslati, ker imajo dokaze, da pisma, poslana papežu, v pisar-nah^ (vatikanskih — op. F. S.) zadrže ali v koš vržejo. Toda kako priti k papežu? Ker nadškof o teh korakih noče ničesar slišati, so sklenili naprositi mene, da naj grem z n j i m i . . . Obljubil sem, da pojdem z njimi, le premisliti moram zahteve, da vidim, če so pra­vilne im korektne.«

Dne 21. januarja 1920 se je Jeglič dokončno odločil: -Obljubil sem, da pojdem v R im z deputacijo duhovnikov v

zasedenem ozemlju. Prosili bodo jasno in odločno a) naj s v . Stolica dodeli tržaškemu Škofu Bartolomasi-ju Slovenca ali Hrvata kot pomožnega škofa za Slovence in Hrvate; b) naj Slovence in Hrvate v vsem ozemlju strne v eno od Lahov odvisno nadškofijo; nadškof Sede j naj ostane; naslednik naj bo Nemec ali Hrvat ; c) naj dopusti slovansko liturgijo; d) naj se pri imenovanju škofov ozira na želje duhovnikov. — Ker se mi želje zde času primerne, narodno upra­vičene, za cerkev in sv. Stolico zelo koristne, sem obljubil, da pojdem v R i m , naj spomenico ic hitro priredijo. (Nadaljevanje prih.)

fitev. 88 D 0 B E N 3 S K I D I S T Stran t.

(Prm t a l c i n a (frelenisicem 28. aprila 1942 ob osmi url zjutraj so pri Radohovl

vasi padli prvi talci v takozvani »Ljubljanski pokrajini«, pripeljani iz novomeških in ljubljanskih zaporov. Ko odkriva nartiz-nsko Nf--«vo mesto v sredo, 22. Julija prvega Izmed spomenikov, Savln*kovoga » T a l c a « , bo z nJim počast i lo spomin m u č e n c e v svobode In vseh, ki so dal! svojo kri In življenje, da dcmovlna svobodna ustvarja slavno serifcvnjcsi In mogočno prihodnost. V srcu Dolenj-^ke, sreddKu narodnoosvobodilnega upora, stoji kip talca in bo v e č n o govoril n»w In zanamcem o najvel ičastnejš i strani zgodovine, ko Je dal samo novom»«ki okraj v boju za svobodo 2.429 ž r t ev .

Da Je i t a l i j ansk i okupator lele n a pomlad 1942 izdal r a z ­glas o st red Jan ju talcev, re po­tnem še, da b i že pred tem nje­govi vo jak i ne pobi ja l i nedo lž ­n i h l jud i . Njegov n e m š k i z a ­vezn ik je rtu svojem zasedbe-nem pod-rojjiu od prvega dne postopal z vso nepr ik r i to in okrutno brezobzirnostjo in oo vsega z ače tka javno i n jasno

J . Jarc

sko t abo r i š če ter streljanje ta l ­cev so bil« tudi njegova preiz-tauAena sredstva, k i j i h je po­k r i v a l z žuž l j an j em o ku l tu rn i avtonomij i , redu in zakonitosti v »encj liiktorskc sekire.

Od VSega p o č e t k a so se tudi a« ozemlju pod i ta l i jansko oku-oacljsko oblastjo množi l i poboji c ivi lnega prebivals tva , le da o «m ni smela n i t i č r k a v Jaiv-

»Zdaj se bomo lahko po­igra 1 i,« je pisal razveseljeni vojak Dar ino Pet rozzi svojemu pri jatel ju v Trs t in se že v ide l , kako se za ceno slovenske k r v i vozi na tako zaže len i dopust. Tej obl jubi je dodal svoja zago­tovila še vrhovni povel jnik i ta­l i janskih o b o r o ž e n i h s i l v S lo ­venij i in D a l m a c i j i , general Mar io Roatta, k i je v svoji zna­ni ok rožn ic i 3 C z dne 1. marca 1942. v poglavju X . , t očka 41 za­pisal : »Dobro je treba vedeti, da ne bomo n i k o l i preganjal i nikogar, k i b i V akcijah meje dovoljenega v dobr i v e r i pre­korač i l .«

V *

i 1.1

mm

9>

mm

Vilo Uiobocnik; Talci

rvi ¥••»'.'• • n • • • i p • i • • p«M ^

izpovedoval, da noče nič v e č in n ič manj kot popolno izbrisanje slovenskega naroda. Takoj je začel z zapi ranj i in z izselje­vanjem, na p r a v i č n i upor Slo­vencev pa je odgovori l s svo­jimi p r e i z k u š e n i m i sredstvi: za­por in neč loveško m u č e n j e , koncentraci jska t abo r i š ča , po­žig, poboj in streljanje talcev. K r v a v o r d e č i l epaki z imeni um»rjeneev naj b i z vseh sten •e ja l i grozo med p r e p l a š e n e ]jud<i. I ta l i janski faš is t ični oku­pator je hotel doseči isti c i l j , le da j« ubra l bolj ovinkasto pot in s lednj ič na j s l abš im vzg i ­bom svoje tradici je kazal tudi seda-f svoj dvojni ohr-^z: snr -da i z nadihom č l o v e k o l j u b j a olepo-t ičeno b le s t ečo kuliso dva l i soč -letne kul ture , zadaj pa bodalo in režeče ž re l« r imske volkul je . Uboj In umor, rop in požig , zapor, m u č e n j e in koncentracij-

nost, vedo pa vsaj o nekaterih povedati nepopolno ohranjeni okupatorjevi dokument i .

Vse to divjanje okupatorske soldateske je bi lo podpihovanje in celo nagrajevanje po na jv i š ­j ih vo j a šk ih oblasteh v dežel i , k i so se tako popolnoma enač i l e s p o l i t i č n i m faš i s t i čn im rež i ­mom in njegovo čnnos r a j čn i ško vojsko. Poleg š tev i ln ih aretacij , odganjanj v koperske zapore in konf in i ran i , kar je bi ln pred­vsem posel kvesture i n V i s o k e ­ga komisariaita, j e povel jnik X I . armadnega zbora, general M a ­rin Rohott i , n a j e se n 1941. izdal svoj im vojakom sjrogo zaupno povelje, da naj p r i vsak i p r i ' i k i , ko b i b i l i og rožen i omi a l i n j i ­hova čast , rabijo orož je ter p r i ­dal tole mamilo : kdor ustrel i c iv i l no oseb'), dobi mesec dni dopusta (dokumenti v a rh ivu X I . arm. zbora).

Pravo mnenje premnogih ofi­c i r jev i tal i janske vojske je z nedvomno jasnostjo izraz.il pod­polkovnik Giuseppe A g u e c l , k i je k nekemu uradnemu spisu pr ipisal to pr ipombo: Vse Slo­vence je treba brez usmiljenja pobi l i kakor pse.

Take so bile prave poteze za masko kul ture in Človekol jubja sk r ivn jočega se obraza i ta l i jan­skega okupatorja.

D a b i b i l za zunanj i i v e t ustvarjen nekak videz pravne­ga postopanja, je bi lo v času p r v i h p o n e s r e č e n i h vo j a šk ih akci j pro t i pa r l i zanom na K r i ­mu b l izu Ljubl jane po Visokem komisarju v L j u b l j a n i ustanov­ljeno » I z r e d n o sodišče«, k i ga je že v novembru 194*1 zamenja­la » L j u b l j a n s k a sekcija v o j a š k e ­ga vojnega sodišča 2. a r m a d e « , k i je sicer poslovalo na s e d e ž u

2. armade na S u š a k u . Do 8. septembra 1943 je to sodišč? v 7036 postopkih proti 8146 obto-žencem in obtoienkam izreklo 84 smrtnih obsodb, obsodilo 434 i »sebe na dosmrtne ječe , na tisoče oseb pa na kazni od t r i ­deset 'et navzdol. T<> »Sf>dišče« ni sodilo samo ujet im part iza­nom in akt iv is tom, t e m v e č tudi i>edolžnim, po konfidentski mre­ži d o m a č i h prodancev pri javl je­nim Slovencem, o č e m o r že do­volj p r i č a že proslul j preserski proces.

P r v i je b i l pred tem voja­šk im t r ibun al mm obsojen na smrt Jože Mihelč ič iz V a v p č j e vasj p r i S e m i č u , komisar Be lo ­kranjske part izanske če te . Ujet je b i l 3. novembra 1941. na Pr ib i š ju p r i Gor . Lazah , kjer je b i l a n jegov« če ta po izdaji ne­nadno napadena. S m r t n a obsod­ba je bi la i z r ečena 6. decembra in i zv r šena 9. decembra 1941. na s t re l i šču ob Dolenjsk i cesti ob osmi u r i zjutraj . DrugI Je b i ! 16. decembr a 1941. obsojen ns smrt narodni heroj L jubo Ser-cer, ki je b i l skupaj s petimi i s točasno obsojenimi tovar i š i ustreljen 22. decembra 1941. M i t u V r b i jen p r i Igu. »Da bi se izogni l i p r i n a š a n j u cvetja in zahajanju n a . g r o b o v e « (akt v arh. XI. a rm. zbora) , Je b i lo t ruplo prvega prepelj*rv> in po­kopano v Trs tu , Sercerjevo in tova r i š ev pa v T r ž i č u p r i Trstu.

• Za pomlad 1942 je i tal i jansko

vo jaško povel js tvo v zvezi s III. ofenzivo pro t i jedru part izan­ske vojske v Jugos lav i j i p r i ­pravl ja lo o b š i r n e v o j a š k e ope­racije proti s lovensk im part iza­nom in vsemu narodnoosvobo­di lnemu gibanju. 2e 19. janu­arja 1942. je b i l a »Ljub l janska p o k r a j i n a « r a z g l a š e n a »a vojno področ je , 23. februar ja 1942. je b i l a L jub l j ana obdana z žično ograjo, v njej pa so se začele p r v e m n o ž i č n e aretacije in od­ganjanj« v koncentraci jska ta­bor i šča . Na povel j s tvu X I . ar­madnega zbora W na Visokem kom i sari »t u so p r i p r a v l j a l i ob­s e d n e ukreip«, k i naj bi zadeli vse prebiva ls tvo . Med nj imi »o bile tudi do ločb« o streljanju talcev.

* • 1. marca 1942. je Vrhovno po­

veljstvo i ta l i janski h oboroženih s-il za S loven i jo in Dalmaci jo (Comando Ruper iore F F . A A . Slovenla — D a l m a z i i = Super-s 'odj) izdalo » O k r o ž n i c o 3 C« (Ctreolare 3 D , k i jr> je podpi­sal Mario Roatta. T o je bi la knj iž ica perediplsov za način bo-ievanja proti upo rn ikom na B a l k a n u in je Imela strogo za­upen z n a ć a j . Smela Je v roke «amo pove l jn ikom več j ih voja­ških enot od bataljona navzgor. Osnovno vodi lo za vse operaciip ie b i lo p rav v Roattnvem sti lu takale označeno: » P o s t o p a n j e oroti part izanom ne sme bi t i vodeno po r ek lu »zob za znh«, t e m v e č po onem: nglavo za zob« (Uvod . točka VT.) .

V drugem poglavju te ok rož ­nice so b i la navodila za posto­panje s c i v i l n i m prebivals tvom.

Sredi marca 1942 so bi la posa­meznim d iv iz i j sk im povel j s tvom poslana posebna obš i rne j ša na­vodi la za uporabo te o k r o ž n i c e , k i j ih je poveljnik d iv iz i je »Tson-7 0 « , general Emi l io Corona t i . 22. marca 1942 z nktom št. 02-1537 sporoč i l svojim podrejenim. V točki V I I . tega akta n a r o č a :

»Da bi moael ta sistem ( = iz­biranja in streljanja talcev) v

žel jeni mer i v p l i v a t i na razpo­loženje uporn ikov , ga je treba uporabl ja t i osebam, k i so ok r iv ­ljene in pripadajo d r u ž i n a m

Tako ie biEo v Gradacu 2 0 . t u l i l a 1 9 4 2

T e ž k a so b i l a leta N O B za vse lezn i ško postajo. Tamkaj so ne-jugoslovanske narode. T u d i Slovenoi smemo po vseh prebro-

uporn ikov , a l i ' p a so vsaj osum- der.ih t e ž a v a h ponosno gledati ljene, da j i h — rade a l i nerade — podpirajo, in k i stanujejo v istem k ra ju« (kjer se je n a m r e č p r ipe t i l kak Incident).

Predpisujem, dq mi po očišče­va ln ih akci jah poš i l j a te za na-

nazaj na dobo, k i je ena najve l ičas tne jMh v naši zgodovin i . In Be la k r a j i n i , k i je z a s l u ž e n o prejela naziv »zibelka part izan­s tva« , je v tem času o p r a v i č i l a zaupanje vseh, k i so v dežel ic i

daljnjo uporabo sezname oseb, i m e d Gor janc i in K o l p o stali ta-k o r e k o č na m r t v i s t r až i za pra-k i j i h je m o g o č e z oz i rom na

njihovo nam š k o d l j i v o delavnost imeti za t i l c e . . .«

T a k š n a so bi la sp lošna in po­d r o b n e j š a navodi la za ta č love­š k e m u ču tu za p r a v i č n o s t najbolj odvraten ukrep.

7. apr i la 1942 je general M a r i o Robott i s posebno brzojavko pod­rejenim d i v i z i j s k i m poveljs tvom n a r o č i l :

»S tev . 02-2547. Z oz i rom na o k r o ž n i c o 3 C poveljstva arma­de, p r v i del , drugo poglavje, odstavek b) :

Nujno m i za p o d r o č j e vsake odrejene posadke javite poimen­ski seznam talcev, k i bđdo z ž i v l j e n j e m p lača l i izdajalske napade na v o j a š t v o .

Sezname je treba sestaviti ta­ko, da je navesti najprej ene, za katere je trdno ugotovljena k r i v d a u p o r n i š k e g a a l i komuni­s t i čnega delovanja, pa potem dalje vse do navadnih osumljen­cev. General Robotti«

vice slovenskega naroda. Po­sebno G r a d a č a n i se še danes s ponosom spominjajo na trplje­nje, k i so ga prestal i pred enaj­s t imi le t i , p r e p r i č a n i , da so mnogo pr i speva l i v skupni bor­bi za osvoboditev Bele kraj ine , za vzpostavitev prve ljudske oblasti in za iztrebljenje i zko r i ­š č e v a l c e v v d o m a č e m kra ju .

Za na jbo l j še sinove Gradaca se je t ežka doba z a č e t n i h borb pr iče la že leta 1941, takoj po ustanovi tv i O F . Vso teižo N O B pa so okus i l i v letu 1942, ko se je i ta l i janski faš izem zares po­kazal v svoj i p r a v i luči tudi onim n e j e v e r n e ž e m , k i so še upa l i , da so č r n o s r a j č n i k i pr i ­nesli v Belo kraj ino pomirjenje in red. Leto 1942 in naslednje leto sta b i l i za mnoge Grada -č a n e ža los tn i čas spoznanja, pa tudi trpljenja. Mnogo h rabr ih mož in fantov ter deklet je od­šlo v gozdove k par t izanom. Pr i seg l i so, da se hoče jo bor i t i

g f l r * * d H i

Gradaški grad

T a k š n a «o bila sp lo šna In po­d r o b n e j š a n a v o d i l i , a ka te r imi je okupatorska oblast pr iprav­l ja la i zv r š i t ev tega najodvrat-ne j š ega i n č l o v e š k e m u č u t u pra­v i čnos t i najbolj n a s p r o t u j o č e m u ukrepu . Odslej so se še bolj pol­n i le j eč« in zapor i v L j u b l j a n i in na dežel i . Za talce do ločene zapornike so zapirali predvsem v L jub l j an i v v o j a š n i c i na Ta­boru, v Novem mestu pa na o k r o ž n e m sod išču . Poleg mnogih drugih so že v z a č e t k u apr i la 1942 b i l i v Novem mestu zaprt i K r a m a r Ivan , K o d n č Franc , Majcen Ivan i n 21ajpah Franc , kot sta med are t i ranc i b i la na Taboru T a U l o v i ć N i k o l a ir. T u r n š e k Franc .

Tedni so se v l e k l i in n i h č e ni vedel , k a k š n a usoda j i m je od­merjena.

24. apr i l a 1942 sta general M a ­r io Robot t i i n V i s o k i komisar E m i l i o G r a z i o l i izdala razglas o streljanju talcev.

V noči med 25. i n 26. apr i lom so med postajama St. V i d pr i St ičn i In Radohovo vasjo parti­zani napadl i vo jašk i v lak (tra-dotta), p r i č e m e r sta b i la dva i ta l i janska vojaka ubi ta , trije pa ranjeni .

(Se nada l ju j« )

do zadnjega diha, dokler ne osvobode naše zemlje in ne pre­žene jo okupatorja ter njegovih bel ih p o m a g a č e v .

Seveda tudi posledice niso izostale. Nedelja 26. ju l i ja 1942 je še danes vsemu preb iva ls tvu Gradaca v s t r a š n e m spominu.

2e na p r e d v e č e r tega dne je pr i š lo v Gradac mnogo faš i s t ič ­nega v o j a š t v a . T u j i vo jak i so nosi l i r d e č e kravate in na lev i strani svoj ih bluz znamenja v ob l ik i p lamena . . .

Naslednje jutro je že navse­zgodaj p r i če lo goreti p r i posest­n iku Tonetu K a m b i č u . Obupen jok n e s r e č n e d r u ž i n e je vzdra-mij v a š č a n e iz mi rnega spanja. Takoj zatem je i z b r u h n i l p o ž a r v hiši gos t i l n i ča r j a J anka Zu-pan iča . Dalje so faš i s t ičn i »kul-tu ronosc i« požigal i in poruš i l i domove še posestnikom: K o v a -čiču M a r t i n u , Ma leš i ču J u l i j u , Cer jancu Ivanu, M a r e n t i č u J u ­l i ju , Bel ič iču J u l i j u in S t i p a n i č u J a n k u , v b l i žn jem K l o š t r u pa so k r u t i pož iga lc i vpepe l i l i dom K o p l a n u J o ž e t u . Vsem navede­n im so fašis t i požgal i domove J l judske prosvete, kjer zaradi ne-zato, ker so n j ihovi s inovi a l i pr imernega ozadja in stropa pa sami gospodarji odšl i zdoma a k u s t i č n i u č i n e k p r i še tako po-v part izane. Nato so vse č l a n e polnem, u m e t n i š k e m izvajanju omenjenih d r u ž i n odgnal i na že- ' b l e d i . 5. K .

s r ččn ik i na v r o č e m soncu ves dan brez jedi in p i j ače čaka l i na v lak . P r o t i v e č e r u »o j i h na­trpa l i v ž i v i n s k e vagone ter od­peljal i na otok Rab. Obupen jok je n e s r e č n i k e spremlja l vso pot od doma v izgnanstvo.

Pa r t i zan i so seveda k a r n e v a l ! faš i s t ično postopanje z nezašč i ­tenim preb iva ls tvom Gradaca . P r i č e l e so se akcije im napadi na f a š i s t i čne postojanke. P r i razn ih spopadih s f a š : s t i in z izdajalsko belo gardo so mnogi ž r t v o v a l i ž iv l j en je za svobodo naše domovine. Med p r v i m i je padel Buta la Jakob , k r o . a č iz Gradaca . V spopadu or i Sm-trje-ti je padel Z u p a n i č J j n k o , nje­mu so s l ed i l i : Cer janc S lavko , KovačiČ M a r t i n , K o v a č i č K a r e l , K o v a č i č Pav le in še vrs ta hrab­rih borcev, ka te r ih imena so da­nes vklesana v g r a d a š k i sporne nik vo jn im ž r t v a m in borcem, k i so i z k r v a v e l i za domovino. Gradac je v času N O B ž r t v o v a l za svobodo preko 30 zavediv.h fantov i n mož . 14 poie^tr j ikom je pogorelo vse, stano^«niH.<e h i še in gospodarska po i lop ja . Danes imajo vs i že nove hiše , vojne rane so zaceljene, a spo­m i n na prestano gorje in na ž r t v e je ostal kot grenek opo­m i n vsem, k i že le pozabi t i na trpljenje i n r o v a r i t i p r o u l jud­sk i oblast i .

Nič č u d n e g a nI torej, fe so »I zavedni G r a d a č a n i i z b r n i le­tošnj i 26, ju l i j za svoj o b i n sk i p raznik . V podož iv l j an ju p re stanih strahot pred enajstimi ie-t i , a s ponosno zavestjo, d i nj i ­hovo trpljenje i n ž r t v e , k: so padle za našo svobodo niso b i le zaman, vabi jo na pros lavo ob­č i n s k e g a praznika 26. ju l i j a 1953 vse, k i se žele z n j imi razvese­l i t i In v svobodi počas t i t i spo­min na junake, ka ter ih imena so vklesana v ma rmor g r a d a š k e g a spomenika.

Belokranjcil? Zavedn i G r a d a ­č a n i vas za 26. ju l i j vabi jo v svoj objem! P r id i t e in d o k a ž i t e , da je B e l a k r a j i n i še vedno po­nosna na vzdevek: Be la kra j ina — z ibelka par t izans tva! —c .

Detavtitomt učitelj­ske ga pevskega

»bora P e v s k i zbor prosvetnih delav­

cev n o v o m e š k e g a okraja je imel t r idnevni t eča j . V zboru vadi 96 prosvetnih delavcev pod vod­stvom prof. E r v i n e Ropasove. Redno, temeljito delo, p r i z i d e v -nost pevcev, resnost in strokov­nost vaditel j ice — vse to je na teča ju p r i š lo v poln i me r i do iz­raza. K o n c e r t n i program je zato zelo dobro p r ip rav l j en . D i r igen t M i t a k p r ip rav l j a z a orkester S K U D »Dušan J e r e b « spremlja­vo za m e š a n i zbor. O k r a j n i Svet za kul turo in prosveto se ž ivo zanima za razvoj pevske ku l tu ­re,

Ob z a k l j u č k u t eča ja je orke­ster S K U D »Dušan J e r e b « pod vodstvom d i r i g e n t i M i t a k a p r i ­p r a v i l koncer tn i program. P r i ­znani solist i prof . Mar janca K a -lanova in t o v a r i š a Gernedel j in Skok so nam ob spreml jav i k l a ­v i r ja a l i orkestra n u d i l i svoje­vrsten už i t ek . H k r a t i z uspe l im nastopom pa smo obču t i l i , kako v e l i k a je v N o v e m mestu po­treba po a k u s t i č n i dvoran i . Naš i orkest r i in zbor i še vedno na­stopajo ob proslavah v Domu

Raztepem, na zid pribiti in razpeti so zatismli oči

r~ 3. A V G U S T A 1942 Iz borovsk ih gozdov s i l i preko

C a č i č a in Bezgovice kolona Lahov . S t r a ž i j o dragocen plen; mitral jezca k o č e v s k e g a bataljo­na Miloša, Zvonka Poja iz L j u b ­ljane in se nekega mehanika iz Notranjske. Z v o n k u žgo oči v nemirnem ognju. 22 let m u je. E n a i n š t i r i d e s e t e g a je šel iz Za-dobrave p r i L jub l j an i v par t iza­ne. P r i t s n i l a je z ima . V mrazu prstje otrpnejo, toda z ima mine. Pomlad , cvetje, bunker j i , bombe. Poletje. Avgus t . Prvega je de­zer t i ra lo neko dekle, d o m a č i n ­ka. Se i s t i v e č e r je pobegnilo k I ta l i janom. 2. avgusta je gorela vas Cač ič p r i O s i l n i c i . S. avgusta so se l a ške kolone vs>p*i« v b o r o v š k e gozdove in pož iga le s k r i v a l i š č e za s k r i v a l i i č e m . Izdaja. Z v o n k u se je zdelo ozračje m i rno . Na K o č e v s k o je p r i p e š a č i l izpod S n e ž n i k a . Pre­spal b i v vasi Cač ič . Pogo r i š če . K i f i nenavadnega. Dost i je po-Žcanih vas! na S lovenskem. V kostt mu je lezla dremavica . Spekel si je k r o m p r j a i n utru­jen zadremal .

»Avant i !« V h ipu je pokonc i , toda že mu izbijejo p u š k o iz rok.

»Avan t i !«

7. A V G U S T A 1942 K a m i o n i enakomerno b r e n č e

lz P lešč v smeri Caber — Pa­pež i . Zvoftko je le še kup mesa. Kam gredo? Miloš je tedi ves

stepen. Ne ve. T u d i Zvonko ne ve. Izb i l i so m u ves spomin. T r i j e s t r a šn i dnevi . Z a s l i š e v a n j e in spet zasLiševanje. Zvonko pa Je govor i l le eno: »Zase se borimo, za svoj narod! K a j nam h o č e t e ? Pojdite domov i n se tam borite za svojega!«

Zbesnel i i ta l i janski povel jn ik k r i č : . So ldašč ina si odpenja pa. sove. Vseh stošesteleset . Jerme-nje žv ižga .

K a m i o n i enakomerno b r e n č e . Cez Cabranko morajo peš. Zad­njič stopajo na slovensko, zemljo.

Sola v P a p e ž i h . Razmajane, ožgane stene. Z i d je č r n , sajast. K m a l u rd i . K r i treh p a r t z a n o v polz i na zemljo v drobnih, tan­k i h c u r k i h . I ta l i jani so j ih b l i pobi l i in razipeli na z;d. Jerme-

Obnovljen.i šola v Pape/lh, na kateri bodo v sredo, 22. Julija

odkrili spominsko ploščo

nje žvižga . Nato nagrebljejo zemljo čezn je .

Toda v tem že siplje strojnica iz hoste, dolge, žgoče rafale: »Se smo tu, še smo tu!«

* Tr i j e par t izani spe na poko­

pa l i šču v Cač iču . Ob i šč i t e j i h , da ne bodo sami. D a n vstaje je dan, k i nam raaplaniteva srca v nemem o g o r č e n j u in vabi spomine.

* Zveza borcev okraja K o č e v j e

bo letos ob 11. obletnic i nj ih j u n a š k e smrt i odkr i l a na osnov­ni šoli v P a p e ž i h spominsko p loščo .

Po spominih Toneta Ožbolta Vinko B.

Stoti tam gori

partizan Stoji tam v gori partizan, ozira se v nižavo, trdo mu puška stiska dlan, sel v borbo bo krvavo. Se tujec pije našo kri, razdira dom, družine, vihar nad njim naj zahruml. da z naše zemlje zgine. Stoji tam v gori partizan, In kl iče nam v dolino: »Vsi mladi fantje In možje branite domovino:«

Cesta Iz D o b r n i č a v M i r n o pefi žge ko žer javica . V zraku v i s i soparen ju l i j sk i dan. N a d S m a v r s k i m i goricami se spre-letavajo tr i je v r an i . B o spet dež? M e d trtjem se bel i kame­nje- J u ž n o od goric je gozd; vse do Globodola . Nad cesto pred Springarjevo zidanico je kup razmetanega kamenja. Vmes raste koprivje i n p leve l .

T u je stal nekoč dom J i k o b -č e v e matere. Imela je naguban obraz in precej l e t Imela je tudi kokoš i in rada je delala. Vsako ped zemlje je na pomlad prekopala in natrosil 1* semenja čez. Potem Je posedala ob ve­č e r i h na k lop i pred h i šo i n gledala kako jablane cveto. Sence so se polagoma gostile in mrak je vse hitreje lezel Iz hoste. Nekega dne Je u m r l a .

Menda Je tisto n-ipol leseno, napol zidano hišo k u p i l alt na­sledil č e v l j a r Pust iz Globo­dola. S seboj Je p r ipe l ja l ženo in mater. Potem so pr i š l i otro­c i . D v e h č e r k i . Na samotni do­mač i j i je iz dneva v dan m o č ­neje u t r ipa lo ž ivl jenje . Pust Je skrbe l za čebele , č ev l j e in kamenito reber, 'i ž ena za M e t k i . B i H sta 1<?P0 ob lečen i in tudi v šoli zelo p r idn i . Med vojno Je delal Pust za par t i ­zane. N i k j e r se n i raztrgalo v t is t ih č a s i h tol iko obutve ka­kor v hostt. V e č k r a t je kdo prezebel in lačen t rka l na vra­ta. N ik j e r se ni č lovek v tistem času t<ko Izlakoti l kakor v ho-sti. In napoč i l je t ist i s t r a šn i dan.

JOJ, STRUP!" In n a p o č i l je t ist i s t r a š n i

dan. Ze v ju t ru so žvižga le krogle v š m a v r s k o hosto. K d o bi vedel odkod? Cesta je b i l a natrpana z Nemci . P r o d i r i l i so od 2 u ž e m b e r k a skozi D o b r n i č , Vrbovec , Rdeč i ka l na M i r n o peč . K o so priš l i pod Smavrske gorice, so j i h par t izani obsi­pal i z rafal i . B i l o je, kot b i se odpr l pekel .

B i l o je, kot b i se odpr l pe­kel .

». . . C e pridejo tudi s e m . . . ? « Zona nemirno bega z o čmi po počen ih š i p a h .

Pust ne verjame: »Na samoti smo. Pa če ; ub i j ' i l n i sem!«

» M a m a , kaj tudi ub i j a jo?« »Tebe menda ne b i . Ot rok si

še. In ljudje so kot m i . Doma imajo hiše , k rave , kokoš i in prav t a k « majhne p u n č k e , kot si t i ; a l i pa fan tke .«

»Tudi m a č k e in M u r l j a ne bi?« Otrok s š i roko r i z p r t i m i očmi gleda mater.

»Seveda ne! K a j ti blodijo po glavi take n e u m n o s t i ? « M a t i *e s t rudom nasmehne, toda skrbi jI noče jo s če la . M i m o oken b r e n č i j o krogi« . O d detonacij te udaja pod. Sipe šk lepeče jo .

»Kr iž božj i , k a k o bobn i ! Saj se vse ruš i !« Pust pogleda sko­zi okno i n je bled kot stena: »Tu so, h u d i č i ! To je konec!«

K r o g hiše se gnetejo zelene uniforme. Iz mi t ra l j e sk ih cev i nenehno s k a č e j o k r a t k i , rdeč i p l a m e n č k i . Streha je v h ipu v ognju. Pust plane lz h i še , za nj im hoče d r u ž i n a . P red v ra t i je z id mi t ra l j e sk ih cev i .

» B a n d i t e n ! Marsch!« Pust »a sesede ob peči na

k lop . Iz izsušenega grla ne mo­re sp rav i t i glasu. K o bi imel vode! Vode i n z r a k i . Strop prasketa. S k o z i š p r a n j e s i l i vedno bolj č r n d im . P o steni zapraskajo krogle . O t r o k a b r e z m o č n o ječ i t a in si s pest­m i ot i rata oči.

7)Kje ste, dragi moj i ?« N a pragu kleca stara t m t i . Rada bi se dotipala do d o m a č i h , to­da v nogah nima več m o č i . Pade. H i p nato steza r o k e po podu S prs t i vse p o č a s n e j e razgreba že r j av i co , ki se je u s u l i iznad podbojev.

»Mama , kako peče!« Naj ­mla jša stresa z glavo S t rah jo je s prsti iskat i po laseh. Ve­l ika , r deča iskra je spet kan i l a s s t r o p i In se j i zaplet la med rumene kodre.

»Bodimo skupaj, dragi moji! To j« naša zadnja ura.« Pust sega z ožganimi rokami po družini.

»Joj, strop!« •

Pogorišče se je še dolgo ka­dilo. Pust in njegova žena sta sedela ob peč i , a hčerki z r i -ven- Stara mati bi rada k dru­žini; l eža la je čez prag z de­snico na podu.

Cesta lz Dobrniča v Mimo peč žge kot žerjavica. V zraku visi sopiren julijski dan in trije oblački nad Smavrskimi goricami. Spet bo dež! Pred Springerjevo zidanico je kup s plevelom preraščenega ka­menja. Stal je tam nekoč Pu­stov dom, Pustov ponos in Pu-stova sreča.

Malo ljudi pešači v v r o č i h popoldnevih p 0 razbeljeni ce­sti. Tu p i tam se kdo ustavi in začuden strmi v kameno groblje. Kdo je živel tu v sa­moti? So se ljudje morda Izse­lili? — Cas briše spomine. In tujec zamahne z roko in se napoti spet naprej po razbelje­ni cesti.

Po spominih Ivana Koporca V. B .

Stran 4. D O L E N J S K I C I S 1 ttev. »

BORCI 1. A R K O J o ž e , rojen 1913 lz

K o č e v j a , padel ob p r i l i k i nem­ške ofenzive ieta 1943. 2. A R K O J o ž e , rojen 1917 iz K o č e v j a , pa­del 1944 na Š t a j e r s k e m . 3. A N -2 L O V A R A l o j z , rojen 1921 iz K o č e v j a , padel 1943 p r i M i r n i p e č i . 4. A R K O F I L I P , roj n 1900 iz Spodnjega Loga , pade l 1944 v Spodnjem logu. 5. A N -T O N C I C Stanko, rojen 1920 v L i v o l d u , padel 1944 p r i Rajhen-burgu . 6. B E D I N A S l a v k o , ro­jen 1919 v Je lendolu , padel fe- j bruar ja 1945 na Š t a j e r s k e m . 7. | B I T O R A J C J o ž e , rojen 1920 v K o č e v j u , padel marca 1943 ha Dolen jskem. 8. B A T I N I C A A n ­gela, rojena 1926, padla maja 1944 na Suhor ju . 9. B L A U S T A I -N E R J o ž e . rojen 1925 v K o č e v j u padel januarja 1945 na K o r o ­š k e m .

„Svoboda, ki tako si draga, kot ve le ta, ki zate da življenjel" (DANTE)

Seznam žrtev iz let NOB občne Kočevje

10. B A T I N I C A V l a d i m i r , ro­jen 1922 v K o č e v j u , p a d e l , o k ­tobra 1943 v F a r i p r i K o č e v j u . 11. B A T I N I C A Aleksander , rojen 1922 v K o č e v j u , padel oktobra 1943 p r i V r h n i k i . 12. B A S T A R A n t o n , rojen 1908 v K o č e v j u , po­n e s r e č i l se v N O V septembra 1943 p r i S ta r i c e r k v i . 13. B A R -T O L J E d v a r d , rojen 1907 v K o ­č e v j u , padel novembra 1943 na V r h u p r i F a r i . 14. B E N O L I C J o ž e , rojen 1905 v K o č e v j u , pa­del v rošk i o fenz iv i avgusta 1942. 15. B A B I C J o ž e , rojen 1903 v K o č e v j u , padel septembra 1943 v Kočev ju . 16. B R E G A N T Pa­v e l , rojen 1894 v K o č e v j u , pa­del oktobra 1944 na K o r o š k e m . 17. B I T O R A J C F i l i p , rojen 1921 v K o č e v j u , padel ap r i l a 1943 p r i B e l i c e r k v i — Novo mesto. 18. B E N C I N A Ivan , rojen 1898 v T r a v n i k u — Lošk i potok, ujet v Rogu, odpeljan v Novo mesto, ustrel jen septembra 1942 v No­vem mcs-tu. 19. B E N C I N A Franc , rojen 1914 v Do lg i vas i , padel ok tobra 1943 pr i Sv . K r i ž u . 20. B O T N A R A l o j z , rojen 1923 v D o l g i vas i , padel avgusta 1942 v L a š č a h pr i D v o r u . 21. C A R A n ­ton, rojen 1919 v K o č e v j u , pa­del 1943 v P o l i c i — Grosupl je-

22. Č O L N A R Š t e f a n , roj . 1925 v K o č e v j u , padel ok tobra 1943 p n Rakeku . 23. Č O L N A R P a v e l , rojen 1903 na Bregu , padel ok­tobra 1943 na K r k o v e m p r i K o l p i . 24. C U K M i r k o , rojen 1921 v K o č e v j u , padel juni ja 1943 p n Š m a r j u . 25. C E R O Ivan, ro jen 1925 v K o č e v j u , padel maja 1944 na G o l i c i — K a r a v a n ­ke. 26. C E R O Aleksander , rojen 1921 v K o č e v j u , padel novembra 1944 v Rutah — K a r a v a n k e . 27. B O N C I N A Drago, rojen 1924 v S t a r i c e r k v i , padel marca 1943 v P r i m o r s k i br igadi . 28. D O M B I Aleksander rojen 1919 v K o č e v ­j u , padel decembra 1943 na Je­senicah. 29. D O M B I Aleksander ro jen 1895 v K o č e v j u , padel oktobra 1943 v T r n o v c u . 30. D O M B I . V i k t o r , rojen 1920 v K o č e v j u , padel 1944 v B r o d u p r i K o l p i . 31. D O M B I Z v o n k o , ro­jen 1923 v K o č e v j u , padel a p r i l a 1944. 32. D U Š E K Franc , rojen 1923 v K o č e v j u , ranjen, u m r l de­cembra 1943 v L i v o l d u . 33. F U R L A N I C D i n k o , rojen 1926 v K o č e v j u , padel 1944 p r i Ce l ju . 34. G A Z V O D A Stanko, roj . 1922 v K o č e v j u , padel jeseni 1944 na G o r i š k i fronti . 35. G O R S I C Da­n i j e l , roien 1923 v M l a k i , padel marca 1943" v G u b č e v i br igadi .

36. G R U D E N C i r i l , roj . 1914 v Do lg i vas i , padel novembra 1944 v I loksvem. 37. H E N I G -JMAN Lojze , rojen 1924 v K o ­č e v j u , padel novembra 1944 v K o p r i v n i k u . 33. H E F E R L E M a ­r i j a , rojena 1915 v K o č e v j u , u m r l a na posledicah ran marca 1944 v Kočev ju . 39. H I R S Franc , rojen 1904 v M a h o v n i k u , padel marca 1943 pr i Ugar ju — R i b ­n ica . 40. H O Č E V A R A n t o n , ro­jen 1903 v K o č e v j u , padel ok­tobra 1943 v P e t r i n i ob K o l p i . 41. H A F E R L E Ivan, rojen 1912 v K o č e v j u , padel 1943 neznano kje. 42. H I T I K a r e l , rojen 1917 v K o č e v j u , padel ap r i l a 1944 p r i T r ž i č u . 43. H I T I Ivan, rojen 1909 v K o č e v j u , padel 1944 v' S ta rem bregu. 44. H O Č E V A R Jo­že, rojen 1897 v K o č e v j u , padel 1944 p n Ž u ž e m b e r k u . 45. J A K O S F e l i k s , rojen 1907 v K o č e v j u , padel oktobra 1943 v Goren ju p r i K o č e v j u . 46. J A G O D I C A l o j z , ro jen 1903 v K o č e v j u , padel 1943 v Rogu. 47. J A J T I C M i r k o , rojen 1927 v K o č e v j u , padel septemb­ra 1943 na T u r j a k u . 48. J U R C M i l a n , rojen 1928 v K o č e v j u , padel juni ja 1944 p r i H r u š i c i — N o v o mesto.

49. J A N E 2 I C R i h a r d , rojen 1914 v K o č e v j u , padel oktobra 1943 p r i R a h i t n i . 50. J E R I C F r a n c , rojen 1925 v K o č e v j u , pa­del januar ja 1945 Dri Sv . K r i ž u — L i t i j a . 51. K A S T E L I C M a r ­t i n , rojen 1912 v K o č e v j u , padel j u l i j a 1944 v S lov . B i s t r i c i . 52. K O V A C I C A n t o n , rojen 1913 v K o č e v j u , padel oktobra 1943 v R a k i t n i . 53. K A R N I C N I K Leo­po ld , rojen 1910 v K o č e v j u , pa­del juni ja 1942 p r i Bos l j i vem. 54. K L A R I C Jakob, rojen 1910 v K o č e v j u , padel novembra 1944 p r i Ž u ž e m b e r k u . 55. K N A P I C Po lde , rojen 1922 v K o č e v j u , pa­del j a n u a r j i 1945 na Rogu. 56. K A M S E K Adol f , rojen 1925 v K o č e v j u , padel januarja 1943. 57. K O S E C F ranc , rojen 1897 v K o ­č e v j u , padel oktobra 1943 v T r ­novcu . 58 K O C E V A R Jože , ro­jen 1897 v K o č e v j u , padel fe­bruar ja 1944 v Polomu. 59. K E N D A Ivan, rojen 1910 v K o ­č e v s k i r ek i , pad»l 1943. 60. K U M F r a n c , rojen 1917 v K o č e v j u , padel maja 1945 na Š t a j e r s k e m .

161. K R A S E V E C Jakob , rojen ' 1910 v K o č e v j u , padel septembra i 1943 na P r i m o r s k e m . 62. K O R S I C Franc , rojen 1921 v K o č e v j u ,

i padel avgusta 1944 pri L a š č a h . 63. K U Z N 1 K Franc , rojen 1915 v Cv i š l e r j i h , padel avgusta 1942 v Podstenah. 64. K O V A C E V I C M i l a n , rojen 1920 v K o č e v j u , padel septembra 1943 v Zg. K a ­men ic i . 65. K O V A C I C Tone, ro­jen 1910 v K o č ? v j u , padel ok­tobra 1944 v R a k i t n i .

66. K R E S E V i l j e m , rojen 1919 v K o č e v j u , padel 1945. 67. K R E S E A n t o n , rojen 1922 v K o ­č e v j u , p o g r e š a n od leta 1942. 68. K N A V S Franc , rojen 1917 v K o č e v j u , padel 1945 p r i U r š n i h sel ih. e>9. K N A V S J o ž e , roj . 1922 v L i v o l d u , padel jun i ja 1944 p r i Bos l j i vem. 70. K O V A Č A n t o n , L i v o l d , padel v N O V . 71. K O S -M R I J A n t o n , rojen 1902 v L i ­vo ldu , padel 1944 v Podhosti —

j Topl ice . 72. K O T A R J o ž e , rojen 1919 v D o l g i vas i , padel decemb-

I ra 1942 v S ta rem bregu. 73. K O C I A l o j z , rojen 1900 v D o l g i vas i , j padel avgusta 1942 v Starem lo-I gu. 74. K O T N I K Jakob , rojen

1910 v Lepsejnu, padel jun i ja 1944 p r i M i r n i peč i . 75. K O T N I K M a k s , rojen 1923 v Lepsejnu, padel februarja 1944 v Hras t ju p r i C e l j u . 76. K O T A R P a v e l , rojen 1906 v Da l jnem v r h u , pa­del avgusta 1942 v Podstenah.

77. L A M P E Fe rd inand , rojen 1924 v K o č e v j u , ujet od Be-ga avgusta 1943 in p o g r e š a n . 78. L I Č E N M i l a n , rojen 1919 v K o ­čev ju , padel novembra 1941 p r i K r k i — S t i čna . 79. L E S I C M i r ­ko, rojen 1914 v D o l g i vas i , pa­del februarja 1944 v S a v i n j s k i do l in i . 80. L O V Š I N Fe rd inand , rojen 1926, ustrel jen apr i l a 1945 v V e l . L a š č a h . 81. L I N D I C Cvet­ko, rojen 1921 v L i v o l d u , padel avgusta 1942 p r i Spodnjem L o ­gu. 82. L A M P E Fe rd inand , rojen 1924 v K o č e v j u , padel p r i Trebnjem. 83. M A V R I N F e r d i ­nand, rojen 1912 v K o č e v j u , u m r l v bo ln ic i »Lašče« apr i la 1943. 84. M I H E L I C Š t e f a n , ro­jen 1923 v K o č e v j u , p o g r e š a n od leta 1944. 85. M A Z Z O N I K a r o l , rojen 1918 v K o č e v j u , padel de­cembra 1944 p r i M e t l i k i . 8fl. M U H I C J o ž e , rojen 1925 v K o ­čev ju , padel jun i ja 1944 v K u r n -rovi vas i . 87. M T T T I Z A V O R T C M u g b i l , rojen 1912 v K o č e v j u , padel 1943 na Č o l n a r s k e m h r i b u .

88. M A R I N C E L J A n t o n , rojen 1917 v K o č e v j u , padel februarja 1943 na P o l i e i p r i Višnj i gor i . 89. M U R O V I C V i n k o , rojen 1923 v K o č e v j u , pade] apr i la 1942 v Banj i l o k i . 90. M A T E U T K O E v -gen iz K o č e v j a , padel maja 1945 na P r i m o r s k e m .

91. M A R I N A l o j z , rojen 1903 v L i v o l d u , padel maja 1945 p r i R i b n i c i . 92. M I H E L I C M i h a , ro­jen 1915 v S loven j i vas i , padel oktobra 1943. M A R I N S E K A l o j z , rojen 1922 v S ta r i c e r k v i , padel maja 1944 v Zagorju . 94. N O V A K S l a v k o , rojen 1925 v M a h o v n i k u , ujet ju l i j a 1942 in ustrel jen v K o č e v s k i r e k i . 95. N I K L u d v i k , rojen 1918 v S lovensk i vas i , pa­del novembra 1944 v U r a n pla­n i n i — Bosna . 90. N O V A K A n ­ton, rojen 1924 v Do lg i vas i , pa­del maja 1943 na Vese l i gori — St. Rupert . 97. N O V A K V i n k o , rojen 1927 v D o l g i vas i , padel 1943 v Tihoboju . 98. O Z U R A Jo­že, rojen 1914 v O s i l n i c i , pogre­šan od ma ' a 1944. 99. O G E N A l ­b in , rojen 1924 v KoSev ju , padel dcc rmbra 1943 v K o č e v j u .

100. O Z B O L T J o ž e , roj . 1925 v Č r n e m potoku, padel decembra 1942 p r i M e t l i k i . 101. O M E R Z A Ivan, rojen 1921 v L i v o l d u , pađ?1 marca 1943 v Je lenovem žlebu. 102. O M E R Z A Ernest , roj . 1926 v L i v o l d u , padel marca 1945 p r i M u h o vas i . 103, P E R E N I C J o ž e , roj. 1922 v M a h o v n i k u , padel septembra 1944 v Š t a n j e l u na K r a s u . 104. P R I J A T E L J A n t o n , roj . 1924 v K o č e v j u , padel apr i l a 1944 pr i K o z j a k u . 105. P I R I H V i k t o r , roj . 1927 v R i b n i c i , po­g r e š a n od leta 1943. 106. P A D O -V A C T o n č k a , roj . 1926 v K o č e v ­ju , padla februarja 1945 p r i Sv . Duhu-Slovenj Gradec. 107. P E ­R E N I C Janez, ro j . 1924 v M a h o v ­n i k u , umr l na posledicah ran septembra 1943 v Jasen iku . 108. P A N T A R Jakob, roj. 1901 v No­vem kotu, padel februarja 1945 p r i 2 u ž e m b e r k u , 109. P O J E J o ž e , roj . 1920 v L i v o l d u , p o g r e š a n od septembra 1943. 110. P O J E Janez, rojen 1920 v L i v o l d u ,padel ju­l i ja 1944 p r i M a l i peči . . 111. P R I ­M O Ž I Č V i l j e m , roj . 1921 v K o ­č e v j u , padel ap r i l a 1942 p r i Ž u ­ž e m b e r k u .

112. P U C E T J M i h a e l , roj . 1905 v K o č e v j u , padel februarja 1945. 113. P E R S O L I J A Jakob , rojen 1900 v K o č e v j u , padel decembra 1944 v V r b s k e m . 114. P U T R E Ivan, roj . 1925 v K o č e v j u , pndel apr i la 1944 na Š t a j e r s k e m . 116. R U S Ivan, roj . 1909 v K o č e v j u , u m r l v bo ln i šn ic i januarja 1945, v Srernski M i t r o v i c i . 116. R U S Rud i , roj . 1912 v K o č e v j u , padel oktobra 1943 pr i V r h n i k i . 117. REMTP Oucan, roj . 1922 v K o ­čev ju , padel j u l i j a 1344. 118.

R E M I H M a r t i n , ro j . 1915 v K o ­čev ju , padel septembra 1942 na Rogu.

119. R E M I H Ivan, roj . 1914 v Kočev ju , padel ap r i l a 1942 v Sav in j sk i do l in i . 120. R U S Ivan, roj. 1919 v Dolg i vas i , padel 1942 v roški o fenz iv i . 121. S P I L E T I C Jakob, roj. 1911 v K o č e v j u , pa-dpl marca 1944 v B e l i k r a j i n i . 122. S P I L E T I C M i r k o , ro j . 1915 v K o č e v j u , padel decembra 1942 V Suhadolu . 123. S A M I D A Adolf , roj 1916 v K o č e v j u , padel v Rogu avgusta 1942. 124. S E I . A K Ivan , roj. 1905 v K o č e v j u , padel maja 1944 pr i Rela-Sumberk. 125. S E L A K J o ž e . roj . 1914 v Kočev­ju , padel spomladi 1 9 4 3 na Hr­vatskem. 126. S T A R I C Ed i t a , ro­jena 1924 v L i v o l d u , padla 1 9 4 3 v Rercer jevi br igadi 127. SENT-C A Fkanc, roj . 1920 v K o č e v j u , padel apr i l a 1944 v D o b r n i pri Ce l ju .

128. S E N I C A Stanko, roj . 1920 v K o ^ e v i u , padel 1 9 4 3 v Jeleno­vem žlebu. 1 2 9 . R O B A M i h a , roj . 1909 v K o č e v j u , p o n e s r e č i l se z mino pr i Zagrebu januarja 1 9 4 4 1 3 0 . S E R C E R Jakob , ro j . 1 9 0 6 v K o č e v j u , padel oktobra 1 9 4 3 v R a k i t n i p r i L j u b l j a n i . 1 3 1 . S K O D A Franc , roj . 1 9 1 0 v D r a g i , padel marca 1945 v S t ru­gah. 132. S E N I C A Franc , rojen 1 9 1 7 v K o č e v i u , padel 1945 na Š t a j e r s k e m 133. S E N T C A Stan­ko, ro j . 1920 v K o č e v j u , padel

T A L C I : I . A H A C K a r o l , roj . 1908 v K o ­

č e v j u , ustreljen apr i la 1942 v L j u b l j a n i . 2. B O C Anton , rojen 1924 v K o č e v j u , ustreljen maja 1942 v Dolg i vasi. 3. B O C Bor i s , roj . 1900 v K o č e v j u , ustreljen maja 1942 v G r a m o z n i j ami . 4. B R E G A N T A n t o n , roj . 1921 v K o č e v j u , are t i ran in p o g r e š a n . 5. D E J A K Ignac, roj. 1920 v K o ­č e v j u , ustreljen septembra 1942 v Zadol ju pr i R i b n i c i . 6. D E J A K L u d v i k , roj. 1918 v Kočev ju — Blate , ustrel jen avgusta 1942 v K l e c a h .

7 . E N S I E D L E R M a r t i n , rojen 1911 v K o č e v j u , ustreljen maja 1944 v Zagorju ob S a v i . 8 F I N C A l o j z , roj. 1910 v K o č e v j u , ustre­ljen oktobra 1942 v Grosup l ju . 9 H I T I K a r o l , roj . 1918 v K o ­čev ju , ustreljen januarja 1944 v Begunjah. 10. H O Č E V A R Janko, roj . v M l a k i , ustrel 'en maja 1942 v L j u b l j a n i .

II. H U D O L I N Ivan, roj. 1924 v S ta r i c e r k v i , ustrel jen avgusia 1942 v Starem logu. 12. J U K 1 C A n t o n , roj . 1910 v K o č e v j u , ustrel jen januarja 1942 v Kočev­s k i r e k i . 13. J U 2 N I C A l o j z , roj. 1919 v L i v o l d u — Mavec , ustre­ljen maja 1942 g L i v o l d u 14 K N A V S A n t o n , roj . 1906 v S r e d -ni vas i , ustreljen avgusta 1942 v D r a g i . 15. K A S T A N E K Leo­pold, roj . 1883 v L i v o l d u , ustre­ljen maja 1942 v L i v o l d u . 16.

I ta l i janov maja 1942 v K o č e v j u . 43 . Z A K R A J S E K Stanko, rojen 1921 v S ta r i c e r k v i , ubit avgu­sta 1942 v Starem logu. 44. Z A -L A R V i n k o , roj. 1927 v M l a k i , ubit leta 194? na Pugledu. 45 . Z A J C Ju l i j ana , roj. v L i v o l d u , leta 1945 od Nemcev aret i rana, med potjo Kočevje- Stara cer-ke\ ustreljena. 46 Z N I D A R S I C An ton , rojen 1914 v Kočev ju , ustreljen septembra 1942 v Treb­njem.

47 G O R J A N Drago, roj. 1914 v Goren ju ustreljen maja 1945 v L jub l j an i . 48 . G R M O V S E K Anton , roj 1B99 v Dolgi vas i , ustreljen maja 1942 v Dolgi vasi 49 G R U D E N M i h a e l , r o j : 1909 v Dolg i vas i . ustreljen oktobra 1943 na Hrva t skem. 50. G R U D E N Andre j , roj. 1912 v Dolg i vasi , ustreljen oktobra 1943 na H r ­vatskem

O S T A L E ŽRTVE 1. A N D L O V I C Rafael, roj. 1921

v K o č e v j u , umr l decembra 1944 v Dachau. 2. A R K O Jožefa , roj. 1894 v Kočev ju , umr la 1944 v Dachau. 3. A R K O J o ž e , roj. 1898 v K o č e v j u , u m r l 1943 na poti iz t a b o r i š č a . 4. A H C I N Alo j z iz K o ­čevja (ni podatkov) . 5. B E D I N A .loško, roj. 1923 v Je lendolu , umrl maja 1945 v Aušv i t z . 6. B A V Č A R Stanis lav , roj. 1935, ubit od ročne bombe oktobra 1944 v Kočev ju . 7. B R E G A N T A n t o n , roj . 1 9 2 1 , u m r l v interna

BORCI K O Č E V S K E G A B A T A L J O N A L E T A 1942: Stoje — od lev e proti desni — : Grebene Leo­pold, Ignac ? , VIdic-»Lisjak«, Levstek Franc Miloš In Zakotnik Stane Johan.

Sedijo: (od leve proti desni) K arničnik Ignac-Nace, Povh Franc -Bogdan, Marincetj Anton-Janko, in Cuk Mirko Murtes.

1943 v J e l enovem ž lebu. 134. S U B L E R Jos ip , roj . 1920 v K o ­čev ju , padel februarja 1944. 135. S P E L I C J o ž e , roj. 1902 v Kočev ­j u , padel avgusta 1942 v vasi L ip j e .

136. S K U L J V i k t o r , ro j . 1911 v Zdenski vas i , padel marca 1943. 137. T R O H A J u r i j , rojen 1914 v K o č e v j u , padel ap r i l a 1945. T R O H A Franc , roj . 1896 v K o č e v j u , u m r l v par t izanski bo ln i šn i c i B a r i — I ta l i ja . 139. T U R K F i l i p , roj . 1915 v L i v o l d u , ubit j u l i j a 1942 v P rez idu . 140. T O M S I C L u d v i k , roj . 1908 v K o č e v j u , ubit ap r i l a 1942 v Stnri c e r k v i . 141. V E L I C K I Gaber , ro­jen 1914 v K o č e v j u , padel okto­bra 1944 na S v i n j s k i p l an in i . 142. V I D M A R C i r i l , roj . 1924 v K o ­č e v j u , padel avgusta 1942 v bo ln i šn ic i Bele vode. 143. VIR-N I K A R A l o j z , roj . 1910 v S a l k i vasi , padel januarja 1945 na Š t a j e r s k e m . 144. V I D I C Franc , roj . 1921 v K o č e v j u , padel apr i la

1944 v M o r a v č a h . 145. V I D E N I C A l b i n , roj . 1920

v K o č e v j u , padel avgusta 1944 p r i S o d r a ž i c i . 146. V I D I C J o ž e , roj . 1914 v K o č e v j u , padel okto­bra 1942 p r i B o r o v n i c i . 147. V O N C I N A C i r i l , roj . 1925 v L i ­vo ldu , padel 1943 p r i Ž u ž e m b e r ­ku . 148. V O N C I N A A l o j z , rojen 1903 v L i v o l d u , padel decembra 1943. 149. V E R T E U A n t o n , roj . 1904 v L i v o l d u , u m r l marca 1945 v bo ln i šn ic i » F r a n j a « na P r i m o r ­skem. 150. V E R T E I / J T o m a ž , ro­jen 1913 v L i v o l d u , p o g r e š a n od leta 1945. 151. V I D M A R A v g u ­š t in , roj . 1924 v S ta r i c e r k v i , pa­del oktobra 1943. 152. Z G O N C Anton , roj. 1911 v K o č e v j u — Sa lka vas, padel jun i ja 1944 v Ribn ic i na Pohorju,

153. Z A K O V S R K E d v a r d , ro j . 1921 v K o č e v j u , zaradi zastrup-lien ja u m r l marca 1944. 154. Z A J C Gus te l , roj. 1907 v L i v o l ­du, padel marca 1945 pr i Cerk­nem na P r i m o r s k e m . 155. Z N I -D A R f i l C A n i c a , roj . 1924 v L i ­voldu, padla 1943 p r i M e t l i k i . 15«. 2 N I D A R R I C F ranc , rojen '918 v K o č e v j u , padel januarja 1945 v Ajdovci). 157. Z r N l D A R S I C Anton , ro j . 1921 v S a l k i vas i , padel 1944 na L u č a r s k e m v r h u . 158. R A B T C J o ž e . roj . 1900 v K o ­čev ju , padel septembra 1944 v K o č e v j u . 159 R T T L E R Ivah , ro­je1"' 1880 v K o č e v j u , padel no­vembra 1944 na Rogu .

K N A V S S r e č k o , ro j . 1926 v D o l g i t cijI 1944 v Hamburg . 8. B A S T A R vasi , ustrel jen septembra 1942 v K o č e v j u . 17 . L U K A V E C K I Jo­sip, ro j . 1922 v K o č e v j u , ustre-l ien junija 1942 v L jub l j an i . 18. L E V S T I K R u d i , ro j . 1902 v D o l g i vas i , ustreljen maja 1942 v Doigi va.si. 19. M A Z Z O N I E r v i r . roj. 1 9 2 3 v K o č e v j u , ustrel jen avgu­sta 1944 v K o č e v j u .

2 0 . M A Z Z O N I Ivan , roj . 1926 v K o č e v j u , ustrel jen avgusta 1944 v K o č e v j u . 2 1 . M A J E R A n ­ton, roj . 1 9 1 4 v K o č e v j u , ustre­ljen v septembru 1942 v K o č e v ­ju . 2 2 . M U R O V I C Franc , rojen 1923 v K o č e v j u , ustreljen juni ja 1942 v L j u b l j a n i . 23 . M E D I C V i k t o r , ro j . 1 9 1 4 v K o č e v j u , ustrel jen novembra 1943 v L o ­š k e m potoku. 24 . M A R I N C A n ­ton, roj . 1904 v M l a k i , ustreljen maja 1942 v L j u b l j a n i .

2 5 . N O V A K Ignac, roj . 1920 v S a l k i vas i , ustrel jen septembra 1942 v K o č e v j u . 26 . M A L N A R V l a d i m i r , ro j . 1 9 1 4 v K o č e v j u , ubit septembra 1942 p r i Zagrad-cu . 27 . P I N T A R M a k s , roj . 1 9 2 0 v M a h o v n i k u , ustrel jen maja 1942 v L j u b l j a n i . 28 . P L O T Franc , roj. 1 8 9 4 v M l a k i , ustre­ljen avgusta 1942 v Kočev ju . 29 . R A Z B E R G E R M a r k o , roj . 1875 v S ta r i c e r k v i , odpeljan k Sv . A n i , p o g r e š a n . 3 0 . R U D O L F Franc , roj . v M l a k i , ustreljen v Kočev ju septembra 1942,

3 1 . R A J S E L J A n t o n roj . 1894 v Dolg i vas i , ustrel jen apr i l a 1942 v O s i l n i c i . 32 . S L A V I C Jo­že, roj . 1 9 1 2 v K o č e v j u , ustre­ljen maja 1942 v Dolg i vas i , 3 3 . S L E J K O V E C J o ž e , roj . 1902 v Sta r i c e r k v i , ustreljen apr i la 1945 na Bregu . 34 . S T A R I C J o ž e , roj . 1 8 9 9 v L i v o l d u , ustreljen 1942 v .Starem Brez ju . 35. S T A ­R I C Rafael , ro j . 1922 v L i v o l d u , ustrel jen septembra 1942 v K o ­čev ju . 36 . S M R T N I K L o v r o , roj . 1919 v L i v o l d u . ustreljen maja 1942 v L i v o l d u . 3 7 . R E S K O J o ž e , ro j . 1908 v K o č e v j u , ustreljen maja 1942 v L j u b l j a n i .

3B. S U S T A R I C C i r i l , TOJ . 1922 v S ta r i c e r k v i , Ustreljen. 39 . Z A J C Adol f , roj . 1906 v K o č e v j u , ustreljen ju l i j a 1942 v K o č e v j u . 40. Z A L A R V i l i e m - J o ž e . roj . 1927 v K o č e v j u , ubi t januarja 1945 na Pfagerskem. 4 1 . Z D R A V I C F r ^ e , roj . 1878 v D o l g i vssj, ubit od I ta l i janov maja 1942 v K , , ' n V j u 47 ZDRAVIC >oŽe, ro­jen 1913 v Dolg i vasi , ubit od

Bor igo j , roj . 1925, aret i ran apr i la 1945, med ootjo v Ljubl jano iz­g i n i l . 3. B A R T O L A N T O N iz K o ­čev ja (ni podatkov) . 10. B A D E -N A K Franc iz K o č e v j a (ni po­da tkov) . 11. C V A R F ranc iz Kočev ja (ni podatkov) . 12. G O ­L E Janez roj . 1913 v K o č e v j u , umr l 1943 v Dachau. 13. G A B R O -V E C Avgus t , roj . 1891 v K o č e v ­ju , u m r l 1943 na Rabu .

14. H O Č E V A R Jože fa , rojena

1906, umr la na posledicah bom­bardiranja v Kočev ju . 15. H O ­Č E V A R Ivan, roj. 1891 v Star i c e r k v i , umrl 1944 v Dachau. 16. H U D O K L I N K a t a r i n a , roj . 1920 v S ta r i c e r k v i , umr la v Nem­čij i . 17. H E N I G M A N Fran.-, L u ­ž ine , umrl v internaci j i 1943. 18. H O R V A T Franc, roj. 1917 v Do lg i vasi , u m r l ju l i j a I94:t na Kabu . 19. I I E R L A H J o ž e iz K o ­čev ja (ni podatkov) .

20. J E N K O Peter, roj. Tfi94 v M a h o v n i k u . umr l na poti iz in ­ternacije januarja 1944. 21. J A ­N E Z Damjan, roj. 1901 v Riibje-ku , umrl januarja 1945 v tabo­rišču Dachau. 22. K L A R I C J o ž e , roj. 1901 v N o v i h se l ih , u m r l 1944 v Dachau. 23. K A S T E L I C Franc , roj . 1899 v K o č e v j u , ubit novembra 1944 p r i bombardi ra­nju Kočev ja . 24. K R I Z Ivan, roj. 1928 v M l a k i , umr l septembra 1943 na Rabu. 25. K R A J S E K Jo­že, roj. 1900 v K o č e v j u , u m r l januarja 1943 na Rabu .

26. K L A R I C An ton , roj . 1911 v M o r a v i , ubit od I ta l i janov apr i la 1942 pr i P r e ž i — K o č e v ­ska reka. 27. K N A V S A l o j z , roj . 1904 v M a l i gor i , ubit septembra 1942 v Kočev ju . 28. K N A V S Ja ­nez, rojen 1904 v M a l i yor\, ubit septembra 1942 v Kočev ju . 29. K O R U Ž A R M a r t i n , rojen 1906 v L i v o l d u , umr l decembra 1942 na Rabu. 30. K L E P A C A l o j z , rojen 1897 v Do lg i vas i , u m r l januarja 1943 na Rabu . 31. K R O J C J o ž e , roj . 1897 v Dolg i vas i , umr l v internaci j i februarja 1944. 32. K A S T E L I C Franc iz K o č e v j a (ni podatkov) . 33. K O L A R J o ž e iz Kočev j a (ni p o d i t k o v ) . 34. K O N -F I L I A n t o n iz Kočev j a (ni po­datkov) . 35. L a v r i č J o ž e , rojen 1904 v K o č e v j u , u m r l februarja 1945 v Dachpu. 36. L E N A S I A v ­gust, ro j . 1886 v K o č e v j u , ubit novembra 1943 ob bombardira­nju K o č e v j a .

37. L E V S T E K Jernej , ro j . 1862 v M a h o v n i k u , u m r l januarja 1945 na posledicah zapora v L jub l j a ­n i . 36. L I P O V E C A l o j z , rojen 1919, u m r l jun i ja 1944 na posle­dicah internacije. 39. L O V Š I N J o ž e , ro j . 1889 v L i v o l d u , u m r l januarja 1943 na Rabu . 40. M L A ­K A R Janez, roj . 1941, u m r l sep­tembra 1942 na Rabu . 41. M L A ­K A R J o ž e , roj . 1896 v Starem kotu, u m r l novembra 1942 na R a b i l . 42. M L A K A R A n t o n , ro j .

1942 ria Rabu in u m r l oktobra 1942. 4 3 . M L A K A R Franc , rojen 1866, u m r l novembra 1942 na Rabu. 44 . M U H V I C J o ž e , rojen 1894 v L i v o l d u , u m r l novembra 1942 na Rabu . 45. M I K U L I C Jo­že, roj . 1878 v Dolg i vas i , u m r l januarja 1945 v t a b o r i š č u v Nemči j i .

46. M L A K A R J u r i j iz Kočev ja (ni podatkov) . 47. M I H E L I C M i n k a iz K o č e v j a (ni poda tkov) . 48. H I T I F ranc iz Kočev ja (ni podatkov), 49. MIŠIC K a r e l iz Kočev ja (ni podatkov) . 50. M A V -Z E R A l o j z iz Kočev j a (ni po­datkov) . 51. N A G L I C A l o j z i j , roj . 1904 v D r e ž n i k u , ubit apr i ­la 1942 na P r e ž i . 52. N O V A K Ivan, roj . 1888 v Do lg i vas i , ustreljen 1945 v in ternaci j i . 53. N A G L I C Anton , roj . 1894 v Ste-lem potoku, u m r l januarja 1943

na Rabu . 94. P E T E R L I N Aflf, roj. 1924 v Kočevju , ubita no­vembra 1944 od granate. S5. P A L C I C A n t o n , roj . 1900 v Ma­h o v n i k u , u m r l septembra 1944 v t a b o r i š č u M i n e k — S S S R . 56. P O J E Olga , ro j . 1927 v Novem kotu , umr la februarja 1943 v Gonarsu . 57. P O N I K V A R Ivan m l . rojen 1924 v M l a k i , u m r l decembra 1942 na Rabu . 58. PO­N I K V A R Ivan , roj . 1892 v M l a k i , umr l decembra 1942 na Rabu . 59. P O V H Franc iz K o č e v j a (ni podatkov) .

60. R E B E R S E K Rudolf , rojen 1903 v K o č e v j u , u m r l decembra 1942 v P a d o v i . 61. S E L A K P a v l e , roj. 1908 v K o č e v j u , v borbi 1943 ujel i Nemci , odpeljan v Dachau in umr l . 62. S M O L I C L o v r o , roj. 1H94 v K o č e v j u , ubit februarja 1944 v Dolenj i vas i . 63. S A M I D E Anton iz Kočev ja (ni podatkov) . 64. S T O L F A V e r u š a , roj . 1912 v K o č e v j u , ubi ta ob bombard i ra ­nju bo ln i šn i ce v Novem mestu oktobra 1943. 65. S K R . 1 A N C K r i ­s t ina, roj . 1891 v K o č e v j u , zgo­rela novembra 1944 v Rozen-bruh.

66. S T A L C E R Ivan iz K o č e v j * (ni podatkov) . 67. T R E B U S A K Štefka , roj 1905 v K o č e v j u , ub i ­ta novembra 1944 p r i napadu na Kočev je . 68. T R O H A M a r i j a , ro j . 1863 v Starem kotu, ubita ju l i j« 1942 v Starem kotu. 70. T R O H A Va len t i n , roj . 1905 iz K o č e v j a , u m r l v Dachau. 71. T R O S T Savo, roj . 1922 iz K o č e v j a , p o g r e š a n od 'eta 1941. 72. T U R K S r e č k o , ro j . 1942 iz L i v o l d a , u m r l na Rabu. 73. T O M S I C A l o j z iz K o ­č e v j a (ni podatkov) . 74. T R S I C Olga iz Kočev ja (ni podatkov) . 75. T R P I N Urban , ro j . 1897 iz Dolge vas i , b i l zaprt v R i m u , na posledicah u m r l v V i p a v i 1946.

76. U R H M a t i j a , roj. 1906 iz L i v o l d a , umr l decembra 1942 ne Rabu. 77. V I R A N T A n t o n , rojen 1918 iz K o č e v j a , b i l ubit 1944 pr i opravl jan ju s lužbe . 78. V O -D O P I V E C Stanko, rojen 1896 lz S o d r a ž i c e , u m r l zaradi obolelo­st i v zaporu 1943. 79. V I D O S E -V I C M i h a iz K o č e v j a (ni podat­k o v ) . 80. Z R I M S E K A n t o n iz Kočev ja (ni podatkov) . 81. Z E L ­N I K Ivan iz K o č e v j a (ni podat­k o v ) . 82. Z A J C M a r i j a roj . 1928 iz Goren ja , umr la v t a b o r i š č u v Nemči j i . 83. V A H C I C A l o j z , ro j . 1907 iz Dolge vas i , u m r l a p r i l « 1945 v t a b o r i š č u Mauthausen. 84. S T E R Ivan, roj . 1904 iz D o l ­ge vas i , u m r l oktobra 1942 v zaporu. 85. F U R L A N V l a d - m i r , rojen 1921 iz L i v o l d a , u m r l 1943 v Gonarsu .

Iz S o d r a ž i c e V sodra.ških vaseh, k i meje na

veli ikolaške, s e d a v k o p l a č e v a l c i m o č n o razburjajo. Baje morajo p l a č e v a t i precej viš je davke, kot nj ih sosedje v v e h k o l a š k i občin i . O b č i n s k i L O Sod raž i ca hoče stvar razč i s t i t i na ta na­čin , da bo p r imer ja l deset go­spodarsko enako m o č n i h davko­p l a č e v a l c e v iz svoje ;n deset iz v e l i k o l a š k e b č i n e . Iz te pri­merjave se bo videlo, ali imajo d a v k o p l a č e v a l c i v v e l i k o l a š k l občini res »-popust« p r i davk ih na račun S o d r a ž a n o v .

O. K,

Nedavno smo p ros lav i l i 55. ob­letnico ustanovitve našega ga­silskega d r u š t v a . Rano zjutraj je bi la budnica gasilske godbe, do­poldan je bi la na trgu proslava in govor predstavnika obč inske ­ga ljudskega odbora; popoldan s« razv i lo l judsko rajanje.

O. K.

Padli borci in žrtve s področja K O Zveze borcev Papeži

1. K A L C I C Š t e f a n st. r o j . 1889, ustreljen 1942, v Zamostu . 2. K A L C I C Š t e f a n m l . roj . 1921, ustreljen 1942 v Z a m o s t u 3. O B R A N O V I C M i t i j a , roj . 1880. ustreljen 1942 v Zamostu. 4. J A N E Z J o ž e , roj . 1903, ustre­ljen 1942 v Zamostu. 4. J A N E Z J o ž e , roj. 1903, ustreljen 1942 v Zamostu. 5. O S V A L D A l o j z , roj. 1896, ustreljen 1942 v Z a ­mostu. 6. L E V S T I K Stanko, roj . 1920, ustreljen 1942 v Gerovem. 7 . E R E N T A l o j z , ro j . 1922, ustreljen 1942 v Gerovem. 8. S E R C E R A n t o n , roj . 1925, ustre­ljen 1942 v Gerovem. 9. P R I J A ­T E L J A n t o n , roj . 1881. umr l na Rabu 1942. 10. T U R K Ivanka, roj . 1896, u m r l a 1942 v Gonar­su, 11. T U R K J o ž e , roj . 1924, u m r l na Rabu 1942. 12. Z B A S -N I K J u l i j a n a , ro j . 1890, umr la 1942 na R e k i . 13. T U R K A n t o n , roj . 1922, u m r l 1943 na Rabu. 15. S E R C E R Jože , roj . 1914, pa . del v N O V 1944. 16. O S V A L D L u c i j a , roj . 1859, umr la v R i ­m u 1944.

B E Z G A R J I :

17. L A V R I C J o ž e , ro j . 1899, ustreljen 1942 v Zamostu. 18. R A J S E L J A n t o n . roj . 1894, ustreljen 1942 v Zamostu. 19. Z A O A R Blaž , ro j . 1902, u m r l 1943 na Rabu . 20 J E L E N C A n ­ton, ro j . 1942 u m r l 1«J43 F n -sinone. 21. L I P O V E C Š t e f a n , roj. 1940, u m r l 1943 Cerechi jo . 22. R U S E C J o ž e , roj . 1894, umr l 1943 Trev izD. 23. J E L E N C Zdravko . roj. 1925, padel v N O V 1944. 24. Vo l f J o ž e , roj . 1911. umr l 19*1, Dachau,.

B E L I C A : 25. S E R C E R A l o j z , ro j . 1905,

ustreljen 1942 v Zamostu. 26. K A L C I C S lavko , roj . 1921, ustre­ljen 1942 v Gerovem, 27. K A L ­CIC V i n k o , ro j . 1933, ustreljen 1942 ob Tabor sk i steni. 28. K A L C I C Ivanka , roj 1889, umrla 1942 Cerechio. 29. J A N E 2 Franc , roj . 1910, ustreljen 1942 i v Ge rovem. 30. J A N E Z Vlado , ' roj . 1921, u m r l 1942 na R e k i . 31. J A N E Z A n t o n , ro j . 1882, umr l na R a b u 1942. 32. P R I J A -T E I J A n t o n , roj . 1919, ustreljen 1942 v Zamostu. 33. P R I J A T E L J M a r i c a , roj. 1941, u m r l a 1942 Cerechio . 34. POŽAR Ivan, roj . 1858, u m r l 1942 Cerechio . 35. T U K K Jakob , ro j . 1927, ustre­ljen 1942 ob Tabor sk i steni. 36. M A L N A R M i h a , roj. 1888, ustrel jen 1942 v Zamostu. 37. P A V L I N Ivan, roj . 1905, ustre­ljen 1942 v Zamostu. 38. P A V ­L I N M a r i c a , roj . 1942, umr la 1943 I ta l i ja ( h č e r k a ) 39. P A V ­L I N S l avka , ro j . 1942, u m r l a 1943 Italij-a ( h č e r k a ) . 40. P A V ­L I N A n t o n , roj . 1915, ustreljen 1942 v Zamostu. 41. L A K N E R Peter , roj . 1925, padel 1943 v Je lenovem žlebu. 42. T U R K A n t o n , roj . 1882, umr l na Rabu 1943. 43. J A N E Z Peter , ro j . 1874, u m r l 1943 na Rabu . 44. L A K N E R A n a , roj . 1867, umr la 1943. I tal i ja . 45. J A N E 2 A n a , roj . 1870, umr la 1943, Itali ja. 46. M A L N A R J o ž e , roj . 1915, padel v N O V 1944 p r i V e l . L a š č a h . 47. P O J E Z v o n k a , ro j . 1941, umr la 1942, T rev i zo .

2 U R G E : 48. V O L F A n t o n , roj . 1879.

umrl 1942 na Rabu . 49. V O L E

M a r i j a , roj . 1888, u m r l a 1942 v Gonarsu . 50. V O L F V l a d i m i r , roj. 1940, u m r l 1942 na Rabu . 51. S E R C E R J o ž e , ro j . 1900, u m r l 1942 na Rabu . 52. S E R C E R Zdenka , roj . 1940, u m r l a 1942 n a R ' i bu . 53. K N A V S M a r i j a , roj. 1899, padla 1942 na Vršič­ku . 54. S E R C E R Peter , roj . 1879, u m r l 1942 na Rabu . 55. S E R C E R M a r i c a , ro j . 1942, umr la 1942 na Rabu . 56. M U H ­V I C A m a l i j a , ro j . 1909, u m r l a 1942 v Gonarsu . 57. C O P J o ž e , roj. 1911 u m r l 1942 na Rabu-58. M U H V I C S l a v k a , ro j . 1931, padla 1942 na V r š i č k u . 59. M U H V I C J o ž e , roj . 1895, u m r l 1942 na Rabu . 60. M U H V I C M a r i c a , roj . 1942, u m r l a 1943 na Rabu . 61. V O L F A n t o n , roj . 1900, u m r l 1942 n a Rabu . 62. V O L F Olg i ca , ro j . 1941, umr la 1942 na Rabu . 63. V O L F A n a , roj. 1902, uni r l - i 1943 v Gonar ­su. 64. S T A N F E L J J u r i j , ro j . 1887, u m r l 1942 na Rabu . 65. S T I M E C Janez, ro j . 1890, u m r l

1942 na Rabu . 66. S T I M E C A n a , roj . 1852, umr la 1942 na Rabu . 67. M U H V I C Po lona , ro j . 1858, umr la 1943 v Gonarsu . 68. B U ­K O V E C Po lona , roj . 1864 u m r l a 1943 na Rabu . 69. S E R C E R J u ­l i jana , roj . 1881, u m r l a 1943 v Gonarsu . 70. S E R C E R J u r i j , roj . 1860, u m r l 1943 na Rabu . 71. S T I M E C A n t o n , roj. 1908, padel 1944 na L j . B a r j u . 72. V O L F A n t o n , roj . 1906, u m r l 1944 v Dachau . 73. S E R C E R J o ­že, ro j . 1914, u m r l 1944 v D a ­chau.

Krajevni odbor ZB N O V

Papež i

Stev. 28 D O L E N J S K I D I 9 D STRAN 9

O d l o k o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a Č r n o m e l j

o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš S W . I. 8283/15-53

N a podlagi dniRt^ja In tretje-ge odstavka 15. člena in dTusrsn od­s t a v i « 64. Člena Zakon« o okraj­n ih ljudskih odborih, v zv&zi s 1. in 1. členom uredbe o delitvi sJcled* aa vzdrževan le h <S (TJr. list F L R J St. 12-68 53) izdajata Okrajni zbor in Zbor proizvajal­cev Okrajnega I J u đ e k ^ a odbora Črnomel j , na svoji 4. seji dne 10. Junija 1963

odlok O DELITVI SKLADA ZA

VZDRŽEVANJE HlS IN O POSTOPKU ZA ČRPANJE IN

UPORABO TEH SREDSTEV 1. č1<*n

V okraju CmomelJ »e delijo ' n uporabljalo sredstva skladov za vzdrževanje h * samo po predpi­sih te£a odloka.

3. člen Od sredstev, vplačanih v sklad

za vzdrževanje hiš se sme pora­biti 50*/i za vzdrževani*' hi*, od katerih l zv ra jo vplačilni pr »pev­k i , ostalih 50*/i pa uporabljajo ob-finski ljudski odbori za vzdrževa­n i« In graditev stanovanjskih hls na svojem območju.

S. člen Del sredstev sklada z« vzdrže­

vanje hls, določen za neposredno vzdrževanje zgradb, od katerih BO bšli prispevki vplačani , »e sme uporabiti le za večja poprav'le :n obnovitvena dela. k i so nujno po­trebna, da Se prepreči nadalnje propadanje stanovanjskega fonda, ne pa za kritje izdatkov, k i velja­lo kot redni vzdrtevalni s troški .

Za večja ppravila in obnovitve, na d»la Je Šteti zlasti naslednja:

1. zidarska dela: obnova fasad stropov, nosilcev, preklad. Izola­cija tal, poprava greznic, poniko-valnlc, kanalizacija obnovitev ograj, popravila balkonov, popra-vila m obnovitev dimnikov, ob­novitev streh,

2. tesarska dela: naprava podov, obnovitev stropov, ostrešja stop­nic, lesenih balkonov, naprava dr­varnic pri hiši.

3. mizarska dela: obnovitev oken 1n vrat.

4. kovaška dela: prekritJe streh. 5. kleparska dela: obnovitev žle­

bov, odtočnih cevi. obrobne plo-Čevlpe. p l o č ' v n a ob kapu.

t. k l lućavničerske dela: obnovi­tev m r e ž v obcestnih pločnikih, popravila ali obnovitev balkon­skih ograj, obnovitev snežnih dr­žajev, obnovitev že!e*n:h rolet, vrat, ograj ob stopnicah.

?. pleskarska in slikarska dela: pleskanje oken v fasadi, balkon­skih ojrral, slikanje stopnišč, vež ln hodnikov,

8. steklarska dela: rasteklen'tev oken PO elementarnih aH sličnih nesrečah

9. pt'čarska d*la: novi štedilniki, novo peči ln preložitev starih pe­či «11 prez :dava starih J tedi lnkov.

10. vse instalacijske naprave zidu.

M«>d redne hISn« vzdrževalne stroćke, ki 1lh nI donustno plače­vati v breme sklada za vzdrževa­ni« hiš, spadalo zlasti: s t rošk ' za dimnikarska dela. vodo. elektriko, za vse vrste drobnih obr tniških del. za plače In nagrade hišnikom, upraviteljem, snažMkam. zs zava­

rovalne premM* ln Izdatki rs poStne in p isarniške potrebščine

4. člen Črpanje razpoložljivega d*la

sklada za vzdrževanje hiš Je do­pustno tudi. če se nabav! mate­rial , Id Je potrepen za avrAitev večjih popravil: opeka, železo, les. cement n podobno. V takih primerih >so upravičenci dolžni ie posebej obrazložiti stanje v nisi ter opisati pomm nabave za pred­videna večja popravila.

Občinski Ijudsk. odbori nadzoru-jejo. se material pozneje pra­vilno uporablja.

9. člen Lastniki . njih pooblaščenci,

predstavu kt in upravitelji zjfredb, k i izpolnjujejo pogoje iz 3. in 4. Člena tega odloka, so upravičeni zahtevati od svojega obcmskepa ljudskega odbora, da se j im iz vplačanega o razpoložljivega dela sklada za vzdrževanje hiš porav­najo računi /a IzvrS'na večja po­pravile in obnovitvena dela. kakor tudi za Izvršene dobav« materiala.

Izvirnim računom le treba ob­vezno priključit , podatke o času izvršitve večjih popravil o doba-v ; materiala, o vsoti vseh plača­nih prispevkov v sklad za vzdihe, vanje hi* ter dodati še na tančne naslove v postrv or hejajoče zgradbe, njenega lastnika aH upravitelja te»r u.pn'ka, ki mu bo finančni organ občinskega l jud­skega odbora izplačal zahtevano vsoto.

6. člen Lastnikom z.sradb, k i so od

1. Januarja 19o2 dalje zaradi ob­novitve, v e l k l h popravil ln uspo­sabljanja stanovan1sk!h In poslov­nih prostorov najeli pri dri-avnrn

kreditnem podjetju posojilo, k i ga odplačujejo v dogovor janih obrokih sme dbčins-kl ljudski od­bor po primerni poprejšnji ute­meljitvi dovoliti , da se razpolož­ljivi del vplačanih prspevkov v skiad za vzdrževanje hi« porabi za plačilo zapadlih anuitet.

7. člen Občinakt ljudski odbori lahko

ustanovijo posebne kom sij e za izvajanje tega odloka.

8. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din

se kaznujejo lastniki zgradb, n j i ­hovi pooblaSčtncl, oz. upravitelji hiš :

1. ki predlo?.« n e r e s n č n o pri la­vo zaradi uveljavitve pravice do črpanja razpoložljivega dela skla­da za vzdrževanje hiš al i predloge ponareVn ali nevldecen račun za Izvršena dela oziroma dobave.

2. k i oredlagajo plačilo v breme sklada za vzdrževanje hft glede del ali dobav, ki nso bile Izvr­šena na prijavljeni nač in ali V prijavljenem obsegu.

3. k i dajejo napačne podatke glede najetega uporabljenega po­sojila z namenom, da dosežejo ne­upravičeno črpanje razpoložlj vega d»la sklada za vzdrževanje hiše.

Z Isto denarno kazn'lo se ka­znuje tudi oseba, ki sodeluje «1! pomaga lastniku zgradbe, njegove­mu pooblaščencu, oz. upravitelju pri Izvedbi prekrškov, navedenih v prvem odstavku tega člena.

8. člen Ta odlok začne voljatr osmi dan

po oblavl v »Uradnem Vstu LRS« Črnomel j , dne 10 V I . 1953

Predsednik O L O : Janez ZuolC. 1. r.

Kronika nesreč Dolenjske Toplice. PosestnikoT lis­

tek Joše S tan i ia je padel i skednja in «e potolkel.

Dolnji prh prt Dobrntču. Petletne 7-ronk« Babic 1 je padla in t i z lomila levo roko.

Vel. Lipje. Z vilami ne Je laboHe! T denno oogo Sestljslni Jože Vidmar .

Vel. Orrhfk. Drsno roko »i je rar.-reml na kosi po^estnikoT »in Janez Judež .

S ono metlo. Atomehanik Slavko Medlp »e je u«ek«l T pMt de«ne noffe.

Stranska oat. Š t i r i le tn i Jože Hra -»lar je med igro v takni l roko r «la-morn/.nicii, k i mu je poškodova la desno roko.

Jetelnlk pri Črnomlju. Kaca Je piči la v levo noj*o posest nikoTO hčer Antonijo Bukovec.

S pletarskim šilom se je hotel znebiti žene 7. j u l i j a z v e č e r je p r i š l o na

n j ivah v Studencu p r i T reb­njem do ž a l o s t n e g a pr izora . 46-letni ml ina r , p o s t o p a č i n p i ­janec Leopo ld Novak je hotel ubi t i ženo JoŽefo, mater sedmih otrok.

Po N o v a k o v i k r i v d i Je b i lo na domu že dolgo neznosno živ­ljenje. Ze lani je preb i l Novak 2 meseca v zaporu zaradi pre­tepanja žene . B i l je znan delo . m r z n e ž , saj je začel prodajati celo borno d o m a č e imetje, da

O d t e d n a d o t e d n a

Novomtška odbojka se je krepko uveljavila

O uspehih n o v o m e š k i h odboj-karjev je n a i list ponovno p isa l . Pon I .danski del zvezne odboj­

karske 1'ige so zak l juč i l i na če­tr tem mestu. L e s t v i c a izgleda takole:

BRANIK (Maribor) 6 6 0 18:5 12 M L A D O S T (Zagreb) 6 5 1 15:3 10 A O K (LJubljana) 6 4 2 14:7 8 P A R T I Z A N (Novo mesto) 6 3 3 9:19 « L O K O M O T I V A (Zagreb) 6 2 4 10:16 4 ŽELEZNIČAR (L jub l j ana ) 6 1 5 8:15 2 T E K S T I L A C ( V a r a ž d i n ) 6 0 6 5:18 0

Ž e n s k a vrs ta je posegla v boj za t očk* v r e p u b l i š k i l i g i in s svo j imi nasprotnicami prav na kratko oprav i l a . Vse borbe je dobi la s 3:0 in tako brez izgub­

ljenega niza osvoj i la p rvo mesto v pomladanskem delu prvenstva. E k i p a poseduje solidno pozna­vanje :gre in je č v r s t o p repr i ­č a n a v še več je uspehe. P r i n a ­š a m o lestvico:

P A R T I Z A N (Novo mesto) PAPIRNICAH ( V e v č e ) POŠTAR (LJubljana) ILIRIJA (Ljublj-ana)

3 3 0 9:0 6 3 1 2 5:4 2 3 1 2 4:7 2 3 1 2 4:8 2

Š t e v i l k e na obeh lestvicah po- I gubljene tekme, r az l i ko v n i z h menijo: odigrane, dobljene, iz-1 in t o č k e .

Berijev padec je v pretek­lem tednu najbolj razvnel snet, čeprav je bilo na med­narodni tehtnici Še dokaj dru­gih p o m e m b n i h dopodJcou. To­da prav zato, ker se p o l i t i č n i p o l o ž a j v zadnjem času pre­cej tehta po moskovskih do­godkih in njihovem razvoju, je v zvezi z Berijevo odsta-

\ vitvijo nastalo dovolj ugibanj, kakšno smer bo zdaj ubral Kremelj v svoji z u n a n j i po­litiki. Kajti njihova notranja obračunavanja, zlasti če gre za tako vsemogočne ljudi kot je bil notranji minister in ne­omajni gospodar zloglasne NKVD Berija, i m a j o lahko ve­lik vpliv na zunaj, na n j i h o ­v e odnose do vprnSanj miru in mednarodnega sodelovanja. Tako je torej Berljev zaton s p r o ž i l vprašanje: ali je ta mož po Stalinovi smrti zasto­pal stališče popuščanja ln se bo zdaj spet spremenila smer sovjetske politike — a l i je prav temu popuščanju na­sprotoval in je zdaj mogoče iz Moskve pričakovati Še ugodnejših sprememb na med­narodnem področju. Odgovo­ra na to uganko Še nikjer ni­so odkrili in je še tudi pre­zgodaj po dosedanjem razvo­ju kaj določenega sklepati v tej ali oni s m e r i . N e i z p o d b i t ­no ostane le to, da so kremelj-ske notranje razmere na zelo m a j a t ' i h nopaH.

Washingtonska konferenrn treh zahodnih zunanjih mini­strov se je začela prav na dan Berijevega padca. Ker je bila ena i z m e d p l a t n i h točk raz­govorov odnos Zahoda do Mo­skve, je seveda kremeljski do­godek močno odjeknil in vpli­val na potek konference. Oči-vidno pa je zmagalo stališče,

da v sedanjem položaju ni do­bro z a m u d i t i ka/crSneJcoli pri­ložnosti za z b l i ž a n j e i n skup­no urejevanje mednarodnih problemov, so v Washingtonu sklenili, da naj b i se v jese­ni — po volitvah v Zahodni Nemčiji — po možnosti z b r a l i zunanji ministri štirih pe l e s i l . Sprva je bilo precej načrtov o sestanku takoimenovanih »velikih štirih«, to se pravi predsednikov ZDA, V e l i k e Britanije, Francije in Sovjet­ske zveze, s edan j i sfelep o se­stanku zunanjih ministrov pa je nekak kompromis, ki naj bi preizkusil, ali je realno ra­čunati na razgovore » v e l i k i h Štirih*.

Poglavitna vprašanja, k i naj bi jih skupaj pretresli pred­stavniki Zahoda in Vzhoda, ostajajo bolj ali manj pereča. Korejsko vprašanje je sicer v zadnjih dneh dobilo spet lep­še izglede, vsaj kar se skle­nitve premirja tiče; toda ure­ditPV celotnega korejskega problema bo še lep čas po­vzročala s k r b i . Na Srednjem vzhodu je spet s top i lo sueško vprašanje bolj v ospredje po izbruhu novih napetosti med Veliko Britanijo in Egiptom. P r a u tako pa je pereče tudi nemško vrtrašanjc, eno izmed pomembn ih , točk razgovorov med Zahodom in Vzhodom.

Svojo dosledno pot sožitja in iskrenega sporazumevanja pa gredo balkanske države, ki sn v preteklem tednu zaklju­čile atensko konferenco s po-pnhihn uspehom ln zar>idlji-vimi rezultati. Sporazumele <rn se o novih oblikah sodelova­nja, ki bo Se bolj utrdilo nji­hove zveze ln krepilo mir na tem delu sveta.

je imel za pijaco. 21. jun i ja le­tos je odšel Novak zdoma in vze l s seboj svoje s tvar i , č e i da se več ne bo v r n i l . 7. j u l i j i se je sestal z nek imi l judmi na Železniški postaji v Novem me­stu in se pred n j i m i pohva l i l , da bo doma u b i l ženo .

Z v e č e r je N o v a k p r i š e l do­mov in v p r a š a l otroke, kje je mat i . Niso m u upa l i povedati , medtem pa jo je sam opazi l k a ­k i h 30 metrov od hiše na n j i v i . Na n j i v i se je zapletel z ženo v prepi r in hotel udar i t i starej­šo h č e r k o , k i m u je omeni la , da je prodal nekaj d o m a č i h stvar:. Zena mu je to ubran i la , v tem pa je Novak potegnil 'z žepa 20 cm dolgo pletarsko šilo ter ga z vso silo zabodel ženi v hrbet. I zdr l ga je i n j i ga hotel zabosti še enkrat v telo, vendar se je medlem spotakni l ln padel . 87-letni sosed F i l ' P K l e m e n č i č je medtem pr ih i te l zabodenj ženi na p o m o č in na­

s tav i l napadalcu koso. N o v a k je zamahni l tudi prot i K l e m e n -čiču , vendar si Je t ik p red udarcem premis l i l . S laba vest ga je nagnala v že prej p re ra­č u n a n i beg. S ponarejeno oseb­no izkaznico je pobegni l , v e n ­dar so ga m i l i č n i k i postaje Trebnje že čez nekaj ur p r i j e l i in odpeljal i v zapore, kjer č a ­ka na z a s l u ž e n o kazen.

Nevarno ranjeno ženo so pre­pel ja l i v n o v o m e š k o bo ln i šn i co : ke r je zaradi slabega ž iv l j en ja zelo oslabljena, je prizadejana rana zanjo posebno nevarna . Č e p r a v je mat i 7 otrok ( izmed ka te r ih j i h je 6 med 1 i n 14 le­tom) , se je Novak Jože fa z n a j s t a r e j š o h č e r k o zaposl i la p r i že leznic i na p rog i , da je l ahko p r e ž i v l j a l a d r u ž i n o .

Ogaben zločin je u p r a v i č e n o razbur i l trebanjsko javnost, k i p r i č a k u j e ostro kazen za ne . varnega napadalca.

Dobra udeležba in volivcev v

V vseh v o l i l n i h enotah o b č i n e Dolenjske Topl ice so imel i pre. t ek l i teden zbore vo l ivcev . Na­vz l ic nujnemu pol jskemu delu je bi la ude l ežba z nekaj izje­mami povsod dobra. N a j v e č so vo l ivc i razprav l ja l i i n sklepal i o gospodarskih p r o b l e m h , zlasti 0 popravi lu potov, zat i ranju koloradskega h rošča ter e lek t r i ­f ikac i j i . V nekater ih naseljih o b č i n e (Suš i ce , V e r d u n , B u š i n c :n drugih) je tok preSibak, zato bo treba postavitj nov transfor­mator. Ta je potreben tudi za­radi industri jskega toka, k i ga sedaj Se nimajo. V o l i v c i teh

razprave na zborih Dol. Toplicah predelov so s k l e n i l i , da zapro­sijo za n a č r t , nakar se bodo lo t i l i zbiranja sredstev i n grad­nje. N a Se l i šč ih so da l i tudt predlog za uredi tev p o k o p a l i š č a , p rav tako pa b i r ad i g r ad i l i most prot i Ve rdunu .

Z b o r i so r azp rav l j a l i tu/Ti o davk ih , vendar v e č i n a vo l ivcev ni pust i la , da b i posamezniki i z k o r i s t i l i svojo trenutno d a v č ­no obremenjenost i n o v i r a l i reden potek zbora vo l ivcev .

Na j s l abša u d e l e ž b a je bi la v D o l . Topl icah , kjer še vedno hodijo na vse sestanke in zbore samo eni i n isti ljudje.

PofasniEc» V 24. Števi lki Dolenjskega

lista navaja v č l a n k u : »Kolo-radar v R a b n i š k i dol ini« dopis­n ik nekaj n e t o č n i h podatkov. T r d i , da so b i l i lanski pregledi s labi ter da nismo o d k r i l i hro­šča že lani t e m v e č letos. To ni res. Hrošča smo našl i že l an i . O tem je p o r o č a l tudi dnevni tisk.

Zadruga je pred tedni usta­novi la ekipo za u n i č e v a n j e ko loradarja, vendar zaradi slabega vremena ni mogla p r i če t i z delom. Č e t u d i bi šk rop i l a krom-p i r i š ča , bi š k r o p l j e n j e ne imelo udinka. Š k r o p l j e n j e ima uspeh le ob lepem vremenu. Takoj ko

je posijalo sonce, smo pričeli s zatiranjem koloradar ja . Dober mesec že odkupujemo kolorad­skega h r o š č a po en dinar za kos. Doslej j i h je zadruga odkupi la poldrug t i soč . Na j ­uspešne j š i nab i ra lc i bodo dob i l i tudi lepe nagrade.

V omenjenem č l a n k u je K Z Jur jev ica pohvaljena. Dop i sn ik verjetno ne ve, da so ljudje iz J u r j e v š k e g a okoliSa p r i n a š a l i h rošče v prodajo r i bn i šk i za­drugi , ke r jih J u r j e v š k l u i kupovala .

Vodja ekipe za zatiranje koloradskega hroGca:

Levstik Anton

Gostinsko podjetje RBNIC BliFFET „ L E P 0 V Č E "

© MESARIJA RJBNICA m KINO RIBJTCA

SODAVIČARSTVO RIBNICA

GOSTINSKO PODJETJE „ U G A R " RIBNICA

V E L I K E L A Š Č

O b č i n s k a p o d i e t j a v DOLENJSKIH TOPLICAH:

T r g o v i n a , g o s t i l n a , m e s a r i j a , pekarna in kleparska delavnica

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r

Ljudski odbor mestne občine

0b Dnevu vstaje slovenskega naroda, simbolu naie ljubezni do svobode In n30dvlsnostl, čestrajo vsem udeležencem narodnoosvobodil, e borbe, aktivistom OF In v s t m delovnim ljudem Dolenjske

Okraini ljudski odbori, Okrajni komiteji ZKS, Okrajni odbori SZDL, Okrajni odbori Z v e z e borcev, A F Ž , LMS, Vojnih inva­lidov, Okrajne zadružne zveze

Ljudski odbori mestn. občin Novo mesto, Črnomelj in Kočevje Na) živijo inlciatorjl hi borci NOVI

OBČINSKA Ž A G A

Dvor pri Žužemberku

KMETIJSKA ZAORUGA

Dolenjske Toplice

O B Č I N S K I LJUDSKI OUBOR

DVOR OBČINSKI LJUDSKI

0ĐB0R

Splošno trgovsko podjetje

s svojimi poslovalnicami:

Predstruge Videm

Velike lašče Rob

Uredništvo in uprava »DOLENJSKEGA

LISTA«

Z ljudsko vstajo je na smrt obsojeno slovensko ljudstvo spet stopilo v ž i v l j e n j e !

naj $M fatofr&a ln nhn Aehetur tevaiii <Zitol

KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA

Ž E L E Z N I M A N O V O M E S T O

«

S T R A N O D O L E N J S K I L I S T Stev. m

Cez Gorjance v Belo krajino Na pobočjih Gorjancev

K o m a j nekaj k i lomet rov jugo­vzhodno od Novega mesta smo ee pos lov i i i od glavne cestne poti ter jo ubra l i po m a r k i r a n i h po­ložn ih poteh in gozdovi t ih po­b o č j i h — mimo Gotne vas i , St. J o š t a , H r u š i c e tn P a n g e r č grma vse bolj navkreber p ro t i i z v i r u »Gospod ične« . To je pot t reh u r dobre hoje. Več ina nas je seve­da po len i l a in zato smo potrebo-

r A u g u š t i u L a t i

TIK POD V R H O M B l i z u omenjenega studenca so

v vijt.ni 822 m (od Novega mesta smo se torej povzpel i 620 m) leta 1949 p lan inc i zg rad i l i Pader-š ičevo k o č o , imenovano po na­rodnem heroju V i n k u P a d e r š i -ču , v par t izanih padlemu p l an in ­cu. Iz Novega mesta je po razUč-

i z k o r i š č e v a l c e m gozdov. K m e t i j a RS t am nahaja 969 m visoko in tod smo v i d e l i lepe k o š e n i c e , skrbno ograjene sadovnjake, majhen v r t i č . V ert. ograj stoji t ud i h i š ica z instrumetj v remen­ske opazovalnice! L e z vodo imajo tudi k r i ž , ker jo morajo kadar se j i m kapni.ca i zp razn i , nosit i na hrb t ih pol ure da leč od »Gospod ične« .

Pr i je ten razgovor, dobra ve­čer ja , dober poč i t ek na postel jah in s v e ž e m senu, zgodnja budni ­ca — tokrat brez u m i v a l n i k a i n vode, z m l e k o m in kavo za zaj­t rk — pa smo b i l i spet p r i p r a v ­

l j e n * za pot.

V r a č a l i smo se po pot i mimo

izvira »Gospod ične« , kaj t i skle­n i l i smo, da se ne bomo povzpel i na vrh Gorjancev, č e p r a v je tod le kako uro na Trd inov v r h (1181 m ) . Pot smo nadal jeval i po j u ž n i h grebenih prot i Zumbe-raku i n B e l i k r a j i n i . Us t av l j a l i smo se na p l o s k i h v rheh , ob ro-beh suhih dol in , v r t a č i n u v a l , z veseljem smo se posmejal i po­s a m i č n i smrek i v i zk l jučno list­na t ih gozdeh, pobrska l i po k r a ­ških skalah in ž leb ič ih , naš l i sem in tja kako c ik l amo , o d k r h n i l i tu drobec plast i in pobrska l i v drobi r pod' skalo, smukn i l i m imo r a z p a d a j o č e g a debla i n tam zašli v p r i so jn i p r o s t o r č e k , kjer se smejejo r d e č e jagode in mal ine . Toda , n i p r e v e č času. L e od časa do časa nas je zapeljal neizmer­no lep razgled v dol ino .

(Nanaflevanje)

Nekaj starih okroglih

N a enem izmed r avn ih gorja n sklh vrhov

v a l i v eč č a s a , vmes pa smo se­veda tudi k r a m l j a l i . Ves čas smo b r s k a l i po kar tah in se razgle­d o v a l i , i ska l i kraje i n zan.mive t o č k e ter si j i h p r i b l i ž a l i skoz i dal jnogled.

N a levo roko, T jugozahodni » m e r i , se nam odpira pogled na K o : e v s k i Rog, nekol iko sever-neje je Suha kra j ina , kot na dla­n i je v ide t i dolenjsko g r i č e v j e , do l ino K r k e in K r š k o ko t l ino , v ozadju 1219 m visok K u m , zare­zo doline reke Savinje i n p o b o č ­je Gor jancev. K a r nagledati se ne da. V k o t l i n i se blešči Novo mesto i n okol ica mesta je ka r posejana z vasmi .

K o n č n o smo po k r a j š e m str-m e j š e m vzponu p n š l i do i z v i r a studenca »Gospod ična« . Ze da l eč v dol ino smo čul i vesele zvoke harmonike i n pesem Dolenjcev, V i so si p r i P a d e r š i č e v i koč*, p r i ­vošč i l i kapl j ico c v i č k a ter se na­smejanih src i n l ic p r i p r a v l j a l i , da se vrnejo v dol ino.

Kočevje Mesto K o č e v j e v zadnjem ča ­

su napreduje. Obnovl jena stav­ba, kjer imajo prostore u rad i mestnega l judskega odbora, že nekaj č a s a s luži svojemu na­menu ter jo lahko š t e j e m o med n a j l e p š e stavbe v mestu. Mestni vodovod dela n a j v e č sk rb i . Z a d o k o n č n o uredi tev vodovoda bi po t rebova l i 30 mi l i j onov dinar­jev . Zajet i bi n a m r e č mora l i še studenec v Razenbru p r i K o č e v ­j u , za vse to pa pr imanjkuje denarn ih sredstev.

T lakovan je ceste v s r ed i š ču mesta hi t ro napreduje. Hote l bo popolnoma dograjen čez p r i b l . dva meseca. Obnavl ja jo tudi iSeškov dom, kjer bo v oktobru osrednji del pros lav ob 10. ob­l e t n i c i Zbora odposlancev slo­venskega naroda. Na dveh zgrad­bah mestnega l judskega odbora so u r e d i l i letos fasado. Novo fa­sado je dobi la tudi O k r a j n a le­k a r n a .

Letos so pokazala tudi neka­tera podjetja v e l i k o skrb | za gradnjo s tanovanjskih h iš . T a k o g rad i lesno indust r i j sko podjet­je K o č e v j e š t i r i ; ena izmed' teh Je že pod streho. T u d i G A P — Gozdno a v t o p r e v o z n i š t v o ima v gradnj i š t i r i nove stanovanjske hiSe. 2e l e l i b i , da tudi ostala podjetja z a č n o z gradnjo prepo-t r ebn ih s tanovanjskih h i š , da se o m i l i s tanovanjska k r i z a , k i je v K o č e v j u š e vedno zelo pere­ča , K . O.

Iz Koprivnika 25. j un i j a so imel i v K o p r i v -

n i k u zbor vo l i vcev , na katerem so ob ravnava l i gospodarska v p r a š a n j a . C impre je b i r ad i ob­n o v i l i šo lo . V o l i v c i so s k l e n i l i , d a b o d o potrebni les posekal i i n i zpe l j a l i iz gozda s pros tovol j ­n i m delom. P r a v tako bodo p r i ­p r a v i l i tudi pesek na g r a d b i š č e . V o l i v c i so se z a n i m a l i tudi za poslovanje k r a j e v n i h podjetij . Poslovanje se j i m zdi še m o č n o v temi. T rgov ina , k i je b i l a l i k v i ­d i rana že s 1. j anuar jem 1953, j e imela po p o r o č i l u ta jn ika ob­č i n e Mozel j okrog č e t r t mi l i j ona d i n zgube. in p rav t o l i ko tudi b lagovnega pr imanjk l ja ja . P r e ­b i v a l s t v o je u p r a v i č e n o v skr­beh, da ne bo ista s l ika tudi p r i os t a l i h Št ir ih podjetjih- K a k o t ud i ne7 N a m e š č e n c i podjetij že n i so pre je l i svoj ih m e s e č n i h p re j emkov od 1. februarja, oz. 1. marca . N e k a t e r i si sami jemljejo denar od i z k u p i č k a za prodano blago. K o n t r o l e nad podjetji ne v o d i n i h č e . Podjetja imajo p la­č a n e knjigovodje, toda že več rnesscev niso nekater i na red i l i n i č e s a r . £• T.

nih poteh dostopna v 3 — 4 u rah . Toda če se č lovek pr ipel je iz Ljubl jane šele z ju t ran j im vla­k o m i n odide iz Novega mesta šele ob p o l desetih, je povratek istega dne gotovo pre ran .

Po o k r e p č i l u s pri jetno hladno s t u d e n č n i c o in dobr im zalogajem smo s k l e n i l i nadal jevat i pot še do M i k l a v ž a , kjer je poleg cerk­vice gostoljubna kmeti j a . Pot gre skoraj po ravnem. Nekaj ča sa smo hod i l i po trasi nekdanje gorjanske že lezn ice , k i je s luž i l a

» M a m a , danes sem v i d e l , kako je nek m o ž delal kon ja .«

» J u r č e k , ne govor i neum­nost i !«

»Res, mama! K o sem p r i š e l tja, je b i l konj že gotov, le še žeb l j e mu j» zabijaj v zadnjo nogo . . . «

J A K A IN V R T I L J A K J a k a pr ide v neko vas, sredi

katere s toj i v r t i l j ak , k i se ne gane.

» Z a k a j se p a ne v r t i ? « v p r a š a . »Uči te l j nam je u m r l danes

zjutra j ,« m u odgovore o t roc i . Po dolgem p r e m i š l j e v a n j u

v p r a š a J aka : »Ali nimate v tej vasi n ikogar drugega, k i b i v r t i l v r t i l j a k ? «

J A K A V G L E D A L I Š Č U » P o g l e j , tatnle v t re t j i v r s t i

sedi pa Pefcenšiljčkova F r a n c k a ! « p r a v i Jaka p r i ja te l ju v gle­da l i šču ,

»Ne bodi neumen, ta Je ven­dar že pred šes t imi let i u m r l a ! «

»Kaj še ! T i si neumen! A l i ne v i d i * , da se gibl je?!«

V L J U D N O S T Ura je šla že na eno. Gostje

še niso m i s l i l i zapust i t i l jubez­nivega toda zaspanega gostitelja. K o n č n o se ta dvigne i n s kozar­cem v r o k i z a č n e : »In sedaj, l jub i gostje, vas pros im, da iz­prazni te čaše i n na moje zdravje zapustite te p r o s t o r e ! «

Francka Sašek si je opekla

predolge prste V pre tek lam tednu so organi

notranje uprave v N o v e m me­stu zasač i l i p r i n e č e d n e m tat in­skem poslu nevarno ž e p a r i c o F rancko S a š e k s P a n g e r č grma. S a š k o v a je že dalj č a s a k rad la , najraje ob t r ž n i h d n e v i h na n o v o m e š k e m trgu, kjer je smuk . n i l a v e č gospodinjam iz ko#ar in torb denarnice. S a š k o v a je v pre iskovalnem zaporu.

Priprave za oštevilčenje hiš v Beli kra­jini dobro potekajo

P r i p r a v e za o š t ev i l čen je h iš so tudi v B e l i k r a j i n i v polnem teku. Nekatere obč ine , na p r i ­mer Predgrad , Adleš ič i in Gra­dac, so ž« k o n č a l e p r ip rave l n tudi že poslale n a r o č i l o za h i š n e tablice ( š t e v i l k e ) i n v a š k e na­pisne table. To je ve l iko i n od­govorno delo, k i zahteva vest­nosti i n mnogo t ruda, je pa nuj­no potrebno, da se tudi v tem pogledu naprav i red in da se uvrs t imo med n a j n a p r e d n e j š e d r ž a v e v svetu, k i imajo to že urejeno. Tam, kjer so se obč in­ski l judsk i odbori zavzel i za to nalogo, gre ka r v redu, t eže pa Je, kjer je vse delo naprteno sa­mo ta jn iku i n predsedniku in morda še k a k š n e m u u s l u ž b e n c u obč ine a l i s t a t i s t i č n e g a urada. Poleg navedenih so se dela lo­t i l i dobro še v o b č i n a h D r a g a t u š in V i n i c a , kjer bodo p rav tako k m a l u k o n č a l i s p r i p r a v a m i .

N a j t e ž e gre v obč in i M e t l i k a , k i je razmeroma zelo o b š i r n a , pa tudi o b č i n s k i l judski odbor posveča tej nalogi premalo paž­nje. N i ve l iko bo l j še v mestni obč in i Č r n o m e l j , k jer se še niso odloči l i , kako b i imenova l i po­samezne ceste ln ul ice , oziroma k a k š e n naj bi b i l razpored. P r a v gotovo b i b i l o umestno u p o š t e v a t i predlog tov. Novaka , ki je predlagal na sestanku S Z D L , naj b i v mesto Č r n o m e l j p r i k l j u č i l i še oko l j ške vas i ozi­

roma naselja, kot so V o j n a vas, L o k a , K o č e v j e i n S v i b n i k . Tako bi lahko vse ceste, k i gredo sko­zi ta naselja, dobile ime po do-t i č n e m naselju i n b i se ohran i la prej&nja imena, mesto pa b i imelo tudi po imenu š i rš i smi­sel, ker b i se raztezalo na vse po u r b a n i s t i č n e m n a č r t u p redv i ­deno mestno območ je .

»Ključ je tu, vendar vam ne odprem«

G r a d a š k a mladina n a m p i š e : » O b č i n s k i p razn ik namerava­

mo p ros l av i t i z igro. Vaje b i i m e l i v prosvetn i dvoran i , ker jo pa p r a v zdaj obnavljajo smo v nedel jskem popoldnevu na­m e r a v a l i v a d i t i v f rontnem k o t i č k u , v poslopju kjer je K m e t i j s k a zadruga in tudi sta­novanje Pepce Omerze l . Pepca Omerze l pa nam je vezna vra ta zak len i l a i n se sk r i l a v kuhin jo . S k o z i okno je kasneje kazala k l j u č , č e š : ,tu ga imam, vendar v a m n e odprem, ker ne bora po­sprav l ja la za vaml!» V s a vas lahko po t rd i , da n i Je tistega prostora pospravl ja la , m i se pa č u d i m o zakaj n i postavi la pred vra ta d r u ž b i c o , k i je p r e j š n j i v e č e r pop iva l a p r av v istem prostoru pozno v noč.«

Tako nam p i š e g r a d a š k a m l a. d ina . B i morda ne bilo l epše , če bi neki G r a d a č e n j e podpi ra l i mladino p<ri njenem ku l tu rnem de lu , ne pa , da j i , kot je tu p r imer , m e č e j o polena pod noge?

Iz metliške gimnazije o b H o m c u šolslccetf ca l e t a

V šo l skem letu 1952/53 )« bi lo na nižj i g imnaz i j i v M e t l i k i 183 di jakov i n d i j ak in j . P r v a dva razreda je obiskovalo 67 u č e n ­cev, d rugi razred 46, t re t j i 36 in č e t r t i 34.

Z a n i m a l nas bo uspeh, k i n i na jbo l j š i . Razrede je d o v r š i l o 100 d i jakov a l i 54,64%. Najbol j ­ši je b i l č e t r t i razred, kjer je izdelalo 67,65 odstotkov.

Na j s l abš i so b i l i v tretjem razredu, kjer je poz i t i vn ih samo 44)444»

Na šoli ima pravico do po­p ravn ih izpi tov iz enega a l i dveh predmetov 41 di jakov a l i 22,41%, popolnoma padlo pa je 42 d j akov a l i 22,94%.

Samo nekater i so torej uspel i i n dob i l i poz i t ivna s p r i č e v a l a . M e d n j imi so tudi vzorn i d i ja­k i . T i so dob i l i pismene pohva ­le i n k n j i ž n e nagrade za vest­nost i n mar l j ivos t p r i u č e n j u ter p r i i zvenšo l skern delu. K a r spoznajte j i h ! Hrn jak Nevenka ( I V . ) , P o p o v i č Drago (III.),

in m u vedno znova v l i v a t i ve­selje do dela.

A l i so s t a r š i s t o r i l i vse? Po­nekod prevladuje mnenje: D a l i smo otroka v šolo, sedaj pa naj gledajo! Sele ko bosta šola in dom r e s n i č n o delala z roko v r o k i , bomo lahko dosegli bol j še uspehe v u č n e m in vzgojnem pogledu.

N i dovolj otroka samo poš i ­l ja t i v šolo. Neka te r i starš, n i t i ne vedo, v katerem razredu je nj ihov otrok; se ne zanimajo, k a k š n o s p r i č e v a l o i«ma.

Š t i r i k r a t na leto o b v e š č a m o o uspehih in neuspehih n a š i h d ' -jakov. To pa zato, da ne ostane otrok s svo j imi s lab imi ocena­m i sam, ke r sicer zaplava in katastrofa na koncu leta je ne­izbežna . Zgodi se celo, da mo­ramo izdat i odpustnice po do­v r š e n i šolski obveznosti z ne­ga t ivn imi ocenami i n to še tpo ponavljanth razredih . K d o bo sprejel v uk takega u č e n c a ? D a o nadaljevanju š tud i j a n i t i ne

M e t l i š k i d rugošo lc l na Avall J anko Jarc ;

Ze drugi teden tabori na desnem bregu Krke pod 0*očcera 42 pion i r jev iz vseh delov okraja. Dnevi Jim potekajo v igrah, delu in izletih. Doslej so nabrali že skoraj 150 litrov borovnic, v e č ­krat so bili v Šmarjeških Toplicah, ta teden pa tudi na Gorjan­cih. Na zraku, soncu ln v vodi si bodo nabrali novih moći in se okrepljeni vrnili domov. Tabor Je organiziral Svet za ljudsko zdravstvo In socialno politiko pri O L O Novo mesto, vodijo ga novomešk i taborniki, podprlo pa ga bo tudi delovno Druš tvo pri­jateljev mladine v Novem mestu. Pionirji lepo pozdravljajo star­

še in učitelje ta vse vabijo, da Jih obišče te 1

Stare A n t o n (II. L G r a b r i j a n A l e n k a (I a), J e r l n a V l a d i m i r a ( I . b ) .

M e d š o l s k i m le tom so Imeli vsi enake do lžnos t i , vendar je uspeh m o č n o r a z l i č e n . Slabo delo v šoli pa ne more b i t i ga­ranc i ja za uspehe v p o k l i c u . Saj ve l ja Še vedno: K a r se Ja ­nezek n a u č i , to Janez zna.

In zakaj torej to l iko s labih uspehov?

V s i o t roci se ne u č e enako rad i i n tudi ne enako lahko. Mar s ikoga je treba k temu šele navajat i , m a r s i k o m u je treba pomagati , ga v e l i k o nadzorovat i

V minulem kolu sta bila v Sloveniji i z p l a č a ­na med drugim tudi dva dobitka po

100.000 din. Tudi VI lahko z a đ e n e -

te, toda le« č e imate s r e č k e

J U G O S L O V A N S K E L O T E R I J E .

D o b i t e jih pri vseh pro­dajalcih srečk.

93-letna Šoferka je lahko tudi nevarna V P e o r i j i (v a m e r i š k i d r ž a v i

I l l ino is ) se je p r i j a v i l a na pol i ­c i j i neka ž e n s k a , češ da je z avtomobi lom povoz i la pešca . Pokaza la je svoje vozno dovo­ljenje, kjer p i še , da je las tnica rojena 1859. Č e p r a v po l i c i j sk i u r adn ik tega n i ver je l , mu je dokazala , da je res stara 93 let.

P r i vp isovanju podatkov je hotel u radnik vpisa t i , da j ? voz­n ica brez pok l i ca . Od ločno je ugovar ja la . P r e d l o ž i l a je doku­mente, da je t rgovska zastopni­ca in da prodaja s tvar i , k i naj s luži jo o h r a n i t v i č l o v e š k e g a z d r a v j a . . .

govor imo! I n ali Je k o n č n o za belokranjske kmeti je vsak praznoglavec dober? V n a č r t u je, da n i h č e ne bo mogel sprejeti

posestva, k i nI d o v r š i l osemlet* nega šo lan ja in. dvoletne kmet i j ­ske šole .

O rodi te l j sk ih sestankih s* mnogo govor i , redno se v r š e , tudi vzgojne posvetovalnice imamo. A še vedno d r ž i , da prihajajo po v e č i n i s t a r š i i n svojc i le dobr ih di jakov.

Sola je prepovedala d i j akom z a d r ž e v a n j e izven doma po c s m l u r i zveče r , pole t i pa po deveti u r i . S tem so se s t r in ja l i s t a r š i , k i so b i l i n e k o č na rodi te l j skem sestanku i n v vzgojni posveto­v a l n i c i . P a so naš l i d r u g o š o l c a v gost i lni ob enajstih z v e č e r z materjo i n ne menda treznega. K a k o bodo uspeval i t ak i otroci?

Za one, k i imajo popravne izpite, še n i vsega konec. Se imajo p r i l o ž n o s t , da n e g a t i v n « ocene popravi jo v jeseni , seve-da s temel j i t im u č e n j e m . M a l o manj bo sonca in kopanja, tod*, vredno •*> je uč i t i , da bodo l ah ­ko s topi l i v naslednji razred n o v i m uspehom naprot i .

Poleg učen j a je šola ž : v e l t Se d r u g a č n o ž iv l jenje- P i o n i r s k i organizaci j i ' , Podmladek R K l n P o č i t n i š k a zveza je nudi la d i ­j a k o m razvedr i lo in po svoj i s trani tudi delno izobrazbo i n vzgojo. Imel i srno na p r i m e r fi lateliste, š a h i s t e , igralce i n telovadce. Igra l i so igro » J U T . Ček«, delno so zasedli vloge v »Prav l j i c i o bogatinu in z d r a . v i l n e m k a m n u « , č e t r t o š o l d se se odrezal i z igro »Pade l j e« . Letos so ime l i p r i l o ž n o s t spo­znati nove kraje nase d o m o v i , ne. P r v o š o l c i so s i ogledali P o ­stojno in Ljubl jano , drugošolert so ob i ska l i Oza l j . Gradac , Se­m i č i n Suhor, kjer so povsod nastopi l i s k u l t u r n i m progra­mom, po k o n č a n e m pouku pa so zato dož ive l i p r e s e n e č e n j e : r a z r e d n i č a r k a H e r a k o v i č e v a j i h je odpeljala v Beograd. Le oglejte si j ih na s l i k i ! Na A v a l i so, pred grobom neznanega v o ­jaka. T re t j e šo lc i so b i l i v P t u ­ju , Ce l ju , Mar iboru , ' č e t r to šo lo i pa so ob iska l i Hras tn ik , P r e š e r ­nov dom v V r b i , Skofjo Loko i n K r a n j . Nada Gos t i č

Prepovedano l e . . . leuati v cestnih jsrklia

Se so med n a m i ljudje, k i sanjajo o A m e r i k i nekako ta­ko: tam je svoboda i n smeš vse — tudj po g lav i lahko hod iš , č e znaš i n če se t i zdi . P a n i tako. Poglejmo nekaj z a n i m i v i h zakonov, k i so j i h sestavi l i a m e r i š k i » b i r o k r a t i « že pred l e t i i n let i i n še danes veljajo:

V me*tu F o r t Mndison (dr­Žava Iowa) je prepovedano sredi ceste igrat i na k i r t e .

V d r ž a v i M a i n e je p reb iva l ­cem prepovedano sodelovati p r i k a k r š n i h k o l i t ekmovanj ih pod­gan.

V mestu M e x i k o (Montana) je ž e n s k a m prepovedano plest i v sodni dvoran i .

V mestu L o u i s v i l l e ( K e n -tucky) je prepovedano spreha­j a t i se z m a č k a m i , k i niso p r i ­vezane na v r v i c i .

V mestu Boise (Idaho) mla ­den i č i p r i snubi tv i svoj ih i z -vol jenk ne smejo uporabl ja t i posetnic.

V mestu Spr ingf io ld (Massa-chusetts) gasi lc i ne smejo pro­dajati preprog.

V mestu San Beni to (Texas) se čebe l e n e smejo z a d r ž e v a t i več kot eno uro.

V mestu Roderf ie ld ( V i r g i -nija) je vsem, razen ot rokom, prepovedano v o z i t i se v otro­šk ih voz ičk ih .

lova t i p r i boksarsk ih priredi­tvah.

V d r ž a v i Nor th D a k o t i je prepovedano spati v postelji Z obut imi Čevlji .

V mestu N e w Hampshi re j« prepovedano na u l i c a h nos i t i obleko v rokah.

V mestu R a l e i s h Covm\y Je š o l s k i m o t rokom prepovedano smrdeti po čebu l i .

V mestu Detroi t ( M i c h i g a n ) je prepovedano zaspati v k o ­pa ln i k i d i .

T i zakoni so star i tudi po v e č sto let i i n vendar so ne­pr i je tn i . Č e p r a v s*» morda sme­jete, so pa za A m e r i k a n c e 1* t rd i . P a si predstavljajte, da po kakem imeni tnem gas i l skem fest ivalu (z j e d i č o , p i j ačo i n d rug im pestr im k u l t u r n i m pro­gramom preskrbl jeno) zap lava­te v jarek, da b i se prespal i . L e kdo vam kaj more v n a š i pre lepi Dolenjski? Tam" vas pa cefizel spravi pokonci i n : » P r o ­s im izvol i te , kazen!«

RAZGOVOR Sprevodnik: »Vozni listek, pref

Jo t ine:

M O J Z I L O Č ™ Molča l sem do d a n a š n j e g a

dneva, m o l č a l ko t grob in ta j i l svoj greh. N i pa m o l č a l a moja vest. G r i z l a me je l i k i č r v , k i izpodjeda hrast.

P o n o č i sem ime l p r iv ide . O b i ­skovale so me p r i k a z n i ; drzno so se m i p a č i l e v obraz, m l na­zdravl ja le z m a š č e v a n j e m . Vča­s ih , v v i h a r n i h n o č e h , se m i je p r i k a z a l tudi on, r a jn i L u k a , m i t n i č a r in moja ž r t e v . Poša ­sten, penast m i je z a š e p e t a l : » P r e k l e t bodi, zas t rup i l si me!« in spet i z g m i l .

Ne prenesem v e č ! P r i z n a m svoj greh, p r i z n a m svoj zločin in p ros im: sodite me. D a , u b i l sem L u k a , mestnega m i t n i č a r j a . Zas t rup i l sem ga. B o d i nebo m i ­lostno njemu i n m e n i . . .

Neke majske noči 1918 leta je obiskala smrt h išo mojega p r i ­jatelja Č o p k a . N e k i lopov m u je zas t rupi l psa č u v a j a , m o č n e g a , č e t r t stota t e ž k e g a bernardinca,

S top i l sem v hišo ža los t i in naše l vso d r u ž i n o zbrano okrog pasjega trupa, k i je ležal steg-njen na vrtnj m i z i .

Č o p e k je za ra jn im h i š n i m č u v a j e m o p r a v i l k ra tko ž a l n o s v e č a n o s t in se u m a k n i l v h i šo , p r i m i z i je pa ostal le gospodar­jev s in M i r k o , medicinec dru­gega le tn ika . Fan t s i je oblekel belo haljo i n vtzel iz ška t l j e nekaj nožev.

»Kaj pa misl iš ,« sem ga v p r a š a l .

»Sec i ra l ga bom. »Koga? Psa?« » S e v e d a . M o r a m v ide t i , g č im

je za s t rup l j en .« » H m , t i boš to v i d e l ? « D o k t o r č e k n i odgovor i l , le

krepko je potegni l n o ž po ko­smati koži .

S t ak im m l a d i m v r o č e k r v n i m medic incem je k r i ž . R e ž e , zbada i n razreze vse, k a r m u pr ide pod roke. Seveda samo mrho­vino , ka j t i k a r je ž ivo , nagonsko beži pred t ak im obsedencem.

P u s t i l sem fanta naj sec i ra i n šel v hišo k za j t rku .

Cez dve u r i je s topi l na prag tudi M i r k o , k r v a v ko mesar.

»No, kaj s i n a š e l , Mi rkec?« ga je v p r a š a l a ma t i .

Fant je zregl ja l tucat la t in­s k i h besed i n slovesno i z j a v i l , da je b i l pes zastrupljen.

»To vemo tudi brez tvoje mo­dros t i !« ga je zbodel oče Č o p e k ; zato ga je mat i Č o p k a , ponosna na svojega »dok to r j a« , seveda pisano pogledala.

»Kaj boste pa « c r k o v i n o ? « sem v p r a š a l .

» Z a k o p a l i jo bomo na v r t u . « »Nikar te ,« sem zapros i l . »Daj­

te jo meni .« » Č e m u vam bo?« »Ves te , na dežel i imam teto,

k i k u h a mi lo . Pe t m a č k je že

spremenila v p r a l n i p r i p o m o č e k . Tale c r k o v i n a bi b i l a kot na lašč zanjo. Vaš kosmatinec je b i l krasno rejen, da l b i izvrstno mi lo . M o r d a celo toa l e tno .«

In dal i so m i psa. M i r k o ga je še s lekel Iz kože ,

m u odrezal glavo in rep, truplo pa razkosal tako, kakor mesarji tele; vsak kos posebej, da bom laže nesel. Zbasal sem crkovino v v r e č o i n se p o s l o v i l .

V l a k je b i l na t rpan k o š k a t ­l i c a vž iga l ic . B i l o je zadnje leto vojne in promet ko t v panju. E n i so h i t e l i na vojno, d rug i pa še hi treje bežal i i z vojne. Vmes so b i l i ze leni kad rovc i , navadni begunci , z a b u š a n t i , ž ene , k i jo obiskale m o ž e , i n vseh sort ljudje. N a j v e č je b i lo seveda tihotapcev. Vse je b i lo otovor­jeno s cu lami , p u n k l j \ k o š a r a m i , nah rb tn ik i i n to rbami , vse je hodi lo iz kraja v kra j i n za vsako ceno kupova lo še zadnje ostanke ž iveža . K a j t i ljudje so u m i r a l i od lakote .

Toda budna oblast, d r ž a v n a i n loka lna , je pos tav i la svoje nadzorne organe, da to odvrat­no t ihotapsko sodrgo preganjajo in razganjajo, globi jo , lovi jo in zapirajo.

V l a k je odpel jal i n k m a l u so stopi l i v n a š voz ha jkač i In g o n j a č : dva o r o ž n i k a i n mit­n i č a r .

»Preg led!« se j« zadr i mi tn i ­ča r . P o t n i k i so se v z n e m i r i l i . Ne vs i , le t i s t i , k i so potoval i po p o š t e n i h op ravk ih .

P r i š l a je vrsta tudi name, (

»Čigava je tale p r t l j a g a ? « je v p r a š a l m i t n i č a r , ko je v v reč i ot;pal meso.

»Moja!« sem reke l brez strahu.

»Dol z njo!« V z e l sem v r e č o • police ln jo

postavil na t la , »Odpr i t e !« O d p r l s«m. »Oho, meso!« je veselo prese­

nečen zabrundal m i t n i č a r . Orož­n i k a sta pa zamigala i b r k i kot š č u r e k s t i p a l k a m i .

» K a m p o t u j e t e ? « J* v p r a š a l m i t n i č a r .

»Na s inj i J a d r a n . « » H m h m . . . P a imate dovolje­

nje za m e s o ? « »Za tole meso dovol jenj* n i

po t r ebno .« » T a k o ? . . . O d kda j pa ne?« »Od zmeraj . Veste, tole meso

je pasja c rkov ina .* » H e h e h e . . . hohoho . . . huhu-

bu . . -« se je z a r e ž a l a tr iperesna gon ja ška detelj ica, a m i t n i č a r je potegni l iz v r e č e pasjo k r a č o , si jo ogledal od vseh pla t i i n rekel : » K r a s n o tele! K o l i k o pa ; mate tega m e s a ? «

» K a k i h petnajst k i logramov. Toda ponavl jam: to je crknjen pes. Nesem ga domov, da bo teta skuhala mi lo .«

»Ne trobezlajte neumnosti! Imate dovol i ln ico a l i ne?«

»Nimam.« » D o b r o ! Meso se zap len i .« O r o ž n i k a sta p r i t rd i l no t rč i la

s kop i t i p u š k ob t la , dv ign i la v rečo i n odnesla.

p r i t o ž i l se bom!« sem za.vpi 1 '

Miha Biitroglav: »Nimam %sl« Sprevodnik: »Kant se p A pe*

Ijete?* Miha: »Ne vem. Prav za prav

V mestu Middle to \Vn ( C o n . 'se sploh nisem mislil peljati.« neeticut) je prepovedano spati Sprevodnik: »Zakaj ste pa ptf v cestnih j a r k i h . a - v vi^u^

V Sacramentu (Ka l i fo rn i j a ) ^ > y . ^ je m l a d i n i prepovedano sode- J - r f f / | . name/JtopitPr.^ UstrasU

sem se in vsto-pil v hožjem ime' » K a r p r i t ož i t e se. Boste pla­

čal i pa še globo!« me je p ik ro nah ru l i l m i t n i č a r . Vede l je, da se pameten č lovek ne bo p r i ­tožil . Ce so m u že blago zaple­n i l i , se vsaj globi izogne.

Nisem ga več videl ž ivega . Glej te , tukaj se začne moj

zločin. Presneto dobro sem vedel ,

kam gredo take z a p l e n j e n « s tvari . P o m i s l i l sem na okrogl i m i t n i č a r j e v t r e b u š č e k in jedra napeta l i ca , potem pa na nje­govo pič lo p lačo ter sklepal , da raz l iko med tem d v o j i m vseka­kor izravnavajo zaplenjene s tvar i . M o r a l b i s tor i t i vse mo­goče korake in dokazat i , da je to res c r k o v i n a zastrupljenega psa, ne pa tele. Tako b i b i l pre­preč i l n e s r e č o . In vendar tega nisem s t o r i l , . .

S lu tn ja me nI prevara la . T u d i moj c rkn jen i bernardinec Je odroma! v m i t n i č a r j e v t rebuh.

O b i s k a l sem m i t n i č a r j e v o vdovo in j i i z r az i l soža l je . K a k š ­na predrznost, ne? R e v a s« je v i la v s t r a š n i h k r č i h , vendar so jo nekako reš i l i .

S e l sem tudi za m i t n i č a r j e v i m pogrebom. Celo grudico prstu sem m u vrge l na krsto. T a k je ob iča j . Ob grobu so spregovo­r i l i v slovo. Pouda r i l i so mi tn i -Čar jeve v r l i n e v s lužb i , i z j a v i l i , da je s p o š t o v a n i pokojn ik postal ž r t e v svojega t e ž k e g a in odgovornega pok l i ca .

Ce sta se zas t rupi la tudi o rožn ika , ne vem.

M o g o č e . , ,

Tore j v i m e č e t e vedno vaš< smeti sem noter?

M O C N A V A D E

— Pozdravl jen , pr i ja te l j , kaka je? No, kaj mi s l i š pa nocoj p o č e t i j