Poi tnln« pla&uia • gotovini Posamezna Številka 8 din

Dolenjski Ust GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK Z A POLITIČNA. GOSPODARSKA HN KULTURNA VPRAŠANJA

Leto III. - Stev. 28. NOVO MESTO, 11. JULIJA 1952 Č E T R T L E T N A N A R O Č N I N A KM) D I N I Z H A J A V S A K I H I K K

S K L E P I G L A V N E G A O D B O R A O F o nadaljnjem razvijanju In utrjevati u kmečkega zadružništva

1. Nadaljnje razvijanje in utrjevanje t posestev — ker se bodo ta proizvodna kmetijskega zadružništva je najvažnej­ša naloga v našem kmetijstvu.

Splošne kmetijske zadruge postajajo najmočnejši faktor pospeševanja kme­tijske proizvodnje, obenem pa so naj­primernejša oblika za formiranje in utrjevanje socialističnih proizvodnih odnosov na vasi, ker te razpolagajo s Skupnimi zadružnimi proizvodnimi sredstvi — od strojev do zadružnih

Od tedna do tedna Kakih prevročih zunanjepolitičnih

dogodkov v tem sicer vročem poletnem času res ne moremo zabeležiti, toda to­rišča mednarodne dejavnosti so slej ko prej ostala ista. Da pričnemo kar pri nas doma, moramo v prvi vrsti omeniti obisk grške parlamentarne skupine, ki se že nekaj dni zadržuje v naši državi, da bi utrdila zvezo in posredovala zbli-žanje med grškim narodom in narodi Jugoslavije.

Prijateljsko sodelovanje Jugoslavije predvsem s sosednjimi državami, ki jim je resnično do takega zbližanja, je ro­dilo v zadnjem času precej sadov. Spomnimo se spet nedavnega obiska avstrijskega zunanjega ministra g. Gru~ berja in na ugoden odmev v avstrij­skem javnem življenju, pa bomo videli, kako pravilno politiko zastavlja naše vodstvo. Tudi obisk grških parlamen­tarcev ne spremljamo s simpatijami le pri nas in v Grčiji, ampak tudi drugod po svetu. Napori naše vlade, da bi Ju­goslavija živela v dobrih odnosih z vsemi miroljubnimi narodi, naleti na gluha ušesa kvečjemu pri zakrknjenih informbirojevskih hujskačih in reakcio­narnih krogih, zlasti v Italiji.

Iz Moskve dirigirana sovražna poli­tika naših kominformovskih sosedov se niti za las ne popravi. Ponekod v svetu so ob zasedanju Donavske komi­sije v Romuniji že videli nekakšno po­puščanje kremeljskega pritiska na Ju goslavijo. Toda resnični potek konfe­rence je pokazal, da temu ni tako. da se razmere v Donavski komisiji niso prav nič spremenile — kakor so izjavili člani naše delegacije ob povratku iz Galaca. Prav tako se tudi sicer ni za­držanje kominformovskih nahujskan-cev popravilo. To nam zlasti pričajo pogosti incidenti ob meji. ki jih ne le kominformovske države proti nam stal­no in vse bolj utrjujejo, pač pa jih tudi na vse mogoče načine uporabljajo za sovražne izpade. Pred nekaj dnevi so bolgarski teroristi spet vdrli na naše ozemlje in ranili našega graničar ja. To je po nedavnem uboju našega podpol­kovnika Pane Djukiča. ki je prav iako postal žrtev bolgarskih teroristov, do­volj zgovorna bilanca okrepljenega div­janja moskovskih plačancev.

Hkrati pa moremo zasledovati, kako nevzdržno stanje vlada v vzhodnih sa­telitskih državah. Dnevno zbeži kaka skupina vojakov ali civilnega prebival­stva iz kominformovskega raja in prav v našo državo se zateka največ begun­cev. Naj si bodo to madžarski vojaki, romunski letalci, bolgarski ali albanski kmetje — vsi pripovedujejo, kako ne­vzdržne razmere vladajo pri njih in da so, čeprav v smrtni nevarnosti, radi tvegali beg v svobodo. Kdo bt jim ne verjel o nasilju in grozotah v njihovih domovinah, ko pogosto beremo, da pa­dajo v nemilost celo taki vodilni mo­skovski hlapci, ki so jih še nedavno tega kovali v zvezde Zdaj, ko je prišla na vrsto odstranitev Ane Pauker, lahko spet zasledujemo, kako neusmiljeno de­luje kremeljski aparat. Sprva so jo iz­rinili iz politbiroja. zdaj pa so jo že tudi odstavili z mesta zunanjega mini­stra. Naenkrat pa bo popolnoma izgi­nila — verjetno kje v kakem sovjet­skem *zdravilišču€. Kaj bo le, ko ne bodo tmeli o Moskvi koga več >zdra-vitU?!

Ker se danes v glavnem zadržujemo pri naših sosedih- moramo končno ome­niti še Trst. Tu se je spet izkazal besw italijanski iredentnem, ki se po Ion donski konferenci upa še bolj šopiriti Nič ne pomaga, da so nas takrat razni odgovorni ljudje v svetu tolažili, da

f '.re za manj pomembna odstopanja Ha iji, ki naj dobi o tržaški upravi nekaj

administrativnih mest Zdaj že jasno vi dimo. kako si uradna Italija zamišlja ta >manj pomembna administrativna mesta*. Za italijanskega političnega svetovalca pri vojaški upravi angin ameriške cone STO je rimska vlada imenovala znanega iredentista, vidnega funkcionarja šovinistične organizacije CLN in pisca mnogih nam sovražnih člankov in proti jugoslovanske knjige Diega de Castra. Razumljivo je, da tr­žaške demokratične množice in zlasti Slnnrnri ostro protestirajo proti temu imenovan ju ter zahtevajo, naj ga an-gloameriška vojaška uprava ter vladi Anglije in Amerike ne priznata. Kajti to bi bilo dokaz, da njihovi odgovorni ljudje iskreno mislijo ko govore, da je tržaško vprašanje jadeva ki jo morata medsebojno rešiti Jugnslanija in Italija —- ne pa enostranska zaslepljena poli lika italijanskega iredentizma.

sredstva v novih gospodarskih pogojih stalno krepila, tako v korist kmečkih gospodarstev, kakor v interesu sociali­stične družbe.

Naloga organizacij OF na vasi je, da s svojim delom podpro vsako kme­tijsko zadrugo, da bi čim bolje izvršila to naloao.

2. Kljub temu, da je izkazana očitna prednost velikih zadružnih posestev, je stanje v delovnih zadrugah Slovenije takšno, da zahteva ne le reorganizacijo pasivnih,, ampak tudi reorpani2actjo ne­katerih aktivnih kmečkih delovnih za­drug. Čeprav imajo namreč te zadruge vse pogoje za rentabilno gospodarjenje In za svoj nadaljnji razvoj, vendar pa onemogočajo notranji odnosi njihov na­predek in dvig kmetijske proizvodnje ter razširjeno reprodukcijo, skratka, zavirajo njihovo uspešno socialistično rast V takih primerih bodo po reorga­nizaciji kmečkih delovnih zadrug ostala skupna proizvodna sredstva — stroji, živina, zgradbe, razni obrati in tisti del zadružnega posestva, ki predstavlja splošno ljudsko premoženje — splošnim kmetijskim zadrugam. To zadružno po­sestvo pa se bo večalo tudi s tisto zemljo, ki jo bodo kmetje prostovoljno uložili proti primerni zakupnini. Tako nastalim zadružnim posestvom in pa tistim delovnim zadrugam, ki bodo ostale in se vključile v splošne kmetij­ske zadruge kot poseben sektor samo­stojne dejavnosti splošnih kmetijskih zadrug, bo treba le nadalje čim bolj pomagati.

Naloga organizacij OF je, da vodijo in usmerjajo razpravo o tej reorgani­zaciji in prispevajo k njeni p rav i ln i izvedbi.

3. V zvezi z nadaljnjim prevzema­njem vodstva in izvajanja operativnih nalog s strani neposrednih proizvajal­cev, organizacij in osnovnih organov oblasti je naloga organizacij Osvobodil­ne fronte, da pomogajo pri izvajanju, pri pravilnem pojasnjevanju in mobili­zaciji delovnih kmetov za izvedbo teh nalog Vlogo pospeševalca kmetijske proizvodnje prevzamejo proizvajalci sami, pr i čemer pa se bodo lahko uspeš­no posluževali svojih kmetijskih zadrug Od teh nalog j« pri nas zaščita rastlin prav gotovo med najvažnejšimi. Poleg kaparja, ki še naprej uničuje naše sad­jarstvo, nam že v letošnjem letu na celotnem področju Slovenije grozi z uničenjem krompirja še nevarnejši ko­loradski hrošč. V Prekmurju se širi murvin prelec, k i uničuje vse zelene rastline Organizacija borbe proti tem škodljivcem je na terenu zelo šibka, tako da je v nevarnosti ogromno ljud­

sko premoženje. Prav zato bi bilo po­trebno, da bi organizacije Osvobodilne fronte pomagale na terenu s pojasnje­vanjem in nasveti pri uničevanju vseh teh škodljivcev, zlasti pa naj bi orga­nizacije Osvobodilne fronte pripomogle pri izvajanju vseh ustreznih zakonitih predpisov glede zaščite rastlin, kar je v neposredno korist samih kmečkih go­spodarstev, je v korist celotne naše skupnosti.

Zahvala maršala Tita Zvezi borcev okraja Kočevje

O k r a j n i odbor Zveze borcev v K o č e v j u je v j u n i j u d o b i l od m a r š a l a T i t a s l edeče p ismo:

»Najlepše se zahvaljujem za če­stitke in pozdrave, ki ste mi jih poslali ob moji šestdesetletnici.

VaŠi organizaciji želim mnogo uspehov v izgradnji novega Človeka — državljana socialistične Jugosla­vije.* TITO

Pozdravljeni, brigadirji MDB »Vida Tomšiča!

Da bo delo pr i obnovi in ureditvi Novega mesta hitreje potekalo, je pr iš la prvega julija na pomoč srednješolska mladinska delovna brigada »Vida Tom­šič«. 154 dijakinj in dijakov novomeških srednjih šol je krepko prijelo za kram­pe in lopate, da bo Novo mesto čim­prej dobilo lepše lice. Po ne samo za lepši izgled, tudi za izboljšavo nekaterih komunalnih naprav gre in mladina hoče prispevati svoj delež.

Brigada si je uredila bival išče v osnovni šoli, kjer ima tudi svoj št b Dve četi delata pr i izmenjavi vodo­vodnih cevi iz G r m a proti icandijskem mostu, dve delata na ureditvi špor tn ih igrišč na L o k i , ena četa dela pr i ureje­vanju sejmišča ob Ločenski cesti, 16 članov pa je zaposlenih pr i čiščenju gozda v Soteski. Delajo zjutraj od št i r ih do enajstih dopoldne.. Popoldne imajo čas za razvedrilo in kopanje. Navzlic neznosni vročini so že prve dni visoko presegali dnevne norme: prvi dan 141 odstotkov, drugi dan 130,4, tretji dan 156% itd. Takoj prve dni so tudi po­kazali veliko smisla za disciplino in red, vzorno so si uredili spalnice, zasilno umivalnico na dvorišču šole, za razve­drilo pa skrbi lastni »mali orkester« O delu in notranjem življenju v brigadi bodo brigadirji obširneje pisali v eni prihodnjih številk našega lista.

(lanom Osvobodilne fronte in vsem organizaciiam Dolenjske!

Prihodnj i teden bodo krenile na pot po vseh krajih naše domovine part i­zanske patrulje. V glavnih ln stranskih patruljah bodo stari partizani, borci in oficirji, bivši komisarji in aktivist i N O V in O F ponesli iz vseh smeri par t i ­zanske zastave in pozdrave vsega našega ljudstva srcu Slovenije — naši beli Ljubljani in našemu vrhovnemu d ržavnemu in patljskemu vodstvu. Enajst let je minilo, odkar so roke slovenskega človeka pod vodstvom Partije in O F zagrabile za orožje ter začele vel ičastni boj za osvoboditev izpod fašist ičnega jarma in naše stoletne zaostalosti. K r v a v i m bojem in trpljenju, k i nas je ojeklenilo in za večne čase povezalo z jugoslovanskimi narodi v novi T i tov i Jugoslaviji, je po zmagi sledila borba na gospodarskem področju, v kateri so delavci, kmetje in ljudstvu vdani izobraženci znova pokazali vso svojo l j u ­bezen ln požr tvovan je za domovino. Ločili smo se od zlaganih »pri jatel jev« z Vzhoda, k i so nas hoteli zasužnjit i , kapitalistom na Zahodu pa smo odločno povedali, da so za vedno min i l i časi, ko je bila naša država molzna krava za njihove umazane račune . N a pot socializma smo stopili sto ln t i sočkra t pre­kaljeni v zavesti, da nas vodita tovar i š Ti to in naša Komunis t i čna partija po pravi poti — novim zmagam, mi ru In srečni bodočnosti naproti. Napori naših rok dajejo sad: nove hidrocentrale, ogromni vel ikani Industrije, odprti in po­večani rudniki , večja proizvodnja industri jskih izdelkov in kmečk ih pridelkov, vse to govori dovolj prepr ič l j ivo vsakomur, k i n i slep, da postajamo čedalje bolj neodvisni, gospodarsko močni ln samostojni. Vedno več prijateljev imamo med delovnimi l judmi vsega sveta, k i pošiljajo k nam iz daljnih dežel svoje odposlance, da se na lastne oči prepr ičajo , kako žive naš) narodi v bratstvu i n edinstvu, kako gradijo brez domaČih ln tujih zajedalcev in pijavk močno industrijo, promet, napredno kmetijstvo i td . Zmaga socializma je stvar da­našnjost i .

Ob 11. obletnici Dneva vstaje slovenskega naroda pošl j imo zato z naš imi partizanskimi patruljami našemu d r ž a v n e m u in partijskemu vodstvu Iskrene, borbene In tovar l ške pozdrave z obljubo, da bomo tudi vnaprej vlagali za zmago socializma vse naše napore In znanje. Sprejmimo in pozdravimo vse­povsod stare partizane i n aktiviste tako, kakor j ih je v letih vojne sprejemal in pogoščeval dolenjski delovni kmet in meščan . Okrasimo še vasi In mesta, prižgimo na predvečer Dneva vstaje na gričkih in gorah mogočne kresove. Naj plapolajo zastave in oznanjajo vsepovsod naše veselje i n ponos, da so med nami stari partizani, oficirji , borci, aktivist i ln aktivistke, k i so b i l i v letih narodnoosvobodilne vojne med prv imi v borbah in k i so v graditvi socialistične domovine spet med tist imi, k i dajejo zgled požr tvova lnega ln nesebičnega ustvarjanja. Pokaž imo vsemu svetu, da se ob vsakoletnih part i­zanskih pohodih spominjamo dragocenih žrtev, k i smo jih dal) v borbi proti fašizmu za svobodo našega ljudstva in narodov vsega sveta. Pokaž imo pa tudi vsem tistim, k i so pozabili, kaj je fašizem, da smo vedno pripravljeni ubraniti našo sveto zemljo pred vsakomer, k i b i še kdajkoli stegnil svoje umazane in prednlee prste po njej!

Naj bo tudi letošnji partizanski pohod uvod v praznovanje Dneva vstaje In mogočna manifestacija moči i n zavesti našega ljudstva, k i si iz lastnih sil in neusahljive volje po svobodnem življenju gradi srečno domovino!

O K R A J N I O D B O R I O S V O B O D I L N E F R O N T E v Črnomlju . Kočevju In Novem mestu

KOČEVSKA PRED DNEVOM VSTAJE Se pet dni — pa se bodo tudi stari

partizani in aktivisti Kočevske podali na pohod. Praznik slovenskega ljudstva — Dan vstaje — bodo letos počastil i z glavno republ iško i n dvema okrajnima patruljama. Republ iška patrulja bo dne 16. jul i ja ob petih zjutraj zapustila Travo, obiskala vse bližnje partizanske vasi, blizu poldneva pa bo v Babnem polju. Po partizanskem mit ingu ln pre­daji zastave bo patrulja zavila skozi

Prijazni Zeietnberk ob gornjem toku Krke bo praznoval T nede­ljo 13. jnlijs prvikrat T zgodovini avoj ob­činski praznik — ob­letnico osvoboditve, ko Je leta 1942 Za->adno dolenjski odred sklenit obro« okrog trga in se je morala dobro oborožena ln mnogoštevilna itali­janska okupatorska po­sadka umaknili slo venskim partizanom-Prvič po dolgih mese­cih okupacije se j e 1.1 JnHja 1942 spet oglasi­la v Žužemberka slo* venska pesem. V trgu je bila vzpostavljena prva partizanska ko­manda mesta, kateri je načeloval domačin France Smrke — Jofit. \ a posebno slovesen aačin so takrat tudi Izvolili prv| narodno­osvobodilni odbor Zn-zemberk le P" * 3 J°" 11 In 1943 postal fe bolj partizanski — ie bolj •al i

TEKMUJEMO ZA ZVEZNO PRVENSTVO! pravijo novomeški tekstilci

V hudi konkurenci med podobnimi pod-letji v Sloveniji si Je delovni kolektiv novo­meške tekstilne tovarne ponovno priboril republiško prehodno zastavico, že v drugič naslov zaslužnega kolektiva LRS, Se posebej pa pismeno pohvalo Zveznega sveta za Indu­strijo ln gradbeništvo ter 42.000 din nagrade Vsa ta priznanja, pohvale in nagrado sta kolektivu izročila na svečanem sestanku v tovarni 30. lunija t. t. zastopnik Sveta za In­dustrijo ln Glavne direkcije tekstilne Indu­strije LRS tovari* Rude ln član Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije tov. Ob­lak. Hkrati sta čestitala delovnemu kolektivu k doseženim uspehom ter poudarila, da se kolektiv z njimi postavlja v vrsto najboljših kolektivov te stroke v državi.

Na sestanku Je govoril uvodoma tudi di­rektor tovarne, ki Je poudaril, da so lani do­seženi uspehi te bolj vidni letos, kar lahko vsakdo občuti na lastnem žepu Dobra kva­liteta Izdelkov ln vrsta novih vzorcev sta pripomogla, da Je podjetje že v začetku leta pogodbeno prodalo vnaprej vso letno pro-dukcllo in zaradi tega nima nobenih finanč­nih težkoč Se veliko več bi lahko proda.i blaga, če bi ga le imeli Zadovoljitev potroš­nika 1e vodilno geslo kolektiva v tovarni -od razblralke volne do komercialista Skrb za kvaliteto in varčevanje Je posebno vidna, od kar se tudi člani delavskega sveta )n upravnega odbora ter vsi delavci in usluž­benci zavedajo, da Je od njihovega dela in pravilnega vodstva tovarne odvisen zaslužek vsakega posameznika. Direktor Je tudi po­vedal, da Je med kolektivom še nekdo, ki skula (prav gotovo po navodilih od drugod)

delati škodo ln ^vlrati proizvodnjo. Ni no­benega dvoma, da bo delovni kolektiv odkril tudi tega škodljivca ln ga odstranil iz svoje srede, kot Je že odstranil nekaj garjevih ovc.

Nedvomno ima največ zaslug za dosežene uspehe partijska organizacija, pa tudi ostale organizacije v tovarni *o delavne Delavski svet ln upravni odbor sta med najboljšimi v okraju. Svoje vloge pn upravljanju tovar­

ne se zavedata, zato tudi uspehi ne lzosta nejo.

Nobeno tekmovanje nI šlo mimo novome­ških tekstilcev; prav tako so tudi sedaj z navdušenjem sprejeli sklep o tekmovanju v počastitev VI. kongresa KPJ. Med ostalimi obveznostmi so zlasti: dosega standardne kvalitete vseh Izdelkov; izboljšanje zunanje­ga Izgleda izdelkov za 20%. Izboljšanje preje za 15%: redno odvajanje akumulacije, po­ostreno varčevanje materiala, poglobljeno kulturno prosvetno delo. Ideološka izgradnja vseh članov, pomoč Delavskemu svetu, mno­žično flzkulturno udejstvovanje v odbojki, plavanju, streljanju ln drugih panogah ter dograditev stanovanjske stavbe poleg to­varne. Pr.

Na čast VI. kongresa Partije napoveduje mladina iz Sent-ruperta tekmovanje vsem aktivom novomeškega okraja

Tekmovanje nt mladini Sentruperta. ki sodi med najbolj razgledane in delavne akti-ve v novomeškem okraju, nič novega Ze v tekmovanju na čast rojstnega dneva maršala Tita je mladina Sentruperta tekmovala z vsemi aktivi LMS bivšega trebanjskega okra­ja. Imela Je tri študijske sestanke, dve pre­davanji, Igrala Je »Jurija Tepčka« z domačim KUD. opravila je 326 ur prostovoljnega dela in odigrala devet Šahovskih turnirjev Vse delo 1e seveda poživljalo redno organizacij­sko delo. Zaradi slabe evidence okrajnega komiteja LMS Trebnje oz Novo mesto se žal nt zvedelo, kdo Je zmagal v tem tekmo­vanju.

Na čast VI. Kongresa KPJ, ki bo letos c leseni, pa Je sklenil aktiv LMS v Sentruper-tu napovedati tekmovanje vseh aktivom LMS novomeškega okraja Delal bo prav na vseh področjih: tako Je mladina n. pr. že uredila kopališče v Sentrupertu, Pomagali so tudi

pionirji ln Nace KregelJ, domačini pa so pri­spevali 1300 dinarjev. Po končani žetvi bo mladinski aktiv priredil izlet v Zagreb Pred tedni sta odšla dva mladinca v mladinsko delovno brigado. Doma nameravajo zgraditi š> Igrališče za odbojko, za katero Je precej zanimanja Mladina sodeluje tudi z novim občinskim odborom Rakovnik, povezavo pa Ima tudi z ostalimi organizacijami. Le za za­družništvo bo moralo pokazati še nekaj več zanimanja Mladina bo tekmovala tudi v pridobivanju novih naročnikov za Dolenjski Ust. Sam sekretar Ivan Zgonc bo pridobil 20 novih naročnikov. Kdo se bo najuspešneje pomeril s lentruperško mladino?

Ob napovedanem tekmovanju pa želi mla­dina v Sentrupertu, da bi OK LMS v Novem mestu postavil tekmovalno komisijo, ki naj ob zaključnem tekmovanju pregleda delo vseh aktivov in ga oceni tei določi zmago­valca. A. Z.

gozd na Matevljek, Segovo in Srednjo vas, proti večeru pa bo že v Loškem potoku. T a se bo pr iprav i l na obrambo Tabora, nato pa bo velik miting z l jud­sko zabavo. Naslednji dan bo zamenja­na patrulja obiskala Retje, M a l i log, Goro, Podklanec, 2imarice in Sodraž i -co, kamor bo prišla ob šestih zvečer. 18. juli ja bodo pozdravil i nove nosilce partizanske zastave prebivalci Sinovice, Preske, Sv. Gregorja, Perovega, Jazb i ­ne, Karlovice, Ve l . Sl ivnice in Ve l . Lašč, k i j i h bosta napadli glavna in stranska patrulja, k i pride iz Ribnice. 19. jul i ja bo patrulja, okrepljena s partizani iz Dobrega polja, obiskala Rašico, Trubar­jev rojstni kraj, nato pa bo šla ria Pod-knej, Rob in v K r v a v o peč, odkoder bo krenila 20. jul i ja proti Zapotoku. Po mitingu bo tu predala zastavo patrulj i iz Ljubljane okoli pete ure zjutraj.

Okrajna patrulja iz Osilnice bo šla na pot 16. juli ja. Po obiskih v partizan­skih vaseh bo popoldne v Far i miting, zvečer pa počitek v Moravi . Naslednji dan bo patrulja v Kočevski reki, S ta l -carjih, Č rnem potoku, Mozl ju i n L i v o l -du, kjer se j i bo prikl juči la l ivoldskn patrulja, zvečer pa bo med četr to ln peto uro napad na Kočevje. 18. jul i ja bodo partizani obiskali Ribnico, Vel ike Lašče in skupno s SodražiČani pomagali napadati Vel ike Lašče.

Druga okrajna patrulja pa bo šla na pot 17. juli ja zjutraj ter bo na pohodu v tehle kraj ih: Zeljne—Stari log—Smu­ka — H i n je — 2v i rče — Struga — Cetež — Kompolje—Hočevje—Mala Ilova gora— Videm-Dobre polje—Ponikve—Rašica.

Na pohodu bodo patrulje obiskale vse znane partizanske hiše, grobove padlih borcev in spomenike N O V . P ro ­slave 22. Julija bodo na zgodovinskih krajih posameznih področij . Sektor T r a ­va bo n. pr. proslavil Dan vstaje na Podplanini. Prebivalci Drage—Podpre-ske bodo obiskali Mikličevo vi lo, iz L o ­škega potoka, Sodražice in Ribnice pa bodo šli na Goro. kjer bo 22. juli ja od­kritje spominske plošče narodnemu he­roju Majdi Sile. Sektor Dolenja vas— Grčar ice bo imel proslavo v Bel ih ste­nah nad Rakitn'co, kjer bo odkritje spominske plošče Tomšičevi brigadi, k i je tu leta 1942 pobila nad 80 fašistov. Ljudstvo Kočevja pa bo 22. juli ja slo­vesno proslavilo v Starem bregu, kjer bo odkrita plošča C K K P S , k i se Je na­hajal tam leta 1942. Kopr ivn ik bo imel proslavo v Rajhenau, kjer bo odkrita plošča Tomšičevi brigadi Kočevska re­ka, Banja loka i n okoliške vasi bodo proslavile Dan vstaje na Preži , Osilnica in bližnje vasi pa v Taborski steni, kjer se Je nahajal š tab Kočevskega odreda pred 10 leti Velikolaščanl in okoličani pa bodo imeli proslavo v K r v a v i peči.

Vremenska napoved Do 18. Julija bo prevladovalo sonč­

no vreme, vmes pogoste krajevne ne­vihte Okol i 17. jul i ja se nam obeta večje deževje, potem pa bo daljše raz­dobje lepega vremena.

DVE TEŽAVI - DVE POTI te več let občutijo kmetje v vaseh

blizu mest in industrije veliko pomanj­kanje delovne sile. Kdor bi delal po vaseh primerjavo, koliko ljudi se je ukvarjalo s kmetijstvom 1940. in 1950. leta, bi odkri l , da se je ponekod Število celo dvakrat zmanjša lo . Včasih so po­magali dorasli otroci, hlapci in dekle, kočarji in delavske družine. Zdaj lastni otroci zapuščajo dom, kakor hitro od­rastejo. Nihče noče biti pr i hiši vse življenje za hlapca, deklo ali »strica«, vsakdo hoče življenje tudi zase, imeti hoče svojo družino. Kočarji so našli do­volj dela v industriji, delavske družine pa so tako preskrbljene, da niso nujno vezane na dnino.

K d o ostaja na kmetih, zlasti v b l i ­žini mest?

Predvsem stari in dokaj izčrpani ljudje. Zvesti so svoji zemlji in navadam iz prejšnj ih časov. V marsikateri vasi se sprašujejo stari ljudje: »Kdo bo de­lal , ko bomo mi pomrli?«

Toda prenaseljenost na kmetih je še zmeraj prevelika v mnogih predelih naše dežele v primerjavi z razvi t imi državami . Razvoj gospodarstva bo v bo­dočih letih še naprej pr ivabi l , v mesto in industrijo tisoče i n tisoče l judi s kmetov. Mnoga industrijska podjetja bodo dogradili, druga so spet pred nami v načr tu . In prav zato, ker je pr i l ika za zaposlitev ugodna, je tudi delo na kmetih dražje . Zato so posli dragi.

Prav gotovo bo prisil i lo visoko pla­čevanje najetih delavcev marsikaterega kmeta k razmišl janju, kako bi zmanjšal izdatke.

Druga težava pravkar trka na vrata. Denarja je zmeraj manj. Nihče ga ne more več lahkomiselno razmetavati. Lan i so še govorili , da je na kmetih mnogo denarja, letos tega ne govorijo več. Pomanjkanja ni sicer velikega, a čez nekaj let lahko pride.

V pomanjkanju preostaneta kmetu samo dve poti. P rva pot pelje v p r i -trgovanjc: da hodi slabo oblečen in obut, da sladkor nadomesti s sahari­nom, da uživa najbolj preprosto k m e č ­ko hrano, od katere celo najboljše od-proda. Gostilne in zabave so v tem p r i ­meru usodne za kmetijsko gospodarstvo.

Druga pot pelje v iznajdljivo in vse­stransko izboljšano kmetovanje, da je pridelkov čim več za prodajo. Izkupiček mora biti tolikšen, da primerno zado­vol j i potrebe kmetovega nakupa. Torej več pridelkov, več živine itd.

P r i tem moramo upoštevat i , da bodo v bodoče tudi iz drugih republik p r i ­hajali pridelki v vel ik ih količinah, ker ne bo več omejitev. Cena goveji živini verjetno Se kako leto ne bo doživela občutl j ivega padca. Cena prašičem bo nižja kakor lani. Žita bo pocenila pše­nica in koruza iz Slavonije in Vojvo­dine. Dalmacija, Istra, Primorje in Srb i ­ja bo tudi nekoliko vpl ivala na cene vinu. Edino prt krompirju morda ne bomo imeli večjega tekmeca. Bol j pa­metno je, da gledamo stvarnost brez olepšav in praznih upov. Zato nam ne kaže drugega, kakor da take razmere pr ičakujemo pripravljeni, kajti z vsa­k im letom bo teže prit i do denarja.

»Kdor prej pride, prej melje!« Vasem, k i bodo prej spoznale, kako

naj rešujejo omenjene težave, ne bo težko kmetovati tudi prihodnja leta in vseeno pridobiti potrebno blagostanje.

Pravi lno organizirana zadruga je edino sredstvo, k i bo pomagalo Iz ne­štet ih zagat. Združeni v zadrugo bodo kmetje lahko uvozili veliko število po­trebnih strojev. Z njimi bodo nadome­stili pomanjkanje v delovni s i l i In vzbu­di l i zanimanje kmečke mladine, k i se potem ne bo odvrača la od kmečkega dela, k i jo je do sedaj preveč izčrpavalo. P r v i težavi bomo kos z zadružnimlst roj i .

Več pridelkov, več živine in več raz­

ličnih proizvodov — pa bo kmet lahko dajal na trg le, če bo zadruga skrbela tudi za potrebe njegovega posestva. Ne zadostujeta torej samo zadružna trgo­vina in gostilna: kmetje naj imajo za­drugo zato, da j i m vsestransko pomaga s časom naprej! Le v večjih in boljših pridelkih je reši tev druge težave.

Kmetje sami najbolj vedo, kaj po­trebujejo in s čim bi si največ poma­gali. Zato morajo zadruge voditi kmetje, ne pa poslovodje, pisarji in prekupče ­valci . Zadružna vodstva bi morali vzeti v roke kmetje takoj, ne da bi to vpra­šanje odrival i do konca leta.

N i bolj škodljivega, kakor klat i t i po zadrugah vse vprek — največ zaradi tega, ker se večina nit i ne zaveda, k a k š ­ne možnost i se odpirajo zadružniš tvu . Vs i pogoji so dani. Kmetje lahko silo zadružniš tva šele sedaj v celoti r azv i ­jajo in izkoristijo.

Obvezni odkupi so posebno zadnja leta na vseh področjih slabil i vnemo kmetovalcev, da bi bolje ln več p r i -gospodarili. Sredi takega vzdušja so zadruge služile omenjenim nalogam in

imele v letu 1949 dvakrat več izgub kakor dobička. Poleg tega je isto leto prehajalo več tisoč kmetov v delovne zadruge, k i smo j ih organizirali precej podobno kakor Sovjeti kolhoze.

Pustimo sedaj ob strani, kaj je bilo prav in kaj narobe. Pr iznat i je treba to, da so tudi naši kmetje prispevali svoj delež v teh velikanskih naporih obnove in graditve.

Zadružniš tvu škodi tisti, k i poveli­čuje samo delovno zadružniš tvo, k i ho šele zdaj preusmerjeno na naše domače razmere, še bolj pa tisti, k i zaradi ne­katerih napak vse zadružniš tvo meče v blato.

Splošne zadruge so zakl juči le lansko poslovno leto s 359 mil i joni dinarjev dobička. Če se bodo ta sredstva pravi l ­no potroši la in zbirala nova, bo ob pod­pori države kmetijstvo laže spraviti v dober položaj.

Premislimo o vsem tem in morda bo marsikdo pri t rdi l , da imajo zadruge vse pogoje za uspešno delo prav sedaj. Se več — to je postalo nujnost za kmečko ljudstvo. (po »Naši vasi«)

Kratke vesti Nad 200.000 l judi je bilo v nedeljo

na proslavi vstaje srbskega naroda v Nišu, kjer je govoril maršal Tito. Med drugim je poudaril, da so bili hoj proti okupatorju, boj za nacionalno in boj za socialno svobodo tri temeljni ele­menti naše ljudske revolucije. Ko je govoril o ukrepih za zboljšanje življe­nja naših delovnih ljudi, je vsem dr­žavljanom položil na srce, da nam je povsod potreben prav tak delovni po­let kot smo ga kazali doslej.

4 in pol milijarde kredita za nase kmetijstvo je dala na razpolago zvezna vlada. Kredit bodo lahko dobile za na-

T a k o j p o s r e č k e

DRŽAVNE LOTERIJE FLRJ!

18. julija bo že prvo žrebanje!

Priroda in gospodarstvo doleniske pokrajine Vse dosedanje ugotovitve in podatki

kažejo še na nekaj. Prav gotovo je, da bo za bodoči razvoj Dolenjske treba izdelati podrobne analize sedanjega go­spodarstva in skritih možnosti za nove vejo gospodarstva, ker brez tega ne bo moči dati utemeljenih predlogov. To pa kaže na mnogo večjo iniciativo vseh lokalnih faktorjev, ki jo bodo morali pokazati, in na to, da bo treba v obsto­ječih dejavnostih, zlasti v kmetijstvu, močno dvigniti kvaliteto proizvodov, zboljšati in povečati pridelek s sodob­nimi metodami, ker se bo le tako odprla pot za industrializacijo.

Ce postavimo industrializacijo Do­lenjske kot neizogibno nalogo našega bodočega razvoja, potem ne bomo mogli iti mimo razvoja prometa in drugih de­javnosti, kar na že samo po sebi za­hteva napredek in razvoj vseh panog in pokrajine v celoti.

Ozrimo se malo po vetrovih sveta in pojdimo v mislih v napredne, indu­strijska razvitejše dežele od naše (ne glede na obstoječe družbene odnose, ki se uveljavljajo). Kjer je razvita indu­strija, tam je razvito kmetijstvo, promet in druge dejavnosti. V teh deželah je življenjski standard ugodnejši in s tem so dani tudi ugodnejši pogoji za raz­voj turizma. Dežele, ki imajo najboga­tejše dohodke iz turizma in to celo de­vizne dohodke, so običajno tudi indu­strijsko najrazvitejše. Dolenjska je po­krajina Krasa, dežela, ki je po svojih prirodnih lepotah svetovno znana in ki bi jo z zanimanjem obiskali prirodo­slovci iz domaČih in tujih krajev. Razi­skovanje dolenjskega Krasa zanima strokovnjake po vsem svetu, ker je to klasična dežela Krasa, ker sta se iz te pokrajine znanost in sloves razširila po vsem svetu. Brez pretiravanja dodajmo

II

Piite redno Radensko za okus in zdravje R o g a š k o za zdravje in okus

— če bi bila Dolenjska napredna, imela ugodne pogoje, bi lahko tudi v turi­stičnem pogledu veliko pomenila. Ni vse. kar jc lepo, le ob morju in v go­renjskih planinah! Naš dolenjski Kras nam razodeva ne le svojevrstno pokra­jino, pelje te lahko tudi v notranjost zemeljskega površja, v podzemne jame in k podzemnim jezerom, k jezerom, ki nastajajo in ginevajo, v toplice in širne gorjanske gozdove, med polharje in k zgodovinskim spomenikom.

Toda tudi v turističnem, kakor obče-gospodarskem oziru se bo Dolenjska uveljavila predvsem po lastnem inte­resu in prizadevanju za dvigom gospo­darskih koristi iz vseh teh dejavnosti. Te naloge niso majhne in se jih ver­jetno premalo zavedamo. Ker pa je polno možnosti na tako začetni možno­sti razvoja, je prav da dobro prevda-rimo in takoj pričnemo z delom, ki nas čaka.

Kras je lep in silno bogat! Od nas pa je odvisno, kako bomo s to lepoto in bogastvom gospodarili!

Avguštin Lah

B R A L C E M D O L E N J S K E G A L I S T A K o zakl jučujemo pregledno vrsto

člankov tov. Avgušt ina Laha o prirodi in gospodarstvu Dolenjske, vabimo vse naše bralce, množične organizacije, ob­

činske ljudske odbore in zadruge, da nam pošljejo podatke, kje poznajo raz­ne zemeljske zaklade (nahajal išča ko­vin , nekovin, izvi rkov itd.). Take po­datke bomo izročili pristojnim gospo­darskim organom v nadaljnji pretres. Pravtako vabimo vse naše bralce, da nam pošljejo svoje predloge, k i bodo povezani z nujnostjo gospodarskega razvoja Dolenjske. Prav posebej pa v a ­bimo naše komercialiste, kmetijske strokovnjake, zadružne delavce ter to­var iše v okrajnih Gospodarskih sve­tih in preudarne, razgledane gospodar­je v občinskih l judskih odborih, da smatrajo podlistek, k i smo ga objav­l ja l i v zadnjih dveh mesecih, kot uvod v široko razpravljanje o pestri gospo­darski problematiki Dolenjske. Prav gotovo je treba neš te ta gospodarska vprašanja , k i so bila v podlistku za­radi pomanjkanja prostora tu in tam samo bežno nakazana, nač r tno r e še ­vati ter za njihovo najboljšo reši tev izbrati kar največ pametnih predlo­gov. Vabimo vas k sodelovanju, da bo­mo tudi tako korist i l i z zbiranjem in obdelovanjem podatkov naš im okraj­nim gospodarskim svetom pri njiho­vem odgovornem delu — načr tovan ju ln razvijanju narodnega gospodarstva Dolenjske.

Uredniš tvo Dolenjskega lista

Poznate fovarno učil v Črnomlja

= naše najboljše mineralne rode =

IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM

Zadnji številki smo priložili položnice vsem naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku, kakor tudi tistim, ki nimajo naročnine plačane vnaprej. Vljudno prosimo vse prizadete, da naročnino č im­prej nakažejo.

Uprava »DOLENJSKEGA LISTA*

S kolodvora v Črnomlju te popelje nova tlakovana cesta v sredino prijaznega mesta. Dobrih pet minut ort » a l e z n i S k e postaje se odcepi stranska pot v desno, malo navzdol mimo Dobličice, kjer že od daleč zagledaš napis tovarne učil.

Veliko poslopje z večjimi objekti stoji na osamljenem prostoru: le škoda, da še nI ome­tano, ker manjka potreben kredit. V tovarni vse hiti ln ustvarja. Strojna mizarska de­lavnica, lesostrugarstvo, ročna mizarska de­lavnica, mehanična, montažna, pleskarska delavnica in kovačnlca — vsepovsod je živo. Tu izdelujejo najrazličnejša učila za nižje, srednje ln višje šole. Pravtako Izdelujejo opremo za razne iole po domačih ln predlo­ženih načrtih. Tu Bi lahko ogledaš različne geometrijske like, šolske klopi, mize, table, omare, razne oblike Solskoh stolov, šestila, trikotnike itd. Zanimanje vzbudijo sleher­nemu obiskovalcu razni fizikalni instrumenti kot n. pr. transformatorji za razne eksperi­mente, pirometri, miliampermetri, voltmetrl,

i vrtavke v kardanskem obroču in na osi (usmerjevalno centrifugalno kolo), Peltonove turbine, Zegnarjevo kolo, valovanje na vodni gladini z raznimi oblikovanimi modeli, elek-tro magneti s šibko napetostjo do 60 kg, par­ni stroji (lokomoblle), Morzejevl aparati, škripčevje, strmine z valji, autotrikollce za otroke, diaprojektorjl za film In plošče, teh­nične tehtnice, kombinirani aparat diapro-Jektor in mikročitalec v enem aparatu in podobno.

Blizu tovarne stoji dvonadstropni dom To­varne učil, kjer stanujejo vajenci. Za delov­nega človeka je v domu lepo poskrbljeno. Dom je ozvočen, ima igrišče za odbojko in namizni tenis, na drugi 6trani pa urejajo park z vodometom. Blizu doma atoj« tri upravne hiše s stanovanji delavcev in usluž­bencev tovarne.

v stari Jugoslaviji nismo imeli take to­varne za učila. Po osvoboditvi Je bila pre­nesena mala delavnica lz Ljubljane v novo tovarno v Črnomelj, za katero Je pokazala

ljudska oblast vse razumevanje ln nudila po­trebna sredstva za industrializacijo Rele krajine. Pri graditvi tovarne «o pomagale množične organizacije, predvsem žene Čr­nomlja, pa mladina, naša vojska ln delovne brigade poleg delavcev ln nameščencev pod­jetja, ki so pokazali za novo tovarno največ zanimanja. Tako Je zrasla na črnomaljski ilovnati zemlji tovarna učil, vsakemu Belo-kranjcu v ponos in veselje, delovni in učeči se mladini v šolah pa v korist in napredek.

S. V.

kup strojev zadruge pa tudi privatni kmetovalci in sicer na petletno odpla­čilo. S tako dragoceno pomočjo se bo naše kmetijstvo precej mehaniziralo in izboljšalo obdelovalne metode.

Jugoslavija vzbuja v tujini ogromno zanimanja. Stalno se mude pri nas po­litiki iz različnih držav in proučujejo povojno pot Jugoslavije. Prejšnji teden je bila na obisku v Jugoslaviji dele­gacija indijske socialistične stranke, ta leden potujejo po Jugoslaviji grški parlamentarci. Doslej so si ogledali že mnoge tovarne in podjetja in se raz-govarjali z jugoslovanskimi voditelji. Ta obisk je pomemben za zbližanje med obema sosednjima državama, in za okrepitev miru na Balkanu.

Pogajanja na Koreji se vlečejo kot jara kača, topovi pa grme kar naprej. V zadnjem času je bilo nekaj večjih spopadov med vojskujočima se stran­kama na Koreji, V svetovni javnosti pa je vzbudilo največ razpravljanja napad letastva združenih narodov na hidrocentrale na reki Jalu. Na pragu tretjega leta vojne na Koreji se pač vsi, ki jim je pri srcu svetovni mir, zaskrbljeno ozirajo, kedaj bo le prišlo do udušitve tega vojnega ognjišča.

Vročinski val je prve dni julija za­jel skoro vso Evropo. V mnogih krajih je bilo v senci tako vroče kot že dolgo ne pomnijo. Najbolj vroč dan letos so imeli 6. julija v Ajdovščini, kjer je bilo 39° C. Tudi v drugih krajih Slovenije se je nekaj dni vročina gibala od 35 do 40 stopinj. Nič bolje ni v drugih krajih Evrope, v Franciji, Nemčiji , Švici. Zaradi vročine ali sončarice je umrlo že precej ljudi. Ker so se na soncu močno posušila trava in listje so nastali ponekod ogromni požari. V Franciji je tak požar uničil skoro 3000 hektarjev bukovega gozda, marsi­kje pa je na polju zgorelo žito. Ker pa se je od severa začel mrzlejši val zraka, napovedujejo vremenoslovci, da bo te vročine v nekaj dneh konec.

3 dni, deset ur in štirideset minut je potrebovala za pot čez Ocean ameriš­ka ladja >United States<. S tem je pre­kosila do sedaj najhitrejšo potniško ladjo »Quen Marvc za dobrih deset ur. Kakšen uspeh tehnike je to, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da so še pred nekaj desetletji potrebovale ladje za pot preko velike luže mesec dni do šest tednov.

POZOR!

oškodovane! po toči!

Pol milijona dinarjev za T00 dm lahko dobite, če kupite srečko Državne loterije! Prodaja srečk pr i Pu tn iku ln v vseh trafikah

Novega mesta

iKiift in učne pripomočke za vse vrste šol in za specialne potreb«

Š O L S K O O P R E M O

O P R E M O

za laboratorije in univerzitetne predavalnice po lastnih in predloženih načrtih

P R I D M E r E Z A Š I R O K O P O T R O Š N J O kot n. pr. avtotrikolice za otroke (dvosedežne), vžigalnike itd.

I Z D I V L U J E

TOVARNA UČIL V ČRNOMLJU

Tef f t fon 4 7

Ob novi ureditvi ljudskih odborov . našem boju z ostanki preteklosti

na vseh področjih družbenega življe­nja in za uveljavljanje resnično na­prednih, socialističnih družbenih od­nosov so novi republiški zakoni o ljud­skih odborih, ki jih je te dni sprejela Ljudska skupščina LRS, nedvomno va­žen korak naprej. Ti zakoni predstav­ljajo pomembno zmago zlasti v po­glabljanju socialistične demokracije in zadajajo težak udarec samovolji in vsem tistim birokratičnim težnjam, ki so se začele porajati posebno v naših lokalnih organih oblasti, v ljudskih od­borih. Ni dvoma, da so takšne težnje najbolj nevaren in prikrit sovražnik socialističnega razvoja družbe ter bi postopoma — če bi jih pravočasno sami ne obvladali — nujno vodile v oddalji­tev oblasti od ljudskih množic, ki so njen vir in njen nosilec. Družbeni raz­voj v Sovjetski zvezi nam dovolj po­učno kaže, kako se organi ljudske samouprave lahko sprevržejo v svoje nasprotje in postanejo oblast nad de­lovnimi množicami, s čimer se smer splošnega družbenega razvoja zavre in onrne nazaj. Vsebina in duh novih za­konov o ljudskih odborih dokazujeta, da ie naša revolucija, ki je izšla iz Širokih ljudskih množic in ki nikdar ni izgubila vere vanje, živa in ne­ugasljiva. Zato ima vedno v sebi dovolj sile, s katero sproti odstranja vse, tudi včasih navidez nepremagljive ovire, ki se pojavljajo na naši poti uresničeva­nja takšne organizacije družbe, v ka-

DR. J O Ž E G L O B E V N I K

teri se delovni ljudje vse bolj sami neposredno upravljajo po svojih druž­benih organih in vse manj s pomočjo države in njene organizacije.

Ni mogoče v nekaj besedah opisati vs.e to, kar navedeni zakoni prinašajo novega in v celoti oceniti globok druž-beno-politični pomen njihovih odločb. Lahko pa poizkusimo, da si vsaj v kratkem ogledamo razloge in bistvo glavnih sprememb, ki nastajajo v or­ganizaciji in delu ljudskih odborov, ker bomo na ta način lahko razumeli tudi ostale podrobnosti, o katerih tu ne utegnemo govoriti.

V prvi razvojni dobi socialistične izgradnje, ki je že za nami, se družba upravlja s pomočjo države na zelo ši­rokem področju družbenih odnosov. Državni organi, torej ljudski odbori, v tem času še sami neposredno gospoda­rijo s splošnim ljudskim premoženjem, ki ima značaj državne lastnine. Ti or­gani, kakor pravimo, operativno vodijo državna gospodarska podjetja, po pla­nu razdeljujejo surovine in proizvode, a tudi administrativno izvajajo odkup, načrtno razdeljujejo delovno silo, in ta­ko dalje. Tudi na področju prosvete, kulture, zdravstva in socialne politike v zelo velikem obsegu administrativno posegajo v družbene odnose. Ko z raz­vojem proizvajalnih sil poraste druž­bena zavest delovnih ljudi, mora soci­alistična država spustiti iz rok nepo­

sredno gospodarjenje splošnega ljud­skega premoženja in ga prenesti na proizvajalce oziroma njihove družbene organizacije, š e l e s tem postane to pre­moženje v resnici družbena lastnina, s katero neposredno gospodarijo proiz­vajalci sami in ne več država. Državni organi zadržijo v gospodarstvu samo še nalogo, da s temeljnimi proporci druž­benega plana usmerjajo razvoj proiz­vajalnih sil in temeljno razdelitev ustvarjenega narodnega dohodka, ter da v imenu in v korist celotne družbe nadzirajo, če družbene organizacije proizvajalcev izpolnjujejo obveznosti iz družbenega plana in iz ostalih zako­nitih predpisov. Izven tega pa so go­spodarske in druge družbene organi­zacije proizvajalcev (podjetja, zadruge, zavodi itd.) povsem svobodne in samo­stojne. Državni organi ne smejo opera­tivno posegati v njihovo delo, ampak so dolžni varovati in krepiti njihovo samostojnost.

Bistvene spremembe v delu in organizaciji ljudskih

odborov Te spremembe v gospodarskih od­

nosih, v katerih mora — v okviru te­meljnih proporcev družbenega plana — gospodarski zakon ponudbe in po­vpraševanja svobodno delovati, pred­stavljajo pravo nasprotje prejšnjega

stanja. To pa seveda spreminja vlogo državnih organov v gospodarskih in tudi v nekaterih drugih družbenih od­nosih, zaradi česar nastane potreba po bistvenih spremembah v državnem me­hanizmu, zlasti v organizaciji in delu ljudskih odborov, ki so množicam naj­bližji državni organi in ki najbolj ne­posredno opravljajo naloge oblasti. Gle­de na zgoraj opisane naloge organov oblasti v preteklem obdobju je ljudski odbor, ki teh nalog praktično ni mogel opravljati na svojih zasedanjih, moral biti tako organiziran, da je iz svoje srede izvolil ožji odbor, ki je po pover­jenikih in s pomočjo močnega uprav­nega aparata (uslužbencev) moral biti neprestano v delovanju, da je lahko iz­polnjeval težke, a neizogibne upravne naloge. To pa je imelo tudi to posle­dico, da se je izvršilni odbor pričel oddaljevati od ljudskega odbora — ki je bil edini od ljudstva izvoljeni pred­stavniški organ oblasti — in i € . s a r a

postajal samostojen organ oblasti, ki jo je vse bolj izvrševal mimo ljudske­ga odbora. Enotna oblast, predstavlje­na v ljudskem odboru, se je dejansko pričela deliti med njim in njegovim izvršilnim odborom in je — kakor pra­vimo prihajalo do delitve zakonodajne in izvršilne funkcije oblasti ter do bi­rokratizacije izvršilnega odbora, ki se je z upravnim aparatom vred pričel dvigati nad sam ljudski odbor in s tem naa množice, katerih edini predstav­nik je ljudski odbor.

S spremembami v gospodarskih od­nosih se je področje izvršilno-upravne-ga delovan ja ljudskega odbora bistveno zožilo, ker ni več operativnega vodstva

podjetij, administrativnega razdelje­vanja proizvodov, odkupov itd., pa tudi na nekaterih drugih področjih družbe­nih odnosov (prosvete, zdravstva, so­cialne politike) je družba že sposobna, da po svojih organih opravlja večji del tega, kar je prej še moral delati držav­ni upravni aparat. Zaradi vsega nave-drnega postane poseben izvršilni odbor ljudskega odbora nepotreben in bi nje-goV nadaljnji obstoj razvoju samo ško­doval, ker bi operatvino posegel v delo družbenih organizacij. Novi zakoni za­to ukinjajo izvršilne odbore in vračajo izvršilno funkcijo ljudskemu odboru. Svoje upravne naloge bo ljudski odbor opravljal sam na zasedanju ali po svo­jih svetih za posamezna upravna pod­ročja (n. pr. za gospodarstvo, za zdrav­stveno in socialno politiko itd.). Ti sve­ti, ki jih bo volil ljudski odbor in ki bodo samo njemu odgovorni za svoje delo, pa ne bodo sestavljeni samo iz odbornikov, ampak tudi ali celo pred­vsem iz drugih državljanov, ki imajo izkušnje in zanimanje za vprašanja iz ustreznega upravnega področja, s či­mer bo nevarnost birokratizacije upra­ve bistveno zmanjšana. Skrbeli bodo, da bo upravni aparat delal po njihovih smernicah, zlasti da bo po teh smerni­cah pravilno uporabljal zakonite pred­pise pri izdajanju odločb v posameznih primerih, kadar se bo v upravi odlo­čalo o zakoniti pravici ali dolžnosti podjetja, zadruge, zavoda ali državlja­na. Načelnik oddelka v upravnem apa­ratu oziroma tajnik ljudskega odbora, ki sta oba samo uslužbenca, ne pa upravna organa ljudskega odbora, bo­sta pri izdajanju teh odločb vezana o*

Štev. 28. D O L E N J S K I L I S T Stran 3

IZ n A S i H K & A J f i V SPOMINU VALMTIČEVE DRUŽINE

Odkritja spominske plošče na Valantičevi niši, v Prešernovi ulici št. 4 v Novem mestu, f* je 8. Julija dopoldne udeležilo okrog 600 [Judi. Ploščo in odkritje je oskrbela teren­ca organizacija ZB IV. in V. terena. Pri sve­čanem odkritju sta sodelovala vojaška godba in mešani pevski zbor.

V Imenu terenske organizacije ZB Je go­voril o zavedni Valantičevi družini tovariš Lojze Mirtič. Kot zavedni Slovenec Je Alojzij Valantič takoj po prvi svetovni vojni ob italijanski zasedbi zapustil rodno sončno Pri­morsko in se kot marljiv pleskarski mojster naselil v Novem mestu, kjer si je s svojo Pridnostjo kmalu postavil skromen dom. Bil Je dobrodušen, miren in šegav človek, toda odločen in zaveden Slovenec. Bil je tudi voj­ni invalid lz prve svetovne vojne. 2e 1943. leta so ga Italijani odpeljali v Internacijo, odkoder se je po italijanski kapitulaciji ves ^črpan vrnil. Hčerka Vida je odšla v parti­zane leta 1942, hčerka Alma se Je Izučila v očetovem poklicu in se temu tudi vsa po­svetila. Mati Marija je bila tiha in mirna *ena, ki Je skrbela samo za dom in družino. Mali Lojzek je obiskoval šolo.

Bilo Je v noči od 22. na 23. december 1943. Oče in mati sta se že spravila k počitku, Prav tako hčerka Alma. Morda so se Se po­govarjali med seboj o belogaidističnlh grozo­dejstvih, morda tudi o borki hčerki Vidi, ki Ee s puško v roki bori za svobodo sloven­skega naroda. Mali 14-letni Lojzek Je v kotu ves zatopi i en v delo pripravljal božične Jas­lice. Takrat se nenadoma vdrli v hišo belo-gardistični črnorokci, učenci Vatikana ln hlapci kl^rofašlstov in v imenu boga in bor­be za vero poklali vso d r u ž i n o . . .

Ob odkriti plošči je govoril tudi zastopnik Jug. Brmade major Mirko Fajdiga, ki je zlesti opozoril na posledice Vatikanske po­litike in vzgajanja vojnih zločincev, kakšni so zagrešili med NOB nad našim ljudstvom toliko zločinov, pa tudi še danes niso odne­hali s svojim zločinskim delom. Po svečano­sti so zastopniki množičnih organizacij od­nesli vence na grobove žrtev na novomeško in šmihelsko pokopališče Rp.

Vavta vas Dne 1. julija popoldne smo položili v pre­

rani grob na lovu ponesrečeneega Franca Krašovca, šoferja Avtoparka v Straži, člana Upravnega odbora Lesno Industrijskega pod­jetja Novo mesto, borca in komunista, ba­kren bl moral biti vsak član Partije. Franc Krašovec se je komaj pred dobrimi 14 dnevi Poročil in Je hotel svoj dopust deloma pre­živeti v gozdu na lovu kot velik ljubitelj harave. Po nesrečnem naključju se Je pone­srečil z lastno puško ln mu Je krogla prebila nogo v stegnu. Ker so nastale še druge no­tranje komplikacije. Je po enem tednu po­škodbi podlegel.

Pogreba pokojnega Krašovca se je udele­žilo okrog 600 ljudi z vojaško godbo na čelu. Na zadnji poti so ga spremili tudi člani lov­ske družine iz Dvora, stanovski tovariši, čla­ni delovnega kolektiva LIP ln množičnih organizacij ter veliko število prebivalstva. Vsi tovorni avtomobili so bili razvrščeni pred garažami; med pogrebom so s svojimi brne-fimi motorji peli poslednjo pesem najbolj­šemu šoferju Avtoparka. Ob odprtem grobu fe je od pokojnika poslovil v imenu OPO Tone Stanlša, v Imenu Občinskega komitela Albin Stok, v Imenu Upravnega odbora LIP Ivan Bavdek in v imenu lovcev Tone Šu­štar lz Dvora. 32 vencev podjetij, organiza­cij in posameznikov je zagrnilo prezgodnji grob dragega tovariša, katerega bomo ohra­nili v najboljšem spominu.

Ob tej priliki naj omenimo neupravičeni izostanek obljubljenih pevcev lz Dolenjskih popile. Pa ne da bl bil morda vzrok izostan­ka civilni pogreb?

Na Gor. Kamenju so odkrili spominsko ploščo Krajevni odbor Zveze borcev Kamence je

v nedeljo 6. Julija odkril v Gor. Kamenju spominsko ploščo padlim borcem — aktivi­stom. Plošča Je na zidanici, v kateri so Itali­jani, skupno z belogardisti, ki jih Je vodil lzdalalec RataJ, 9. februarja 1943 pobili pet aktivistov. To so bili Franc Klc lz Dol. Ka­mene, Franc Zupančič lz Daljnega vrha, Alojz Pate in Jane lz Dol. Kamenja ter Grabnar lz Gor. Kamenja.

K svečanemu odkritju so se zbrali šte­vilni prebivalci okoliških vasi, svojci padlih ln gostje lz Novega mesta. Prvi je govoril tcv. Alojz Grdenc kot starejši borec, nato Pa Je moški pevski zbor SKUD »Dušan Je­

reb odkril ploščo, nato pa Je imel slavnostni govor ljudski poslanec tov. Avgust Jazbin-šek. V govoru Je opisal Junaško zadržanje zverinsko umorjenih aktivistov, s katerimi je bil v stalnem stiku.

Odkritju le prisostvoval tudi član CK KPS tov. Franc Černe-Klemen, ki je bil v času uboja teh aktivistov sekretar okrožnega ko­miteja KPS Novo mesto. Tudi on je v svojem govoru opisal predanost ubitih tovarišev, ki so žrtvovali svoja življenja za svetle cilje naše domovine.

Pod vodstvom šolske upraviteljice so pio­nirji lz Kaneljevega nastopili z dvema re­citacijama. M. V.

Dol. Toplice Kmečka delovna zadruga »Baza 20* je te

dni dobila nov traktor za oranje in košnjo, s čemer bo delovni zadrugi, ki se lepo raz­vija precej pomagano, zlasti pri košnji, ki Je prav zdaj v najlepšem razmahu.

* Za veliko partizansko slavnost, ki bo v

septembru, se Dolenjske Toplice skrbno pri­pravljajo. Sklenili so, da bodo do tega časa odstranili zadnje sledove okupacije in vojne. Dela pri ureditvi vodovoda so v polnem teku. Napravili so že novo zajetje in nov rezervar, ki bo na višjem mestu kot prejš­nji, tako da bodo tudi višje stoječe stavbe dobile vodo. Tudi okoliške vasi bodo sedaj lahko dobile vodovod.

V Dol. Toplicah prezldavajo prostore v župnišču za poštni in občinski urad, pa tudi šola že dobiva novo lice. V kratkem bodo začeli graditi železobetonski most čez Su­šico, kjer Je od vojne sem že ves čas samo lesen, čeprav Je tu velik promet iz kočev­skega Roga na postajo Straža. Tudi cesta skozi trg bo še letos asfaltirana, tako da se bodo iznebili neljubega prahu. Ce bodo Se privatni lastniki očedlii svoje hiše tako, ka­kor so obljubili, potem bodo Dolenjske Top­lice kot dobro obiskan topliškl kraj dobile povsem nov izgled.

* 27. Junija so obiskali Dol. Toplice mladi

izletniki iz LJubljane. To so bili najboljši učenci, ki Jim Je ljudska oblast za odlične uspehe v floli omogočila izlet na Dolenjsko. Bijo jih je dva polna avtobusa. Poleg Dolenj­skih so si ogledali še Šmarješke toplice.

Topličanl so spet pričeli s prostovoljnimi deli in pridno pomagajo novoizvoljenemu odboru za obnovo zdravilišča in Turistične­mu društvu pri odstranjevanju sledov vojne. Dolžnost vseh Topličanov, tudi tistih, ki še nekako stoje ob strani je, da z vsemi silami pomagajo očistiti kraj nesnage in navlake, ki Jim ne dela časti. Z množičnim delom lahko veliko pripomorejo k lepšemu izgledu krajal

Letos, ko vsepovsod proslavljamo oblet­nice važnih vojaških dogodkov lz časa NOB, obiskujejo razne skupine partizanske kraje v roškem gorovju. Največ skupin Je doslej obiskalo »Bazo 20* ln razne bolnišnice. Tako so tudi preteklo nedeljo članice AFZ iz Novega mesta obiskale partizanske kraje. Z

njimi Je bila tudi Izseljenka iz Amerike, ki je spoznala, pod kako težkimi pogoji se Je naše ljudstvo borilo za svobodo. Po obisku partizanskih krajev so se tovarlšice kopale v termalni vodi v Toplicah in se prijetno zabavale. Letos pričakujemo Še več obisko­valcev, ki bodo prišli pogledal kraje, zna­menite in poznane lz naše osvobodilne vojne.

* Nekdanje gostišče »Pri mostlčku« ob Krki

Je te dni obnovila kopališka uprava. Stalen obisk od otvoritve dalje dokazuje, da Je bilo gostišče nujno potrebno.

Zaključek šolskega leta so dijaki nižje gimnazije in učenci osnovne šole skupno pro­slavili. Učni uspehi so se v gimnaziji in osnovni soli v drugem polletju znatno izbolj­šali. Povprečni uspeh na nižji gimnaziji Je 74%, kar Je dokaj dobro. Najslabši je bil v prvem letniku, kar Je deloma krivda na pre-natrpanostl v razredu, ki je Imel kar 56 di­jakov.

Po skupni proslavi so bili najboljši učenci pogoščeni, nekateri pa tudi nagrajeni. Naj­boljša dijakinja Je prejela darilo predsed­nika OLO, predsednik občinskega ljudskega odbora pa je obdaril in pogostil 18 učencev.

Zanimanje za gimnazijo, oziroma za vpis vidno raste ln Je že dosedaj vpisanih za prvi razred 65 dijakov, pa še se niso prijavili vsi, ki mislijo obiskovati gimnazijo. Nujno Je treba misliti na vzporednico, kajti v enem prostoru se ne bo moglo učiti toliko otrok. Z večjim zanimanjem za obisk gimnazije, ki ga Je treba samo pozdraviti ln podpreti, pa se s toliko večjo ostrino postavlja vprašanje internata in novega večjega šolskega poslop­ja. Z delno obnovo in čiščenjem bo sicer se­danja šola dobila lepše zunanje lice, prostori bodo pa prav tako tesni, kot prej. G. D.

Primskovo Po dolgotrajni ln mučni bolezni je pred

kratkim umrla Markovičeva mama, sekretar­ka AF2, žena bivšega predsednika KLO to­variša Markovica in mati enajstih živih otrok v starosti od 5 do 22 let. Kot zavedna slo­venska žena Je bila Markovičeva vseskozi predana aktivistka OF i n AFZ ter je v na­prednem duhu tudi vzgajala svoje otroke.

Pogreb drage žene, matere in aktivistke Je bil v nedeljo 29. Junija dopoldne. Takega pogreba na Primskovem še ni bilo. Nad 160 ljudi lz bližnje in daljne okolice z vojaško godbo na čelu Jo je spremilo na zadnji poti. Tisti, ki so računali, da se civilnega pogreba ne bo nihče udeležil, so se tudi to pot ura­čunali. S podaljšanjem dopoldanskega cerk­venega opravila, ki prav gotovo nI bilo slu­čajno, je župnik najbrž hotel motiti civilni pogreb, saj Je začelo zvoniti ravno v tre­nutku, ko se Je od pokojnice ob odprtem grobu poslavljala tovarišica Francka Slak, vendar tudi to ni moglo motiti dostojnega pogreba. Nad 20 vencev so položili na grob prijatelji, znanci in predstavniki množičnih ljudskih organizacij, vojaška godba pa Je igrala Žalostinke.

Na pogreb so se odpravili tudi trebanjski godbeniki ln že prišli do St. Lovrenca. Toda raje kot da bl se priključni sprevodu pogreb-cev, so odšli v privatno gostilno in tam za­makali menda vedno razsušena godala ln grla . . . To Jem nikakor ni v čast.

Kanižarski rudarji so proslavili dan rudarjev Pred dnevi Je bil proglašen 3. julij kot

praznik slovenskih rudarjev. Posvečen je spominu na veliko gladovno stavko v Tr­bovljah, ki je bila v juliju 1934. leta. Tega dneva so se zbrali tudi vsi rudarji ln name­ščenci rudnika rjavega premoga v Kaniža-rlcl k pomembni proslavi. Dopoldne je bil zbor celotnega kolektiva pred vzhodom v jamo. Rudarji so prihajali praznično oble­čeni, veselo razpoloženi in živahni. Predsed­nik delavskega sveta tov. Bahor je začel zborovanje, pozdravil zastopnika Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj ln vse navzoče. Opisal je pomen proslave, nakar je govoril o tradicijah slovenskega proletarlata, posebej pa še rudarjev, direktor rudnika tov. Kovač je v gladovni stavki sam sodeloval v Trbov­ljah, zato je tovarišem z živo ln nazorno besedo opisal potek stavke ln Jim obrazložil oblike borb delavskega razreda v zgodovini slovenskega rudarstva.

Po referatu tovariša Kovača so rudarji in nameščenci vzklikali našemu državnemu ln partijskemu vodstvu ter tovarišu Titu. Spre­govoril je predsednik OLO Črnomelj tov. Košir, ki je zbranim predoči! pomen naše ljudske revolucije ln pridobitve NOB. Po­zval jih je, naj vztrajajo z delavsko voljo ln proletarsko zavestjo v bitki za socializem. Po končanih govorih Je predsednik delav­skega sveta pozval vse navzoče k enomlnut-nernu molku, posvečenemu vsem v borbah padlih rudarjev.

Udeleženci proslave, ki so dobili plačan prost delovni dan ln zakusko z vinom, so nato v prijetni zabavi preživeli dan. Po lepi, s smrekovimi gozdovi obdani okolici so od­mevale pesmi in harmonika, naslednji dan

pa so se kanižarski rudarji spet spustili v boj s Črnimi skladi premoga globoko pod zemljo. Trdno so odločeni, da bodo v bitki za socializem v dragi domovini vztrajali do končne zmage.

Dvodnevni zaslužek so poda­rili Nacionalnemu komiteju

za ohranitev miru Delovni kolektiv invalidskega pod,

jetja »Strojno pletiljstvo« • Črnomlju je na sindikafnem sestanku sklenil, da bodo vsi delavci sodelovali pri pro stovoljnem delu, zaslužek pa bodo po­darili Nacionalnemu komiteju za ohra­nitev miru.

Zadnji dve nedelji v juniju je vseh 38 delavcev in uslužbencev delalo 107 ur. Zaslužek 2908 din so takoj poslali Nacionalnemu komiteju za ohranitev miru.

Delavci in nameščenci strojnega pletiljstva v Črnomlju so tudi tokrat pokazali, da pravilno razumejo pomen pomoči Nacionalnemu komiteju, saj so se prošnji takoj odzvali in po svojih močeh prispevali, kakor že pri mnogih drugih akcijah.

Invalidom bi lahko vsaj odgovorili, če jim že prošnje ne rešijo

NOVICE IZ VELIKE LOKE Po štirih letih obstoja kmečke delovne za­

druge se Jasno vidi prednost skupnega ob­delovanja zemlje. Hektarski donos na za­družnih poljih bo tako pri okopavinah kot pri žitih tudi letos znatno večji kot na pri­vatnih. Zadružniki so se še prav posebno posvetili gojitvi semenskega krompirja. Po­jav koloradskega hrošča v velikih množinah jim dela hude skrbi ln so mu zato napove­dali neizprosen boj. na katerega vabijo tudi vse privatne kmete in množične organizacije. Sklenili to, da ga morajo zatretl za vsako ceno.

V zadnjem času vlada med zadružniki ne­kako malodušje. Begajo jih govorice, ki sle Sirijo o izpremembah oziroma reorganizaciji zadruge. Seveda, nihče Jim dosedaj še ni po­jasnil, kako je s to zadevo ln da nova pred­videna sprememba v organizacijski obliki ne pomeni koraka nazaj, pač pa odločen korak naprej v krepitvi in razširitvi zadružništva. Po novem ne le da ne bod aamo obstojale KDZ v eni ali drugi obliki, paft pa bodo dobile Se večji ln Širši gospodarski pomen. Se bolj kot dosedaj bo prišla do veljave osebna pridnost posameznika v sestavu veli­ke zadružne gospodarske enote. Dolžnost Upravnega odbora, predvsem pa predsednika bl bila, da bl sklical vse zadružnike in Jim

Ne zamudite izredne prilike! Stalno imamo v zalogi bogato izbiro volnenih, bombažnih in cenenih vigogna pletenin! — Zahtevajte ponudbo naših izdelkov, prepričajte se o izredno znižanih cenah v i g o g n a i z d e l k o v

INVALIDSKO PODJETJE

S T R O J N O P L E T I L J S T V O Črnomelj, železniška postaja Črnomelj - Tel . 34

vse te stvari raztolmačil. Ker je bil v šestih mesecih od občnega zbora sem samo en se­stanek vseh zadružnikov, imajo take govo­rice, ki Jih širijo tisti, ki j i m razvoj zadruž­ništva nI bil nikdar pri srcu, nekoliko vpliva na posamezne zadružnike. Članom se prav tako ne zdi pravilno, da je iel predsednik prav sedaj v Času največjega dela na dopust. Ce že uživa dopust na domu svoje žene, bl lahko koristil tudi doma ln vsaj z nasveti med tem časom pomagal. Saj še starejši in bolj potrebni oddiha niso fin na dopust.

Upravni odbor kmetijske zadruge je skle­nil na zadnji seji, da odpre na Vel. Loki za­družno gostišče, ki je nujno potrebno, saj ni tu nobene gostilne. O taki potrebi je raz­pravljal že na svoji prvi seji tudi Občinski ljudski odbor, vendar do uresničenja spreje­tega sklepa ni prišlo. Upamo, da se bo upravni odbor K Z te zadeve lotil bolj resno.

Člani delovne zadruge so skoraj vsi naro­čeni na Dolenjski list. Vsak teden komaj pričakajo poštarja, ki Jim g a prinese. Pra­vijo, da se Jim zelo dopade, najprej pa seve­da pregledajo novice lz domačega kraja. 2e večkrat so dejali, naj bi bil na Dolenjski list naročen vsak zadružnik v okraju in bl al preko njega izmenjavali izkušnje ln uspe­he, ki jih imajo pri delu. Ta misel veliko-loSkih zadružnikov nI slaba in jo toplo pri­poročamo vsem zadružnikom, da Jo ures­ničijo I l—

Od skupine Invalidov, ki so na zdravlje­nju v Invalidskem zdravilišču v Dol. Topli­cah, smo dobili daljše pismo, v katerem opi­sujejo svoje življenje na zdravljenju. Sami so Izvolili veččlanskl odbor, ki vseh 21 dni, kolikor Časa traja zdravljenje ene skupine, skrbi za povezavo z upravo doma, za kultur­no razvedrilo ln za pomoč težjim Invalidom. Lažji Invalidi se udeležujejo tudi prostovolj­nega dela, saj je n. pr. samo ena skupina opravila 295 prostovoljnih delovnih ur; po­pravili so portizansko pokopališče, pokosili so travnik 100-odstotnemu Invalidu tov. Str-

URADNI* OBJAVA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR

GOTNA VAS Stev. 768/52

Gotna vas, dne 3. julija 1952. Občinski ljudski odbor v GotnI vasi je iz­

dal na osnovi 1. In 9. čl zakona o reorga­nizaciji ljudskih odborov, v zvezi z 31. ©l. VII. t. 2. splošnega zakona o ljudskih od­borih na redn) seji dne 2. Julija 1952 na­slednji

O D L O K O PREKRŠKIH ZOPER JAVNI RED

IN MIR 1. člen

Da se zagotovi dnevni In nočni počitek delovnemu prebivalstvu v Kmtholii, Stopicali In Podgradu, omogoči nemoten pouk v šoli in delo v Javnih uradih. Je prepovedano:

a) vsako prepevanje, vpitje In Igranje glasbenih Inštrumentov na javnih cestah v nočnem času od 22. do 6 ure;

b) uporabljati radijske sprejemnike tn glasbene inštrumente v zasebnih stanovanjih v nočnem času od 22. do I. ure na tak na­čin, da motijo sosednje prebivalce.

2. člen Zvonenje v farni cerkvi v Smlhclu, Sto-

ptčah In Podgradu ter njihovih podružnicah je dovoljeno 3 krat dnevno, zjtitraj ob 7. uri In v mraku vsakokrat po en« minuto, opol­dne največ 3 minute In to trdi takrat, kadar zvoni mrliča- Zadnja nra se »me zvoniti samo 1 minuto 1 najmanjšim zvonom v času od 7 ure zjutraj pa do mraka.

Ob prenosu ln pokopu mrllčev se sme zvo niti 3 minute

8. člen Kaznuje se kot prekršek z denarno kazni­

jo do 1000 dinarjev: al kdor na javni cesti v času od 22 pa

00 «- nre prepeva, vpije ali igra kakršen kol| Inštrument;

b) kdor uporablja radijski »prejemnik aH glasbeni inštrument v nasprotju z določilom 1 Čl. t. b. tega odloka;

c) predstojnik cerkve ki odredi aH dopusti zvonenje v nedovoljenem času,

4. Člen Ta odlok stopi v veljavo t objavo v »Do­

lenjskem listu ln obvestilu posameznikov. Predsednik:

MUREN ALOJZIJ, 1. r.

I* vred sodišča

Umorila ie otroka 27-letna Anica Z r i n , doma iz Trptkovega

pri Murski Soboti, je bila natakarica nekje pri Ljubljani. Pred meseci j e prišla k znan­ki v Lanšprež pri Mirni, ker si je približal čas poroda. 14. aprila se Je skrila pred do­mačimi ln v stranišču porodila zdravega otroka. Po porodu ga Je zavila v papir ter vrgla v gnojno Jamo, kjer se Je otrok zadu­šil. Sosedje ln domači niso mogli takoj ugo-

navodila sveta, oziroma ljudskega od­bora, če bodo v skladu z zakonom, od­ločbe pa bosta izdajala s svojim pod­pisom in pod lastno odgovornostjo za njihovo zakonitost. Predsednik sveta ne bo v ničemer imel vlogo prejšnjega poverjenika; ne bo stalno plačan in tudi samostojno ne bo mogel ničesar odločati ali ukrepati .ampak le kot član sveta, v katerem so vsi člani glede svo­jih pravic in dolžnosti izenačeni. Na­loga predsednika ljudskega odbora, ki navzven predstavlja in zastopa ljudski odbor, bo navznotraj skrbeti za pri­pravo sej ljudskega odbora, ki jih bo tudi vodil, za izvedbo njegovih sklepov in za skladnost dela svetov ljudskega odbora; tudi on ne bo sam vršil nobene funkcije samostojnega upravno-oblast-venega organa.

V sestavi ljudskega odbora torej sploh nimamo več nobenih takih uprav­nih organov, ki bi se6tojali iz ene same osebe ampak so vsi kolegijski organi, ki odločajo samo na svojih sejah in so neposredno odgovorni samo ljudskemu odboru. Ljudski odbor ima glede na novo ureditev sedaj vso možnost, da se kot celota uveljavi, in je treba, da to možnost tudi v vsem obsegu izkoristi.

Zbor proizvajalcev Republiški zakoni uvajajo v sestav

okrajnih in mestnih ljudskih odborov novo predstavniško telo. zbor proizva­jalcev Ljudski odbor bo torej sestav­ljen iz okrajnega in mestnega zbora, ki ga bodo volili vsi volivci iz območja okraja oziroma mesta, ter iz zbora pro izvajalcev. Tega bodo .volili samo de­

lovni ljudje, ki delajo neposredno v proizvodnji, prevozništvu in trgovini, in Bicer v svojih gospodarskih organi­zacijah po predstavniških telesih (de­lavski svet v podjetju, občni zbor ob­delovalne oziroma splošne kmetijske zadruge, skupščina obrtniške zbornice) ter v razmerju, s katerim sodelujejo pri ustvarjanju družbenega produkta okraja oziroma mesta. Doslej je bil ljudski odbor kot edino predstavniško telo voljen po načelu, da na določeno število prebivalcev oziroma volivcev pride po en izvoljen odbornik. To na­čelo ostane, kot smo videli, tudi v bo­doče v veljavi pri volitvah okrajnega in mestnega zbora. Vemo pa, da pri ustvarjanju družbenega produkta okra­ja oziroma mesta ne sodelujejo vsi vo­livci (n. pr. ne sodelujejo uslužbenci, tako imenovani svobodni poklici, itd.) in da tudi tisti, ki sodelujejo, ne sode­lujejo v enakem razmerju. Tisti, ki dela z naprednejšo proizvajalno tehni­ko (n. pr. industrijski delavec pri stro­ju) ustvarja večjo vrednost družbenega produkta kot drugi proizvajalec, ki dela brez mehanizacije, zaradi Česar doprinaša prvi tudi več sredstev v okrajni oziroma mestni proračun. Ne bi bilo sedaj pravično, če bi pri spreje­manju družbenega plana, proračuna ter v drugih vprašanjih gospodarskega značaja, ko »e razpolaga z viškom vrednosti dela, ki so ga ustvarili proiz­vajalci na območju okraja oziroma mesta za skupnost, odločili volivci okraja oziroma mesta samo po svojih predstavnikih, izvoljenih glede na šte­vilo volivcev. Potrebno je, da odločajo tudi sami proizvajalci po svojih pred­

stavnikih v zboru proizvajalcev, izvo­ljenih glede na razmerje udeležbe pri ustvarjenem družbenem produktu. V zboru proizvajalcev sestavljenem iz voljenih delegatov gospodarskih orga­nizacij, se uresničuje oblika organiza­cije socialistične družbe, v kateri ima tudi na področju družbenega gospo­darstva vodilno vlogo najnaprednejši del družbe, delavski razred, in sicer v

fiovezavi z vsemi ostalimi delovnimi judmi proizvajalci; zlasti tudi z de­

lovnimi kmeti.

Nova organizacija ljudskih odborov in nov sistem njihovega dela, v kate­rem se odpravlja državna gospodarska operativa, zahteva seveda prelom v sami dosedanji miselnosti, na katero še večkrat naletimo in po kateri bi brez administrativnega poseganja državnih organov v številne družbene odnose obstojala nevarnost za to, da bi razvoj krenil v nepravilno smer. Res je nam­reč prav obratno ter ima omenjena miselnost svoj izvor • nezaupanju do ljudi. Naše delo bo v bodoče treba usmeriti predvsem na to, da v praksi poglobimo našo socialistično demokra­cijo, to je, čimbolj utrdimo samostoj­nost in samoupravo vseh gospodarskih in drugih družbenih organizacij proiz­vajalcev ter tako dvignemo družbeno zavest delovnih ljudi, da bodo lahko zavestno razvili vso svojo ustvarjalno iniciativo. Ob tem pa moramo jasno in učinkovito pokazati zobe vsakomur, ki si domišlja, da bo mogel napredni to& našega družbenega razvoja zavirati in podirati to, kar s skupnimi napori gra­dimo.

toviti, kaj je z njo, ker Je trmasto vse tajila ln se zagovarjala na vse mogoče načine. Te­den dni zatem pa so delavci po dolgotrajnem Iskanju našli v straniščni Jami trupelce. Po zdravniškim pregledu Je bilo ugotovljeno, da Je bil otrok normalen in živ ter da se je po padcu zadušil.

Mati umorjenega otroka se Je izgovarjala, da je bila prvič noseča in da ni vedela kako mora ravnati ob porodu. Trmasto pa Je za­govarjala umor otroka. Okrajno sodišče v Trebnjem, ki je upoštevalo nekatere težke okolnosti njenega življenja, Jo je obsodilo na dve leti zapora.

• * * Vsled nezakonitega knpčevanja « lesom

so se zagovarjali pred senatom okrajnega sodišča v Metliki Ivan Sneler. lesni mani­pulant ln tajnik KZ Sinji vrh Franc Rožič, gostilničar lz Loke pri Črnomlju, Jože Lov-renčič, bivši tajnik KLO Start trg tn Peter Smalcelj. lesni manipulant lz Predgrađa. Glavni pobudnik prekupčevanja z lesom Je bil Sneler, ostali pa so bili le pomagači Z Izstavljanjem lažnih dobavnic so odško-dovali KZ Sinji vrh za 24.000 din. Pravo­časna revizija Je preprečila njihovo delo­vanje na škodo skupnosti.

Ivan Sneler Je bil obsojen na eno leto in 6 mesecev zapora ter povračilo povzroče­ne škode kmetijski zadrugi. Franc Rožič je prejel 3 mesece zapora, Jože Lovrenclč bo plačal 12.000 din, Peter Smalcelj pa 50M din denarne kazni. •. • «

Pred senatom okrajnega sodišča v Treb­njem se Je te dni zagovarjal 55-let nI Anton Sabac, bivši upravnik krajevne žage v Ve­liki Loki. Obtožnica mu Je očitala, da si je v času od decembra 1950 do decembra 1951 protipravno prilastil 57.205 din s tem. da je od strank prejemal denar, katerega pa ni odvajal podjetju. Upoštevajoč njegovo sta­rost, družinsko stanje ln prejšnje zadržanje, ga Je senat obsodil na poldrugo leto zapora.

niši ter delali na domačem vrtu ln dvorišču. Hrana je dobra in obilna, saj dobijo vsak dan po pet obrokov, čistoča v domu pa je naravnost vzorna. Nikakor pa niso ln ne morejo biti Invalidi zadovoljni s pijačo. In­validski dom je precej oddaljen od restavra­cije ln gostilne občinskega LO, tako da ni­majo pri kosilu kozarec piva aH vina. Upravnik doma jim je pojasnil, da bi Jim Invalidsko zdravilišče od srca rado ustreglo In Je že 26. marca 1952 prosilo pri Okrajnem ljudskem odboru v Novem mestu za dovolje­nje, da bi smelo točiti svojim pacientom alkoholne ln druge pijače. Posebno zdaj ko pričakujejo tudi invalide Iz tržaškega ozem­lja, bl gostom radi dobro in vsestransko po­stregli. Navzlic urgenci pa Jim OLO Novo mesto do danes prošnje fie nI rešil niti od­govoru.

Zanimali smo se na pristojnem odseku OLO Novo mesto o zadevi. Začudili smo se odgovoru, »da ta zadeva res fie ni rešena, ker pride na vrsto na sejah«. Načelno je odsek piotl izdaji dovoljenja, končne odločbe o zadevi pa vendarle fie ni nihče na okraju Izrekel.

Upravičeno se torej z Invalidi vred spra­šujemo: aH jim ne bl mogli vsaj odklonilno odgovoriti, če jim prošnje že ne rešijo? Malo več ekspedltlvnostl ne bi škodilo!

Kronika nesreč PREČNA. V <ie#no nogo se je udaril s

motiko po8. sin Anton Saje. Hrušioa Konj je brcnil v glavo posestni-

kovo hčer Jožefo Brulc. HRIB PRI KOČEVJU. Po stopnicah je

padla in si zlomila levo nogo sena delavca FrančiAka Grm.

RAKOVNIK. Po netilcu je udaril meha­ni kar Alojz Blaži« iz Regrče vasi. Eksplo­zija mu je poškodovala tri prste leve roke

PODTUREN. Voz peska so je prevrnil na cestnega delavca Jožeta Bana in mu poško-doval dva prsta desne roke.

DVOR Pri padcu s kolesa »I Je obtolkol glavo usluž. DOZ Viktor Vovk.

KOČARJI. Pri službenem obhodu se je spotaknil konj upravitelju drž. posestva Mo zeli in mu pri padcu nanj zlomil levo nogo.

M A L A STRMCA. Poškodbe na vratu je dobil pri padou s skednja posestnik Janez Maran tlč.

NOVO MESTO. Zlomljeno levico ima kot posledico padca z voza sin ključavničarja Milan Jaklič

ŽUŽEMBERK. Krožna žaga je poškodo­vala desno roko mizarju Stanku Filipiču v krajevnem mizarskem podjetju »Lipa«.

POPRAVEK V članku prof. Janka Jarca »Ureditev

Gorenjih ali Ljubljanskih vrat«, ki smo ga objavili v 26. Številki našega tednika, Je treba popraviti naslednji tiskarski napaki:

V tretjem odstavku članka v prvem stolpcu Je treba popraviti letnico 1482 na 1428, v tretjem stavku istega odstavka pa je treba besedico »mostišče« zamenjati s »gostišče«.

UGODNO PRODAM šivalni stroj ln otroški športni voziček. Naslov v upravi lista.

LEP ZASLUŽEK nudimo resnim zastopnikom za »Dolenjski Ust« v vseh večjih krajih Bele krajine, na Kočevskem in v novo­meškem okraju. Več sporočimo na željo pismeno resnim Interesentom. — Uprava »Dolenjskega lista«

PREKLIC Prekllcujem vse neresnične besede, ki sem

jih govoril proti Cirilu Smoliču iz Dol. Straže in obljubljam, da ne bom več obre koval ljudi V slučaju, da se kakršne koli govorice ponove, me Imenovani lahko toži.

Rakofie Anton, Dol. Straža 18.

KINO NOVO MESTO P R E D V A J A : Od 15. do 17. julija: ameriški barvni film

»Šeherezada* Od 18 do 91. julija: * ameriški ailm »Po

f utaja Union«.

KINO DOLENJSKE TOPLICE P R E D V A J A : 12. ln 18. julija: angleški tlim »Blanche

Furv«. 16. ln 17 julija: amerišk* Mm »Nevesta

naprodaj«

N t kjer ni rečeno, da prav vaša tombolska karta ne bo zadela kompletne spalnice na vel iki tomboli MO Zveze borcev letos

7. tX. v Novem mestu I

POTROŠNIKOM V BELI KRAJINI nudimo bogato izbiro najboljših živil po najnižjih dnevnih cenah!

KMETIJSKE ZADRUGE! Odkupujemo kmetijske pridelke na veliko — pošljite nam ponudbo

Trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze Črnomelj Telefon 16

S t r a n 4 D O L E N J S K I L I S T Štev. 28. ;

Spominski steber na Glavnem trgu

Spominski steber po osnutku arch. Mir­

isna Mu&ioa

Organizacija Zve­ze borcev Novega mesta bo 17. jul i ja t. 1. na Glavnem trgu odkrila steber, postavljen v spomin dveh partizanov, k i so ju domobranski k r v n i k i na tistem mestu na najbolj odvraten nač in dne 30. decembra 1943 obesili. B i l a sta to Jane Franc s T r ške gore in Hacin A l o j ­zij iz Kandije. H a -ćina, k i je b i l borec v Železničarski b r i ­gadi, so ujeli N e m ­ci v zače tku no­vembra 1943 bl izu MaČKOvca, malo za tem pa j im je padel v roke tudi Jane. Iz novomešk ih za­porov, k i so j i h

imeli v rokah Ner-Ci, so ju domobranci odvlekli v svoj zloglasni zapor na L o -čenski cesti, od tam pa na mor išče na Glavnem trgu.

Očividci popisujejo izvrš i tev tega zločina tako:

V če t r tek 30. decembra je zaradi š tevi lnih aretacij meščanov in dober teden pred tem izvršenega nečloveškega pokolja Valen t ičeve d ruž ine razburjeno mesto zopet vznemiri lo postavljanje drogov na Glavnem trgu pred Povhovo hišo, iz katerih so se kmalu izobličila vešala . Novomeščani so vedeli, da se uresničuje jo domobranske grožnje, s katerimi so j i m domobranci zasmehljivo obljubljali »povišanje«.

Zgodaj dopoldne so domobranske patrulje zasedle vse dohode na trg in puščale vanj vsakogar, nikomur pa do­voli le odhoda iz njega. Še več, druge patrulje so lovile meščane tudi po osta­l ih ulicah in j i h sili le na trg, da so mnogi mis l i l i , da pripravljajo domo­branci kak svoj nastop ali zborovanje. Le redkim pešcem na ulicah je uspelo, da so se poskri l i po vežah in dvoriščih. Okol i desete ure je š t i r ič lanska domo­branska patrulja, k i jo je vodi l poročnik Einspiler, s sedeža domobranske policije v bivši žandarrner i jski postaji pripeljala na trg oba partizana, na katerih so b i l i jasno v idni sledovi pretepanj in mučen j . Postavil i so ju ob hiši za vislicami, tako da sta gledala na nje in na trg, kasneje pa sta se morala obrniti z obrazom proti steni. Med tem je prišel na rotovž domobranski polocijski poročnik Franc Pelko, nakar je stopil iz ro tovške s t r až ­nice domobranec z dvema vel ik ima le­pakoma v rokah, premeril trg, stopil k partizanoma in j ima obesil na hrbet: Jancu z napisom: »Jaz sem polit ični ko­misar in sem dal postreliti več ljudi«, Hacinu pa z napisom: »Jaz sem ustrelil 13 r an j en ih .Nemcev« .

K a k i h deset minut za tem je stopil z rotovža domobranec-krvnik, oblečen v novo delovno obleko (»pajaca«) in s posebnim pokrivalom preko glave, v katerem je imel samo odprtini za oči. Šel je k veša lom in začel namešča t i v r v i , drugi domobranec pa je prinesel dve pručici . Oko l i pol enajste ure se je začelo. Jane in Hacin sta morala stopiti na pručki , k rvn ik jima vrže v rv okoli vratu in spodbije stojalci. V r v pa je bila predolga in oba zadeneta z nogami ob tla. Zdaj sta si morala sama popra­v i t i p ručk i in ponovno stopiti na nje. P r i drugem Izpodbitju je Jane vendar obvisel, Hacin pa je zopet b i l z nogami na tleh. Zločinski krvnik ga je še dva­krat p r i s i l i l na pručko in mu jo dvakrat spodbil, pa brez uspeha. Ta zverinski postopek je presedal celo n e m š k i m vo­jakom, k i so gledali to strahoto, in eden od njih je skočil po kak meter dolg drog in okoli njega ovi l ter s tem skraj­šal vrv . Tako je nesrečni Hacin po več kot dvajsetih minutah le umrl . K e r pa so se domobranci bali, da b i se v rv le ne odvila, so Hacinu spodvil i noge in mu stopala privezali k telesu. Fotograf­ski posnetek, k i ga je napravi l nemški oficir in nam ga ohranil fotograf Gvido Dolenc, je neovrgljiv dokaz tega zločin­skega postopka. Oba partizana sta po­tem visela ves dan, proti večeru pa so ju sneli in zagrebli skrivaj na skrajnem robu mestnega pokopal išča . Še ves me­sec januar je na novomeški Glavn i trg padala temna senca vešal, dokler j i h Nemci niso ukazali odstraniti.

Vso svojo zavrženost in surovost pa so domobranski kolovodje izpričali še istega dne tudi s pisanim dokumentom.

V svojem lističu »Za blagor očetnjave« št. 34 z dne 30. decembra 1943 so zlobno pr ikro j i l i znano popevko in zapisali: »Dva nesrečna partizana — z novo­meškega okraja — sta pod gauge p r i ­peljana — da bi bla obešena . . . «

To s t rašno novoletno darilo, k i so ga s pokoljem Valant ičevih in obešanjem na trgu Novomeščanom pr ipravi l i do­mobranci, naj bi bilo samo pošasten uvod v nadaljnja zločinska dejanja, k i so j ih imeli v načr tu . Snoval j ih je zlasti v strastnem fanatizmu plameneči bivši šmihelski kaplan K a r e l Wolbang, ta čas domobranski adjutant z imenom V a l j -hun.

Na mesto, kjer so stale vislice, bo Zveza borcev postavila steber, k i je vsaj dobrih tri sto let stal v arkadah Ogrizkove hiše na trgu, b i l kasneje zazidan in ponovno odkri t p r i adapta­ciji hiše leta 1942. Pred uničenjem ga je rešil umetnostni zgodovinar Jože Gregorič , k i ga je jeseni 1943 ubila nemška bomba. Arhi tek t Marjan M u -šič je stebru zamisl i l smiselno i n lepo dopolnilo, k i bo nosilo ustrezen napis.

V počitniškem domu avstrijske socialistične stranke T S e k i r i ob V r b s k e m J e ž e m letuje letos prvič tudi 22« slovenskih otrok. Med njimi Je precej plonirjcT 1» pionirk iz dolenjskih okrajev, z njimi pa Je na Koroškem tovariš Marijan Tratar, učitelj iz Novega meata. Otroci se prav dobro počutijo ln veseli pozdravljajo sorodnike in znane« v Beli krajini, na Kočevskem In v novomeškem okraju. Več bomo o njihovem življenja na Koroškem pisali v prihodnji številki »Dolenjskega lista«.

OBČINSKI PRAZNIK V ŽUŽEMBERKU

Obešena partizana Hacin Alojzij (levo) in Jane Franc (desno)

100 letnico Mohorjeve družbe so proslavili Na pobudo dolenjskega Pokrajinskega od­

bora Cirilmetodijskega društva slovenskih duhovnikov so se 3. julija zbrali v prijazni kartuziji Pleterje pri Šentjerneju člani CMD dolenjskih okrajev k proslavi 100-lethice ob­stoja in dela Mohorjeve družbe. Slavnostl so le udeležili tudi starosta slovenskih pisate­ljev Franc S. Finžgar, pisatelj Etbln Kristan iz Amerike, pisatelj ln direktor Ljubljan­skega dnevnika Miško Kranjec, ljudski po­slanec Anton Bajt, zastopnik Okr. odbora OF Novo mesto, dekan teološke fakultete v LJubljani dr. Stanko Canjkar, predsednik Verske komisije pri PVLKS Jože Lampret, zastopniki GO CMD ter nad 40 članov in ne­članov CMD iz dolenjskih okrajev ter drugih področij Slovenije.

Po pozdravu gostov Je slovesnost začel Lojze Zabkar, župnik v Črnomlju, ki je ta­koj poudaril zgodovinske zasluge Mohorjeve družbe za prosvetljevanje slovenskega kmeč­kega človeka v preteklosti. Opisal Je pomen Mohorjeve družbe, ki. Je v času avstroogrsk? monarhije budila v naših ljudeh narodno za­vest ln razširjala ljubezen do slovenske knji­ge. Osrednji govor ln zgodovinski pregled nastanka in delovanja Mohorjeve družbe le imel pisatelj F. S. Finžgar, ki je ta dan po 30 letih uspešnega delovanja v družbi odložil dosedanjo funkcijo v njenem predsedstvu. Z živo, krepko ln vedro besedo Je opisal usta­

novitev družbe pred 100 leti, njeno kulturno poslanstvo ln vlogo v naši kulturni zgodovini. Nad 20 milijonov knjig je dala Mohorjeva družba v preteklih 100 letih slovenskemu bralcu.

Za pisateljem Flnžgarjem Je govoril o delu in načrtih Mohorjeve družbe njen novi tajnik dr. Stanko Canjkar. Po recitacijah Salijeve in 2abkarjevih pesmi Je pozdravil zbrane pisatelje Etbln Kristan, ki Je pred­vsem izrazil svoje ogromno zadovoljstvo nad nepričakovanim kulturnim dvigom, ki ga je na svojih potovanjih zapazil pri vseh Jugo­slovanskih narodih. Osvobdoitev Izpod tuje­ga jarma ln boj proti tisočletni zaostalosti nam nudita velikanske možnosti za dosego novih zmag na tem področju našega življe­nja.

Po pozdravu zastopnika Okr. odbora OF lz Novega mesta so člani CMD in gostje podpi­sali pozdravno resolucijo Mohorjevi družbi, z zaključno besedo prirediteljev in gostite­ljev Je bila slovesnost zaključena. Udeleženci proslave so si nato po skupnem kosilu ogle­dali samostanske zanimivosti kartuzlje in njeno dragoceno knjižnico, nakar so se po uspeli slovesnosti razšli. Pohvaliti Je treba pobudo Pokrajinskega odbora CMD, ki je or­ganiziral prireditev in se zahvalil pisatelju Finžgarju za njegovo delo v Mohorjevi družbi.

13. julija bodo občani Žužemberka prvikrat proslavili občinski praznik. Spominjali se bodo velikih dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne. — Delavna Zveza borcev bo ob dveh popoldne od­krila spominsko ploščo v spomin na tiste velike, slavne in krvave dogodke, za katere je preteklo v letih domovin­ske vojne tudi v Žužemberku toliko dragocene krvi. Vloga, ki jo je odigral Žužemberk v letih NOB, je nadvse važ­na v naši zgodovini. Že starodavni grad, ki mu zob časa neizprosno izpreminja lice, je v svoji preteklosti doživljal bur­ne in krvave borbe s Turki. Danes pri­čajo o tem sive zidine in pisane besede. Živ je spomin na tlačanska leta, svež, vse preveč svež pa je spomin na neza­slišano izdajstvo pri farni cerkvi i n župnišču, v katerem so marsikomu na­pisali krvavo sodbo po nedolžnem. Spo­minska plošča bo govorila nam in poz­nim rodovom, da je slovensko ljudstvo, oropano svobode, zgrabilo za puške in neusmiljeno udarilo.

V tej epopeji je Žužemberk dopri­nesel vrsto dogodkov, nadvse pomemb­nih za komaj minulo slavno preteklost. Že leta 1941 so se v bližini Žužemberka pričele zbirati prve partizanske enote, ki so 26. marca 1942 prvič napadle ka-rabinjersko postajo v trgu. Heroj Daki — Stane Semič — je sovražnika pri Znojilah pri Krki pošteno namlatil. Ker je bilo stanje za močno oboroženo itali­jansko postojanko v Žužemberku če­dalje nevzdržnejše zaradi stiskajočega se partizanskega obroča, so 13. julija, 1942 Italijani trg zapustili in se umak­nili v Novo mesto. Še istega dne je Za-hodnodolenjski odred zasedel Žužem­berk, v katerem je bila postavljena prva partizanska komanda mesta na

osvobojenem slovenskem ozemlju. Ko­mandant mesta je bil domačin Franc Smrke-Jošt. Posebno slovesno je bil z demokratičnimi tajnimi volitvami izvo­ljen tudi prvi narodnoosvobodilni od­bor. Prvi komandi mesta je podaril takratni komandant Glavnega povelj­stva slovenskih partizanskih čet tovariš Franc Leskošek-Luka svileno slovensko zastavo.

S pomočjo prižnic se je sovražnik naslonil na domače izdajalce — sam namreč ne bi ničesar opravil proti enot­nemu ljudstvu in sili partizanskih pesti. Iz farovžev in s prižnic se je začela sramotna gonja proti slovenskemu vse-Ijudskemu uporu. Kri je tekla, skoraj povsod po krivdi izdajalcev lastnega naroda. V noči 24. julija 1943 je začela napadati Gubčeva brigada nezavzetne utrjene postojanke okupatorja. Cankar-jevci so v zaletu porušili postojanko v Zafari. Sovražnik se je po tridnevnih strašnih bojih rešil s pomočjo tankov, topništva in letalstva. Po kapitulaciji Italije so partizani zasedli Žužemberk, zaradi varnosti in bombardiranj pa so ga kmalu spet izpraznili. V letu 1944 je bil Žužemberk važno zaledno opori­šče za preskrbovanje in opremo brigad. Ogromen delež so doprinesli š tevi lni mlini, ki so oskrbovali brigade s po­trebno hrano. Sovražnik je vse to za­sledil in je 23. aprila 1944 z vso silo naval i l na trg. Slovenske brigade so se začele zgrinjati v jeklen obroč ter so se borile z navdušenjem in požrtvo-vanjem kakor malokdaj. Po tridnevnih bitkah, v katerih so postojanke vsak trenutek menjavale gospodarje, so par­tizani 4. maja zlomili sovražnikov Od­por. V jeseni 1944 so Nemci za vsako ceno hoteli osvojiti ozemlje osrednje

Dolenjske, katere obrambo so naslonil i na Žužemberk. Od jeseni 1944 do spo­mladi leta 1945 so d ivjal i v Žužemberku in njegovi, okolici neprestani boji. To so' bile strdšne in krvave bitke, naj­strašnejše izmed' vseh, kar jih je bilo v letih' narodnoosvobodilnega boja. Žu­žemberk je krvavel, bombe so ga rušile še in še. Ko so se partizani zaradi tak­tičnih razlogov umaknili iz Žužemberka in Suhe krajine, je sovražnik z domo­branci na čelu začel s pokoli. Z ved­nostjo in blagoslovom duhovnikov je potekla ena izmed največjih tragedij na Dolenjskem. Na kraju plošče je kamnosek uklesal z okornim dletom rdeče črke, da je padlo in bilo pomor-jenih na najbolj zverinski nač in 117 Žužemberčanov, med njimi tudi šestlet­ni otročiček Jurček.

S skromno spominsko ploščo se bodo Zužemberčani spominjali dragih obča­nov ob svojem prvem občinskem praz­niku. Glasno bo pričala nam in našim pokolenjem, da se je slovensko ljudstvo navzlic peščici sramotnih izdajalcev, katerim so načelovali duhovniki, borilo pod vodstvom Komunistične partije Ju­goslavije, združeno v vseljudski Osvo­bodilni fronti, za svoj goli obstoj proti tisočkrat močnejšemu nasilnemu faši­stičnemu okupatorju. Z neštetimi žrtva­mi in s trpljenjem je zaoralo globoke temelje naši novi dragi domovini. V vogelni kamen te mogočne stavbe pa je zapisalo za večne čase, da si bomo na svoji zemlji sami gospodarili.

SI. Hotko

OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — GOTOV USPEH!

L E S N A I N D U S T R I J A

Z O R A " - Č R N O M E L J sporoča vsem svojim odjemalcem, da je ZNIŽALA CENE rezanemu lesu za 15% za vse zasebne kupce, za 20% pa vsem državnim in zadružnim ustanovam ter podjetjem NA ZALOGI ima vedno vse vrste rezanega lesa, parjeno in neparjeno bukovino, sadne in grozdne mline, stiskalnice za grozdje in škafe vseh vrst in velikosti KUPUJr. vse vrste lesa po najvišjih dnevnih cenah — Naročila in ponudbe poslati na naslov:

Z O R A " - Č R N O M E L J TELEFON 15

»Suha krajina zavzema kamnit k r a ­ški svet s skopimi njivami, grmičevjem; slabim gozdom in ' redno nastopajočo sušo. Razmeroma gosto naseljeno k m e č ­ko prebivalstvo je po bornih vaseh sto­letja životari lo v trajni in brezizgledni bedi. Zato je v teh hribovit ih krajih, odmaknjenih od prometnih zvez, poleg gospodarske zaostalosti bila močno za­koreninjena tudi kulturna in polit ična konzervativnost, k i jo je gojila in varo­vala kler ikalna duhovščina , med okupa­cijo steber znanega suhokrajinskega belogardizma.

V začetku maja 1942. leta so part i ­zanske čete osvobodile Suho krajino. .Oblast duhovnikov in birtov se je za ­čela polagoma majati. Suha krajina je doživela p rv i dih svobode^ k i ga je sprejemala s strahom in upanjem, z bojaznijo in rahlo vero obenem. Borba med starim in novim življenjem se je pr ičela ter se potem nihaje nadaljevala skozi vsa ta leta v o j n e . . P r v i spopad med belogardizmom in partizanstvom -

za Suho krajino se je odigral zadnje dni maja, ko so belogardis t ični voditelji propadli s svojim širokopoteznim na­črtom, da bi iz Suhe krajine iz r in i l i partizansko vojsko in se tam zasidrali s svojimi odredi. Part izani so deloma razkr i l i ln zrahljali belogardis t ično or­ganizacijo. Hinjski kaplan Henrik No­vak je b i l obsojen na smrt, kaplan J a ­nez L a v r i h iz Dobrepolja in kaplan Janez Jenko iz Žužemberka sta pobeg­nila v Ljubljano, ostali organizatorji narodnega izdajstva pa so se potuhnili .

Nastajajoča ljudska oblast v Suhi kraj ini se je morala boriti ,s prirojeno boječnostjo ljudstva, s popolno pol i t ič­no nerazgledanostjo in končno s skr iv ­nim vplivom duhovščine, ki je na zunaj

Ob razvalinah Žužemberka »KRINKA IVEKRONANEGA C F S A B J A S U H E K R A J I N E J E PADLA«

delala partizanom lep obraz, skrivaj pa ščuvala proti nam in organizirala belo gardo po suhokrajinskih vaseh . . . D u ­hovščina je šla za svojim škofom in tako pripravljala neizmerno gorje Suhi k r a j i n i . . ' « (Saje, Belogardizem, str .575).

Zvesto je korakala mnogoštevi lna četa suhokrajinskih duhovnikov za svo­j i m knezoškofijskim pastirjem — vo j ­n im zločincem Gregorijem Rozmanom. Anton M r k u n , Ivan Lavr ih , Franc Fe -konj«, Anton Polda, Janez Bukovec, Jože Vošnjak (ki je pr ibežal pred Nem­ci s Š ta je rske leta 1941, pa začel pod Italijani spet hitro in vdano služiti fašistom), Ivan Zavbi, Franc Je raša , Jožef Podlipnik, Ivan Vodopivec, Gre -gorij M a l i , Henrik Novak, Janez. Jenko, K a r e l Gnidovec in še in še — dolga vrsta bogoslovcev, kaplanov, župnikov in dekanov, k i so v letu 1941 svojo staro vlogo poneumnevanja l judi hitro zamenjali po navodilih vojskujočega se škofa Rozmana z obveščevalno službo okupatorju in kmalu nato z organizira­njem zločinskega belogardizma.

Dolga in nepregledna je vrsta hudo­delstev, k i j i h je pestra množica va t i ­kanskih hlapcev zagrešila nad l jud­stvom Suhe krajine. B i l a je zvesto orodje sovražne politike uradne katol i ­ške cerkve na Slovenskem, k i je vdano lizala pete okupatorjem, hkrati pa z vsemi sredstvi, predvsem pa z izkor i ­ščanjem verskih čustev večine naš ih preprostih kmečkih l judi naganjala na­rod v bratomorno klanje. Morda se

nikjer n i razgali l strahoten vp l iv reak­cionarnih, protil judskih duhovnikov nad verujočimi in pobožnimi ovčicami tako, kakor v Suhi kraj ini . Premeteni kapla­ni in župniki so v farovžih, spovednicah in na pr ižnicah sejali seme narodnega izdajstva na najbolj zvite, skrite, pa tudi popolnoma odprte, s sklicevanjem na cerkveno poslušnost zabeljene in posiljevalne načine. Skrb za 'versk i b l a ­gor faranov je zamenjala odkrita, po­hlepna borba za oblast; strah pred izgubo mastnih stolčkov v bogatih farovžih, hranilnicah in posojilnicah je vodi l klerikalno duhovščino V zločine nad lastnim narodom. Ne samo z I ta l i ­jani in Nemci — s samim hudičem bi se b i l i povezali izdajalski protiljudski duhovniki s škofom Rozmanom vred, če bi j im le za jamči l ugodne in donosne gospodarske pozicije, k i so si j ih na­grabili v ranjki Avstroogrski in stari Jugoslaviji . Vseljudski upor proti faši­s t ičnim okupatorjem, njihovim domačim prisklednikom in izdajalcem in proti vsej tisočletni zaostalosti in izkorišče-vanju pa je pometel s takimi nič kaj pobožnimi željami duhovščine. Zato so protil judski duhovniki v borbi proti lastnemu narodu pokazali toliko člo­veške pokvarjenosti, zavrženih nravi , grozodejstev, hudobije, pohlepnosti, 1 l i -cemerstva in zločinov, da j i h lahko p r i ­merjamo v temni, umazani zgodovini katol iške cerkve morda samo še s t is t i ­mi izza časov s redn jeveške jezuitske inkvizicije. Nekatere izmed njih je do­

letela p rav ična ljudska kazen zaradi zakrknjenega izdajstva slovenskega na­roda že med vojno; mnogo j ih je po­begnilo z ostanki okupatorjev leta 1945 v tujino, nekateri pa so ostali doma in se spet potuhnili , vendar pa niso za­mudi l i nobene priložnosti , da ne b i na tak al i d rugačen način pokazali svojega besnega sovraš tva do ljudske oblasti i n pridobitev N O B .

• • * Eden izmed »dušnih past i r jev« Suhe

krajine, k i je tudi po izgonu fašistov in domačih izdajalcev ostal zvest po­bornik vatikanskih osvajalnih idej, po­slušen izvrševalec reakcionarnih in protiljudskih navodil namestnika l jub­ljanskega Škofa Vovka in goreč sovraž­nik vsega, kar je napredno, je K a r e l G n i d o v e c , dekan v Žužemberku . O nekronanem cesarju in kra l ju suho­kraj inskih duš, k i se je vse življenje bori l z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi za svoj tuzemski blagor, o ne­omejenem gospodarju pobožnih ovčic in ovnov Suhe krajine, je treba takoj v začetku zapisati: n ikol i in nikjer n i pozabil, da je cerkev »najvišja duhovna in posvetna gosposka«. Po tem načelu, k i ga je priznaval tudi protiljudski re­žim stare Jugoslavije, je dekan K a r e l Gnidovec urejeval svoje življenje, delo in nehanje v Suhi Kra j in i . Težko je na omejenem prostoru podati točno in ver­no sliko samopainega, diktatorskega in fanat ičnega žužemberškega dekana ter njegovega delovanja med Suhokrajin-

čanl. Poseči moramo precej daleč nazaj, da bomo laže razumeli, kako je raz-predel dekan Gnidovec svoje zvite ni t i v gospodarsko, polit ično in duhovno življenje Žužemberka pred in med vojno.

K a r l a Gnidovca je vzgojilo semeni­šče v stari Avs t r i j i . Iz izrazito k l e r ika l ­ne družine na Ajdovcu ni mogel zrasti d rugačen kakor je postal — borben, srborit, vsak čas pripravljen ofenzivno zastopati koristi poklica in organizacije, za katero se je odločil. C i m se je dobro razgledal v svojem okolju, je postal pr i s taš stare linije dr. Ivana Sušterš iča , enega izmed najbolj v idnih in eksponi­ranih slovenskih k ler ika ln ih poli t ikov. Gnidovčev ideal je bi la s rednjeveška krščanska srednjeevropska monarhija. Odločno je nasprotoval ustanovitvi sta­re Jugoslavije, da ne govorimo o tem, kako velik trn mu je bila narodno­osvobodilna vojna jugoslovanskih na­rodov i n njihova zmaga ter socialist ična graditev. K m a l u po prihodu v Ž u ž e m ­berk — pa že tudi prej — se je začel Gnidovec ž ivahno poli t ično udejstvo-vati . Posredno ali neposredno je vodi l vse organizacije v trgu. Zvesti pr ipad­nik S L S in J R Z , duhovni oče in voditelj Mari j ine d ružbe , Fantovskega odseka itd. je vsak čas obvladoval poli t ično situacijo v 2 u ž e m b e r k u . Čeprav je čr t i l staro Jugoslavijo, tega v svoji moralni legitimaciji na zunaj ni vedno kazal. Tako se je n. pr. leta 1932 šel poklonit i z delegacijo kral ju Aleksandru na Bled . Zužemberčan i se bodo gotovo tudi še spominjali, da je b i l gospod dekan v stari Jugoslaviji ob neki p r i l i k i obsojen na 6 dni zapora zaradi kr ive prisege (!), vendar pa kazni ni odsedel, ker je pod­kup i l organe oblasti.