Uvodni govor

na zasedanju Evropskega parlamenta

Kot je bil predstavljen

Ursula von der Leyen

Kandidatka za predsednico Evropske komisije

Strasbourg

16. julija 2019

Uvodni govor na zasedanju Evropskega parlamenta

Spoštovani gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

pred natanko 40 leti je bila izvoljena prva predsednica Evropskega parlamenta, Simone Veil, ki je predstavila svojo vizijo enotnejše in pravičnejše Evrope.

Danes vam sama predstavljam svojo vizijo Evrope zahvaljujoč prav njej in vsem drugim pomembnim evropskim osebnostim.

In 40 let pozneje lahko z velikim ponosom rečem: končno za predsedniško mesto Evropske komisije kandidira ženska.

Kot ženska lahko za to mesto kandidiram po zaslugi vseh tistih, ki so podirali prepreke in se upirali ustaljenim praksam. Kandidiram tudi zahvaljujoč vsem tistim, ki so zgradili Evropo miru, enotno Evropo, Evropo vrednot.

To evropsko prepričanje je moje vodilo že vse moje življenje in skozi celotno kariero – tako v vlogi matere, zdravnice kot političarke.

V središču moje vizije Evrope sta prav pogum in drznost, ki so ju izkazovali pionirji in pionirke, kakršna je bila Simone Veil.

Evropsko komisijo, ki ji nameravam predsedovati, bom vodila v tem duhu.

***

Ursula von der Leyen – kandidatka za predsednico Evropske komisije

4

Spoštovani gospod predsednik,

spoštovane poslanke in poslanci,

ustanovitelji in ustanoviteljice Evrope so iz ruševin in pepela svetovnih vojn ustvarili nekaj neprecenljivega: mir.

Močan skupni trg ter trgovino, potovanja, raziskovanje in delo brez meja. 500 milijonov Evropejk in Evropejcev, od Rige do Limassola, od Aten do Lizbone, uživa blagostanje in svobodo.

Generacija mojih otrok si življenja brez občutka, da je Evropa naša domovina, ne more niti predstavljati. Ko se je rodila ta srečna generacija, smo tudi mi starejši mislili, da bo za vedno ostalo tako.

Dandanes se vsakdo zaveda, da se moramo spet boriti za Evropo in jo braniti. Ves svet je pred izzivom, kako ravnati ob prelomih v razvoju, ki tudi Evrope ne bodo obšli.

Demografske spremembe, globalizacija gospodarstva, bliskovita digitalizacija našega delovnega okolja in seveda podnebne spremembe. Nič v tem metarazvoju ni novega, vse to je znanost že dolgo napovedovala. Novost pa je, da danes kot državljanke in državljani Evrope, ne glede na to, v kateri državi živimo, te vplive konkretno doživljamo in čutimo.

Če recimo pridelovalce pšenice na Finskem prizadene suša ali Francijo smrtonosen vročinski val: podnebne spremembe občutimo na lastni koži. Če mora recimo upokojenka na Irskem navaditi na spletno bančništvo ali če mora delavec na Poljskem po dvajsetih letih službe hoditi na izobraževanje, da bi sploh lahko obdržal delo: oba na lastni koži občutita digitalizacijo. Recimo regije v Evropi, v katerih je treba zapirati šole, bolnišnice ali podjetja: demografske spremembe občutimo na lastni koži.

***

Zaradi vsega tega ljudje dobivajo občutek, da jim stvari uhajajo iz rok. Občutek, da se vezi v naših skupnostih rahljajo. Noben od teh izzivov ne bo izginil sam od sebe. Toda odzivi na ta gibanja so različni. Eni polagajo upe v totalitarne režime, drugi si kupujejo vpliv po svetu in ustvarjajo odvisnost z naložbami v pristanišča in ceste. Spet drugi polagajo upe v protekcionizem.

Nobena od teh možnosti ni dobra za nas. Želimo multilateralizem, želimo pošteno trgovanje, branimo red, ki temelji na pravilih, ker vemo, da je tako bolje za vse. To moramo narediti po evropsko. Toda preden uberemo evropsko pot, moramo najprej znova doseči enotnost. Če bomo enotni znotraj, nas nihče ne bo razdelil od zunaj.

Če premagamo razlike med nami, lahko današnji izzivi že jutri postanejo priložnosti.

Evropska unija, ki hoče več Naš prvi izziv je poskrbeti za to, da bo naš planet ostal zdrav. To je največja odgovornost in priložnost naše dobe. Želim, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. To lahko dosežemo le, če bomo skupaj odločno ukrepali. Naš sedanji cilj, da do leta 2030 zmanjšamo emisije za 40 %, ni dovolj.

Storiti moramo več. Prizadevati si moramo za še več. Potreben je dvostopenjski pristop, da bi lahko do leta 2030 zmanjšali emisije CO2 za 50 %, morda pa celo za 55 %. EU bo vodila mednarodna pogajanja za zvišanje ravni ambicij drugih velikih gospodarstev do leta 2021. Kajti če želimo doseči resnične učinke, ni dovolj, da si zastavimo visoke cilje doma – prav zares ne! – ampak mora ves svet ukrepati skupaj.

Uvodni govor na zasedanju Evropskega parlamenta

5

Vsi in vsak sektor bomo

morali prispevati k

zmanjšanju emisij.

Emisije morajo imeti ceno,

zaradi katere se bo

spremenilo naše ravnanje.

To je evropski pristop:

zastavljamo si visoke cilje.

Nikogar ne zapostavljamo

in nudimo perspektive.

Zato bom v prvih 100 dneh svojega predsedovanja predlagala Zeleni sporazum za Evropo. Predlagala bom prvi evropski podnebni zakon v zgodovini, s katerim bo uzakonjena ciljna vrednost za leto 2050.

Za tako zvišanje ciljev bodo potrebne velike naložbe. Javni denar ne bo zadostoval. Predlagala bom naložbeni načrt za trajnostno Evropo in nekatere dele Evropske investicijske banke spremenila v podnebno banko. To bo v naslednjem desetletju sprostilo za bilijon evrov naložb.

To pomeni spremembo. Prispevati bomo morali vsi in vsak sektor, od letalstva do pomorskega prevoza in do tega, kako vsakdo izmed nas potuje in živi. Emisije morajo imeti ceno, zaradi katere se bo spremenilo naše ravnanje. Kot dopolnilo temu prizadevanju in kot zagotovilo, da bodo imela naša podjetja enake konkurenčne pogoje, bom uvedla davek na meji za ogljik, da bi preprečili selitev virov CO2.

Toda kar je dobro za naš planet, mora biti dobro tudi za naše ljudi in regije. Seveda se zavedam, kako pomembni so kohezijski skladi. A potrebujemo še več. Potrebujemo pravičen prehod za vse. Izhodiščni položaj naših regij je različen, toda vsi imamo skupen cilj. Zato bom predlagala sklad za pravičen prehod, ki bo nudil podporo najbolj prizadetim.

To je evropski pristop: zastavljamo si visoke cilje. Nikogar ne zapostavljamo in nudimo perspektive. Če želimo, da ta načrt z visokimi cilji uspe, potrebujemo močno gospodarstvo. Kajti tisto, kar želimo porabiti, moramo najprej zaslužiti.

Zato moramo okrepiti najpomembnejši del naših gospodarstev: mala in srednja podjetja. So inovativna, podjetna, prožna in prilagodljiva, ustvarjajo delovna mesta in naši mladini zagotavljajo poklicno usposabljanje. A vse to lahko dosežejo samo, če imajo dostop do kapitala povsod na tem velikanskem enotnem trgu. Odpravimo vse ovire! Odprimo vrata! Dokončajmo unijo kapitalskih trgov! Naša mala in srednja podjetja si to zaslužijo.

Moramo tudi delovati v okviru Pakta za stabilnost in rast. Če so potrebne naložbe in reforme, moramo poskrbeti za to, da jih bo mogoče izvesti. Izkoristiti bi morali vso prožnost, ki jo omogočajo pravila. Ponosni smo na svoje gospodarstvo. Želimo ga okrepiti.

Obstaja pa tudi jasna in preprosta logika. Ljudje ne služijo gospodarstvu. Gospodarstvo služi ljudem. V svojem socialnem tržnem gospodarstvu moramo uskladiti trg in socialo. Zato bom dala nov poudarek našemu evropskemu semestru, da bi zagotovila, da bomo ostali na dobri poti za dosego svojih ciljev trajnostnega razvoja.

Zavzemala se bom za pravične davke – najsi gre za tradicionalne industrijske panoge ali za digitalna podjetja. Če tehnološki velikani v Evropi ustvarjajo velike dobičke, ni s tem nič narobe, saj smo odprt trg in imamo radi konkurenco. Če pa ustvarjajo te dobičke po zaslugi našega izobraževalnega sistema, naših izurjenih delavcev, infrastrukture in socialne varnosti, ni sprejemljivo, da ustvarjajo dobičke, a ne plačujejo skoraj

Ursula von der Leyen – kandidatka za predsednico Evropske komisije

6

nobenih davkov, ker izigravajo našo davčno ureditev. Če želijo imeti koristi, morajo skupaj z nami nositi breme.

Izkoristimo potencial Evrope

Spoštovane poslanke in poslanci,

pri evropskem načinu delovanja gre tudi za to, da izkoristimo vse svoje zmožnosti: ljudi, nadarjenost, raznolikost. Gre za to, da ustvarimo pravičnejšo in bolj enakopravno Unijo. To me bo spodbujalo prav vsak dan mojega mandata, prav tako, kot me je skozi vso poklicno pot.

Od takrat, ko sem bila ministrica za družino in sem se morala boriti za starševski dodatek ali dostop do otroškega varstva za družine, je bilo narejenega že veliko. Toda boja za pravičnost ni nikoli konec. Družine, ki trdo delajo, v Evropi še vedno težko shajajo. Zagotoviti želim, da se bo splačalo delati. V socialnem tržnem gospodarstvu bi morala vsaka oseba, ki dela polni delovni čas, zaslužiti minimalno plačo, ki bi omogočala dostojno življenje. Zasnovali bomo okvir za to, seveda ob upoštevanju razlik na trgih dela. Menim pa, da so najboljša možnost kolektivna pogajanja z združenji uslužbencev in sindikati, ker se v njih minimalna plača prilagodi sektorju ali regiji. Seveda se zavedam, da obstajajo različne možnosti, a ustvariti moramo okvir. Želim tudi boljšo zaščito za tiste, ki izgubijo službo, kadar je naše gospodarstvo v hudi krizi. Evropski sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti bo v podporo našim gospodarstvom in ljudem v času zunanjih šokov. Seveda obstajajo nacionalna zavarovanja za primer brezposelnosti, toda v Evropi za take hude zunanje šoke potrebujemo sistem pozavarovanja.

Želim tudi več enakopravnosti in pravičnosti za našo mladino. Stopnja brezposelnosti mladih je v Evropi 14,2 %, toda v nekaterih državah je od 5 % do 40 %. S tem se ne moremo sprijazniti. Mladi imajo svoja pričakovanja, želijo delati, želijo imeti prihodnost. Naša naloga je omogočiti, da to uresničijo. Zato bom zagotovila, da bo program jamstva za mlade, ki sem ga začela izvajati, ko sem bila ministrica za delo v našem Svetu, deloval čim bolje v vsaki državi članici. Podprla bom zamisel Evropskega parlamenta o potrojitvi sredstev za Erasmus+ v okviru naslednjega dolgoročnega proračuna.

Skrbeti moramo za najbolj ranljive: naše otroke. Bojevati se moramo proti revščini. Sem mati sedmih otrok, zato vem, da je za njihovo celo življenje pomembno, da imajo dostop do izobraževanja, športa, glasbe, zdrave hrane in do ljubečega okolja. Potrebujemo jamstvo za otroke, s pomočjo katerega bomo zagotovili, da bo imel vsak otrok v Evropi, ki mu grozi revščina in družbena izključenost, dostop do najosnovnejših pravic, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje. Splača se jim pomagati, ko bodo mladi, saj se bo njihov položaj okrepil. To je del mojega akcijskega načrta, s katerim bo naš steber socialnih pravic zares zaživel.

Prvi zgled za to bom dala doma: v svojem kolegiju komisarjev bom zagotovila popolno enakost spolov. Če države članice ne bodo predlagale dovolj komisark, jih bom zaprosila za nova imena. Od leta 1958 je bilo 183 komisarjev. Samo 35 jih je bilo žensk. To je manj kot 20 %. Zastopamo polovico našega prebivalstva. Želimo, kar nam pripada. Prav tako se moramo odkrito pogovoriti o nasilju nad ženskami. Če je bila vsaka peta ženska v Evropski uniji že žrtev fizičnega ali spolnega nasilja in je 55 % žensk že utrpelo spolno nadlegovanje, to gotovo ni samo ženski problem. Predlagala bom, da se nasilje nad ženskami doda na seznam kaznivih dejanj EU, ki so opredeljena v Pogodbi. Poleg tega bi morala Evropska unija pristopiti k Istanbulski konvenciji.

Trdno sem prepričana: če premagamo razlike, bomo kot Unija močnejši.

Uvodni govor na zasedanju Evropskega parlamenta

7

Evropejci in Evropejke so

se stoletja trdo borili za

svobodo in neodvisnost.

Zato pri spoštovanju

načela pravne države ne

moremo sklepati

kompromisov. Nikoli jih ne

bomo.

Branimo evropske vrednote

Spoštovane poslanke in poslanci,

zibelka naše evropske civilizacije sta grška filozofija in rimsko pravo. In najmračnejše obdobje za našo celino je bilo, ko so nam vladali diktatorji, pravna država pa je bila pregnana. Evropejci so stoletja bili trd boj za svobodo in neodvisnost.

Pravna država je najboljše sredstvo za obrambo teh svoboščin in zaščito najbolj ranljivih v naši Uniji. Zato pri spoštovanju pravne države ne more biti kompromisov. In jih tudi nikoli ne bo. Zagotovila bom, da bomo obsežni nabor svojih orodij v celoti uporabili na evropski ravni. Poleg tega v celoti podpiram mehanizem pravne države za vso EU. Da ne bo nesporazuma: novi instrument ni alternativa obstoječim instrumentom, temveč dodaten instrument.

Komisija bo vselej neodvisna varuhinja Pogodb. Pravica je slepa – branila bo pravno državo, kadar koli bo napadena.

***

Spoštovane poslanke in poslanci,

pravna država je univerzalno načelo. Velja za vse. V Sredozemskem morju, ki je postalo ena najbolj smrtonosnih meja na svetu, je v zadnjih petih letih utonilo več kot 17 000 ljudi. Naša dolžnost je reševati življenja na morju, v naših Pogodbah in konvencijah pa je zapisana pravna in moralna dolžnost spoštovanja dostojanstva vsakega človeka.

Evropska unija lahko brani in mora braniti te vrednote. Evropska unija potrebuje humane meje. Moramo varčevati, vendar samo varčevanje ne zadošča. Omejiti moramo nezakonite migracije, bojevati se moramo proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi – gre za organizirani kriminal –, ohranjati moramo pravico do azila in izboljšati položaj beguncev, na primer prek humanitarnih koridorjev v tesnem sodelovanju z UNHCR. Potrebujemo empatijo in odločno ukrepanje.

Zavedam se, kako težavne in razdvajajoče so razprave o tem vprašanju. Posvetiti se moramo upravičenim pomislekom mnogih ter iskati načine za premostitev razlik med nami. Predlagala bom nov pakt o migracijah in azilu, vključno s ponovnim zagonom dublinske reforme.

To nam bo omogočilo vrnitev k polno delujočemu schengenskemu območju prostega gibanja, ki je eden ključnih dejavnikov naše blaginje, varnosti in svoboščin. Osrednji element teh

prizadevanj je okrepljena Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Stalno enoto z 10 000 mejnimi policisti agencije Frontex

moramo doseči ne šele leta 2027, temveč precej prej, vsaj do leta 2024.

Posodobiti moramo naš azilni sistem. Skupni evropski azilni sistem mora biti natanko to – skupen. Naše zunanje meje so lahko stabilne le, če državam članicam, ki se zaradi svoje geografske lege soočajo z največjimi pritiski, zagotavljamo zadostno pomoč.

Potrebujemo solidarnost. Vsi si moramo pomagati med seboj in prispevati k temu. Potrebujemo nov način porazdelitve bremena. Izvornim in tranzitnim državam

pa moramo ponuditi poštene ponudbe za sodelovanje, ki so v interesu obeh strani. Da bi ljudje imeli perspektivo, so

Ursula von der Leyen – kandidatka za predsednico Evropske komisije

8

Temelj naše kolektivne

obrambe bo vedno NATO.

Ohranili bomo

čezatlantske odnose,

hkrati pa moramo postati

bolj evropski.

potrebni diplomacija, gospodarski razvoj, naložbe, stabilnost in varnost.

Želim vam povedati zgodbo o perspektivi. Pred štirimi leti sem imela srečo, da sem v svoj dom in družino lahko sprejela 19-letnega begunca iz Sirije. Nemško ni znal niti besede, izkušnja državljanske vojne in bega pa ga je močno zaznamovala. Danes, štiri leta pozneje, tekoče govori nemško, angleško in arabsko. Podnevi se z veliko prizadevnostjo usposablja za poklic, ob večerih pa se uči, da bi končal srednjo šolo. Je navdih za vse nas. Nekega dne bi se rad vrnil domov.

Odgovoren vodilni akter v svetu

Spoštovane poslanke in poslanci,

kot ministrica za obrambo sem bila velikokrat na tem območju, razdejanem od vojne. Nikoli ne bom pozabila besed nekdanjega iraškega predsednika Fuada Masuma, ki je dejal: „Tu si želimo več Evrope.“ Svet poziva k več Evrope. Svet potrebuje več Evrope.

Menim, da bi morala imeti Evropa močnejši in enotnejši glas v svetu in da mora ukrepati hitro. Zato potrebujemo pogum, da bomo zunanjepolitične odločitve sprejemali s kvalificirano večino. In da bomo za njimi stali enotno.

Temelj naše kolektivne obrambe bo vedno NATO. Ohranili bomo čezatlantske odnose, hkrati pa moramo postati bolj evropski. Zato smo vzpostavili evropsko obrambno unijo. Naša prizadevanja za Evropsko unijo na področju varnosti in obrambe so del celovite varnosti. Stabilizacija vedno temelji na diplomaciji, spravi in obnovi.

Naši vojaki in vojakinje delajo z roko v roki s policisti, diplomati in delavci na področju razvojne pomoči. Ti moški in ženske si zaslužijo vse naše spoštovanje in priznanje za svoje neutrudno služenje Evropi.

***

Ne morem govoriti o Evropi, ne da bi govorila o naših prijateljih iz Združenega kraljestva. Leta 2016 se je država članica prvič v zgodovini odločila zapustiti Evropsko unijo. To je resna odločitev, ki jo obžalujemo, a spoštujemo. Od takrat si Evropska unija skupaj s tekočo vlado Združenega kraljestva močno prizadeva za organizacijo urejenega odhoda Združenega kraljestva iz EU.

Sporazum o izstopu, sklenjen z vlado Združenega kraljestva, zagotavlja gotovost, kjer je brexit ustvaril negotovost: pri ohranjanju pravic državljanov ter pri ohranjanju miru in stabilnosti na irskem otoku. Ti dve prednostni nalogi sta tudi moji.

Vendar sem pripravljena na nadaljnje podaljšanje datuma izstopa, če bi bilo za to upravičeno potrebnega več časa. V vsakem primeru bo Združeno kraljestvo ostalo naš zaveznik, partner in prijatelj.

Uvodni govor na zasedanju Evropskega parlamenta

9

Bila sem Evropejka, še

preden sem pozneje

izvedela, da sem Nemka iz

Spodnje Saške.

Zato imam pred očmi le

eno: združiti in okrepiti

Evropo.

Nova spodbuda za evropsko demokracijo

Spoštovane poslanke in poslanci,

ko sem pred 13 dnevi prišla v Strasbourg, sem obljubila, da vam bom prisluhnila. Poslušala sem vaše pomisleke, upe in pričakovanja. Politične usmeritve, ki vam jih bom poslala danes, odražajo naše razprave. Iz slišanega sem izpeljala svoje ugotovitve in sprejela svoje odločitve.

Prvič, želim si, da bi imeli evropski državljani in državljanke vodilno in dejavno vlogo pri oblikovanju prihodnosti za našo Unijo. Želim, da imajo besedo na konferenci o prihodnosti Evrope, ki naj bi se začela leta 2020 in potekala dve leti.

Drugič, želim, da si skupaj prizadevamo za izboljšanje sistema vodilnih kandidatov. Sistem mora postati bolj znan širšemu volilnemu telesu, posvetiti pa se moramo tudi vprašanju nadnacionalnih list na evropskih volitvah kot dopolnilnemu orodju evropske demokracije.

In tretjič – da, podpiram pravico do pobude za Evropski parlament. Ko ta parlament sprejema resolucije z večino svojih članov in članic in poziva Komisijo k predložitvi zakonodajnih predlogov, se zavezujem, da bom odgovorila z zakonodajnim aktom ob polnem spoštovanju načel sorazmernosti, subsidiarnosti in boljšega pravnega urejanja.

Prepričana sem, da bo naše močnejše partnerstvo še dodatno prispevalo k temu, da se sliši glas ljudi.

Obljuba Evrope Spoštovani gospod predsednik,

moj oče je bil star petnajst let, ko se je končala grozljiva vojna, v kateri je naša celina zaradi moje države utrpela smrt, opustošenje, pregnanstvo in razdejanje.

Mojim šestim bratom in sestram in meni, ki smo bili njegovi otroci, je o tem velikokrat pripovedoval.

Najbolj pa je pripovedoval o tem, kako pomembno je bilo zanj, da so nam druge države znova ponudile roko in nas znova

sprejele v krog demokratičnih narodov. Začel je pri Skupnosti za premog in jeklo in najprej povedal: „Znova

trgujemo drug z drugim in če trguješ, trgovina preraste v prijateljstvo, prijatelji pa ne streljajo drug na drugega.“

Bil je šef kabineta pri Hansu von den Groebenu v Hallsteinovi Komisiji, pozneje pa generalni direktor za vprašanja konkurence. Zato sem bila rojena v Bruslju in sem bila Evropejka, še preden sem pozneje izvedela, da sem Nemka iz Spodnje Saške. Zato imam

pred očmi le eno: združiti in okrepiti Evropo.

Kdor želi to Evropo skupaj z mano krepiti, kdor želi, da bi rasla, in cvetela, se lahko zanese, da mu bom z vsem srcem

pomagala v boju. Kdor pa želi to Evropo oslabiti, razcepiti ali ji ugrabiti vrednote, naj se zaveda, da mu bom na vso moč nasprotovala.

Ursula von der Leyen – kandidatka za predsednico Evropske komisije

10

Ko se je moj oče postaral in se mu je življenje počasi iztekalo, je o Evropi pripovedoval drugače. Ni več toliko govoril o vojni. Pravil je: „Evropa je kot dolgotrajen zakon. Ljubezen ni večja, kot je bila prvega dne, a je globlja.“ Ker vemo, da se lahko zanesemo drug na drugega v dobrem in slabem. Ker vemo, da se prepiramo, a se lahko znova spravimo. Ker ne bomo nikoli pozabili, zakaj smo sklenili to zvezo.

Vsi v tej dvorani živimo v Evropi, ki je zrasla in dozorela, v Evropi, ki je močna, saj ima zdaj 500 milijonov prebivalcev. Na volitve je šlo nad 200 milijonov ljudi. Ta Evropa je vplivna. Prevzeti želi odgovornost zase in za ta svet.

Vem, da ni vedno lahko, pogosto je boleče in naporno, toda to je naša najplemenitejša dolžnost! Ljudje od nas želijo, da kaj naredimo in da napredujemo. To zahtevajo tudi mladi. Moji otroci imajo prav, ko mi pravijo: ne zanašajte se na to, da bo čas delal za vas – raje vi kaj naredite z njim!

Zato kandidiram. Zato potrebujem vašo pomoč in podporo. Zato pozivam vse Evropejke in Evropejce k sodelovanju. To je najdragocenejše, kar imamo. Naj živi Evropa!

Uvodni govor na zasedanju Evropskega parlamenta

11