Novo mesto, 20. avgusta 1914

Stev. 33 L e t o V,

L a s t n i k i i n izdajatel j i : O k r a j n i odbori S Z D L Črnomelj , K o č e v j e i n Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Ure­juje u r e d n i š k i odbor. — U r e d n i š t v o in up rava : Novo me­sto, Cesta komandanta Staneta 25. — P o š t n i predal 83. — Telefon u r e d n i š t v a in uprave 127. — Tekoč i račun pri M e s t n i h r an i l n i c i v N o v e m mestu 616-H-T-24. — Letna n a r o č n i n e 480 d in , polletna 240 d in , četrt letna 120 din. — T i s k a T i ska rna »S lovenskega po ročeva l ca« v L j u b l j a n i .

D o l e n j c i h Tednik okrajev Č r n o m e l j mesto

O D T E D N A

D O T E D N A Odkar je na čelu francoske

Vlade Mendes-France, vzbuja Pariz s svojimi pol i t ičnimi od­ločitvami vsesplošno zanimanje. Pogumni in realni francoski politik Je dosegel že pomembne uspehe: zlasti po njegovi zaslugi so prenehale sovražnost i v In­dokini, pogumno se je lotil ureditve tuniškega vprašanja in zastavil je vse sile, da bi rešil zmajano gospodarstvo države. Trenutno pa je v središču ene izmed najbolj kočlj ivih nalog, ki jo kot predstavnik Francije hkrati z zastopniki še drugih petih držav načenja v Bruslju. To je problem evropske obramb­ne skupnosti.

V zahodnoevropskih državah Si že nekaj let prizadevajo po­st« v ti čvrste temelje obrambni organizaciji, ki naj bi združila in razvila skupno vojsko, kre­pila skupne gospodarske sile in usmerjala razvoj teh držav. V teh prizadevanjih pa se pojav­ljajo različne tendence z manj in bolj podobnimi načrti. V glavnem kresajo svoja načela zagovorniki združi tve evropskih držav v eno samo pravno eno­t o — z zagovorniki združitve pol i t ičnih stremljenj, pri čemer pa naj bi države ostale samo­stojne. Ideja evropske združitve je našla že različne oblike so­delovanja.

Ena izmed teh oblik naj bi bila evropska obrambna skup­nost, za katero so se s posebno pogodbo odloči le maja 1952 Ho-landska, Belgija, Luksemburg, Francija, Zahodna Nemči ja in Italija. Po pogodbi nai bi se omenjene države odpovedale svojim nacionalnim pristojno­stim glede narodne obrambe in oborož i tve ter to podredile skupni nadnacionalni oblasti. Toda pogodbo, preden bi dobi­la končno veljavo, bi morali ratificirati parlamenti v vseh šest ih državah. V štirih Je šlo bolj ali manj gladko, zaustavi­lo pa se je v Italiji in Franc i n . V Rimu je zdaj po dolgih de­batah ratifikacija pogodbe o evropski obrambni skupnosti v glavnem že zagotovljena, ker si je parlament za jesensko zase­danje — vsaj kakor trenutno kaže, kajti presenečenja so še vedno možna — že dobil dovojj glasov. Vse drugače pa Je s Francijo, kjer so približno ena­ko močni pristaši in nasprotni­ki evropske skupnosti, zato pa tudi v zadnjih treh letih ni priš lo v š t ev i ln ih razpravah ne do take ne do drugačne odlo­č i tve .

Pri vsakem združevanju — |n tudi pri evropski obrambni skupnosti — gre za zbl ižan je manjših držav, ki bi v neki obliki prišle pod nadobtast več­jih. Pri tem pa odpira največji problem Nemčija , brez katere je obramba Evrope nemogoča. Francija Je v zadnjem zgodo­vinskem obdobju že dvakrat podlegla nemškemu nasilju In zato Je razumljiv odpor, ki ga v debatah o evropski skupnosti kaže precejšen del francoske javnosti. Mendes-France mora ugrizniti v to kislo Jabolko. Zato se je javno postavil na sta­l išče , da ni n e odločen pristaš niti nasprotnik evropske skup­nosti, rad pa bi — kakor po­udarja — našel praktični izhod iz sedanjega položaja. Zato se je odločil , čeprav ga Je to stalo odstop treh ministrov, nasprot­nikov EOS, za nekatere spre­membe, ki jih je predlagal ostalim članicam evropske skup­nosti in zagotovil, da W pod temi pogoji Francija sprejela EOS. Med francoskimi predlogi o spremembi pogodbe o EOS so naleteli na odpor predvsem tisti, ki zahtevajo, naj bi države do­loči le le del svoje vojske v skupno evropsko vojsko, po-gciba o EOS pa naj bi veljala

pravic brez dolžnosti O r a z n i h p r i m e r i h n e u p r a ­

v i č e n e g a i z k o r i š č a n j a s r ed ­stev s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a smo že v e č k r a t p i s a l i . R e v i ­z i j a o k r a j n e g a Z a v o d a za so­c i a l n o z a v a r o v a n j e v N o v e m mes tu j e o d k r i l a c e l o vrs to t a k i h p r i m e r o v ter u g o t o v i l a t ud i to, da m e d k r š i l c i z a k o ­n i t i h p r e d p i s o v o s o c i a l n e m z a v a r o v a n j u n i so s amo p r i ­v a t n i k i , p a č pa t u d i n e k a t e r a d r ž a v n a pod je t j a . V s e t ake p r i m e r e in d r u g e p r o b l e m e Z a v o d a za socialno z a v a r o v a ­n je na o b m o č j u o k r a j a N o ­v o mesto, so o b r a v n a v a l i na V . r e d n i s k u p š č i n i

Š t e v i l o z a v a r o v a n c e v v d r ­ž a v n e m i n z a d r u ž n e m sek­to r ju raste, v zasebnem p a pada . V l e t o š n j e m p r v e m p o l ­l e t j u j e b i l o v o k r a j u zava ro ­vani li 8>0 oseb v e č ko t l a n i v i s tem č a s u . O o/ . i roin na v e č j i r a z m a h g radbene de­j a v n o s t i v d r u g i p o l o v i c i l e ­ta se bo š t e v i l o z a v a r o v a n c e v š e d v i g n i l o . M a l o j e z a v a r o ­vancev iz d e l o v n e g a r a z m e r j a s p r i v a t n i m i k m e t i , k a r k a ž e , da j e n a k m e t i h š e v e d n o v e l i k o oseb v d e l o v n e m raz­m e r j u b r e z s o c i a l n i h p r a v i c . D o k a j č u d n o j e t u d i , da je š t e v i l o z a v a r o v a n c e v p r i za ­s ebn ih o b r t n i k i h p a d l o od j a n u a r j a do j u n i j a za 17 oseb, k o j e v e n d a r sedaj g l a v n a d e l o v n a sezona. B r ž k o n e t u d i to n i b r e z s p e k u l a t i v n i h t r i ­k o v n a r a č u n de lovnega č l o ­v e k a i n d r u ž b e .

G O L J U F I J E OBČINSKIH PODJETIJ

P o l e g že znanega p r i m e r a n e u p r a v i č e n e g a i z k o r i š č a n j a s redstev soc ia lnega z a v a r o v a ­n j a v š k o c j a n s k e m č e v l j a r ­s k e m pod je t j u , j e r e v i z i j a o d k r i l a podobne p r i m e r e še v p o d j e t j u R e m o n t na M i r n i , v č e v l j a r s k e m p o d j e t j u K r u -pon v Ž u ž e m b e r k u i n n e k a ­t e r i h d r u g i h o b č i n s k i h p o d ­j e t j i h . V R e m o n t u na M i r n i so za p r v e t r i mesece k-ro.š- j njega leta k a r lepo se s t av i l i n a m i š l j e n e p l a č i l n e l i s te dn j i h n e s l i po t rd i t n a o k r a j n i Zavod , da so l a h k o d v i g n i l i o t r o š k e doda tke . V r e s n i c i p a te t r i mesece d e l a v c i n i so de­l a l i . V K r u p o n u že o d de­c e m b r a da l j e niso p r e j e l i p l a č po N a r o d n i b a n k i , p a č pa so j i h i z p l a č e v a l i k a r iz

i z k u p i č k a , s amo da so se i z ­o g n i l i p l a č i l u p r i s p e v k a za s o c i a l n o z a v a r o v a n j e . Z a v o d bo seveda t e r j a l p o v r n i t e v n e u p r a v i č e n o p r e j e t i h doda t ­k o v . R e v i z i j a j e ž e dosedaj o d k r i l a t u d i sedemnajs t p r i ­m e r o v n e u p r a v i č e n e g a p re ­j e m a n j a p o k o j n i n . T i n e u p r a -v i č e n c i so p r e j e m a l i m e s e č n o s k u p n o 108.000 d i n p o k o j n i n e .

Še v e d n o se doga ja n e p r a ­v i l n o s t t u d i p r i i z d a j a n j u b o l n i š k i h l i s tov i n i z p l a č e v a ­n j u o t r o š k i h doda tkov . T a k o j e T e h n i č n a s e k c i j a za ceste v Novem mes tu i z d a l a b o l n i ­šk i l i s t d e l a v c u J . G . 4 mese­ce p o p r e n e h a n j u d e l o v n e g a r azmer j a . N a o s n o v i tega b o l ­n i š k e g a l i s t a se j e z d r a v i l v b o l n i c i na r a č u n Z a v o d a i n g a t a k o o š k o d o v a l za 44.4-60 d i n . T a znesek b o m o r a l o podje t je z a v o d u v r n i t i . V e ­l i k e t e ž a v e so z v r a č a n j e m n e u p r a v i č e n o p r e j e t i h o t ro ­š k i h doda tkov . K e r j e v p r a ­š a n j e u p r a v i č e n o s t i d o o t ro ­š k e g a d o d a t k a še v e d n o ze lo z a m o t a n o i n v e č k r a t k r i v i č ­no za n a j b o l j u p r a v i č e n e , j e s k u p š č i n a o s v o j i l a p r e d l o g , naj se d a v č n a o snova iz l e t a 1951 o d p r a v i k o t m e r i l o z a

u p r a v i č e n o s t o t r o š k e g a do­d a t k a m se u p o š t e v a sedanje p r e m o ž e n j s k o s tanje .

O S K R B N I D A N V B O L ­N I Š N I C I J E V E D N O D R A Ž J I

N a v z l i c v e č j e m u š t e v i l u za ­v a r o v a n c e v v l e t o š n j e m p r ­v e m p o l l e t j u , j e b i l o 600 z d r a v n i š k i h p r e g l e d o v man j kot l a n i v i s t em č a s u . P o v ­p r e č n a cena p r e g l e d a j e b i l a l a n i 111,70 d i n , v l e t o š n j e m p r v e m p o l l e t j u pa 132,70 d i n Z d r a v l j e n j v b o l n i š n i c a h i n na k l i n i k a h j e b i l o v tem č a s u za 149 d n i v e č k o t l a n i v p r v e m p o l l e t j u . P o v p r e č n a cena o s k r b n e g a dne j e b i l a l a n i 726 d i n , letos pa 791.50 d i n . C e n a o s k r b n e g a dne j e s 1. j u l i j e m z v i š a n a ( p o r o č i l o na 2. str.). Š t e v i l o i z d a n i h re­ceptov se je v l e t o š n j e m p r ­v e m p o l l e t j u z v i š a l o za 1 1 % , cena za posamezn i recept pa j e d r a ž j a za en d i n a r i n p o l . S k u p n o š t e v i l o u p r a v i č e n c e v d o o t r o š k i h d o d a t k o v se je d v i g n i l o od l a n i od 2.506 na 2.398, š t e v i l o o t r o k p a od 4.702 na 4.714.

V e l i k a ugodnos t za v a r o ­vance je r edno 14 d n e v n o o r d i n i r a n j e s p e c i a l i s t a za

o č e s n e b o l e z n i v N o v e m me­stu. S t em se j e š t e v i l o i z d a ­n i h n a o č n i k o v p o v e č a l o n a ­sp ro t i i s t e m u č a s u l a n i za 7096 U g o d n o j e t u d i to, d a n a o č n i k e i z d e l u j e o p t i k v N o v e m mes tu .

S k l e p s k u p š č i n e j e b i l , d a b o Z a v o d š e n a p r e j p o s v e č a l vso p a ž n j o z a š č i t i d e l o v n i h l j u d i i n n j i h o v e m u z d r a v j u , d a bo h k r a t i p r e g a n j a l vse p r i m e r e n e u p r a v i č e n e g a i z ­k o r i š č a n j a sredstev soc ia lne­ga z a v a r o v a n j a .

Pogled na del tabora novomeških tabornikov, ki so preživel i le­tošnje poletje ob Kolpi onstran Vinice. — Več o tabornikih be­rite v podlistku na 2. in 3. strani današnje š tev i lke

Lep spomenik 54 žrtvam KOB v Podhosti O d samega z a č e t k a 1941 so

prebiva lc i vasi pod Rogom, Podhoste, M e n i š k e vasi , Obrha , Podturna in drugih naselij so­deloval i v narodno - osvobodil­nem gibanju. Poleg mater ia ln ih so preb iva lc i teh ma l ih vasi da l i tudi ve l iko č lovešk ih ž r tev na oltar svobode. 54 padl ih borcev in ž r t e v faš i s t i čnega te­rorja iz teh vasi , med n j imi 16 mož in fantov, k i so j i h fašisti po lov i l i ob z a č e t k u ro ške ofen­zive v Men i šk i vasi in j i h 15. avgusta 1942 zver insko pobi l i v

Svojo pot je d umen in velik... V nedeljo 15. avgusta so od­

k r i l i v B l a t u p r i Grosupl jem spominsko p loščo L o u i s u A d a m i ­ču, s lavnemu a m e r i š k e m u pisa­telju slovenske k r v i . Slovesnost je b i l a v k l j u č e n a v Izse l jen i šk i teden in se je je ude lež i lo pre­cej rojakov iz Z D A , Holandi je in F ranc i je . P r i ju t ranjem v l a ­k u so j i h siprejeli G r o s u p e l j č a n i v narodnih n o š a h na kon j ih in pod p isanimi »mare l ami« . P r i ­šlo je tudi precej oko l i čanov in drugih gostov, med n j imi tudi zastopnik hrvatske Izseljenske matice, zastopniki raznih u&ta-nov i n časopisov . Sprevod je nato k r e n i l prot i B la tu , rojstni vasi ve l ikega pisatelja. Ob cesti so b i l i postavljeni s lavoloki , o k r a š e n i s cvetjem, zelenjem in napisi , k i so iz raža l i veselje d o m a č i n o v , da so j i h obiskal i ro jaki iz tujine.

Ob 10. u r i dopoldne s« je za­čela skromna pr i redi tev. Ro j a ­

ke in vse n a v z o č e je pozdravi l zastopnik Izseljenske matice Grosuplje fn nofrabil f a govor­

niški oder k n j i ž e č a . k a Tonet? Se l i ška r j a , k i je v govoru pr i -

Kli G§i ta 20 o s l i i * to. l i l je M Baza 20 na Rogu, kjer je b i l j Samo p r i b l i ž n o podoben p r i ed vojno sedež po l i t i čnega in mer b i t ežko še naš l i kje i me

v o j a š k e g a vodstva narodno osvobodilne borbe Slovenije , je prav gotovo izrednega zgodo­vinskega pomena. Sred i š t ev i l ­n ih okupator jevih postojank, pod zavetjem stoletnih dreves in skrbne partizanske konsp i ­racije i n Iznajdlj ivosti , je tu nastala pravcata naselbina le -lesenih stavb, v n j ih pa so naš i na jv i š j i po l i t i čn i i n vo jašk i v o ­di te l j i snoval i n a č r t e za izgon okupatorja i n za osvoboditev.

G0P za poplavljence Člani delav. ko lek t iva G r a d ­

benega in obnovitvenega pod-teja »GOP« so s« v Juni ju od­povedali enodnevnemu zas luž ­ku v korist poplavl jencem na Š t a j e r s k e m . T a k o je p o d r u ž n i c a »GOP« Novo mesto poslala 26.627 dinarjev s ind ika tu delavcev gradbenoindustrl jskega in stavb­nega podjetja v L j u b l j a n i za pomoč poplavljencem.

Tudi s Kočevske bodo Sli no Ostrožno T u d i na K o č e v s k e m se p reb i ­

valstvo p r ip rav l j a na u d e l e ž b o vel ikega part izanskega 6lavja na

U 20 let in ne, kot Je zdaj do- O s t r o ž n e m p r i Celju. Tja bodo ločeno, 50 let To pomeni, da Francija zahteva v raznih toč­kah revizijo pogodbe, i čemer pa s* v ostalih državah ne stri­njajo. Sedanja bruseljska kon­ferenca (o njenem poteku še ne moremo poročati) naj bi zgladila nastala nesoglasja in zagotovila enotnost Evrope. 21 vahna diplomatska zadnjih dni pred konferenco V j Bruslju dokazuje, da Je evrop- j ska obrambna skupnost doselila kri t ično točko, hkrati z njo pa tudi predsednik francoske vla­de Mendes-France. Na katero stran se bo nagnila tehtnica, bomo videli P™v kmalu. Za­hodne sile pa so prav gotovo zainteresirane, da bi

šli v p r v i v r s t i š t ev i ln i borc i j u n a š k e Š t i r i n a j s t e d iv iz i j e , v ka ter i je b i lo mnogo mož in fantov iz K o č e v s k e . Š t ev i ln i borci Iz K o č e v s k e so se bor i l i v s lavnih br igadah: Tomš ičev i , š e r c e r j e v i i n v d rug ih odredih, k i so v o d i l i borbe na Š t a j e r s k e m . N a O s t r o ž n o pa ne bodo šli sa­mo b ivš i borc i , t e m v e č tudi

aktivnost 1 mnogi drugI preb iva lc i K o č e v ­ske, da bodo v m n o ž i č n i man i ­festaciji i zp r iča l i svojo vdanost s tvar i , za katero so se b o r i l i .

O. K.

svetu. To, da okupatorju navz l ic poizkusom n i uspelo odkr i t i te postojanke, j i daje še več jo zgodovinsko vrednost-

P o vo jn i so bi le barake ob­novljene l n za šč i t ene pred raz­padanjem. Mnogo l j ud i pr ide sem, da s i ogleda to pomembno zgodovinsko posebnost n a š e g a boja. Še ve l i ko več j i h b i p r i ­šlo, če b i točno vedel i , kaj po­meni za n a š o osvoboditev ta sedež po l i t i čnega l n v o j a š k e g a vodstva N O B in če b i b i l a Baza 20 res to, k a r b i mora la b i t i : ena najbolj p r i v l a č n i h i z l e tn i ­šk ih t o č k na Dolenjskem. To Baza 20 tudi lahko postane, po­trebno j i je samo dat i to, k a r Imajo druge podobne, prav go­tovo manj pomembne posto­janke.

Pot do Baze 20 i n do pa r t i ­zanske bo ln i šn i ce v b l i ž n j e m Je lendolu je dobro zaznamo­vana i n obe postojanki sta lahko dostopni. Toda če n i s i s l u č a j n o kje ujel č l o v e k a , k i je kdaj ž ivel a l i dela l na B a z i 20, boš sicer lahko v ide l s k u ­pino barak, lepo urejenih in č is t ih , lahko se boš odpoči l v senci v i sok ih j e lk i n o b č u d o v a l part izansko gradbeno i zna jd l j i ­vost, ampak to je tudi vse. N i k j e r nobenega napisa, kdo je tu dela l , od kdaj i n kako. N i k j e r nobene razglednice, po ka ter ih zlasti tujci tako spra­šuje jo , saj ima vsak rad k a k š e n spomin. Baza 20 zas luži , da b i

b i l nekdo stalno na razpolago za pojasnila obiskovalcem. Ta bi mora l imet i tudi razglednice in žig, podobno kot imajo p r i znani par t izanski bo ln i šn ic i F r an j a na Notranjskem.

Dajmo B a z i 20 č i m p r e j še vse tisto, ka r jI manjka, da bo po stala res najbolj p r i v l a č n a zgo dovinska točka Dolenjske. K o bo tako urejena, bo samo po sebi zadostna propaganda za množ ičn i obisk tujcev i n doma­č inov .

t r e m « 1

za čas od 21. do 2». VIII. Zadnje dni tega tedna nestal­

no vreme « pogostim deževjem, uspešno j Prihodnji teden več inoma Jasno,

•pravile pod streho problem ev-1 toplo poletno vreme. D e ž e v a l o jpptk« obramtoe. > b ° le * • « 2 7» aviuita.

Rezervni oficirji iz Ribnice so bili no Travni gori

Clanl društva rezervnih oficir­jev Iz Ribnice so šli v nedeljo 8. avgusta na celodnevni izlet v gozdove Travne gore. Izletniki so prijetno združili s koristnim. Na poti po pobočj ih in globa-čah vedno zelene Travne gore so obiskali tudi kraje, znane iz težkih dni osvobodilne vojne. 2eleti je, da bi odbor društva UROJ Ribnica še večkrat orga­niziral podobne izlete.

kaza l A d a m i č a kot č loveka 'n pisatelja. P o u d a r i l je, da je b i l Louis A d a m i č dosleden borec za pravice p o n i ž a n e g a in r azža ­ljenega č loveka po vs t in svetu. B i l je trdno p r e p r i č a n , da so bogastvo A m e r i k e n a k o p i č i l e žu l j ave roke pr ise l jencev irfvseh vetrov sveta. Vse to je i z r az i l v svojih del ih i n tako predsta­v i ! svetu malega č lovek % k i je ž r tev k a p i t a l i s t i č n e t i r a m i * . Po govoru je tov. S e l i š k a r odk r i l spominsko ploščo , na kater i je v s lovenskem i n a n g l e š k e m je­z iku zapisano:

Iz tega doma je odšel v svet na š nepozabni Louis A d a m i č (1899—1951). Svojo pot je dopol­ni l pogumen in ve l i k kot ž r t ev za pravice l judstva. Slovenska izse l jen iška mat ica avgusta 1954.

Potem je spregovori l zastop­nik a m e r i š k i h Slovencev Frank Aleš , k i se je zahva l i l za po­zornost, k i jo izkazujejo doma ve l ikemu pisatelju in vsem ro­jakom. O b l j u b i l je, da bodo v A m e r i k i i zved l i nabiralno ak­cijo za A d a m i č e v spomenik, k i ga bodo postavali naslednje le­to v Grosupl jem. S led i la je re­citacija S e l i š k a r j e v e pesmi »Grm rožmar ina« , pevski zbor Glasbe ne matice pa je zapel šest pes m i . Nato so položi l i vence S Z D L Slovenije, R e p u b l i š k i svet sindikatov, Obč insk i l judsk i od bor Grosuplje, Svoboda G r o ­suplje, Gas i l ska zveza, ro jak i iz Ka l i fo rn i j e , S lovenska izselje­n i ška matica, rojak Tr lep z že­no in d rugi .

Za z a k l j u č e k je godba na p: hala iz Ljubl jane zaigrala dr žavno himno. D . Z.

V a v t i vasi — to je najdrago­cene j š i doprinos teh vdsi in dokaz njihove neomajne vere v zmago pravice.

P r a v obletnico krute smrt i 16 talcev iz M e n i š k e vasi je i z ­bra la organizacija Z B za lepo spominsko svečanos t . V nede­ljo 15. avgusta dopoldne o v Podhosti vsem ž r t v a m N O B teh vasi o d k r i l i lep spomenik. — Spominske svečanos t i p r i od­k r i t j u so se ude lež i l i svojci padl ih, med n j imi stara G c r š e -tova mama iz Podhoste, k i je od 6 zgubila v vojn i ka r 5 sinov. Navzoč i so b i l i tudi preds tavniki l judske oblasti, množ ičn ih organizacij ter okoi i 400 prebivalcev d o m a č i h var i . V zelo lepem š tev i lu *o se od­kr i t ja ude lež i l i č lan i inva'Jdsk? organizacije iz Trebnjega, k i so se pr ipe l ja l i v Podhosto s po­sebnim avtobusom. T u d i otroci, eno i n dvo stranske part izan­ske sirote iz okraja K r a n j , k i so v ko lon i j i v DoUmjskih T o ­pl icah, so skupno z vodstvom

kolonije pr isostvoval i slavnosti . Spomenik je odk r i l d o m a č i n

France B r a d a č , eden p r v i h or­ganizatorjev narodno - osvobo­dilne borbe v tem okraju i n nusiiec partizanske Spomenice iz leta 1941. O v e l i k e m dopr i ­nosu in ž r t v a h teh vasi za na-ško skupno stvar je govori l tov. S t r n i š a iz Do l . Top ' i c . Za n j im sta govor i la Še zvezni l judski poslanec Avgust J azb in -šek in predsednik O L O ter l judski poslanec V i k t o r Zupan­čič. P ion i rke iz K r a n j a so rec i ­tirate n-.>kaj K a j u h o v i i par t i ­zanskih pesmi. Moški pevski zbor D u š a n Jereb iz Novega rn«*3ta ;e ubrano zapel več pes-nv, p r i svečanos t i pa je prav tako ves čas sodelova.a tudi g>dba J L A iz Novega mesta.

Svoje, pad l ih i n za>topn;kI množičr . ih organizacij so pred spomen:!? položi l i š t e / l n e ven­ce IO šopke r d e č i h rož v spo­m i n " u m tist im k i so dal i z« v/r>budo na jveč , k a r rn-jre dati .': i v,- k za svoj nav A.

S l a v n a preteklost naj se o h r a n i v p i s a n i

P r i okrajnem odboru Z B K o - j partizanske vojske in nastanka v a š k i h in terenskih oficirjev — to je l judske oblasti . C O ZB bo vso to pisano kron iko odpo­s la l G O Z B Slovenije, ki bo na podlagi dokumentacij iz vse Slovenije izda l posebno »Spo­minsko knj igo«.

P r a v je, da ostane tako težka i n s lavna polpretekla doba na­šega naroda zapisana kot trajni dokument zanamcem, kako se je treba bor i t i in tudi umreti za svobodo..

čev je je posebna okrajna k o ­misi ja , k i je odgovorna za z b i ­ranje pisanih dokumentov ter vseh ž iv l jen jep isov pad l ih bor­cev v N O B . Posebno pa je na ­loga komisi je , da s pomoč jo obč insk ih odborov Z B in sode­lovanju vseh s tar ih borcev po­piše jo n a j z n a č i l n e j š e dogodke, k i so se dogodi l i v času osvo­bodilne vojne v raznih predel ih K o č e v s k e . Posebno bodo zan i ­m i v i opis i iz prvega obdobja

Dodeljevanje s t a n o v a n j i n p l a č e v a n j e v s t a n o v a n j s k i s k i a d

v Novem mestu V zvezi z novo Uredbo o uprav­

ljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ St. 29-344/54) obveščamo vse prebivalstvo Novega mesta, da glede dodeljevanja praznih stanovanj upošteva sledeča navo­dila:

1. Hišni sveti ln privatni last­niki smejo sklepati stanovanjske pogodbe samo na osnovi vselitve-nih odločb, ki jih Izdaja stano­vanjska komisija Ljudskega od­bora mestne občine Novo mesto. To pojasnilo izhaja Iz določbe 96. člena zgoraj citirane uredbe, po kateri BO še dalje v veljavi

Novo zadružno podjetje v Ribnic V R i b n i c i Je začelo obrato­

vat i novo z a d r u ž n o podjetje: »Les — N a š i izdelki«. Podjetje, kot pove že ime, se bo ukva r ­jalo z lesom, zlasti z d o k o n č ­n i m i lesn imi i zde lk i h i š n e do­m a č e obr t i . K o n č n o smo na K o ­č e v s k e m le dob i l i podjetje, k i bo s luži lo kor i s t i malega č lo ­veka — proizvaja lcu h i šne do-

pralni prašek

z a o r a n j e f i n i h t k a n i n

n i m a t e k m e c a n a t r ž i š č u I

m a č e obr t i in r a z v i j a j o č i m se obratom lesne predelovalne in­dustrije p r i zadrugah.

Novo podjetje s i je že posta­v i lo de lavski svet i n upravni odbor. K e r so b i l i i zvol jen i na j ­boljši , upamo, da bo podjetje res u s p e š n o delovalo. R i b n i c a je t radicionalno s r e d i š č e suho-robarjev; v tesni povezavi z zadrugami, oz i roma t a m k a j š ­n j imi odseki za d o m a č o obrt i n v sk lopu lesne predelovalne industri je na K o č e v s k e m , ima novo z a d r u ž n o podjetje vse pogoje za razvoj .

S p o m o č j o okrajne z a d r u ž n e zveze si podjetje urejuje ve l iko poslopje, b ivš i silos, v V e l i k i h Laščah , k jer bo n e k a k š n o osred­

nje sk l ad i šče za lesne finalne izdelke. M a n j š a s k l a d i š č a bo imelo podjetje še v drugih k ra j ih . Izdelke bodo izvaža l i tudi v inozemstvo. Znano je, da se, svetovni t rg , z last i A m e ­r ika , A n g l i j a i t d . zelo zanima za lesne finalne izdelke. Do lž ­nost podjetja je, da zajame vso proizvodnjo lesnih f ina ln ih i z ­delkov na K o č e v s k e m , , j i po­maga i n jo usmerja, da bodo izde lk i č im lepš i i n po okusu kupca.

Verjamemo, da bo podjetju, če bo šlo po z a č r t a n i pot i , po­magala tudi l judska oblVi t . Res bodo skraja še razne te­žave , toda mlad i ko lek t iv j i h bo pogumno premagal . O. K .

dosedanji predpisi o razdeljevanju stanovanj.

z. Po novi uredbi se bo od 1. avgusta 1954 dalje plačevala tudi nova najemnina za vsa sta­novanja ne glede na to, čigava Je stavba, v kateri se nahajajo sta­novanja. Pri tem opozarjamo vse lastnike privatnih zgradb, ki niso vključene v družbeno upravljanje, da najemnino od strank pobirajo, po predpisani stanovanjski tari­fi, ki jo predpiše Uprava stano­vanjske skupnosti Novo mesto. Najemnino, katero dobi lastnik privatne zgradbe, ki ni vključe­na v stanovanjsko skupnost, ob­drži sam, uporabiti pa jo mora za popravilo svoje hiše in sta­novanjskih prostorov najemnikov.

Ta navodila veljajo tudi za vse hiše, ki so vključene v stanovanj­sko skupnost. Uprava stanovanjske skupnosti

Novo mesto

V nedeljo z o n l r i v odbojkarski spored

V nedeljo se nam obeta na Loki v Novem mestu velika odbojkar­ska prireditev. Na sporedu bo pokalno prvenstvo Slovenije i udelelbo vseh najboljših sloven­skih odbojkarskih moštev raien Branika iz Maribora, ki Je odšel na 20 dnevno gostovanje po Tui-čtjl. Poleg tega bo igrana rudi zaostala prvenstvena tekma slo-vensko-hrvaške odbojkarske lige it šestega kola spomladanskega dela tekmovanja med Seoskima ekipama AOK iz Ljubljane ln do­mačega Partizana.

Pred začetkom tekmovanja bodo na slovesen način izročena svo­jemu namenu nova odbojkarska Igrišča na spodnjem delu Loke, kjer se bodo nato vsa tekmovanja odvijala na, turni ratei a&ftim

V Poljanski dolini bodo imeli vodovod

č e v Poljanski dolini ob Kolpi en mesec ni dežja, se vodnjaki posuše . Zato je že stara želja prebivalcev, da bi bili stalno preskrbljeni z vodo. Na proslavi v Starem trgu smo z zanimanjem sledili govoru to­variša Zuglja, ki je povedal, da je za vodovod v Poljanski do­lini določenih 20 milijonov di­narjev in da bodo z delom kmalu začeli .

Prebivalci Poljanske doline ob Kolpi toplo pozdravljamo ta načrt in že l imo, da bi se č i m ­prej uresniči l . J . S.

Priznali so krivdo Albanska v lada je pismeno

odgovori la jugoslovanskemu od­p r a v n i k u poslov v T i r a n i na noto d r ž a v n e g a sekretariata za zunanje zadeve zaradi uboja g r a n i č a r j a M o m č i l a Malč iča . A l b a n s k a v l ada pr iznava , da so u b i l i Ma lč i ča a lbanski vo jak i , obža lu je uboj i n iz javl ja , da bo k r ivec i z ročen sodišču . A l b a n ­ska v l ada je i z raz i l a sožal je d r u ž i n i ubitega, pr ipravl jena je, da j i i zp lača o d š k o d n i n o i n želi , da n a š a d r ž a v a nadaljuje delo p r i obnavljanju obmejnih oznak.

V soboto zvečer bo akademija

v Novem mestu Ob zakl jučka Izseljenskega

tedna bo v soboto 21. avgusta zvečer v dvorani doma Ljudske prosvete v Novem mestu aka­demija, združena s koncertom moškega pevskega zbora Dušan Jereb. Vstop proet, vabljeni vsi, zlasti rojaki, ki so doma na obisku in njihovi svojci ter so­rodniki.

Okrajni odbor SZDL ln pododbor SIM

Novo me«t«

0 a0SEDHH3iM DELU IN RPZJ1031I KOMUN Zadnjic smo p o n o v i l i , kaj je

o komunah govor i l na III. k o n ­gresu Zveze komunistov S love­nije t o v a r i š M i h a M a r i n k o . Spozna l i smo, da je p rav ko­muna tisto neposredno področ je us tvar ja ln ih pobud vsakega po­sameznega d r ž a v l j a n a , na kate­rem soc ia l i s t i čna uredi tev v resn ic i sp rošča č l o v e k o v o oseb­nost. Vsakdo bo imel p r i l i k o in dolžnos t , da sodeluje v ureje­van ju svoje o b č i n e , bodisi na tak a l i d r u g a č e n n a č i n . Uresn i ­č e v a n j e komuna ln ih skupnosti postaja v celot; eno osrednjih d r u ž b e n o - p o l i t i č n i h pod roč i j se­danjosti.

V zadnj ih le t ih je n a š a soc ia ­l i s t i čna d r u ž b a z v e l i k i m i na­po r i i n z vz t ra jn im delom za­vzela s komuna ln imi skupnost­m i nove, vsestransko m o č n e so­c i a l i s t i čne po loža je . Na nj ih gradimo zdaj novo in razbijamo staro. T o v a r i š M i h a M a r i n k o je na III. kongresu Z K S opozor i l na slabosti i n n a p a č n a pojmo­vanja , k i so se in se še kaže jo p r i komunis t ih , pa tudi p r i os ta l ih d r u ž b e n i h in . po l i t i čn ih delavcih , v dosedanjem delu in razvoju komun. De ja l je:

»Te slabcsti so: 1. Neka te r i t ova r i š i mis l i jo ,

da so komune samo stvar bo­dočnos t i . Meni jo , da n a š e ob­jekt ivne p r i l i k e ne dopušča jo konkre tn ih in jasnih obrisov komuna ln ih skupnosti Ln nj iho­vega razvoja . Sodijo, da je tre­ba še č aka t i i n d o č a k a t i bol jše oz i roma »bogatejše« čase . Zato meni jo , da je vsaka konkre tna akc i ja nepotrebna al i obsojena na neuspeh, češ da še n i pogo­jev za komune. Zato se vse n j i ­hovo delo v zvezi s komunami i z r a ž a v več a i l manj abstrakt­n i h razprav l jan j ih , k a k š n e bodo, kje bodo njihove meje, ko l iko j i h bo, kdaj bodo in podobno. T i t o v a r i š i ne vidi jo in ne č u ­t i jo ž ive s tvarnost i , a l i pa so v njo tako prakucis t ieno zakopa­n i , da ne morejo gledati k o m ­pleksno in s perspekt ivo. Zato čes to hodita vsakodnevni p rak t i -c izem in sp lošne deklara t ivno p r o p a g a n d i s t i č n e izjave o ko­munah kot o c i l j u bodočnos t i z roko v r o k i , kot živ dokaz za nesposobnost, naprav i t i p ravi lne d r u ž b e n e analize, i n za po­man jk l j ivo zavest subjekt ivnega faktorja in borca. Točno je, da polagamo šele prve temelje k o ­munam. P r i tem pa komunis t i , kot zavestni borci za nov d r u ž ­beni red, za novo stavbo, ne bi smel i pozabljati , da dobre h i še n i m o g o č e zgradi t i na s labih temel j ih . In k o n č n o , subjekt iv­ne sile n a š e revoluci je niso n i ­k o l i č a k a l e , da b i ob jek t ivni pogpji sami od sebe popolnoma dozorel i , ampak so vedno, upo­š t eva joč konkre tne pogoje, za­snovale akcijo, b r ž ko so b i l i zanjo dani p r v i elementi ob­j e k t i v n i h pogojev; vp l iva le so na rast i n razvoj ob jek t ivn ih oko l i šč in . Zato n ima smisla pre-k r i ž a n i h rok ugibati , kdaj i n kako bomo d o č a k a l i bol jš ih ča­sov, ko bi se »rodi le« komune čez noč in j i m bosta ob rojs tvu botrovala med in mleko. Treba je spoznavati dejanske razmere i n v tak ih razmerah, k i so č e -stokrat, zlast i v mater ia lnem pogledu, dokaj hude, zavihat i rokave in se bor i t i za skupnost l j ud i v bodočem soži t ju brez razredne d r u ž b e .

2. Nekater i menijo, da je ko ­muna zgolj upravno-opera t ivno vodstvo t ekoč ih p r a k t i č n i h , bo­lje r e č e n o — prak t i c i s t i cn ih za­dev. Zarad i t a k š n e g a p r a k t i c i -s t i čnega pojmovanja vloge in pomena komune v soc ia l i s t i čn i d r u ž b i zanemarjajo ln zanikajo k a k r š n o k o l i d r u ž b e n o in idejno-vzgojno vlogo kom una ln ih skup­nost i . P rak t i c i s t i č e s t o k r a t gle­dajo vse skozi prizmo materal-n i h sredstev, s ka te r imi razpo­laga komuna, a l i kot pravi jo , k i so j i b i la p r e p u š č e n a . T a k š n a zaslepljenost vodi tudi v precej p r i m i t i v e n , enostranski in v u l ­

garen z a k l j u č e k : Če Lmamo več sredstev, potem se n a š a k o m u ­nalna skupnost utrjuje, v na­sprotnem p r imeru pa s lab i . R a ­zuml j ivo je, da je razpolaganje z do ločen im v i š k o m dela eden osnovnih pogojev za komuna l ­ne skupnosti . Ce u p o š t e v a m o še druge elemente, ima ta moment določen pozi t iven a l i pa tudi negativen v p l i v . Toda zan ika t i vse d r u ž b e n e faktorje in v ide t i samo v i š k e dela, — to je teza, k i ne vzdrž i m a r k s i s t i č n e k r i ­tike. Z a t a k i m i t r d i t vami , k i vu lgar iz i ra jo Marksove m i s l i o kcmunah , se čes to skr ivajo b i ­rokratske l o k a l i s t i č n e teorije, a l i . pa vsaj globoko nerazume­vanje prave vsebine soc ia l i s t i č ­n ih odnosov, soc ia l i s t i čne demo­kraci je i n skupnih interesov soc ia l i s t i čne d r u ž b e , v ka te r ih ima posebno v a ž n o vlogo vol ja , zavest in prizadevanje l j u d i . Ne samo t e o r e t i č n o , ampak tudi p r a k t i č n o je m o ž n o , da se v k c m u n i , k i razpolaga z m a n j š i ­m i ma te r i a ln imi sredstvi od druge, bolj ću t i neposredni v p l i v proizvajalca in vsega p r e b i v a l ­stva na gospodarsko ln na osta­lo ž iv l j en je . Organi d r u ž b e n e g a upravl janja so lahko ak t i vne j š i , sp lošna zavest več j a , s o v r a ž n i v p l i v i man j š i itd- kakor v d rug i , kjer je m a l o š t e v i l n e m u v r h u uspelo p r idob i t i , a l i m u zaradi sp lošn ih pogojev ( m o č n e j š a i n ­dustri ja) p r ipada več ma te r i a l ­

nih sredstev, ki j ih potem r az ­deljuje precej b i r o k r a t i Č n o . Sk ra tka , bistvo akt ivnega borca i n graditel ja temeljev komuna l ­ne skupnosti nI, da se vselej i n vsepovsod prep i ra zato, da b i komuna ln i skupnosti , kot pravi, »čim manj vze l i« ; bistveno zanj je prizadevanje, da bi delovni l judje, z l judsk im odborom na če lu , neposredno, samostojno in d e m o k r a t i č n o obravnavali č i m več v p r a š a n j svojega dela, ž iv­ljenja, m i š l j en j a , zavesti in bla­ginje. B i s tvo ak t ivnega borca in graditel ja komunalne skupnosti tudi n i , da gleda k sosedu, ko ­l i k o je tam ostalo ma te r i a ln ih sredstev, ln da dlakocepsko p r i -

Imerja, r a č u n a l n razprav l ja o I tem, kdo je zapostavljen in kdo

p r i v i l e g i r a n ; bistveno zanj je, da budno spremlja vsa dogaja­nja v mestu aH okraju, da raz­miš l j a in predlaga, kako u t rd i t i soc ia l i s t i čne pozici je , kako raz­b i t i s o v r a ž n e dejavnosti i n osla­bi t i s o v r a ž n i v p l i v , kako spre­meni t i tuje, p rovinc ia lno m e š č a n ­ske in druge slabe navade i n ob iča je . Za rad i t a k š n e g a dela za povezovanje medsebojnih po l i t i čn ih , gospodarskih in dru­gih interesov b i bi lo prav , če b i g ledal i čez plot k sosedom in r azp rav l j a l i o medsebojnem so­delovanju in premagovanju te­ž a v , (Nadaljevanje)

Za napredek kmetijstva N a š sedanji d r u ž b e n i red daje

možnos t i , da se mlad ina lahko i zob ražu j e v pogojih, k a k r š n i h v zgodovini jugoslovanskih na ­rodov nismo poznal i . Razvese­l j ivo je, da se mlad ina teh m o ž n o s t i v po ln i m e r i pos lu­žu je , ke r se l judstvo zaveda, da vod i pot k napredku le preko Izobrazbe.

Napredek gospodarskih panog, posebno industr i je , je po drugi svetovni vo jn i nap rav i l ogro­men skok. L e kmeti js tvo n i napredovala v istem razmerju kakor druge gospodarske pa ­noge. A k o pa h o č e m o , da bo napredek vse n a š e dejavnosti popoln in res u s p e š e n , je nujno, da se tud i kmeti js tvo razvi ja

Zobno ambu anto imajo,zobozdravnika pa nt P r e b i v a l c i L o š k e g a potoka že

dolgo žel i jo , da b i j i h vsaj vsak teden obiskal zobozdrav­nik . V ta namen je S ind ika t delavcev že leta 1950 k u p i l po­trebno opremo za zobno ambu­lanto, nekaj n a j p o t r e b n e j š e g a orodja pa je da l svet za zdrav­stvo in socialno po l i t iko O L O K o č e v j e . Toda vse do letos tega orodja i n opreme n i n i h č e upo­rab l ja l . Zobozdravn ik v R i b ­n i c i se je izgovar ja l , da ne more p r i t i , ke r n ima prevoz­nega sredstva. T a izgovor ne d r ž i , saj b i se lahko domeni l

s s p l o š n i m zdravn ikom, k i p r i - j haj a redno, i n p r i š e l z n j im. j Tako smo P o t o č a n i navzl ic | zobni ambulant i romal i v R i b ­nico in druge v e č j e kraje za­radi bo ln ih zob i n p r i tem za­p rav l j a l i čas i n denar, saj stane samo vožn ja z avtobusom v Ribnico in nazaj 260 d in . G l a v ­n i vzrok, da zobozdravnik iz R ibn ice n i p r iha ja l v L o š k i po­tok, je b i l n a j b r ž ta, ke r i m a v R i b n i c i več kot dovolj dela, saj je posameznike n a r o č a l za popravi lo zob na dolgo dobo, tud i do enega leta za en zob

ti Jan » koloniji Imn temm iz Novega mss!a V stavbi dijaškega doma na

Zlatem polju je še vse tiho in mirno. Ce stopiš po hodniku, sli­šiš le spokojno dihanje otrok, ki brezskrbno spe. To so pionirji iz novomeškega okraja, hčerke in sinovi padlih borcev. Poskrbeli so zanje m jih poslali v Kranj na počitnice, da se bodo naužili svežega zraka, ogledali lepote Go­renjske in se še marsikaj naučili. Vsak dan jim prmese nova doži­vetja in presenečenja. Kaj neki jih čaka danes? Veselo bo: ko­panje v bazenu in sprehod na Šmarjetno goro.

Obeta se lep dan. V domu se prebuja življenje. Zaspane oči pogledujejo skozi okna, ušesa po­slušajo: bo že zvonilo? Takrat pa cin, cin, cin, cin!!! Vrata se od­pirajo, kuštrave glave se prikazu­jejo na oknih, oči pa že bistro gledajo. Dežurni kliče k telovad­bi. Le urno, da zgine še zadnji zaspanček! Sedaj pa v umivalni­ce. Mrzla je voda, seveda. Marsi­kdo bi si rad omočil le nosek, kar pa je seveda premalo.

Komaj so pozajtrkovali. Nestrp­nost in želja po kopanju jih kar

dvigujeta s stolov. No, nazadnje le pride ura, ko vzamejo kopalke in se zberejo v skupine. Se na olje ne smejo pozabiti, kajti opekline niso nič kaj prijetne.

Pridemo na kopališče. Voda ima barvo Soče, rahlo valovi in vabi, vabi. Ali — mrzla je precej. Le malo jih je, ki kar korajžno sko­čijo vanjo in zaplavajo. Drugi pa počasi: najprej pod prho, nato pa do kolena, še malo, še malo in kmalu je ves pod vodo. Posebno jim ugaja velika skakalnica. Za­njo pa je treba še nekaj več zna­nja in tudi poguma.

Malica je že zdavnaj zginila v želodčke, saj čaka že kosilo. Kuharice znajo poskrbeti, da se napolnijo trebuščki kot balončki. Po kosilu je seveda spanje. Ne­kateri ga niso navajeni, zato pro­sijo za kniige in berejo. Kar hi­tro je ura pol štirih, takrat se spet oglasi zvonec, ki naznani malico in odhod na Šmarjetno goro. Sonce radodarno deli svoje žarke, zato smo malo nemarni ali ko zastavimo korak proti mostu preko Save, se že razgibljemo. Cesta zavija po senčnati strani v

đatpred sedi v v isca N E P O B O L J Š L J I V A I 2 P R I -

J E N K A

A n a Ko ta r iz Zdinje vasi pri Novem mestu je bila na sodišču v Ljubljani že dvakrat kazno­vana zaradi goljufij. T o je pa ni iz pametovalo. K o je prišla v N o v o mesto, je zavila še v Brš-Ijin v gostilno Drenik, kjer se je predstavila za kontrolnega orga­na iz Zagreba, k i ima nalogo kontrolirati vino. Res je dobila dva deci vina brezlačno za »vzo­rec«. O b tej p r i l i k i je tudi tri osebe v okolici Novega mesta » n a v m l a « za manjše zneske, češ da rabi za plačilo plašča. Okra j ­no sodišče v Novem mestu ji je za njeno nepošteno podjetnost prisodilo tri in pol mesece za­pora in povrnitev prigoljufanih ztte$k.QV. Po končanem zaporu v Novem mestu jo čaka še sodba v Zagrebu za podobno zadevo.

O R O Ž J E S T A U K R A D L A Mar t in Zapore in Jože Brat-

kovič , oba iz Mihovega pri Šent­jerneju, sta v jeseni 1952 ukradla sosedu J . M . iz skednja brzo­strelko, t r i šaržerje in 90 na­bojev ter lovsko puško. T a k o obo­rožena sta šla na, lov, seveda brez lovnih pravic. Mar t in Z a ­gore je že pred tem imel 3 me­sece pogojne kazni , zato je se­daj prejel za oboje 6 mesecev in 15 dni zapora, plačilo stroškov postopka in 300 d in povprečn ine . Bra tkoviča čaka njegov delež

kazni , ko bo odslužil vojaški rok.

V D R Ž A V N E M G O Z D U J E P O S E K A L T R I S M R E K E

Jože J ankov ič iz Osrečja pri Škocjanu je na sodišču odkri to­srčno priznal, da je res posekal v gozdu splošnega ljudskega pre­moženja tr i smreke, k i so dale skupno 4.72 kub. m hlodovine. Zatrjeval je, da je les nujno potreboval, doma pa nima nobe­nega lesa. Obsojen je b i l na en mesec zapora, pogojno za dobo treh let, plačulo s t roškov in 300 dinarjev povprečnine.

K A M E N V G L A V O Anton Mesojedec, rojen v ko­

čevskem okraju, sedaj zaposlen ! pri Pionirju, je lani novembra v j nočnih urah v V a v t i vasi vrgel kamen v glavo Leopoldu Kmetu in ga laže poškodoval . Obsojen je b i l na en mesec zapora, po­gojno za dobo treh let, plačilo stroškov in 300 din povprečnine .

D E N A R N I C O J E S U N I L A Ciganka Rafaela B r a n i č j * v

poslovalnici kmetijske zadruge W Šentjerneju izmaknila Mari>i Jor­dan denarnico z denarjem. Če­prav je Rafaela trdovratno zani­kala, da bi ona pobrala a l i vzela denarnico, so miličniki oboje na-Šli pri nji. K e r ima štiri nepre­skrbljene otroke, je »potegnila« kaj milo kazen: 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let.

serpentinah proti vrhu. Sava se kot srebrn pas vije skozi mesto. Na levem in desnem bregu pa hi­še, tovarne, vrtovi in spet tovar­ne. Opazujemo drvarje, ki rušijo smreke. Kar malo nervozni smo, ko tako hladnokrvno hodijo pod nagnjeno smreko. Najbolj nestrp­ni otroci bi bili radi že na vrhu, zato jo uberejo kar povprek po najhujši strmini in nas zgoraj pozdravijo z veselimi klici. Tudi nam se je kmalu odprl razgled po Sorskem polju. Vidimo tja do Škofje Loke, za Šmarno goro se sveti Ljubljana. Lepa je naša do­movina, vredna je žrtev in borbe.

Odpočijemo se, nato pa s pe­smijo odhitimo navzdol. »Dobra volja je na jbo l ja . . . « pojejo pio­nirji.

Pogovarjamo se, kaj smo videli. Ugotovimo, da Je bilo lepo. Pi­sali bomo domov. To bodo mame vesele! Saj atkov tako ni, da bi se veselili z nami. Brez žrtev ne bi bilo svobode.

Po večerji otroel še malo po-skačejo, saj za igre niso nikoli utrujeni. Pred spanjem se kot filmski trak razgrnejo slike da­našnjega dne, nato pa se zapro trudne oči in zasanjajo v tiho noč.

Minil je dan. "Bil je le eden izmed mnogih, k.* nam je prinesel venček lepih doživetij, ki jih ne bomo pozabili, hvaležno se spo­minjamo vseh, ki so nam omo­gočili vesele počitnice, njih, ki počivajo v zemlji in tudi onih, ki neutrudno bdijo nad življenjem otrok padlih borcev.

Marija Brudar

Dopisujte v »Dolenjski list«

O b č i n s k i l j udsk i odbor b i rad ustregel želji o b č a n o v i n je zaprosi l za p o m o č svet za zdrav­stvo i n socialno po l i t iko v K o ­čev ju . P r i zadeva l si je, da b i dob i l i zobozdravnika vsaj en­kra t tedensko, toda naletel je na g luha u š e s a tako v K o č e v j u kot p r i zobozdravniku v R i b ­n i c i . Zato se je o b č i n s k i l j u d ­ski odbor dogovor i l z n e k i m zobozdravnikom v L j u b l j a n i , k i je b i l p r ip rav l j en , da pride vsako nedeljo v Lošk i potok. S tem je b i lo vsem o b č a n o m zelo u s t r e ž e n o . Toda na n a š e n a j v e č j e z a č u d e n j e , to n i všeč zobozdravniku v R i b n i c i , pa tudi O L O K o č e v j e se ne s t r inja , da b i p r iha ja l v L o š k i potok zobozdravnik iz L jubl jane .

P o t o č a n i že l imo , da nam svet za zdravstvo i n socialno p o l i ­t iko O L O K o č e v j e pomaga v tej zadevi, ne pa da nasprotuje začasn i r e š i t v i o b č i n s k e g a l j u d ­skega odbora. A l i je to v a r č e v a n j e , če morajo ljudje k zobozdravniku v L jub l jano , Lož , Cerkn ico i n celo v Cabar . Ž e ­l imo, da pr ide k nam vsaj enkrat tedensko zobozdravnik, pa naj bo od koder k o l i .

AH Z v e z a p o z n a ta

Mati ja Kočevar iz M a l i n pr i Semiču št. 22 je padel kot parti­zanski borec spomladi leta 1945 pr i Žužemberku. Zapustil je ženo N e ž o in dve hčerki , od katerih je Mar i ja danes stara 14, Francka pa 1,1 let. N e ž a Kočevar se je pred nedavnim v drugič poročila z Antonom Judničem iz Grad­nika. Z njegovim prihodom v družino je nastal za obe parti­zanski siroti pravi pekel. Očim Anton Judn ič jih zaničuje, pre­tepa, odreka jima hrano in na­laga pre težka dela. T u d i z ženo ne ravna veliko bolje, pretepa jo na najbolj sramoten način, celo vpričo otrok in drugih ljudi. Tako jo je 9. julija pretepal na njivi,

i n napreduje vzporedno z raz ­vojem ostalega gospodarstva, ker kmeti js tvo je i n bo vedno osnova za dv ig ž iv l j en j ske r av ­n i delovnega č l o v e k a i n bo ustvarjalo pogoje za še boljš i napredek vsega gospodarstva.

K a k o je p r i nas? Posebno Dolenjska je v kmet i j s tvu naj ­bolj zaostala. T u d i v sedanjih pogojih se dolenjsko kmeti js tvo ni znatno dv ign i lo . P r v i i n g l avn i vz rok za tako stanje je pomanjk l j iva s t rokovna kme­ti jska izobrazba, ka ter i k m e č k o prebivals tvo ne p o s v e č a skoro n ikake p a ž n j e . Ce pa pomisl imo, da se mora vsak uči t i katere k o l i obr t i vsaj t r i leta, da po­stane p o m o č n i k , i n mora med tem redno obiskovat i obrtno šolo ter na koncu oprav i t i po­m o č n i š k i izpit , b i se mora l vsak kmet i j sk i gospodar vsaj to l iko uč i t i , da b i b i l kos svoj im na ­logam i n da b i res dobro ter u s p e š n o gospodari l na posetvu v svojo i n skupno korist . Sp lo š ­no pa prevladuje mnenje k m e č ­kega prebivals tva , da za kmeta n i potrebna k a k a posebna izo­brazba. Zelo pogosto celo otroka odtegujejo osnovni šoli i n ga i zkor i šča jo za delo na posestvu, mis leč , da se otrok dovolj n a u č i doma i n od sosedov, da bo l ah ­ko potem samostojno gospodaril . K m e č k e d r u ž i n e , k i imajo več sinov, se zavedajo, da v s i s inovi ne bodo mogl i ostati na pose­stvu, zato j i h razen enega, p o š ­ljejo v gimnazijo a l i j i h dajo uč i t i obrt i , le d u š e v n o i n teles­no^ manj razvi te namenijo za svoje naslednike, češ : »Ta n i sposoben za učen j e , bo pa do­m a « . Dok le r ne bomo temelji to o b r a č u n a l i s tako miselnostjo, bo . borba za dv ig kmet i j s tva skrajno t e ž a v n a .

Še le tista mladina , k i vstopi v kmet i jsko šolo, začne spozna­va t i , k o l i k o temeljitega znanja je potrebno za u s p e š n o gospo­darjenje. V ž iv l j en ju so absol­ven t i kme t i j sk ih šol dobri , na ­predni gospodarji , k i koristno vpl iva jo tud i na svojo okolico.

v Č r n o m l j u 9

ker je spregovorila besedo z ne­kim starejšim možakarjem. Dve ženski sta jo komaj iztrgali iz rok grobega moža.

N a š o javnost ne zanima toliko odnos med njim in ženo, saj ima možnost razveze zakona, če ji je življenje z možem nevzd ržno , za­nima pa nas vse odnos do otrok padlega borca. K a j pravijo na to množične organizacije v Mal inah in občinski odbor Z B v Semiču? A l i morda ne vedo za ta primer? Morda res ne vedo, ker se doma­čini v Mal inah boje nasilnega Judniča . Zato bi bilo prav, da se okrajni odbor Z B v Črnomlju pozanima za ta primer in zaščiti otroke padlega borca.

loSeislske Toplice - zdravilišče ali z a b a v a l e ? 2e it Va lvazo r j ev ih časov

slove Dolenjske Topl ice kot z d r a v i l i š č e i n še cel6 kot ene na jbo l j š ih toplic v S loven i j i , kamor so se od vsega p o č e t k a zatekal i iskat zdravja r evma­t i čn i b o l n i k i . Tako slove T o ­pl ice že stoletja kot zd r av i l i š če . Venda r j i h h o č e j o nekatere p i ­janske skupine tega slovesa gladko oropati-

Danes je zd rav i l i š če zelo lepo urejeno i n je za bo ln ike k o l i ­k o r to l iko udobno poskrbljeno —• razen prehrane, k i je vseka­kor predraga. V Topl ice kot zd rav i l i š če se zateka vedno v e č bo ln ikov , k jer se zdravi jo na svoj r a č u n , a l i pa j i h tja poš l je Zavod za socialno zavarovanje. Po leg z d r a v i l i š č a je še i n v a l i d ­s k i dom, kjer je vsako leto na oddihu ve l iko inva l idov iz vseh kra jev Sloveni je , k i uporabljajo blagodati zdravi lne top l l ške vode. S tega v i d i k a so Topl ice na vsak n a č i n zd rav i l i š če . K e r pa so Topl ice prav zaradi zd ra ­

vi lne vode zaslovele tudi kot l e tov i šče , č e s a r n i m o g o č e opo­rekat i , saj je vsa okol ica T o ­p l i c res č u d o v i t a , p r iha ja sem vedno več tujcev, zlast i s H r ­v a š k e . Venda r t i tujci niso ved­no obz i rn i do bo ln ikov . L e pre­v e č k r a t se zgodi, da se napijejo i n p i j an i divjajo celo noč po Topl icah , k r i č e i n razgrajajo i n s tem motijo i n bude iz spa­nja poč i t ka potrebne boln ike .

N i k a k o r ne nasprotujemo, da b i v Topl ice ne p r iha ja l i pre­hodni gostje, tudi nismo pro t i , če n j ihov i av tomobi l i park-irajo pred stavbo z d r a v i l i š č a i n po­stajo Ljudske mi l i ce , smo pa od ločno prot i razgrajanju in ka l jen ju n o č n e g a m i r u . A l i za ­nje ne veljajo odredbe o b č i n ­skega l judskega odbora o redu in mi ru?

Č u d i m o se j a v n i m organom, da tako razgrajanje tujcev p u ­ste, saj vendar lahko v id i jo kaj se godi na t o p l l š k e m »pla­cu«, k je r je tudi postaja L M .

M i s l i m , da b i se s p r a v i m p r i ­j emom dalo uredi t i tud i to pe­reče top l i ško v p r a š a n j e . . - r -

0 b r o b u Kmet je radi tožijo, da nimajo

denarja. D a pa to povsem ne drž i , se je pokazalo pred nedav­n im, ko so p r i če l i govor i t i , da se bo moka pod raž i l a . V trgo­v i n a h z živil i si v i d e l razgrete k m e č k e obraze, k i so s i l i l i v prodajalce: »Se meni 50 kil«. In v r e č a za v r e č o je romala v k m e č k e k a š č e . V r ibn i šk i d o l i ­ni je nakup i l precej moke kmet, k i ima še skoraj vso lansko pšen ico v kašč i . To pa n i osam­ljen p r imer . Trd i tve , da na kmet ih n i denarja, so neumest­ne, ke r se skoraj v s i kmetje za­lagajo z moko za več mesecev naprej. Ce b i se pojavi le govo­rice, da se bodo p o d r a ž i l a vsa živi la , tedaj b i se šele pokazala prava kupna m o č n a š e g a kmeta, č e p r a v n i m a denarja za davke.

L e majhen odstotek absolven­tov se i znever i svojemu pok l i cu , predvsem tis t i , k i že ob vstopu v šolo niso i m e l i posebnega veselja do kmeti js tva.

K m e t i j s k a šola G r m p r i N o ­v e m mestu bo letos sprejela 50 u č e n c e v — 30 v letno šolo, k i traja 11 mesecev, 20 pa z i m ­sko, k i traja dve z i m i po S.5 mesecev. Obe šoli se z a č n e t a letos 15. septembra. G r m s k a kmet i j ska šola, k i je n a j s t a r e j š a v S loveni j i , saj bo čez dve le t i praznovala 70-letnico obstoja, ima lepo tradici jo i n je poznana da leč preko n a š i h meja. Sola stoji sredi Dolenjske, toda če pogledamo v arhiv , od kod so b i l i vs i dosedanji gojenci, bo­mo z žalost jo ugotovi l i , da je bilo med n j i m i Dolenjcev naj ­manj . Zato n i čudno , da je kmeti jstvo na Dolenjskem ta^o zaostalo. T i s t im , k i se tako rad i izgovarjajo, da ne morejo po­slat i s inov v kmeti jsko šolo, ke r je predrago, povemo, da je kapi ta l , k i ga izdajo za šo lan je sinov, n a j k o r i s t n e j š e na ložen i n je tudi n a j b o g a t e j š a dota, k i jo more oče dati svojemu sinu.

Kmet i j ske zadruge, posebno dolenjske, pozivamo, da store svojo do lžnos t s tem, da pro­pagirajo med mladino i n med s t a r š i č imveč j i vpis na k m e t i j ­ske šole l n pomagajo revnej ­š im p r i v z d r ž e v a l n i n i , saj bodo absolventi , ko se vrnejo, tudi v a ž e n č in i te l j kmetijskega za­d r u ž n i š t v a - n a vasd i n bodo sto­r i l i vse za dv ig dolenjskega kmeti js tva. K. A.

»••»••••••»••••••»••••••••••t••

pralni prašek za pranje N Y L O N A

SVILE VOLNE

in TKANINE

Z v i š a n j e cen oskrbnega dne v novomeški

bolnišnici Zarad i zv i š an ih osebnih l n

mater ia ln ih izdatkov v vseh od­d e l k i h n o v o m e š k e bo ln i šn ice , je upravn i odbor na temelju polletne bilance p red lož i l svetu za zdravstvo i n socialno p o l i ­t iko O L O Novo mesto predlog za zv i šan je cene oskrbnega dne. Svet za zdravstvo in socialno pol i t iko je na svoj i seji SO. j u ­l i j a po p r o u č i t v i vseh okolno­sti , k i narekujejo dv ig cene, predlog osvoj i l , potrdi t i pa ga mora še okra jn i l judsk i odbor. N o v a cena oskrbnega dne, k i ve l ja od 1. j u l i j a dalje, je pov­p r e č n o za 60 din v i š ja kot prej žnj a.

N a tej seji je svet sprejel sklep, da se ordiniranje urad­nega zdravnika v zdravstvenem domu p o v e č a na polno celo­dnevno zaposlitev, to je 6 ur dnevno. To je bi lo potrebno, ker je bo ln ikov vsak dan v e č in se bo zdravnik laže posvetil posamezniku. Z a le tošn jo jesen je b i lo predvideno cepljenje prebivals tva pro t i j e t ik i z zna­n i m cepivom B E - S E - Z E . Zdrav ­n i k i se bodo še pogovori l i , kdaj bo za to potrebno zdravstveno akcijo najbolj p r i m e r e n - č a s .

Za up ravn ika O k r o ž n e g a h i ­gienskega zavoda je b i l imeno­van dr. Božo Oblak.

M A I m B O I I SJ J o ž e Zamljen

p r i Rodu gnrjunskih tabornihor Bodite kar odkr i t i in priznaj- žvcp lenko t i pr ižge indijanski

te da se vam čudno zd i , da p i - ogenj, pa piramidni in kr ižni , Šem o tabornikih, to je o mladih pravzaprav vse ogrne, kol ikor m ljudeh, kj nad vse ljubijo nara- na kakršen kol i načm so Jih vo, k i ne kade in ne pijejo alko- ljudje v svop dolgi zgodovini holnih pijač, k i se dostojno ob- znal i in hoteli pr ižigat i . T o je našajo in so sploh dobri in lepo tudi nekaj, drage mamice, ka i , z v z g o j n i ljudje. Se bolj pa se vam eno samo zveplcnko. Vem, da bo Čudno zdelo, da sem jih boste dejale, tO so pa novi racio-oHiskal v njihovem taborišču tam nalizatorji. Eh pa to se ni nič. doli za prelepo Ko lpo , k i ob- Povem vam, da so to ljudje, k i k roža na spodnjem koncu junaško znajo še malo vec, kot »samo Belo krajino. hruške peč«.

K a j bi vam naš teval , kaj vse Sina imam in ta sin je z dušo i * LT—JJr . n P K i r eke l znajo, cole knjige bi napisali,

m telesom tabornik, ne ni reitei » , . ' y. • j i t r n nr»]i>nn lisrnn*r toliko znajo in vedo nasi tabor-uvakrat , da je to prelepo lastnost . . . . '. * r • podedoval po meni. Ka j hočete, j « k i . m poleg tega so e • e „ t « prost hoče bit i , svoboden, po h dekleta m dobri ljudje kovbojsko hoče prekr ižar i t i našo « W H »lavno, lepo domovino po gozdovih, l i - K o vam naštevam, kaksm so vadah, rekah in cestah, po pla- ti mladi fantje in dekleta, pa b) ninah in gorah in pri vsem tem skoraj pozabil povedati, da me je noče uporabljati modernih kaž i - pr ipravi l do tega, da sem še i na potov in prevo-znih sredstev, am- obisk, moj sin. pak išče svojih poti , sledov in »Veš kaj, očka, pusti ti za dva kaj vem kaj vse. Z busolo m dni oŠtarijo in me spremi v naše kompasom, z oslinjenim Drttom taborišče tam do l i pri V i n i c i na in drevesno skorjo si najde »daljo Kolpi!« in nebeško stran«. K a j , to ie pa Pogledal me je s sokoljimi ta-

že neka jI Pa to še ni vse! Z eno borniškimi očrni in skušal ugo­

tovi t i , kakšen bo efekt njegovih besed.

» H m , sine, ta pa ne bi bila slaba, ampak za nekaj kva r t i nč -kov bo pa le kakšna pr i l ika«, sem mu dejal z gotovostjo oče­tovske izjemnosti. N o , nisem še dobro izgovori l , ko se je v l i la ploha beseiii o silni škodljivosti alkohola, podprta, z zgodovinski­mi dokazi o predivnih Indijan­cih, k i so jih, uboge sirote, za­strupili z alkoholom in jih tako degenerirali. Nekako sva se po­botala, kot diplomati , pol na po 1 : on sladoled in kokto, jaz pa kvar t inček. Tega nočem nikomur pripovedovati, kako strahovito je bil drag vsak kvar t inček .

N o in zmenila sva se. V sredo pelje avtobus preko Gorjancev in ure'epe Bele krajine na V n i c o . V dobri veri, da je sedaj vse opravljeno, sem se že predajal omamljivim vabilom belokranjskih vinogradnikov, ko pade prvo opozori lo:

»Očka, v taborišču ne gre brez taborniškega noža!« N o , prav sem si misl i l , fant tako in tako

potrebuje nožiček. Svinčnike in barvice bo s"pičil, peresa čistil, mamici bo napravil trske za pod-kuri t i in še mnogo koristnih reči bo napravil z njim. Sla sva po Novem mestu in se že pogajala za pripraven noi iček , pa bi fant zine:

» N i k a r ;?a no, očka, ne pihni! Tak nož ni za tabornike. Take nože zna delati samo mojster Knaflič!« Pa sva jo mahnila v Kand.ijo§k mojstru Knarl ičn. Že na vratih se mi je nasmehnil, ka­kor da bi vedel, kako me je sine, kakor po domače pravimo, okol i prinesel. V Knafl ičevih rokah s? je zabliskal nož, sinove oči so za-ža rele:

»Očka , ta je pravi, tak mora biti!« »Ampak , ljuba duša , saj za tak nož moraš imeti orožni list, saj to je rezilo kot ga je imel Vinem!« Skoraj bi rekel, da se je na obrazu pokazal /.asmeh-1 ji v, skoraj prezirljiv nasmeh:

»Kaj pa t i veš. Jaz imam ?e drugi izpit. Evo!« Iz moje stare zavržene listnice je za^el vleči potrdilo o dovršenem drugem iz­pi tu: » T o je orožni list, Če pa slučajno kak miličnik ne bo ve­del o tem nič, potem x-em pa h Gošniku in on mi ga bo dobil nazaj. T a k o je!«

Široko se mi je zasm' ia l : »Da. ravno pravi je. Sedem prstov

dolg in konica gleda čez.« P r i ­povedoval mi je že, da je po­treben tak n o ž za pripravo aub-ljadi, za splašenega konja, k o mu je treba v hitrici prerezati vajeti, za rezanje v r v i , odseka-vanje debelih vej in kaj še vem za kakšna prepotrebna roJilna dejanja in vsakdodnevna tabor­niška opravila . K u p i l sem, kaj pa sem hotel drugega, in šla sva. Celo »Srečno taborjenje« mojstr.i Knafliča sva preslišala, tako se mu je mudilo pripovedovati , da so zdaj potrebni še odpadki usnja in nožnica, taka kak r šno imajo Indijanci, s »f ranžami«, in da se vse to dobi pri mojstru Moško-nu, k i že vse zna in mu ni treba dosti dopovedovati!. M e d potjo mi je pripovedoval o lepotah šo-torovanja, o k olosal nositi dežur­stva in s t ražars tva in prav tedaj, ko sva bila pred izložbo »Slove-nijašport« mi p rav i :

»Vidiš, takale svetilka je pa za stražarja kot da bi jo imel Že O l d Satterhant. VeŠ, to mora biti taka, pr i kateri se da urav­navati fokus«.

»Da bi te morski konj opla­zil z repom, fokus, k i se da urav navati, ste slišali! Anvpak, sine. tega pa Indijanci nima~jo.«

»Kdo pravi, da ne? Amerika je najbolj c ivi l iz i rana dežela, ona najbolj mehanizirana, ona je naj*

bolj elektrificirana in Indijanci dobijo to za djabe.«

Pika . Svetilka jc kupljena. »Se žveplcnke.« »Prav , eno Škatlico.« » N e skopari p r i takih malenko­stih kot so žveplenkc, kupiva jih cel zavoj.« Se žeblje, kar celo ki lo , od najmanjšega do tesar­skega, vse je potrebno.

i • • i • zastave na jambor sredi tabora j e vsak dan tiha sloves­

nost vseh taborečlh.

Prišla je sreda in najin odhod. Pr i Badovincu se je razprostrla pod nama Bela krajina. Čudovi ta je ta dežela. Vsa je v zelenju, med tem zelenjem pa se prepre­ka jo polja v zlato rumeni barvi in čakajo pr idnih rok, da po­spravijo skromen pridelek letoš­njega leta. Cesta pelje mimo su-horskih in metliških vinogradov skozi starodavno Met l iko in dalje proti Črnomlju , tja na naj juž­nejši konec Bele krajine — V i ­nico, kjer jc v prelepi pokrajini naš ljudski pesnik Zupančič do­bival prve vtise in koval p rv t pesmice. Prav na nasprotni strani preko Kolpe , že na hrvaški zem­lji , pod vasico Bosanci, se be­lijo šotori novomeških taborni­kov. Se po klancu navzdol in že sva na mostu.^ K o l p a se nama predstavi v vsej svoji lepoti. N a ­klonjen na ograjo mostu je sine vet navdušen: »Kolosalno, kolo­salno, tu pa je voda za kopanje!« Kolosalno je namreč nek»j, kar .se ne da popisati. T o sem opazil ori vseh nadebudnih gttmazijaih

n tabornikih. »Poglej, očka, za '.iboriščem je hosta in pred t» -' 'oriščem travnik. E j , to bo kolo­salno, naravnost fino za orien­tacijske vaje, za hojo, za i^re, za kuho, sploh za vse.«

Priš la sva do taborišča. V pol­krogu so razpeti šotori la sredi

T o i n o n o I z K o č e v j a M a r s i k d o bo t e ž k o v e r j e l , da

je K o č e v j e eno n a j d r a ž j i h mest glede prehrane . Č e zas le ­duj err.o v č a s o p i s j u cene ž iv i l po r a z n i h k r a j i h , se omenja skoraj dos ledno K o č e v j e k o t k r a j , v k a t e r e m so cene p o v r t n i n i , k r o m p i r j u i td . n a j ­d r a ž j e . T o so a r t i k l i , k i j i h skora j dnevno i z v a ž a m o iz K o ­č e v j a i n — č u d o ! — drugje so c e n e j š i k o t v k r a j u p r o i z v o d ­nje. P o l e g tega je d o m a č i t rg ze lo s labo z a l o ž e n i n i m a m a l o i zb i r e . Sad je d o b i m o zelo r e d k o i n p o v e č i n i nez re lo i n s labe k a k o v o s t i . L a h k o t r d i ­mo , d a so n a š e gospodinje p o v e č i n i navezane n a n a k u p p r i k m e t i h , k a r daje p a č s labo oceno z a d r u g a m i n d r ž a v n e m sek to r ju n a š e g a o k r a j a .

* • »

N o č n o razgra jan je se j e k r e p k o u t r d i l o v n a š e m mes tu , posebno ob sobotah i n nede­l j a h . O b m i r e n p o t i č e k so p r e d v s e m stanoiv-alci v b l i ž i n i g o s t i š č , od k o d e r se k a r v a l i h r u p r a z n i h godb, h a r m o n i k , v p i t j a p r i b a l i n a n j u , petja, k r i č a n j a i n pre tepanja .

Po Mokronogu Mokronog , nekako gospodar­

sko i n ku l tu rno s r ed i š če m i r e n -ske doline, je še danes po to­l i k i h l e t ih vojne dokaj razde­jan k ra j . Č l o v e k a p r e s e n e č a j o razbit ine i n u n i č e n e h i šne fa­sade na vsakem koraku . Obnov­l jena i n popravl jena s t avb i šča imajo predvsem obč in ska pod­jetja, med zasebniki pa menda le gos t i ln iča r j i . Predsednik ob­č ine meni , da b i kra j sam i n tudi vso mirensko dol ino okre ­p i l a razv i ta usnjarska i n d u ­str i ja, saj ima bogate tradici je že iz p redvojn ih let. Tovarna naj b i zrastla na temelju stare, ka r b i gradnjo znatno pocenilo. Tovarna b i pr i tegni la v e č i n o delovne sile z obrobja m i r e n -ske doline i n dala za s lužek vsem, k i so že pred vojno de­l a l i v usnjarski indus t r i j i .

BI.

Predgrad ob Kolpi Letos je bogato obrodi l č e š -

m i n . Ob po t ih i n po mejah je polno bodečega g r m i č e v j a . Š k o ­da je, da ga ljudje rmščajo tako vnemar, saj daje dober čaj i n odl ičen kis. N a p r a v i se takole: sadež z m e č k a m o , nali jemo po­l jubno ko l ič ino vode, zmes za­vre in v nekaj dneh imamo naj­boljš i kis .

* Dosedaj so v Pol jansk i dol ini

ob K o l p i e lektr i f ic i rane tele v a ­s i : Jelenja vas, Predgrad, Paka , Deskova vas, K o v a č a vas, S ta ­r i trg, Moči le , D o l , Prelesje, K o t in Sodevci . J . Š.

K a j res n i n i k o g a r , d a b i p o s k r b e l za i zva jan je d o l o č i l O L O o z a p i r a n j u gos t i n sk ih obra tov? A l i je nujno , d a i m a ­jo skoraj vsa g o s t i š č a p e r m a ­nen tno dovol jen je za n o č n o obra tovanje? Ž e n s k o zas top­nico , k i je na zadn jem ses tan­k u p r o t i a l k o h o l n e g a boja p r e d ­laga la , naj se n e k a t e r i m o č e ­t o m p i j a n c e m o d v z a m e o t r o š k a d o k l a d a i n d a m a t e r a m , pa povab imo , d a pogleda , ka j d e ­la jo po t eh g o s t i š č i h neka tere matere , posebno m l a d e m a m i ­ce, d a bo s l i k a popo lna , k e r se n a t a k i h se s t ank ih govor i vedno l e o p i j a n i h o č e t i h .

V mastnem k i n u se zopet skora j d v a meseca b i j emo, s t r e l j amo i n k o l j e m o d a j e vesel je! Res p r a v i pa s j i d n e v i n a p r o g r a m u K v e č j e m u h r u ­p u p r i p o m o r e j o š e n a d e b u d n i m a l č k i v n a r o č j i h m a m i c , k i k r i č i j o i n se derejo m e d p r e d ­stavo, i n pa z v o č n i k , d a p r i d e š i z k i n a s t a k i m š u m e n j e m v g l a v i ko t b i b i l v z r a č n i b i t k i . M i s l i m o , da je venda r že t reba n a r e d i t i red ter u p o š t e v a t : ž e l j e ob i skova l cev ako ž e l i m o , da bo f i l m res k u l t u r n o v z g o j ­nega pomena , ne p a samo k o ­m e r c i a l n a osnova podjet ja .

- o -

ž i v ž a v v ž u ž e m b e r š k l šoli T r i tedne je b i lo okrog žu -

ž e m b e r š k e n iž je gimnazije v r ­venje, danes pa je spet vse tiho. L e K r k a šumi i n se peni čez slap pod prodom.

K a k o r vsako leto, je tudi l e ­tos sprejela ž u ž e m b e r š k a g i m ­nazija poč i tn i ško kolonijo. So­cialno skrbstvo iz Novega mesta je omogoči lo eno- i n dvostran­sk im par t izanskim s i rotam ter otrokom revn ih s t a r š e v t r i te­denski b r e z p l a č n i oddih v Ž u ­ž e m b e r k u .

Ko lon i jo je v o d i l Cern ič R o ­man, uč i te l j v Smihe lu p r i Ž u ž e m b e r k u . Otroci so ime l i pester dan i n dobro hrano- N a

se i g r a l i z žogo in si z d rug imi ig rami k r a t i l i čas . P o v p r e č n o so se z red i l i do dva k i lograma, so pa tudi j u n a k i s t r emi k i l o ­grami pr i ras tka.

P o č i t n i š k a koloni ja je uspela, saj je dala do ra šča joč i mlad in i t r i tedne sonca, vode, z raka in dobre hrane. Se bolje pa b i bi lo, če b i podeže l sko mladino, k a k r š n a je b i l a letos v Ž u ž e m ­berku, pe l ja l i drugo leto na

mo pozabit i , saj so tudi oni pre­cej pr i speval i n a š i m lep im po­č i tn i cam.

K. D.

Belokranjski otroci v Splitu

U p r a v a za poč i tn i ška letova­nja p r i Svetu za zdravstvo i n socialno pol i t iko L R S je organi­z i ra la poč i tn i ško koloni jo v Spl i tu . Sedaj letujejo tam koro ­ški, belokranjski i n l jubl janski p ion i r j i . Otroci se bodo okre­p i l i i n tudi obogateli svoje zna­nje. Z las t i skrbe za k o r o š k e pionirje, da se bodo v d r u ž b i z be lokranjsk imi i n l jub l j ansk i - ! renu ter s pomanjkljivo tehnično m i p ion i r j i p r i v a d i l i s lovenski j pomočjo (brez lastnega vrtalnega besedi i n spoznali lepote Jugo- ! kompresorja) do prvega maja_, slavije, k i je tudi nj ihova do­movina . Ob n a š e m mor ju vese­lo doni »Mi smo slovenski p io ­n i r j i , n a jmla j š i borc i , borc i za p r o s t o s t . . . « T. M.

O kri t ičnem stanju našega vo­dovoda in nujni obnovi smo že veliko razpravljali na vseh mo­gočih mestih in javnih sestankih, ter tudi pisali v dnevnih časo­pisih že pred pričetkom glavne obnove, k i se je začela v zgodnji pomladi preteklega leta.

Vse delo je trajalo do močne zime v januarju 1954, ko se je moralo delo n«, rerenu začasno ustaviti, ni se pa ustavilo delo v vodilni pisarni za obnovo vo­dovoda, kakor ne v Režijskem odboru za gradnjo vodovoda L O -M O N o v o mesto. V marcu smo nadaljevali z novim zagonom.

• Tako smo vkljub letošnjemu deževnemu vremenu, težkemu skalnatemu in močvi rna temu te-

Abonenti v Ribnici niso zadovoljni s postrežbo

praznika dela, dovrši l i prv i del obnove vodovoda, to je od Črpal-nice v Stopičah preko rezervam na T e ž k i vodi do vasi Ćrmoš-njic. N o v i vodovod v dolžini 2 km se je priključil na star cevo­vod, se vstavil v obrat in še da­nes brez napak deluje.

S tem smo izločili 1600 m sta­rega vodovoda, k i smo ga takoj V obč in skem gostinskem pod- : :.•

jetju v R i b n i c i je na h ran i ° % P a h > demont i ra j in ^ c i s t i okrog 20 abonentov. Cenam n i t i ne ugovarjajo, d r u g a č e pa je s pos t režbo . Abonent j i m pomeni

oddih k mor ju a l i v tuje okolje, da b i že

otroku v r an i

mladosti dobi l č im več vt isov o domovini , mestno i n delavsko mladino pa na deže lo , k jer naj se seznanja z naravo, od katere

vr tu za šolo so spušča l i zmaje,jo trgajo ulice i n šole. V. B.

Iz Črnomlja Gostovanje Obrtnega gledališča

V nedeljo 8. avgusta je v Č r ­nomlju gostovalo Obrtno gleda­lišče iz Ljubl jane . U p r i z o r i l i so P e t r o v i č e v o komedijo Voze l . Gleda lc i so b i l i zelo zadovoljni , posebno j i m je ugajala Ve r i ca Rebernakova v v logi Bojke .

Zakaj ne upoštevajo prepovedi?

5. avgusta je b i l a v Č r n o m l j u mlad in i prepovedana f i lmska predstava. U p r a v a k i n a te pre­povedi n i u p o š t e v a l a i n v dvo­rani je bi lo precej otrok, k i zanje f i l m ni b i l pr imeren. Tako uprava ni ravnala S J T T O V

tem pr imeru . T u d i v v e č e r n i h urah, ko je mladole tn ikom pre­povedan obisk j avn ih lokalov, opazimo v k ino dvorani nedo­rasle otroke, uprava pa se za to ne zmeni . —t

Utonil je v Rinži P r o t i v e č e r u 6. avgusta je š la

Ponovili so » K o v a r s t v o in ljubezen« Igralska d r u ž i n a v Dolenj i v a ­

si p r i R i b n i c i se vedno bolj uve­l jav l ja . Vk l juču j e predvsem mlade l jud i , k i dosegajo lepe uspehe. Dramo Kovars tvo i n ljubezen so u s p e š n o odigra l i na d o m a č e m odru zveče r pred ob­č i n s k i m prazn ikom. Z uspehom so jo ponovi l preteklo nedeljo. M l a d i m igralcem i n ig ra lkam čes t i t amo k uspehu!

Vračamo se domov P i o n i r j i i n p ioni rke iz k o č e v ­

skega okraja se v r a č a m o s t r i ­tedenskih poč i tn i c , k i smo j i h p r e ž i v e l i v L jub l j an i . Ogledal i smo si zanimivost i mesta i n okolice. Ob i ska l i smo tovarno Li tos t ro j , Zoološki vr t , muzeje, spomenike, grobove pesnikov i n pisateljev. Najbolj smo Di"i pre­s e n e č e n i v tovarn i bonbonov na G r a d i š č u , k je r so nas obdar i i i z v r e č i c a m i bonbonov in drugin s laščic . B i l i smo na dalj Sem i z i r -

odvečno zlo i n mora č a k a t i i n čaka t i , da se ga usmi l i nataka­r ica z juho i n po pr imernem presledku še s p r ikuho . P rehod­ni gostje pa so v R i b n i c i bolj zaže leni . »Kšeft je kšeft« i n te­ga od abonenta ne m o r e š p r i ­čakova t i . V p r a š a m o se, a l i gre le za zas lužek a l i za l j ud i . A b o ­nenti menijo, da b i se tudi za njihove denarje lahko včas ih kaj bo l j šega skuhalo i n da b i ne ime l i vedno tako eno l ično hrano. K . O.

s čimer smo pridobili nekaj več vode v rezervar na Grmu, pred­vsem pa vodovodne cevi za na-daljno montažo vodovoda preko mesta na rezervat na Kapiteljski marof, kjer so cevi po Tavčar jevi cesti do vrha pri rezervarju že položene.

T a k o se do danes z nezmanj­šanim zagonom delo uspešno na­daljuje. Smo že v drugem delu obnove vodovoda, to je od Č,r-mošnjic do rezervarja na Grmu, kljub vel ikim tehničnim in teren­skim težavam, kot so izkopi in montaže cevi v močvirnatem te­renu, kjer je delo v vodi ter v

samem dolomitu v valovitem te­renu, kjer so izkopi do 3 m glo­boko v živi skali. Poleg tega so delali tudi že na tretjem delu obnove vodovoda, to je rezervar Grm — preko mosta — na re­zervar na Kapiteljski marof. N a Kapiteljskem marofu dokončujejo vodne rezervarje ter je od kr iž i ­šča pri Ferliču po Tavčar jevi cesti do rezervarja že položen zvezni cevovod. O d starega re­zervarja proti Bršljinu je zaradi tlakovanja ceste izkopan stari cevovod, k i bo služil za stranske priključke za naselja.

S tem, kar je bilo do sedaj narejenega, lahko vsakdo vid i in mora priznati, da se je navzlic velikim težavam in skromnim tehničnim pr ipomočkom (en kom­presor in vrtalni stro j J veliko naredilo. Zato zasluži vodstvo tega dela z režijskim odborom vse priznanje in moralno oporo vsega ljudstva Novega mesta

V zvezi z obnovo pa nastajajo tudi motnje v rednem delovanju vodovoda, v kol ikor bi se seda sploh moglo govoriti o rednem delovanju, ker se pri priključe­vanju mora tudi za več ur pre­kini t i vse delo, vsled česar na­stane pomanjkanje vode v mestu. T a k i primeri se bodo v bodoče še ponavljali, zato opozarjamo potrošnike, da si ob času redne dobave vode preskrbe tudi rezer­vo za primer, če bi zaradi ne­predvidenih zaprek izostala voda tudi preko določenega časa. Vseh potrošnikov hkrati pa ni mogoče obvestiti, da bo zmanjkalo vode, ker je rezervar navadno prej prazen.

Ugotavljamo, da se je vodno stanje v mestu nekoliko izboljšalo, saj doteka voda tudi v tiste kraje mesta, kamor je prej dolgo n i bilo. T u d i časovna poraba vode je daljša. Vse to smo dosegli z

izmenjavo stare cevi ter z odstra­nitvijo nekaterih večjih napak v mestu samem. Vendar je vse to proti sedanji potrošnji v mestu (povprečno 140 kub. m na uro) malenkostno spričo dejstva, da smo letos dobili tr i večje odje­malce in sicer: pljučni oddelek splošne bolnišnice, stanovanjski blok na Štemburjevi cesti ter upravno in stanovanjsko poslopje Gozdnega gospodarstva. Poleg te­ga so v gradnji še štirje velik: ob­jekti, kot je upravno poslopje D O Z , N B , Mlekarna in Agro-servis, k-i porabijo veliko količi­no vode, tako da se je poraba vode v letošnjem letu dvignila na 20 kub. m na uro, p r i tem, ko je črpalka in črpalna količina povprečno 72 kub. m še vedno ista kot je bila pred l e t i Pre­skrba mesta z vodo je čedalje težavnejša in bo trajala, dokler ne bo začel delovati nov cevovod z dvema črpalkama. Nekaj pa nekateri potrošniki nočejo razu­meti! D a je voda za vse ljudstvo nujno potrebna, ter da se zaradi velikih pomanjkljivosti starega vodovoda, k i so nepremostljive,

radi nov vodovod z velikimi napori in z dobro voljo posamez­nikov v korist celokupnosti. Brez žrtev in naporov pa tudi pri tem delu ne gre! M . L .

MIMOGREDE PO DOL. TOP­LICAH

Prav bi bih, ko bi se sanitarnu inspekcija malo pozanimala, kje se v Dol. Toplicah peče kruh. Krajevno podjetje ima svojo pe­karno poleg hleva in gnojišča, kjer se pasejo muhe in drug mrčes, pa race, gosi in pure. Kruh nosijo h pekarije mimo gnojišča v prodajalno in v zdravilišče v odprtih košarah. Vsekakor bi ne škodoval higieni dober sanitarni ogled pekarije in vsega prostora tam okoli. r~~

Prve š t u d e n t s k e š p o r t n e igre v Novem mestu

Ze maja meseca so se v Ljub-1 bo kvaliteta na ..dostojni višini, ijanl sestali predstavniki klubov | Tekmovanja v odbojki,_ košarki^in

skupina pet ih fantov, sezonskih ; t u n a Gorenjskem, v i d e l i smo delavcev iz P rekmur ja , na čol nar jen je po R inž i v Kočev ju , j

P r e š e r n o v rojstni k ra j , grobove talcev v Begunjah, h idrocen-

K e r niso znal i veslat i , se je čoln i t r a l ° Ž i r o v n i c a , sotesko Vin tga r p r e v r n i l i n od petorice je eden, I l n B l e d - T u d i h r i b e > ^ so 19-letni fant, u toni l . N i h č e i z - i snemali K e k c a , smo obiskal i , med n j i h ni znal p lavat i , v e n - H v a l e ž n i smo Podjetju za raz-dar b i ostali š t i r je , k i so se po ' deljevanje f i lmov, k i nam je s r e č n e m n a k l j u č j u reš i l i , mora ­l i k l i c a t i na pomoč . V Kočev ju je dovolj plavalcev, k i b i mogo­če le reš i l i mlado ž iv l jen je .

predvajalo nekaj f i lmov zsstonj. M n o g i izmed nas so prv*č gle­dal i f i l m . Tudi kuharice i n d r u ­gega s t r e ž n e g a osebja ne sme-

Objava V a j e n s k e š o l e

pralni prašek

odlične k a k o ­v o s t i poceni

o m o g o č a u s o d n o oranje

» • • » • • • • • • • • • • • • • • • • » • » » • • • » • » 4

Upraviteljstvo Vajenske šole v Novem mestu javlja vsem vajen­cem, ki spadajo v ta šolski oko­liš sledeče:

t. Sprejemni Izpiti za vse one, ki imajo manj kot 6 razredov osnovne šole oziroma 2 razreda gimnazije, bodo 27. (petek) ln 28. (soboto) avpusta letos ob 7. uri zjutraj v poslopju osnovne šole v Novem mestu.

S seboj naj prineso zadnje Šol­sko spričevalo, rojstni list ln pi­salne potrebščine.

2. Vpisovanje v prvi razred Va­jenske šole bo 30. (ponedeljek) in 31. (torek) avgusta od 7. do 14. ure v pisarni upraviteljstva Vajenske šole v Novem mestu.

S seboj naj prineso zadnje Šol­sko spričevalo, če nimajo G raz­redov osnovne Sole oziroma dva razreda gimnazije potrdilo o uspešno dovršenem sprejemnem izpitu, rojstni list ln podpisano učno pogodbo ter zdravniško spri­čevalo.

3. Ponavljalnl Izpiti bodo 1., 2., 3. in 4. septembra ob 7. uri

zjutraj v prostorih Vajenske Kole v Novem mestu.

S seboj naj prineso zadnje šol­sko spričevalo, kamor bo upravi­teljstvo vpisalo uspeh ponavljal-nega izpita, in pisalne potreb­ščine.

1. in 2. septembra bodo ponav­ljalnl izpiti iz slovenskega jezika in strokovnega računstva, ostale dni pa Iz ostalih predmetov.

4. Zaključni izpiti in privatni izpiti bodo od 6. do 9. septembra, in sicer: 6. septembra slovenski jezik, 7. septembra strokovno ra­čunstvo, 8. in 9. septembra ostali predmeti.

Izpiti se prlčno vsak dan ob 7. uri zjutraj v razredih Vajenske šole v Novem mestu. S seboj naj prineso pisalne ln risalne potreb­ščine. *

5. Vpisovanje v II. ln III. raz­red Vnjenske šole v Novem mestu bo 6. in 7. septembra l»54. S se­boj naj prineso zadnje šolsko spričevalo.

Upraviteljstvo Vajenske šole

njiH taborniški ogenj, tam pod stano pisal v beležnico. Prav nič večerje. Vsak tabornik po večerji drevesi pa najbolj čislan prostor ni govoril in že na obrazu se temeljito očisti jedilni pribor in — kuhinja. Tovar i š dežurni naju mu je poznalo, s kakšno voljo skledo, očisti sebe in čevlje, kajti I pozdravi in z veseljem sprejme, izpolnjuje zapoved. In veste za- prihodnje jutro je pregled. N e bil T a d a » i e bnl dežurni Miško, kaj? Delal ja izpit za kurirja al i , bi rad v koži tistega, k i prihod-Saj ga poznate Miška, tistega, k i kakor pravijo taborniki, delal je nje jutro ni očiščen, le poslušajte se ukvarja z elektriko, z radio- »veščino«. Cel ih 12 ur mora mol- me drage mamice, k i mislite, da oddajno in ražglaševalno pos.ajo, č'ati in če je šc tako hudo. T o je na logorovanju kar tako. s filmom, z lutkami in kaj vem j e premagovanje! Občudova t i mo- Zdaj pa pride najlepše —• ta-j kakim spakom še. P rva po: )e ramo tako mladega človeka, pol- bo mišk i ogenj. T u se pogovore o bila v kuhinjo: ne,?a življenja, k i s silnim pre- vsem, kar se je čez dan zgodilo,

»Popotniki so vedno žejni in magovanjem izvršuje svojo dolž- kaj se bo drugi dan naredilo, tudi v idva sta, zato najprej na nost. D a , to je šola premagova- Zato sonce počasi tone za staro-kavo,« tako je odločil dežurni, nja in šola izvrševanja dolžnosti , trškimi gorami in taborni ogenj V prijetnem hladu s« Robarjeva Poleg molčanja pa mora narediti vse lepše osvetljuje mlade ljudi, mama ukvarja z najbolj delikatno še IDO km poti v določenem času. Profesor Marjan izvablja iz frule zadevo, s kuho. Kaj mislite, da je V mladih letih se mora utrditi melodije, k i se čudovito prilegajo lahko zadostiti tem mladim Iju- za kasnejše naloge. v prelemo večerno pokrajino on dem? Bi t i mora fino in kolosal- s o n c e s e j e p o ^ ; spuščalo K o l p i . T u d i veselih in smešnih ne no, tako mi je » rokovnjaško po- p , r c ko belokranjskih hribov na za- manjka. Dan se' je že umaknil jasni! sine. padno stran. Nebo se jc rdečilo noči in taborniki zapojo ono ču-

Toda nt kava, nit i kaj drugega in polja zlatila. Iz vseh strani dovito pesem: nc bi u*ravilo sina. Iz šororov so se taborniki vračali v tabori- ^ • ^ , o r e

to sc vsuli — bilo je konec n<?- šče, čakali so^ na večerjo. Iz ku- ^ ^ j j^ ju pornega popoldanskega počitka hinje je dražil duh po mlečni V s C že spi v tihem'snu, — Slavko, T o m a ž , Jože, Robar- kaši, k i jo zna Robarievn mama . ^ • m ^ jev, Kekec, Čr t , Marjeta, K i - tako okusna skuhati. Toda pred- ' »telčev in h mnogo drugih. Z no so šli na večerjo, je flll še ve- »Taborn ik i , lahko _noč!« še njimi se je moral pogovoriti o černi zbor, na katerem se pre- vošči taborovodja svojim tabor-vsem in pripraviti ležišče. Prav bere pnmram za prihodnji dan nikom in počasi se poleže življe-prilerja sc jim je malica, predno i n pohvali najboljšega Tabornika, nje v taboru ob K o l p i . V šotore •o od i l i na delo. Kna skupina je T u d i kr i t ika je umestna, kajti f r i lu ja le ze_ odsev tabornega odšla pripravljat drva, druga na vsak dan se sproti odstranjujejo ognja in stopinje dežurnega in vaje, tretja ja začela pripravljati nanake. ki so jih taborniki na- str.i/e._ taborni ogenj, prav vsak je imel redili. Se pozdrav zastavi, k i jo Bi l je res prelep dan in tabor-delo. Čudno se mi ie zdelo, da je snema najpridnejši tabornik in nikom želim šc mnogo, mnogo nekdo mahal z rokami in nepre- četa tabornikov sc vrsti k delitvi takih in še lepših.

predst Dolenjske in sklenili, da se uve­dejo tradicionalna športna tekmo­vanja — študentske športne igre dolenjskih visokošolcev. Na istem sestanku je član univerzitetnega odbora predlagal, da bi bilo to predvsem moštvem tekmovanje, najboljši klub pa 01 prejel pre­hodni pokal, darilo Glavnega od­bora ZSJ ljubljanske univerze. Tekmovanja bi biltf vsako leto in to v kraju enega od sodelujočih klubov.

Organizacija letošnjih prvih štu­dentskih iger je bila poverjena novomeškemu »Klubu dolenjskih visokošolcev«. Za tekmovanje sta se do sedaj prijavila kluba lz Kočevja in Črnomlja, pričakuje­mo pa tudi sodelovanje kluba »Josip* Jurčič« iz Stične. Tekmo­vanje se bo predvidoma začelo 2. septembra in bo trajalo do 5. septembra. Ker so to prve študentske igre, bo letos pro­gram tekmovanj nekoliko okr­njen. Tekmovanja bodo v odbojki, atletiki, plavanju, namiznem te­nisu, šahu in košarki, toda v ko­šarki bo samo propagandna tek­ma novomeške ekipe, ker ostali klubi te panoge še ne goje. Prvot­no je bil v tekmovanje vključen tudi nogomet, pa je odpadel, ker klubi nimajo svojih ekip, upamo pa, da bo prihodnje leto že vključen v program iger.

Ce pogledamo panoge letošnjih iger, vidimo, da zmagovalca ne moremo napovedati. Novomeščani so dobri odbojkarji, šahisti in plavalci, Belokranjci pa bodo močnejši v atletiki in mogoče v namiznem tenisu. Za kočevske tekmovalce je Še teže dajati prog­noze, ker njihova moč ni znana. Da pa bodo vsa tekmovanja bor­bena in tudi na visoki kvalitet­ni stopnji, obetajo posamezne od­lične ekipe in posamezniki. V odbojkarski vrsti novomeškega kluba bodo igrali tudi trije od lični Igralci domačega Partizana — Simič, Medic in Lapajne, po­leg nlih pa še Zorko, Lapajne, Danilo in Penko, ki tudi ne za­ostajalo dosti za prvimi. V tej panogi bodo tudi Belokranjci in Kočevarjl zastopani z dobrimi igralci, saj vemo, da Je tudi pri njih odbojka zelo napredovala. Torej se obetajo izenačene ln kvalitetne tekme.

V namiznem tenisu bodo vse ekipe precej Izenačene. Vsak klub ima odlične igralce, ki so že tudi na republiških tekmovanjih dob­ro plasirali. Edino v šahu je zmagovalec kolikor toliko znan. Novomeška ekipa Je brez prigo­vora nalboljša na Dolenjskem, za kar Jamčijo imena Sitar, Sila, Škerlj. Medic itd.

Za črnomaljski klub je znano, da ima v svojih vrstah odlične atlete, zato je tu njihova zmaga že skoraj gotova. Kopjaš Plut je slovenski prvak ln rekorder, Brine je znan tekač tudi v državnem merilu. Cop, Mušič ln drugi pa so tudi že dovolj znani. Torej bo tu borba za prvo mesto predvsem med Crnomaljčani ln Novome­ščani, od katerih pa slednji uteg­nejo presenetiti, ker bodo v svo­jih vrstah Imeli nekatere odlične tekmovalce. V metu krogle in diska bo sodeloval državni mla­dinski prvak Penko Igor, ki je doma lz Mirne ln je član novo­meškega kluba. Od drugih obetajo tekači Lenard, oba Mlhelčiča in Murn, skakalca Fajfar in Lapaj­ne, metalca Simič in Perpar. Vsi so dosegli že lepe uspehe na atletskem polju, zaradi Študija pa so trening večinoma prekinili.

Plavanje Je zadnja disciplina poleg košarke, kl pa bo izven točkovanja). Razen domačinov Je moč ostalih klubov manj znana. Kakor v atletiki, bodo tudi v plavanju sodelovali nekateri tek­movalci domačega Partizana, ta­ko da bodo ta tekmovanja imela precejšen obseg. Poleg plavanja bodo na sporedu tudi skoki ln vvaterpolo tekma.

Kakor smo Je omenili, Je moč posameznih klubov, zlasti stiške-ga, neznana, zato pa so prognoze več ali manj le računi brez krč-mar|a. Sicer pa — počakajmo tekmovnnja in videli bomo, ko­liko smo uspeli uganiti. Novo­meško sedaj vabimo, da se tekmovanj udeleži v čim večjem številu, saj

D e l o P A R T I Z A N A v K c S s v J u

za TVD J skupno taborjenje ob Kolpi, kjer

atletiki bodo na novih igriš^h Partizana na Loki, plavalne tek­me na kopališču, namizni tenis in šah pa verjetno v Domu JLA.

Ob koncu pa vas, študentje, še enkrat vabimo da se tekmovanja udeležite, saj bo to letošnja naj­večja in morda najkvalitetnejša športna prireditev na Dolenjskem.

— M.

Aeroklub v Kočevju Aeroklub v Kočevju sicer nima

bogve kakih pogojev za razvoj letalstva, pač pa je zelo marljiv s svojo padalsko sekcijo. Vsako leto usposobi nekaj novih padal­cev. Tudi letos ima kar deset te­čajnikov, ki se marljivo priprav­ljajo za končne izpite. Res ja, da so to pot sami fantje. Dekleta v tej panogi dejavnosti našega Aerokluba precej zaostajajo, če­prav so zadnja leta prav dekleta delovala zelo uspešno' in si osvo­jila pokal na republiškem tekmo­vanju. Slabša je modelarska sek­cija, ki je prej delovala prav uspešno in bila močno razširjena, zlasti na kočevski gimnaziji. Vzrok je vsekakor premajhno zanima­nje In podpora množičnih orga­nizacij.

Naš Aeroklub je prej pripadal Ljudski tehniki, sedaj pa direkt­no republiški, oziroma Letalski zvezi Slovenije, in je pravzaprav prepuščen sam sebi. Da pa ven­dar kaže še kar lepe uspehe, se moramo zahvaliti predvsem se­kretarju OOLT v Kočevju tov. Ličarju, kl je neumorno delaven v vseh panogah ljudske tehnike. Treba pa je, da mu vsi krepko priskočimo na pomoč.

—Ka—

Minuli mesec je bil Partizan Kočevje zelo razgiban Čeprav imamo zaradi počitnic, | je dopustov itd. delno »zatišje«, je bilo vendar več prireditev, ki ka­žejo na vsestransko delo društva

bodo 14 dni trenirali. Taborjenje organizirala okrajna zveza

Partizan Kočevje.

O D B O J K A Nogometaši so odigrali več te- ; T V D P A R T i Z A N ( N o v o mesto) :

kem s kar zadovoljivim uspehom, čeprav je moštvo popolnoma pre-osnovano in postavljeno na teme­lje solidnosti in discipline. Izka­zali so se mladi nogometaši , k i s7

TVD PARTIZAN (Kočevje) 3:0 (15 : 6,15 : 12,15 : 5)

Novomeški Partizan je svoje pri-. i prave za pokalno prvenstvo in za

daj prišli v prvo moštvo Dob;li ; b o r b e y J e 8 e n s k e m delu slovensko-tekme proti Partizan Ribnica I h r v a i l r _ ni^n^^v^^ \s** r.akliufil pro

(1:8) in nogometašem Rudnika (1:3), izgubili pa so proti moštvu

hrvaške odbojkarske lige zaključil astovanjem v Kočevju, kjer je

Imel za nasprotnika tamkajšnjega garnizije Ribnica (6:4) in proti i P a r t i z a n a . T a mu sicer nI b i l tio S K »Sava« iz Zagreba ven • dar je je vsekakor uspeh v boju s teh

iva« iz iagreoa t*.«, ven-. , k . g o s t a l e g a pri to tesna razlika g nov kar , ^ n . ' k u j e m a i t e k m 0 v a l n a r u t l

—Kakor uspeh v boju s teh- Q ^ y n o v o m e , k i v r s t l j e k 0 , t , nično in telesno moCnejaim , n a s t o p i i I g r a l e C Kamnika 2ar moštvom

Odbojkarji so Igrali prona. ^nd-

manjkuje tudi tekmovalna ruti na. V novomeški vrsti je kot gest

;aj, med aktivne igralce pa se je vrnil Romih, ki je pravkar dovršil od-

no tekmo v Kočevski leki s^tam- | bojkarski tečaj v Rovinju in po kazal kar čobro igro. Tokrat ni­sta igrala ins. Sodnik in Soac, ker sta bila zadržani. Kljub te­mu, da vrsta ni nastopila v obi-

V ^ tekmah za C a j t t l p c s t a v i in da šele jyeh»Sa i na nov sistem igranja, je sisurno

nabirala točke. Kzžs, da Jc po-• letni odmor dobro izkoristila za , svojo izpopolnitev in da namerava

v jesenskem delu tekmovanja i krepko poseči v boj za najboljša mesta.

kajšnjim moštvom in odločili j tekmo v svojo korist z 2:0. Pre- I magali so tudi moštvo S K »Save« ', iz Zagreba z 2:0, kakor tudi eki­po garnizije z 2:0 občinski praznik v Dolenji vasi so dosegli prvo mesto, pred društ­vi iz Ribnice, Kočevske reke in Dolenje vasi. Odbojka si 1e utrla pot na vas in je razveseljivo, da društva, v katerih je pretežno kmečka mladina, prav dobro na­predujejo in imamo sedaj v okraju že 8 odbojkarskih moštev.

Namizni tenis je v stalnem po­rastu tako številčno kakor kako­vostno. V svojo korist so odločili tekme z garnizijo Ribnica (S:0)

Plut v eeSi&ii temi Črnomaljski metalec kopja Mar­

ko Plut je izjavil, da se odlično , počuti in želi, da bi bilo čimprej

in s Savo iz Zagreba (5:0), izgubili | fcakžno tekmovanje. Upa, da se pa so proti gostom iz Avstrije — , b o prihodnjič bolje zr.ašel; do-OEV Linz. TO je bila letOS Že ficrlai n r a v i rta h i l n a v s i l n n druga mednarodna tekma v

eda j pravi, da je b i l navadno n a " I zmeden in v odločilnem trenutku

miznem tenisu v Kočevju in so si i e prestopil črto in odlični meti mladi igralci pridobili veliko iz- ( n i so bi l i veljavni. Prestopil je kušenj . tudi zadnjič v Karlovcu (62 m) in

Redno vadijo tudi ostali oddel- , v Črnomlju (68 m). k i . Ke r se bližajo -prvenstva Do­lenjske v atletiki in namiznem

Sedanje dobro razpoloženje Je Plut dokazal na domačih trenin-

tenisu, bo šlo v ponedeljek 50 gih. Št i r ikra t je vrgel kopje čez atletov in ostalih tekmovalcev na 60 m in dvakrat 64 m.

KINO Kino KRKA Novo mesto

Od 20. do 23. avgusta: argen­tinski film MOTNE VODE

Od 24. do 26. avgusta: nemški film GOSPODIČNA KASANOVA

Od 27. do 30. avgusta: avstrijski film JAZ IN MOJA 2ENA

Kino Črnomelj Od 20. do 22. avgusta: SANJA­

LA SEM O RAJU Od 24. do 26. avgusta: VELIKI

CARUSO Kino Jadran Kočevje

Od 20. do 22. avgusta: ameriški film GLEJ TlCKA

Od 25. do 26. avgusta: ameriški film TO JE MOJ SIN

Kino L o š k i potok 21. ln 22. avgusta: ameriški film

VELIKA REKA 28. in 29. avgusta: angleški film

SREBRNO LADJEVJE

M A L I O G L A S I TJgodno prodam radio aparat

Izjava Izjavljam, da nisem plačnik

dolgov, ki bi jih napravil moj mož Poljanec Alojzij, Jurka vas pri Straži. Poijanec J,ožefa

O B J A V E Fotograf Erjavec iz Stične se

priporočam za fotografiranje jav­nih prireditev. Svadbe, družine, pogrebe pridem fotografirat na dom po dogovoru. Doma v ate­ljeju izdelujem vsa fotografska dela, prefotografiram stare slike, izdelujem povečave in barvam v naravnih barvah. Amaterjem iz­delujem strokovno in poceni. Na­ročila sprejemam tudi po pošti.

Erjavec — Stična

Na učiteljišču v Novem mestu bodo popravni in razredni izpiti za IV. letnik 31. avgusta, za osta­le letnike 4. septembra. Sprejem­ni izpiti bodo 3. septembra, pis­meni diplomski in pismeni po­pravni izpiti diplomskega izpita 2. septembra, ustni diplomski iz­pit pa 6. septembra, vsakokrat ob

uri. Naknadni vpis bo 8. sep-znamke 6 + 1 Magister. Cvelbar temhra. Začetek pouka bo H. sep Jože, Dol. Kamence 25, Novo tembra. mesto.

* Okrajna gasilska zveza v No­

vem mestu sprejme takoj vest­nega šoferja za osebni avtomobil. Mesečna plača po dogovoru. Proš­nje poslati na naslov: Okrajna gasilska zveza Novo mesto.

Prodam manjšo trdno hišico — dve iobi, kuhinja, klet. Po želji tudi njiva. Naslov pri upravi lista. (323)

3-»obno stanovanje v Novem mestu zamenjam za enako sta­novanje v Ljubljani (ev. tudi za 2-sobno stanovanje s kabinetom). Preselitev zaželena takoj. Ponud­be pod »Dogovor osebno <.

Zahvala Podpisana Hočevar Malčl, Met­

lika 135, se iskreno zahvaljujem primarlju dr. Perku in ostalim zdravnikom, babicama Tončki iz

športno občinstvo pa že j Dragomlje vasi, Ančki ter Zden­ki, kl BO ml pomagali v moji težki bolezni. Hočevar Malčl

Na osnovni šoli v Novem mestu bo začetek pouka 1. septembra.

Gibanje prebivalstva v Novem mestu

Pretekli teden je bilo rojenih 7 deklic in 6 dečkov. — Poročili so se: Bohte Albin, skladiščnik, in Rajer Lojzka, blagajničarka, oba iz Novega mesta. Pečnik Franjo, tesar lz Novega mesta, ln Balantin Marija, uslužbenka iz Smihela. Vučetič Dragomlr, ofi­cir JLA iz'Reke, in Zadnik Ma­rija, uslužbenka lz Bučne vasi pri Novem mestu. — Umrli sta: Potokar Jožefa, gospodinja, 77 let, iz Novega mesta, in Kcro.tec Marija, gospodinja, 80 let, lz No­vega mesta.

Gibanja prebivalstva v Kočevju

Od 7. do 14. avgusta so bile ro­jene tri deklice. — PoroTHli lb Se:

Novak Janez, kurjač iz Rudnika, ln Kovačič Stanislava, delavka iz Kočevja. Sukič Lovrenc, železo-krivec, in Sukič Helena, delavka, oba iz Kočevja. Komat Anton, kmet, in Zrim Cecilija, gospodi­nja, oba iz Mačkovca. — Umrl ni nihče.

Gibanje prebivalstva v Črnomlju

Od 7. do 14. avgusta je bil rojen en deček in ena deklica. — Porok ni bilo. — Umrli so: Banovec Jo­žef, kmet, 66 let, iz Doblič, dr. Schaubach Franc, upokojenec, 72 let iz Črnomlja.

IZ NOVOMEŠKE P O R O D N I Š N I C E

Pretekli teden so rodile: Sladic Marija iz Vinice pri Črnomlju — dečka. Testen Vera iz Gotne vasi — deklico. Staniša Marija iz Got­ne vasi — deklico. Krese Marija iz Gor. Sušlc — dečka. Zaje Francka iz Dvora — deklico. Vrabec Milka iz Mokronoga — deklico. Kuzma Vera iz Mozlja pri Kočevju — dečka. Rankel Ivanka iz Krškega — deklico. Jeralič Marija iz Trške fiore — dečka. Bele Cveta iz Gotns vasi — deklico. Stupar Viktorija iz Praproč pri Žužemberku — deč­ka. Bizjak Milka iz Trebnja — dečka. Zagore Antonija iz Šent­jerneja — deklico. Gostiša Irena iz Novega mesta — deklico. Pu-gelj Jožefa iz Starih žag — deč­ka. Bardč Jožefa iz škocjana — dva dečka. Mrhar Hema iz Mirne — dečka. Blatnik Marija iz Zu-žembsrka — deklico. Cvelbar Ma­rija iz Prekope — deklico. DajČ-man Marija iz Dragatuša — dečka. Kralj Pepca iz Skocjana — deklico. Derganc Antonija iz Semlča — dečka. Oražen Anica iz Novega mesta — deklico, Arko Ivanka iz Hinja — dečka. GoAoto Antonija lz Smar)te|e — dečka. Jarc Doroteja iz, AJjaovcJi — « -klico. Petak FeaMiŠka iz Dol, Bušinca pr4 To pTIceh — dečka.

Čestitamo!

A l ' m e b o š k a j r a d a i m e l a . . . . Nešte to popevk in pesmi kroz

med dolenjskim ljudstvom o na­borih. V dolgih, kot nož ostrih zimskih večerih si ob topli peči pravimo zgodbe o ubežnikih, k i so jih župani v starih časih lo­v i l i po gozdovih in jih uklenjene izročali avstrijskim oblastem. Avstrijska monarhija jih je v t i ­kala v vojaške suknje, da bi bra­ni l i dom, vero in cesarja. Z a ­sužnjen dom in avstrijskega ce­sarja! K d o od nas ni prebiral Jurčičevega »Domna«? Igramo ga na odrih, toplo nam je ob zavesti, da je Avstri ja pogosto zaman poskušala dobiti naše lju­d i , da bi ji branili meje.

T o d a od takrat do danes je preteklo milijone litrov K r k e v Savo, gozd je redkejši, kras se spušča z vrhov na pobočja gri­čev, vinogradi lezejo na vznož­je. Dolenjski človek je bil in bije t rd boj z naravo: toča klesti, suša žge, dež lije, kras požira. Zemlja je vsako leto znova lačna; le če ji daš debelega zrnja, se ob žetvi nasmehne.

Prej, pod oblastjo izkorišče-valskih režimov, naše podeželje ni imelo širokih obzorij. Med kraji so bile slabe ceste: parirarji , nekaj gosposkih kočij . Dolenjska

cesarja, monarhijo in

železnica sele je vzbu ntala svet ob K r k i . Morda so takrat, ob te p r v i Čudežni manifestaciji tehni­ke na Dolenjskem naši ljudje prv ič spoznali, da ne dajeta vse­ga le nebo in zemlja, ampak tudi roke, k i rahljajo prst in gradijo ter oblikujejo svet.

Druga svetovna vojna je D o ­lenjsko do temeljev pretresla, še dolgo ne bomo v celoti dojeli d ružbenih sprememb, k i jih je sproži lo pr i nas partizansko gi­banje. Najzaostalejši predeli Slo­venije so čez noč postali središče vseljudskega odpora proti okupa­torju, k i je grozil , da bo do ko­renin iztrebil slovenski živelj . V boju s tujcem si je naše ljudstvo z orožjem v roki jemalo oblast. Vse to burno dogajanje, nevar­nost in boj za obstanek za bit i a l i ne bit i pa je v rani mladosti dojemala mladina, k i prihaja ta leta na nabor.

Kje je danes čas, ko so se vaški možje z v r v m i podil i po gozdo­vih , da bi ^vezali vojaške obvez­nike! I t i v vojsko je takrat, za­radi dolgoletnega s lužbovanja in zaradi nepriljubljenosti monarhi­je, pomenilo uničit i si življenje. In prva svetovna vojna. Slovenski fantje so padali p r i Doberdobu, na Karpat ih in pr i Verdunu za avstroogrske meje, da b i bog

ohranil vero.

Šele v drugi svetovni vojni je dolenjsko ljudstvo po kmečkih puntih prvič v zgodovini vedelo, za kaj se bor i : za nacionalno in kulturno svobodo, za zemljo, za delo.

T a gotovost je rodila uspeh. Vsakoletni povojni nabori pa

so odraz pripravljenosti mladine, da za vsako ceno varuje meje svobodne domovine, k i so jih starši s krvjo utrdil i .

Letos je delala rekrutna komi­sija v vseh večjih krajih novo­meškega okraja. Iz statističnih pregledov zdravniško- rekru tne ko­misije se da marsikaj razbrati: gospodarska mo: kraja, nagnje­nost k alkoholizmu, posledice vojne.

Oglejmo si Številke:

zdravo, odporno dolenjsko ljud­stvo in je tudi vzrok za gospo­darsko in kulturno zaostalost mar­sikaterega dolenjskega predela. Psihometrijske naloge rekrutov iz vinorodnih kraje-v kažejo nezna­nje, k i je za našo bodočnost lah­ko usodno. Naloge so bile za do­lenjsko podeželje sorazmerno za­htevne, vendar to nikakor ne mo­re opraviči t i dveh tretjin neza­dostnih ocen obveznikov na žu-žemberškem ipodročju. Osnovne Šole bodo morale Še v večji meri kot doslej organizirati zimske izobraževalne tečaje in tečaje za nepismeno ali delno pismeno mla­dino. Posebno na območju Žu­žemberka, Gotne vasi in M o k r o ­noga. Vzrok neznanja so težka medvojna leta, saj bi morali vpo­klicani vojaški obvezniki obisko­vati osnovno šolo prav ta leta.

Sedež rekrutne komisije

Šentjernej Mokronog Trebnje Žužemberk Gotna vas

povpr. viš ina rek ruta

169.2 crr. 169,6 cm 170,6 cm 169.3 cm 170,5 cm •

povpr. teža rek ruta 61,7 kg 59,4 kg 60.2 kg 60,6 kg

58.3 kg

razlika med višino in težo

7,3 10,2 10,4

8,7 12,4

Te številke pomen-i/o povpreč­no višino, težo in razliko med višinami in težami petintrideset­letnikov novomeškega okraja. Po­vprečna višina vseh je 169,6 cm, a teža 60,2 kg. Raz l ika je torej 8,4.

T i podatki nazorno govorijo o vzrokih podhranjenosti in začas­ne nesposobnosti nekaterih: alko­holizem! Slabi rasti niso k r i v i le trdi življenjski pogoji, ampak predvsem žalostno dejstvo, da Podgorje še vedno tone v šmarni -ci , k i že desetletja zastruplja

Toda dolžnost prosvetnih orga­nov je, da prav tej mladini nu­dijo čimveč možnost i izobrazbe, saj je to prva generacija, k i bo zamenjala starejšo pr i izgradnji socializma.

S - » M U H Zdravnik rek rutne komisije je

povedal nekaj vtisov: nizek k u l ­tu rno-prosvetni nivo podeželja, zdravstveno zanemarjeni starej­ši obvezniki, tuberkulozna obole­nja pri mlajših, želodčna pri sta­rejših (medvojno trpljenje, inter­nacije), ogromno nesreč po vojni, predvsem od municije.

V celoti pa je letošnji nabor uspel. Le občina Trebnje ni pra­vočasno okrasila prostorov in ure­dila vse potrebno za delo komi­sije. Obvezniki so prihajali pred komisijo trezni. Bilo je tudi nekaj izjem (Šentjernej). Največ obvez­nikov je hotelo biti vpoklicanih v avto-edinice. T j a pa ne pride vsak. Imeti je treba šoferski izpit, biti moraš zdrav, trezen, razloče­vati moraš barve. Zelje po vpo­klicu v avto-edinice kažejo, da dolenjska mladina želi več znanja, želi iz ozkega kroga svojega ob­zorja, da hoče napredek; od go­spodarskih, kulturnih in politič­nih organizacij pa je odvisno, kakšni mladini bodo dale dolenj­sko bodočnost v roke.

Seveda so bile na naborih tudi rože; nageljni in vršički rožma­rina. K d o ve, kol iko gred pod okni kamric je bilo pohojenih, lončkov na oknih praznih. Tekle so tudi solze, morda od ponosa, da je fant potrjen. Sicer pa, kaj to komu mar. V i n k o Blatnik

(Nadaljevanje)

V pohlepu za b o g a s t v o m , . J. O p r v i h s l o v e n s k i h na se l j en - '

c i h v K a l i f o r n i j i n i n a t a n č n i h poda tkov . B i l o j i h je v e č m e d n j i m i , k i š e n iso z n a l i p i s a t i . O k o l i l e ta 1870 p a j i h z a s l e d i ­m o m e d z la toLska lc i i n po k m e t i j a h . N a j v e č S l o v e n c e v je p r i š l o v K a l i f o r n i j o i z B e l e k r a j i n e . V z r o k t e m u je de js tvo, da je b i l a B e l a k r a j i n a pod avs t roog r sko m o n a r h i j o n a j ­bol j zanemar jena , r e v n a , z a ­d o l ž e n a i n n jeno p r e b i v a l s t v o n i n a š l o d o m a p r a v n i k a k e g a z a s l u ž k a .

T a k o na jdemo m e d l e t i 1870 i n 1880 pet s l o v e n s k i h z l a t o -i&kalcev v k r a j u M o t h e r L o d b l i z u mes ta Sono ra . 135 m i l j od S a n F r a n c i s c a . T o so b i l i B e l o k r a n j c i : F r a n c P o ž e g i z M e t l i k e , b ra t p e k a P o ž e g a , k i je za laga l m e t l i š k o gospodo z z e m l j a m i i n rog l j i č i , M a r k o S i m o n i č i z D r a š i č , J a n e z S l ane iz R o s a l n i c , J o ž e f O g o l i n i z K r v o š k e g a v r h a i n M a r t i n T o -mec i z P r i m o s t k a .

N a j v e č j o s r e č o m e d n j i m i je i m e l S i m o n i č . I z p r a l je v e l i k o k o l i č i n o z la ta , ga nese l v S a n F r a n c i s c o , k j e r so m u ga z a ­m e n j a l i v dva j se tdo la r ske z l a t ­n i k e . O d t o l i k e g a bogas tva se m u je z a v r t e l o v g l a v i . T a k o j j e o b i s k a l z a b a v i š č a v S a n

- letnica belohranishe železnice

F r a n c i s c u , k j e r je ka j k m a l u n a š e l p r i j a t e l j i co . K o je le - to i zvede la , d a i m a fant precej p o d p a l c e m , j e b i l a t akoj v o l j n a p o r o č i t i ga. Z e n i c i so z l a t n i k i t ako h i t r o k o p n e l i i z rok, da n i b i l o do lgo i n M a r k o je b i l spet r e v e ž .

S lane , O g o l i n i n T o m e c so s i ob r e k i , k i t e č e p r o t i S o n o r i k u p i l i z e m l j i š č a , k j e r so si p o s t a v i l i h i š i c e , k i š e sedaj

p o z n e j š i h l e t i h o p u s t i l i i z p i ­r an je z l a t a i n so se p r e ž i v l j a l i l e o d poses tva .

Slovenci med prvimi rudarji v živosrebrnem rudniku M e d i s k a n j e m z la ta so po

l e t u 1870 n a l e t e l i n a ž i v o s rebro n a O a t H i l l u , deve tde ­set m i l j od S a n F r a n c i s c a . M e d

Prizor iz 5. dejanja igre »Kovars tvo in ljubezen«, ki so jo igrali člani dramske skupine v Dolenji vasi v počast i tev občinskega

praznika.

Letos je poteklo 40 let, ka r je b i l a leta 1914 zgrajena belo­kranjska že lezn ica . D o k o n č a l i so

Po lastni zamisli in načrt ih letos zgrajene pralnice peska pod­jetja »KREMEN« v Gradišču pri Šentjerneju .

» D a j t e r e v n e m u l j u d s t v u v i n o t o č , da ne bo s t r a d a l o . «

Iz Podgorjancev je p r i š l o p i ­smo na O L O Novo mesto, lepo, ganl j ivo pismo, pravzaprav p r o š n j a za v i n o t o č : »Naše revno podgorsko l juds tvo,« je b i lo z a ­pisano, »je zadela lansko leto huda pozeba i n n i v i n a n ik j e r dobi t i . N a š e delovno l judstvo je v svoj i sk romni p rehran i veza­no le na v ino i n k r u h , zato p ro ­simo, da m i dovoli te odpret i v i ­no toč . Za v i n o t o č pros im na ž e ­l jo vsega n a š e g a l judstva. Sem č l a n vseh l judsko m n o ž i č n i h organizacij l n soc ia l i s t i čne zve ­ze delovnega l judstva. Vse za l juds tvo« .

T a m i l a p r o š n j a je b i l a zav r ­njena, vendar ima prosi lec p r a ­vico p r i t ožbe , p r v i č na svet za gospodarstvo O L O , in d r u g i č na d r ž a v n i Sekretar iat za gospo­darstvo L R S . V p r o š n j i b i mo­r a l tudi napisati , da je pop iva ­nja p r i n j ih že brez nov ih v l -no točev več kot dovolj ter da je prekomerno pitje v ina , z last i š m a r n i c e , poleg » p r e h r a m b e n e g a

Dopisujte v »Dolenjski listi

a r t ik l a« tud i vz rok n e š t e t e g a zla , kul turne zaostalosti i n prav tako ne m a l i vzrok , da so P o d ­gorci r evn i .

PRIDOBITEV ZA SLEPE V a n g l e š k e m nacionalnem i n ­

š t i t u t u za »lepe so pred nedav­n i m p r ikazova l i novo tehniko, k i bo zelo olajšala ' t iskanje kn j i g za slepe z B r a i l l o v o abe­cedo. Novo tehniko je i z u m i l s t rokovnjak neke tovarne p l a ­s t i čn ih mas. N a to mise l je p r i ­šel , ko je gledal f i l m »Pot k sve t lob i« , k i pr ikazuje sodobne metode, po ka te r ih se s lepi u č e , da postanejo samostojni. Spo­znal je, da b i l ahko stroj , k i ga je izdelalo njegovo podjetje na n a č e l u b r e z z r a č n e g a prosto­ra, i zko r i s t i l i za t iskanje k n j i g z B r a i l l o v o abecedo.

S tem strojem natisnejo v eni u r i na p l a s t i č n o p loščo 450 v z b o č e n i h č r k B r a i l l o v e abece­de. Dosedanje metode so b i le mnogo p o č a s n e j š e . Po nov i me­todi lahko tiskajo tudi zemlje­vide in diagrame, č e s a r doslej niso mogl i .

jo t ik pred p rvo svetovno vojno. K a k o je ra jnka A v s t r i j a ma­

č e h o v s k o skrbela za te pok ra j i ­ne, se najbolj v i d i iz tega, da je ta de l Dolenjske i n del Hrva t ske dobi l že leznico šele čez 90 let po p r v i že leznic i , k i je s tekla po avst r i j skem ozemlju. P r v o ž e ­l ezn i ško progo med Zgornjo A v ­strijo i n Češko so zače l i g r a d i ­t i leta 1824. V L jub l j ano je p r ­vič pr i sopiha la lokomot iva j u l i ­ja 1849, v Novo mesto pa leta 1892.

S lovensk i i n h rva t sk i poslan­ci so se trdo bo r i l i za gradnjo že leznic , k i b i povezale s loven­sko zemljo s Hrva t sko in D a l ­macijo. K o se je leta 1907 sk le ­pala pogodba z Ogrsko, so i z j a ­v i l i , da bodo glasoval i le, če se

zagotovi gradnja teh prog. O g r ­ska je k o n č n o pris tala , da zgra­d i del proge skozi L i k o , av­s t r i j sk i parlament pa je prav ta ­ko sk l en i l , da zgradi progo od Novega mesta do d e ž e l n e meje prot i K a r l o v c u i n pa že leznico Kn in—meja v D a l m a c i j i .

O d p r v i h pet var iant za g rad­njo že lezn ice skozi Be lo kra j ino so k o n č n o odbra l i dve. Eno , k i bi š la skozi Č r n o m e l j , i n drugo skozi M e t l i k o . Obve l j a l a je smer skozi Č r n o m e l j , ke r so men i l i , da druga smer ne b i povezovala jedra Bele kra j ine l n b i tako ve­l i k de l prebivalcev b i l p r i k r a j ­šan . Z d i rektno progo b i se z m a n j š a l i tud i s t r o š k i i n b i l a b i še vedno m o ž n o s t , da p o d a l j š a ­jo že lezn ico prot i V i n i c i i n jo p r i k l j u č i j o na progo Zagreb— Reka . Tej t rasi so ugovarjal i predvsem t e h n i č n i pomisleki (kako naprav i t i s e m i š k i predor i n drugo).

Po t r i le tnem tras i ranju so 18. ap r i l a 1912 zasadi l i p rvo lopa-

K A K Š N A POLETJA NAM SE NAPOVEDUJEJO A m e r i š k i vremenoslovec H u r d

Wi l l e t t sklepa na osnovi dolgo­le tnih opazovanj, da so l e tošn je hladno poletje zak r iv i l e redke sončne pege. Po njegovem mne­nju bomo i m e l i hladno i n de­ževno poletje še več let. N a j ­h l a d n e j š a poletja nam obeta za leta 1960 do 1935.

D r u g i znanstveniki pa t rdi jo , da bo temperatura čeda l j e bolj n a r a š č a l a , torej da bomo ime l i čeda l j e bolj v r o č a poletja. K a ­teri imajo prav, ne moremo reč i . E n a napoved se bo gotovo u r e s n i č i l a .

to. N a celotni progi je delalo 3000 delavcev r a z l i č n i h narodno­sti (Hrvat i , S lovenc i , O g r i , Ceh i , Nemci , L a h i , T u r k i , Makedonc i itd.). N a j v a ž n e j š i objekt i ob progi so bi le že l ezn i ške postaje, predor i , mostovi i n v i aduk t i . O d predorov je t reba omenit i predor skozi Kap i t e l j v Novem mestu (162 m), R u p e r č v r h 90 m, P r i b i š j e 420 m, zlast i pa p re ­dor pod S e m i š k o goro, dolg 1976 m. Pomembna je b i l a grad­nja že l ezn i škega mostu čez K r ­ko v N o v e m mestu, v i aduk ta p r i Otovcu, k i je dolg 225 m, dalje mostu čez K r u p o p r i K l o š t r u (60 m) in k o n č n o še mostu čez K o l p o p r i M e t l i k i (82 m).

V z a č e t k u so de la l i r očno , pozneje pa so dob i l i motorje i n kompresorje. D e l a l i so po odo­bren ih n a č r t i h pod nadzorstvom paznikov in i n ž e n i r j e v . P r i v r ­tanju s e m i š k e g a predora so na podlagi do loč i t ve predorove osi in s p o m o č j o aparatov tako t o č ­no nakaza l i smer i n v i š i n o pre­dora, da so se s r e č a l i de lavc i z obeh s t rani le z r az l iko 2 metrov.

Zgradi tev že lezn ice pred 40 let i B e l i k r a j i n i n i pr ines la v i d ­n e j š e g a gospodarskega razmaha, ker je b i l a še naprej zapostav­ljena tudi v stari Jugos lav i j i , zaradi č e s a r je še danes na zad­njem mestu v r epub l ik i . Sele zadnja leta tudi Be la k ra j ina ob pomoč i republ ike in lastni p r i ­zadevnosti ustvarja temelje svo­j emu gospodarskemu napredku. Za h i t r e j š i gospodarski razvoj pa sta j i poleg drugega potrebni še že lezn i šk i progi iz Č r n o m l j a in K o č e v j a na Vrbovsko .

(Po Gospodarskem vestniku z dopolnilom).

tttwvč2k& TEKSTILNA TOVARNA N O V O MESTO

Izdeluje n a j k v a l i t e t n e j š e kamgarne

stoji jo. O g o l i n o v o h i š i c o i m a sedaj n jegov s in i n v njej p r e ­ž i v l j a po le tne p o č i t n i c e . V S l a n č e v i h i š i s tanuje sedaj n jegov n e č a k M a r t i n S l a n e T o m e c p a je z a p u s t i l svojo h i š o sosedu. P o l e g h i š e je i m e l v s a k t u d i v i n o g r a d i n ze le -n j a d n i v r t . S l a n e je i m e l v svo j em v i n o g r a d u t u d i l epo z idan ico , k a k r š n e i m a j o v d r a -š i č k i h v i n o g r a d i h . O b p o t o k u , k i t e č e m i m o z idan ice , so k u p i p reme tanega kamen ja , k i spo-rr. i n j a jo n a » z l a t o d o b o . « V,S»-k o jesen, k o so s i » n a p r e š a l i « dobrega m o š t a , se je raz legalo s l ovensko petje d a l e č po do ­l i n i .

N a j b o l j š i p r i j a t e l j d o b r e k a p l j i c e je b i l k m e t F r a n c P o ­žeg . V a s o v a l je zdaj p r i t em, zdaj p r i o n e m z n a n c u i n p r i ­j a t e l j u a l i p a p r e n o č i l t u d i k a r p o d m i l i m nebom. P r a v t ako je n a p r a v i l t u d i toplega j e sen ­skega v e č e r a , k o ga s red i s l adkega spanja n e k d o p r a v g rdo strese. K a j k m a l u se je p r e d r a m i l i n s t r ezn i l , k o je z ag l eda l p r e d seboj v e l i k e g a č r n e g a medveda . S p o p r i j e l a s ta se, toda z m a g a l je m e d v e d i n o d F r a n c a P o ž e g a je os ta la le s l e d . . .

O s t a l i B e l o k r a n j c i so v

p r v i m i r u d a r j i , k i so z a č e l i d e l a t i v t e m r u d n i k u , so b i l i S l o v e n c i . V e č i n a s l o v e n s k i h izse l jencev , k i so v A m e r i k o p r i h a j a l i za d e l o m , so i s k a l i zapos l i tve na O a t H i l l u . V S a n F r a n c i s c u so celo g o v o r i l i , d a t i s t i , k i n i d e l a l n a O a t H i l l u , n i a m e r i š k i d r ž a v l j a n . V i p o z n e j š i h l e t i h se je v b l i ž i n i tega r u d n i k a nase l i l o v e č S l o ­vencev . S v o j e d o m o v e i n po­sestva so i m e l i t u M a t i j a S k a ­l a , J a n e z F u k s , J o ž e f P a v l i š i č , A n t o n A n c e l i n J o ž e f J u d n i č .

B o l j m n o ž i č n o nase l j evan je v K a l i f o r n i j i se je z a č e l o po l e tu 1880. S l o v e n c i so se u s t a v ­l j a l i v S a n F r a n c i s c u , k je r so n e k a t e r i p r i č e l i s t r gov ino a l i pa š l i de l a t v t ova rne i n n a ž e l e z n i c o , d r u g i p a so zopet o d h a j a l i na k m e t i j e i n r u d n i ­ke . T a k o je J a k o b V i d m a r v o d i l h o t e l v O a k l a n d u . F r a n c G r i v e c je t r g o v a l z v i n o m , J a n e z J u d n i č , M a r t i n S m r e -k a r , J a k o b J a k š a , N i k o l a j S t a -r a š i n i č i n J a n e z P u h e k p a so i m e l i gost i lne . S l o v e n s k a n a ­s e l b i n a v S a n F r a n c i s c u j e b i l a d o l e t a 1906 m e d t ret jo i n č e t r t o u l i c o , od M a r k a t a do T o w s e n d a . V e č d r u ž i n je i m e l o p r i sebi n a h r a n i i n s t a n o v a ­n j u samske fante.

(Se nadaljuje)

OKRCGIE BODlCASTt

TAKO SE ZAČNE »Cigareto bi rad, praviš? Mislil

sem, da si nehal kaditi.* »Saj tudi sem, zdaj sem v

prvem "stadiju — nehal sem ku­povati cigarete!*

SODOBNO »Čeden dečko, le škoda, da )e

poročen.* »Saj ni.* »Zakaj pa nosi zakonski obro­

ček? «

»Da ima več ohčudovalk!*

MED ZAKONCI M oz svoji ieni: »Ko sem tvo­

jega očeta prosil za tvojo roko, nisem vedel, da bo ta roka ved­no tičala v mojem žepu in sti­kala za denarjem.*

MED LJUDOŽERCI »Kako, da me nisi včeraj po­

vabil na pojedino?« »Zal, nisem mogel, ker je bilo

premalo pečenke. Skuhali smo

samo enega misijonarja, drugi pa nam je iz kotla ušel.«

MODROST »Zakaj pa se ti vedno pogovar­

jaš sam s seboj?« »Zato, ker se rad pogovarjam

s pametnim človekom in tudi zato, ker rad poslušam pametne­ga človeka, ki se pogovarja z menoj.«

»Na vaiem mestu bi si nabavil ročno uro!«

S T A N E T E R C A K :

VIVI ZID (3. nadaljevanje)

> § v a b s k o p r e d h o d n i c o j e t r e b a u n i č i t i , k o l o n e za n j i m i p a z a d r ž a t i i n o n e s p o s o b i t i za b o r b o vsa j t a k o d o l g o , d a se v s a d i v i z i j a ne p r e m a k n e p r e ­k o ceste n a n a s p r o t n o p o b o č ­j e , « j e n a r o č i l k o m a n d a n t v s e m o f i c i r j e m .

S i t u a c i j a j e b i l a v i d e t i po-

{•o lnoma p r e p r o s t a , pa n i b i -a. P r e d h o d n i c a v so t e sk i se

n i m o g l a r e š i t i , z a p i s a n a je b i l a p o g i n u . T o d a za n j o so is« p o m i k a l e m o č n e enote z m i -n o m e t a l c i i n t e ž k i m i m i t r a l j e ­z i , k a t e r i m b i za seda ne mo­g l a b i t i kos , č e b i se b o r b a z a v l e k l a . š v a b s k a p r e m o č je b i l a v e č k a k o r d e s e t k r a t n a .

N i š e u t i h n i l o d m e v p i s k a fladovinčeve p i š č a l k e , ž e so s a r e z g e t a l i m i t r a l j e z i v d o l ­g i h r a f a l i h po so t e sk i . Z a p i -Tači m i t r a l j e z o v so k l o k o t a l i t l e ž a j i h , n j i h o v z v n k se j e m e š a l s p o k o m s t r e l o v in z u d a r c i r o č n i h g rana t , k i so j i h b o r c i m e t a l i i z z a k l o n o v v d n o so teske . Iz o d p r t i h m i t r a l j e ­z o v so se ob s t r a n e h g o m i l i l e s t r o č n i c e p r a z n i h p a t r o n . S n e g se j e t o p i l p o d n j i m i . P o m o č ­n i k i m i t r a l j e z e e v so n a r a v n a l i r e d e n i k e , k i so s« r i l i i z m i l ­n i c i j s k i h š k a t e l z v e l i k o n a ­g l i c o .

M i t r a l j e z c i so l e ž a l i z a m i ­t r a l j e z i . N j i h o v a k o p i t a sn b i l a t r d o n a s l o n j e n a n a ra­mena , r o k e p a so k r č e v i t o d r ž a l e r o č a j e . O b r a z i so j i m b j l i od s i l n e nape tos t i s p a č e n i . č e l a n a g u b a n a , le oč i so s r j i m l e s k e t a l e v č u d n e m , g lo­b o k e m l e s k u . N a m i t r a l j e z c i h ie v e d n o v s a t e ž a bo rbe , on i so v v e č i n i p r i m e r o v o d l o č i l n i . T o m o r a j o b i t i l j u d j e m i r n i h , m o č n i h ž i v c e v , p r e u d a r n i , k o s v s a k i s i t u a c i j i . L a h k o j e b i t i t l o b r r borec , toda t e ž k o j e b i ­ti d o b e r m i t r a l j e z e c !

P r v i t r e n u t k i v b o r b i so na v a d n o o d l o č i l n i . P r v i s t r e l i m o r a j o b i t i n a j t o č n e j š i , m o ra jo z a d e t i . O z k a so teska se je v h i p u s p r e m e n i l a v p r a v i p r a v c a t i p e k e l . N a ces t i so z a m o l k l o p a d a l a te lesa . M r t v i so n e g i b n o l e ž a l i , r a n j e n c i so se z v i j a l i v m u k a h i n j e č a l i , t op la k r i j e b r i z g a l a p o snegu . P l a z e č e pos t ave S v a b o v so i s k a l e k r i t j a v obces tnem j a r k u , za s k a l a m i , v p o t o k u O d m e t a v a l i so o r o ž j e , k i j i m ni m o g l o k o r i s t i t i v t e m t re­n u t k u , ž i v l j e n j e j e b i l o d r a ­g o c e n e j š e . T o d a p r a v e g a k r i t ­ja n i b i l o n a ces t i , k e r s ta b i l i če t i r a z p o r e j e n i po o b e h po-

i b o č j i h so teske . S t r e l j a l i so v I k r i ž n e m o g n j u v p r o s t o r p o d Isebof. Fiki to Bi iakah savet -

j a v m r z l e m p o t o k u , le n j i h o ­ve b u t i c e so m o l e l e i z n j ega . Tu p a t a m se j e v o d a po rde ­č i l a od k r v i r an j enega zavo­j e v a l c a š t a j e r s k e . Po p o t o k u so b r i z g a l i c u r k i spenjene vode, k i so j o d v i g a l e n a š e s v i n č e n k e . Š v a b i n i so odgo­v a r j a l i , n i t i en s t r e l n i poč i l >roti n a š i m p o l o ž a j e m .

š o l s k a d e c a , k i j e stopala na č e l u k o l o n e in ob s t r aneh , j e v s m r t n e m s t r a h u dosegla m o s t i č e k . B i l a j e r e š e n a . D v a o t r o k a s l a b i l a 1ež jc r an j ena in sta u m r l a . N a š e b o l n i č a r k e so r a n j e n i m a m a l č k o m a n u d i le p r v o p o m o č .

P r v i d e l bo rbe j e k o n č a n . T r a j a l je pet do š e s t m inu i . Zaseda j e p r e r e z a l a pot Š v a ­b o m . P r v i d e l p o v e l j u je b i l i z v r ž e n . V s a n j i h o v a p r e d h o d ­n i c a , k a r j i j e os ta lo ž i ­v i h , teh pa j e b t io m a l o , se je k o p a l a v l e d e n i G r a č n i c i . N a ces t i p a so se m o t n o l e ­ske ta l e š v a b s k e b r z o s t r e l k e in p u š k e , k i so j i h o d m e t a l i F r i c i .

Š v a b i , k i so r im i l i za p r e d ­hodn ico , so se h i t r o z n a š l i . K o l o n a , k i j e nas topa la za p r e d h o d n i c o , j e zasedala p o ­l o ž a j e naspro t i n a š i zased i v v i š j i l e g i . N i minilo pet m i ­n u t i n ž e so t o l k l i š v a b s k i » ša rc i« v b o k zaaede. N a š a č e t a se j e znaS la v močenem o g n j u l a h k i h i n t e ž k i h m i ­t r a l j e z o v . O k o l i nas se je p r a ­šila, z m r z l a z e m l j a i n d r o b c i odkrušeuib stol. Vi l trije mi­

t r a l j e z i so z a č e l i se ja t i s m r t na z a s n e ž e n o j a s o nad d r u g o či-to- Nemr ike m i t r a l jezne t r o j k e so z a v z e m a l e p o l o ž a j e na tej j a s i , k i j e b i l a strma k a k o r s t reha. T u pa tam se j e p rekop icn i i l ze lenec in se valil] po s t r m e m b r e g u do ce­ste, kjer j e neg iben o b l e ž a l . š\ , i l>i sto i m e l i v e l i k a n s k o pre­m o č v težkem o r o ž j u . Z vsa­k i m t ren n I k o m so nas m o č n e ­j e n a p a d a l i . Divizijska k o m o . r a se je že p r e b i l a p r e k o ee-ste in po toka i n se o d m i k a l a v nasp ro tn i h r i b po o z k i ste­z i . Š e r c e r j e v a b r i g a d a se ie v n a j v e č j i n a g l i c i r a z v i j a l a za b o r b o na v r h u , da za šč i t i p r i h a j a j o č o k o m o r o , č e bo pot rebno.

Gašper, n a m e s t n i k k o m a n ­dan ta Š e r e e r j e v e b r igade , eden n a j h r a b r e j Š i h o f i c i r j e v v d i ­v i z i j i , j e d a l b a t a l j o n u znak za u m i k . Z a d n j i borec v k o ­l o n i j e b i l na v a r n e m - P o b o č ­je nad p r v o č e t o je b i l o t a k o s t rmo , da je b i l o i z k l j u č e n o p r e b i t i se p o s t r m i n i na v r h hir iba. B o r e c j e o b v e š č a l bor ­ca , naj se potegne h g l a v n i n i batai l jona. P r v i so z a č e l i za ­p u š č a t i p o l o ž a j e n a j b o l j o d ­d a l j e n i . Š v a b i so o p a z i l i n a š p r e m i k i n so p r i t i s n i l i za na­m i z v s o s i lo . Za n a š i m h r b ­t o m se je r a z v i j a l a za b o r b o k o l o n a , k i j e Š t e l a n a d t i s o č m o ž .

V z d o l ž ceste so s i p a l i š v a b ­s k i m i t r a l j e z i d o l g e ra fa le . N j i h o v i fos fo rn i s v e t l e č i se

9 i z s t r e l k i so r i s a l i v z r a k u d o l ­ge ž a r e č e č r t e . T e č r t e so nam k a z a l e smer n j i h o v e g a obst i( I jevunja- P r v a č e t a se j e p o m i k a l a po m a j h n e m k o ­lovozu v z p o r e d n o s cesto, ( lo / d i č , pO k a t e r e m smo se p r e b i j a l i , j e b i l le de lno po­rasel z g r m i č e v j e m in r e d k i m s m r e k o v i m k o š e v j e m . V d o l -g ih s k o k i h smo se p o g a n j a l i skoz i gozd . M i m o u š e s so nam ž v i ž g a l e š v a b s k e k r o g l e . P o b e s n e l i š v a b i so nam p o š i ­l j a l i smr tonosne p o / d r a v e , da bi se m a š č e v a l i zn svoje >ka-m e r a d e « , k i so l e ža l i m r t v i in r a n j e n i v so tesk i . N a cest i , neka j k o r a k o v od nas, pa so V m o t n o lesketale b r z o s t r e l ­ki 1 ' in p u š k e Z a p e l j i v o so nas vab i l e . B i l e so zn nas v e l i k a s k u š n j a v a - T o d a k d o r bi sto­p i l le k o r a k p r o t i cest i , b i se l a h k o p o b r a t i l s smr t jo .

O d vsega b a t a l j o n a , k l ie b i l v zased i , te os ta l p r i n j i h s amo k o m a n d a n t I l i j a B a d o -v i n a c .

V s i p a r t i z a n i so ga p o z n a l i no n j e g o v i h d r z n i h d e j a n j i h . B o r i l se j c na Dolenjskem, N o t r a n j s k e m irt H r v a š k e m , k j e r so s lovenske in h r v a š k e b r i g a d e o b k o l i l e nad š t i r i t i ­soč I t a l i j a n o v , je bil na Čelu s v o j i h fantov, k i so v d r l i v s o v r a ž n i o b r a m b n i s i s tem, š i r o k o p l e č i . v e d n o n a s m e j a n i B e l o k r a n j e c , p r a v i v e l i k a n m e d n a m i . n i p o z n a l s t r a h u . B i l j e č l o v e k ž e l e z j i i h ž i v c e v i n m i š i c .

R e š i t i ga n i s m o mogl i - O s t a l je v so teski . K o m a n d o ba t a l j o ­n a j e p r e v z e l p o l i t k o m i s a r Mar t i n .

N a d m o s t i č k o m n a desn i s t r an i O r a č a n i c e sta se č e l i z d r u ž i l i . Partizan Ivan je p r i -s o o i h u l z a d n j i . P o l g l a s n o je z a k l e l . Za n j i m se j e v su l rafal iz b r zos t r e lke .

» H u d i č i , komaj sem se j i m i / \ i l . Še m i n u t o M i dve i n b i l o b i po p r e p o z n o , « je za-g o d r n j a l . S t i s n i l se j e zn s k a . to i n spus t i l d o l g ra fa l na š \ , i h s k o p r edhodn ico , k i s e j e o p r e z n o p o j a v i l a izza o v i n k a . Bes , p r a v i č a s se je i z m u z ­n i l . P a t r u l j a j e s k l e n i l a ob ­r o č .

Po c i k c a k a s t o i / p e l ja ni pot i smo se v v e l i k e m r a / m a l i a pcnmika}! v b reg . T o d a na ­sp ro tno p o b o č j e so v v i š i n i k o š e n i c na na š i s t r an i zased l i š v a b i in t o l k l i na v sakega po­sameznega borca, k i se je po­k a z a l Lz g o z d i č k a . M o r a l i smo p r e k o r a č i t i to zadn jo Čis t ino , k i j e b i l a n a j b o l j nevarno-P o l i t k o m i s a r M a r t i n je d r ž a l / / a š č i t n i e o ta p o l o ž a j . T r r r r -r r r r r r se je o g l a š a l njegov m it ral tez v so tesko in gozdo­ve na nasp ro tno p o b o č j e . » F a n t j e , ta p o l o ž a j je t reba d r ž a t i , d o k l e r se ne p r e b i j e z a d n j i bo rec i z soteske do n a s ! « n a m ie z a k l i c a l . N i h č e n i o d g o v o r i l . V s a k j e Še te­sneje s t i s n i l p u š k o , v sak j e b i l p r i r a s e l n a svo j em p o ­l o ž a j u . O d v s e h s t r a n i se j e

v s i p a l a n a nas t o č a k r o g c i . O d č a s a do č a s a So p a d l e v n a š o b l i ž i n o m i n e z o s t r i m , O g l u š u j o č i m p o k o m - N j i h o v i d r o b c i so se o d b i j a l i od s k a l in j i h d r o b i l i , g r i z l i s m r e k o v -j c i n b u k o v j e . D e b e l e veje B O pada le po t l eh . B o r c i se n i so u m a k n i l i n i t i za k o r a k . K u r i r J o ž e je z a d n j i p r e k o ­rač i l n e v a r n o mesto ln j a v i l , da so se v s i t o v a r i š i s r e č n o i z v i l i i? soteske.

M a r t i n j e z a p o v e d a l u m i k . D r u g za d r u g i m s m o v r az ­d a l j i deset do petnajst me­t rov p r e č k a l i č i s t i n o . Z v e l i ­k i m i d o l g i m i s k o k i , smo se v v i s o k e m snegu, v s i p o t n i i n h r o p e č i , z a g a n j a l i p r e k o nje , d a č i m p r e j d o s e ž e m o p rev i s , k i je nudil v a r n o zave t je . Š lo je za ž i v l j e n j i ' !

M e d p o s l e d n j i m i se je za ­gnali i z k r i t j a v g o z d i č k u M a r t i n . V snegu m u je spo­d r s n i l o P a d e l je . H i p o m a se je p o b r a l , n a p r a v i l še n e k a j skokov, z a k r i l i l z r o k a m i po z r a k u , spus t i l b r z o s t r e l k o i n pade l z v i t k a v m r z l i sneg. S p o g l e d a l i smo se. P o z n a l i smo l ake padce,

B o l n i č a r k a O l g a , k i ie b i l a v z a d n j i s k u p i n i , je z a k l i c a l a : » F a n t j e , pomaga j te ! M a r t i n a m o r a m o r e š i t i i z p e k l a i n č e pademo vsi!«

Z a g n a l i smo «o naza j na č i s t i n o . P l a z i l i smo se po trebuhu, p o č a s i , k a k o r b i b i l i p r i l ep l j en i na sneg-

(Se nadaljuje)