L L H S I L © S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 dm, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1800 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni bank,

v Novem mestu štev. 606-70/3-24

Štev . 16 (578) Leto XII.

NOVO MESTO, 20. APRILA 1961

UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod h Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave štev. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Casopisn'

podjetje »Delo- v Ljubljani

Ne le občina - tudi podjetja! Kako bo razdeljen stanovanjski sklad občine rt ovo mesto

Eno uro si je tovariš Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine LRS, ogledoval med svojim zadnjim obiskom v Sevnici objekte tovarne Jugotanin. S spremstvom si je ogle­dal podjetje, ki namerava razširiti proizvodnjo z izdelovanjem lesonitnih plošč. Zdaj porabijo v Jugotaninu vsako leto stomilijonske vrednosti lesnih odpadkov za kurjavo pod parnimi kotli, po novem načrtu pa bi na leto prav iz teh odpadkov lahko izdelali za približno milijardo in 300 milijonov dinarjev lesonitnih plošč, od česar bi izvažali že v kratkem času letno za milijardo dinarjev — Na sliki: vedro razpoloženi tovariš predsed­

nik s spremstvom na dvorišču Jugotanina.

V začetku marca se je v naši redakciji oglasilo nekaj predstavnikov stanovanjskih zadrug iz občine in prosilo, naj jim pomagamo razvozlati vozel okoli sredstev iz stano­vanjskega sklada. Trdili so, da jim novomeška občina ne mo­re nuditi posojil iz stanovanj­skega sklada, brez sredstev pa ne morejo začeti. Smatrali smo za najpametneje pogo­voriti se o zadevi najprej n;i občini. V razgovoru s predsod­

kom ObLO tov. Ludvikom Golobom in podpredsednikom tov. Sergejem Thorževskim smo štrli oreh, bralcem pa po­sredujemo osnovne misli o le­tošnji politiki s sredstvi ob­činskega stanovanjskega skla­da.

S kolikšnimi sredstvi bo letos razpolagal občinski stanovanjski sklad?

— Po predračunih se bo le­tos nabralo približno 126 mili­jonov dinarjev. 3-odstorni zne­sek, ki ga bom 0 po sklepu ljudskega odbora odvedli v skupni sklad za gradnjo to­varne ravnega stekla v Novem mestu, je že odračunan. Imeli bomo torej 126 milijonov di­narjev razpoložljivih sredstev za delitev.

Kako bodo ta sredstva uporabljena?

— 35 milijonov 400 tisoč di­narjev je že razporejenih za­

radi dogovorjenih gradenj Iz prejšnjih let. Ta znesek smo vložili v gradnjo stanovanj za borce, za gradnjo stanovanj­skega bloka »Iskre« (polovico sredstev — 17 milijonov — pri­speva zanj republika v obliki posojila), 12 milijonov pa je angažiranih za gradnjo postaje L M v Novem mestu kot naša soudeležba k republiškim sred­stvom.

Ostala sredstva so razpore­jena takole: 10 milijonov je rezerviranih za gradnjo stano­vanj borcev, 10 milijonov za zadružne gradnje (to je naše posojilo stanovanjskim zadru­gam), 15 milijonov 400 tisoč pa za dograditev stanovanj, ki jih grade delavci in uslužbenci v lastni režiji. Posojiln te vrste bomo odobrili le tistim, ki imajo stavbe dograjene do tretje ali vsaj druge stopnje. Upoštevati moramo, da je marsikdo, ki gradi hišo, močno

zadolžen. Tak državljan ni ča­kal na to, da bi mu stanova­nje dala družba, seveda pa se je moral na ta račun marsiče­mu odreči. Morda je videti znesek, namenjen gradnjam te vrste nesorazmerno velik v primer; z zadružnimi gradnja­mi. Letos je še tako, prihodnje leto pa bo že občutno manjši in bo v nekaj letih popolnoma odpadel, ker bomo podpirali s posojili iz stanovanjskega skla­da samo zadružno obliko grad­nje.

Občina je po novih pred­pisih dolžna skrbeti le za stanovanja prosvetnih de­lavcev, svojih uslužbencev, invalidov in upokojencev. Kakšne gradnje te vrste predvidevate letos?

— Za posojila gospodarskim organizacijam, zavodom, usta­novam in drugim pravnim osebam je predvidenih 49 mi-

Prvomajske proslave v občini Videm-Krško

Razpravljajmo o ureditvi NOVEGA UPRAVNEGA IN KULTURNEGA SREDIŠČA

Objavljamo predlog za ureditev novomeškega Novega trga, o čemer smo poročali že v zadnjih dveh številkah našega ted­nika. Predlog ureditve je izdelal inž. arh. Danilo Lapajne; o tem so razpravljali volivci Novega mesta že na nekaterih zad­njih zborih, občinski ljudski odbor pa vabi vse prebivalce mesta, da si skico ogledajo, morebitne pripombe pa naj pismeno spo­ročijo odseku za gospodarstvo na ObLO, Novo mesto, do 25. aprila 1961. Prav taka skica je razstavljena tudi v izložbi novo­meške lekarne, kjer lahko še jasneje razberete zamisel o pred­lagani ureditvi Novega trga. — Ker gre pri tem za izredno pomemben načrt, ki je ena izmed osnov perspektivnega razvoja Novega mesta, je sodelovanje prebivalcev prav tu nujno potrebno.

2 e v m a r c u 1960 je b i l v D o l e n j ­s k e m l i s t u o b j a v l j e n č l a n e k o n u j ­n o s t i u r e d i t v e u p r a v n e g a i n k u l ­t u r n e g a c e n t r a v N o v e m m e s t u . P r e t e k l o j e ž e eno l e to , p r o b l e m u r e d i t v e pa j e č e d a l j e bo l j p e r e č . A v t o b u s n a pos ta ja š e v e d n o č a k a , z a d o m d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j j e I d e j n i o s n u t e k ž e v d e l u , o b č i n s k i l j u d s k i o d b o r pa t u d i n u j n o po t re ­bu je n o v e p ros to r e . V p r a š a n j e g r a d n j e k u l t u r n e g a d o m a je s a m o š e v p r a š a n j e č a s a , č e p r a v j e d o m ž e sedaj p o t r e b e n .

D a b i e d i n i p r e d e l (p ros to r m e d z g r a d b o O L O , t o v a r n o o b u t v e i n h o t e l o m M e t r o p o l ) , k i j e v N o v e m m e s t u p r i m e r e n za pos t av i t ev tak­š n i h o b j e k t o v , b i l p r a v i l n o u r e j e n , s m o t r n o i z k o r i š č e n i n d a b i h k r a t i d o b i l z a o k r o ž e n o p o d o b o , se j e t r e b a n a č r t n o l o t i t i n j egovega u r e ­j a n j a .

Z a k a j j e N o v i t r g z a to na jbo l j ( o z i r o m a edino!) p r i m e r e n , j e j a v ­n o s t i ž e z n a n o . G l a v n a v o d i l a , k i so d a j a l a s m e r n i c e za p r e d l o g u re ­d i t v e ce lo tnega k o m p l e k s a , k o t ga k a ž e o b j a v l j e n a s k i c a , so n a s l e d ­

n j a :

1. G R U P A C I J A J A V N I H S T A V B C l M B L I Z E S K U P A J - P O G O J Z A N A S T A N E K D R U Ž B E N I H I N K U L T U R N I H S R E D I Š Č V V S E H M E S T I H .

N e s a m o , d a Je v t e m p r i m e r u m n o g o l a ž j e p o s l o v a n j e m e d posa ­m e z n i m i o r g a n i z a c i j a m i , d a j e l j u ­d e m , k i i m a j o s l u ž b e n a o p r a v i l a p r i h r a n j e n o m n o g o t r u d a i n č a s a , da jo l epo u r e j e n a s r e d i š č a m e s t u s v o j s k i z n a č a j , v i d e z u r e j e n o s t i i n p r i j e t e n o b č u t e k v s e m , k i se t a m naha j a jo .

2. S M O T R N O S T I Z R A B E P R O S T O ­R A

K e r v N o v e m m e s t u v e č j i h r av­n i h z a z i d l j i v i h p r o s t o r o v r a z e n o m e n j e n e g a t r g a p r a k t i č n o n i . s k u -š a j m o č i m pame tne j e i z k o r i s t i t i d a ­n o p o v r š i n o . Z a t o b i b i l o š k o d a s i ­t u i r a t i a v t o b u s n o posta jo na mes tu sedanje č r p a l k e , k e r j e t a m i d e a l e n t e r en za pos t av i t ev v e č j e g a ( š o l s k e ­ga) o b j e k t a , p r e d v i d e n p ros to r n a m e s t u sedanjega o t r o š k e g a i g r i š č a P a j e nasut , za to za g r a d n j o n i p r i ­m e r e n i n l o c i r a n j e a v t o b u s n e po­staje p o p o l n o m a us t reza . Z a č i m -b o l j š o i z r a b o z e m l j i š č a sta ob L j u b l j a n s k i ces t i p r e d v i d e n a š e đ v a o b j e k t a (š t . 2. 11).

i. U R E D I T E V P R O M E T A P r o m e t p e š c e v i n p r o m e t v o z i l .

Haj b o s t a č i m b o l j l o č e n a . Ze n a r a v -

V R E M E • ZA CAS OD 20 DO M. IV. Padavine se pričakujete

* r o g 21., 25. in 28 IV.. v osta-«0. lepo vreme.

n a i z p e l j a v a L j u b l j a n s k e ceste , k i v r a h l e m l o k u z a o b i d e N o v i t r g , n u ­d i m o ž n o s t o h r a n i t v e m i r n e g a , p e š c e m n a m e n j e n e g a p r o s t o r a . L o ­k a c i j a a v t o b u s n e pos ta je n a p r e d ­v i d e n e m m e s t u j e z a r a d i tega Ide­a l n a , č e p r a v t e r ja p r i m e r n o u r e d i ­tev ( o d k o p h r i b a v š i r i n i S-5 m) o v i n k a n a d t u n e l o m . S e v e d a Je m i š l j e n a pos ta ja , k j e r i m a j o a v t o ­b u s i s a m o k r a t e k pos t anek . Z a a v ­tobuse , k i j i m j e N o v o mes to z a ­č e t n a a l i k o n č n a pos ta ja , pa j e p r e d v i d e n p a r k i r n i p r o s t o r i z v e n m e s t n e g a s r e d i š č a .

O b s a m e m s r e d i š č u j e d o v o l j p r o s t o r a z a p a r k i r a n j e o s e b n i h a v ­t o m o b i l o v t a k o p r e d h o t e l o m M e ­t r o p o l , n a v z h o d n i s t r a n i k u l t u r n e ­ga d o m a i n n a s e v e r n i s t r a n i o b ­č i n s k e s t avbe o b L j u b l j a n s k i c e s t i z u v o z o m i z k r i ž i š č a .

L j u b l j a n s k a ces ta z a h t e v a k o r e k ­tu ro m e d t o v a r n o o b u t v e i n s p o ­m i n s k o l o ž o . I z p e l j a n a j e p r e n i z k o , r a z e n tega b o k r i ž i š č e o b t o v a r n i o b u t v e p o t e m d o v o l j p r e g l e d n o . Z a v a r n o s t š o l a r j e v j e p o d Ces to h e r o ­j e v p r e d v i d e n p o d h o d (tunel) k o t p o v e z a v a m e d o s n o v n o š o l o i n v a ­j e n i š k o š o l o , t a k o d a b i v s i u č e n c i p r i h a j a l i v š o l e i z s m e r i G l a v n e g a t rga po C e s t i t a l c e v .

4. P R O G R A M U P R A V N E G A I N K U L T U R N E G A C E N T R A

P o l e g ž e o b s t o j e č i h o b j e k t o v : z g r a d b e O L O , D o m a J L A , n o v e po­š t e ( p r a v k a r zgra jene) , h o t e l a M e ­t r o p o l i n t o v a r n e obu tve , so p r e d ­v i d e n i š e s l e d e č i n o v i o b j e k t i : d o m d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j , n o v a s t a v b a O b L O N 0 V 0 mes to , k u l t u r n i d o m , a v t o b u s n a pos ta ja i n p r o d a j a l n a č a s o p i s o v i n t o b a k a . T r g o v s k o sre­d i š č e bo t u d i v b o d o č e os ta lo v s ta­r e m m e s t n e m j e d r u ( G l a v n i t rg) .

K u l t u r n i d o m naj b i i m e l d v o -•ano s p r i b l i ž n o G00-800 s e d e ž i z a

n r e d v a j a n j e k o n c e r t o v , g l e d a l i š k i h d e l , k i n o p reds t av i n za p r i r e j a n j e v e č j i h z a b a v n i h p r i r e d i t e v .

P R E D L O G P R E D V I D E V A S L E D E Č E P O R U Š I T V E

B e l e t o v a h i š a ( a k t u a l n o ž e v n a j ­b l iž j i p r i h o d n o s t i , p o v e z a n o z g r a d ­njo d o m a d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j ) . S t a v b a E l e k t r o - N o v o mes to (s tavba j e s i c e r ž e s l aba i n d o t r a j a n a , v e n ­d a r n j ena p o r u š i t e v n i n u j n a ta ­ko ) , u v o z za a v t o b u s e je m o ž n o spe l j a t i ob njej!). D o s e d a n j a p o š t a ( p o r u š i t e v je p r e d v i d e n a za t a k r a t , k o se bo g r a d i l k u l t u r n i d o m , g r a d ­n jo s tavbe O b L O pa ne bo o v i r a l a ) .

5. U R E D I T E V O B S T O J E Č I H O B J E K T O V

Z a ce lov i t e s t e t sk i videz Je t r eba u r e d i t i s t a v b o J L A . S t o p n i č a s t a k r i l a l e m o ž n o brez p o s e b n i h te-'<av d o z i d a t i .

U m e s t e n je t u d i p r e d l o g , d a b i na p r o s t o r u s edan l e k a v a r n e M e ­t ropo l ug rad i l i n o v i ho te l ( p o v e č a n ' u d i po t l o r i s n e m ob?eeu), s a l se a d a n t a c i i a o b = t a i e č » g a ho te l a za ­r a d i o g r o m n i h s t r o š k o v ln s l a b e r e š i t v e , k i j o ta n u d i , n e I zp lača .

K e r p o t r e b u j e N o v o m e s t o p r e d ­v s e m h o t e l z a p r e h o d n e goste , t a p r o s t o r v s a m e m s r e d i š č u m e s t a na jbo l j o d g o v a r j a .

6. Z R A Č N O S T I N O Z E L E N I T E V V s e s t avbe so t a k o s i t u i r a n e , d a

os tane d o v o l j n e z a z i d a n i h p o v r š i n . D o p r e n a t r p a n o s t i n e m o r e p r i t i , z a to s k r b i j o z e l e n i c e l n n o v i t r g i .

I z g u b a p o l o v i c e o t r o š k e g a I g r i š č a za N o v o m e s t o s p l o h n i i z g u b a , saj j e d o v o l j p r o s t o r a z a u r e d i t e v i g r i š č d r u g j e (na p r . n a K a p i t l j u ) , z e l e n i h p o v r š i n pa j e p o v s o d d o ­v o l j .

7. E S T E T S K I V I D E Z D o b r a a r h i t e k t u r a , u r e d i t e v p l o ­

š č a d i , d r e v e s n i n a s a d i , d r e v o r e d i , k o r i t a z r o ž a m i , t l a k i , z e l e n i c e , a s f a l t i r a n e steze l n d r . naj b o d o

j a m s t v o z a p r i j e t en , l e p z u n a n j i v i ­dez .

8. M O Ž N O S T P O S T O P N E U R E D I T V E

P r e d l o g p r e d v i d e v a m o ž n o s t po ­s topne u r e d i t v e ce lega k o m p l e k s a . K o se b o g r a d i l k a k n o v o b j e k t , naj se z u n a n j a u r e d i t e v o k r o g n je ­ga I z v a j a p o e n o t n e m n a č r t u z a ves k o m p l e k s . K e r v s a k a g r a d n j a z a h t e v a d o l o č e n k o m u n a l n i p r i s p e ­vek , bo s reds t ev za v e s p r e d e l d o ­v o l j . K o b o zgra jen z a d n j i ob j ek t n o v e g a u p r a v n e g a l n k u l t u r n e g a cen t r a , b o t u d i d o k o n č n o u r e j e n ves k o m p l e k s . K e r p a j e g r a d n j a teh o b j e k t o v ž e sedaj a k t u a l n a , j e l a h k o ves p r e d e l n o v e g a c e n t r a ž « v r e l a t i v n o k r a t k e m č a s u d o ­k o n č a n .

Občinski odbor SZDL je pri­pravil 8. aprila sestanek z za­stopniki kolektivov v občini. Razpravljali so o pripravah za praznovanje 1. maja. Sklenjeno je bilo, da bodo proslave v vseh podjetjih povezane s praznova­njem 20-letnice vstaje.

V Vidmu-Krškem bo osrednja proslava v soboto, 29. aprila. Pripravljeni bedo kresovi, med sprevodom bo mesto osvetljeno z ognjemeti. Tudi šole bodo ob koncu šolskega leta imele pro­slave. Na Senovem bo za izved­bo proslave in praznovanje po­skrbel sindikalni odbor in rud­niški komite ZK. Proslava bo

Na Vinici se razvija turizem

Turisti širom po Sloveniji se zanimajo, kdaj bodo na Vinici uredila camping, Kolektiv »Kovinarja* iz Ljubljane je pred kratkim sporočil, da želi poslati v juniju in avgustu na Vinico po 20 svojih članov. Ponudb je seveda še več, saj je kraj vabljiv in Kolpa pri­merna za kopanje. V turistič­nem društvu na Vinici so pou­darili, da bo camping kmalu zgrajen in uporaben. J. S.

29. aprila, naslednje dni bodo izleti na Bohor. V Brestanici bo proslava in praznovanje kot vsako leto na prostem v novem naselju. V Kostanjevici bo sve­čana akademija že 28. aprila. Organizirani bodo tudi skupni izleti.

Delovni kolektivi občine Vi­dem-Krško so sklenili, da se bodo udeležili s svojimi prapori republiške prvomajske parade v Ljubljani.

D. K.

lijonov dinarjev, od tega za območje bivše občine Žužem­berk 6 milijonov. Občina bo v okviru tega zneska sodelovala za gradnje po katerih ste vprašali, tako kot vsak drug konkurent na natečaju.

Letošnji stanovanjski sklad je torej razdeljen takole: 35 milijonov 400 tisoč dinarjev sredstev sklada je angažiranih že iz prejšnj ih let, enak znesek bo porabljen za borce, za za­družne gradnje in za dogradi­tev stavb v lastni režiji, 49 mi­lijonov kot posojila, preosta­nek do zneska 126 milijonov pa je rezerva za nepredvidene potrebe.

XV. novomeško MDB »Vinko Simončič-

Gašper« pred odhodom Konec meseca aprila odide

iz novomeškega okraja X V . novomeška MDB Vinko Simon-čič-Gašper, ki jo bo sestav­ljala kmečka in delavska mla­dina, na avtomobilsko cesto Bralstva in enotnosti. Brigadi Se bodo v avgustu priključili še srednješolci in v septembru mladinci v sestavu kmečko-de-lavskc brigade.

Priprave za XV. novomeško so v zaključni fazi, mladinci se pripravljajo na odhod, ki ga nekateri že nestrpno pričaku­jejo.

Zbor brigade je v torek, 25. aprila ob 10. uri pri osem­letki v Novem mestu in istega dne odhod. Brigada bo delala na odseku avtomobilske cest« pri Mominem Kamnu v nase'ju Hristjan Karpoš — Manojle.

Ali bo v Sevnici res zrasla prva stolpnica?

V zvezi s pripravami za re­konstrukcijo Jugotanina v Sevnici bo za nove ljudi po­trebnih tudi precej stanovanj. Oglasili smo se v podjetju in se zanimali, kako nameravajo reševati stanovanjsko vpraša­nje za vrsto strokovnjakov in delavcev, ki bodo zaposleni pri izgradnji tovarne in po­zneje v proizvodnji. Povedali so nam, da imajo že nekaj ponudb, po katerih bi se naj izbirala vrsta stanovanj. Ugo­tovili so, da so od dospelih ponudb najcenejša stanovanja

v stolpnici s štiridesetimi sta­novanji. Posebna prednost je tudi v tem, da ima taka stav­ba v pritličju prostore za otroško varstvo, pisarno za hišni svet in drugo. Vsako nadstropje ima tudi eno gar­sonjero; v takem poslopju se samci ne počutijo kot v »ka­sarni«. Sedaj proučujejo skup­no z upravnim odborom občin­skega stanovanjskega sklada in drugimi podjetji možnost Unansiranja te gradnje, s ka­tero bi po možnosti pričeli še letos.

Zgornja aksonometrična skica predstavlja predlog ureditve Novega trga v Novem mestu. Tu naj bi zrasel nov upravno-knlturni center mesta, pri čemer pomenijo posamezne številke: 1. Stavbo okrajnega ljudskega odbora. 2. Dom družbenih organizacij, 3. Tovarno obutve. 4 / 1 podjetja Elektro-Novo mesto (črtkano), 5. Avtobusno postajo, 6. Dom JLA, 7. Novo pošto, 8. Kulturni dom (na mestu, kjer stoji sedanja pošta), 9. Prodajalno časopisov in tobaka, 10. Povečani hotel Metropol, 11. Stavbo ObLO Novo mesto, 12. Staro pošto (črtkano). - Objekti, predvideni za porušitev, so

risani črtkano.

8ttm2 "•M. .»IM . . .

Trgovina v Brežicah Modernizacija lokalov. Tr­

govsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA je pričelo z grad­benimi deli pri ureditvi poslo­valnice na Trgu svobode. Se­danje izložbe bodo zamenjali z modernimi okni, ki bodo da­jala dovolj svetlobe in služila sodobnemu aranžiranju blaga. Ta prodajalna leži na najpro-metnejši točki Brežic, zato bo ta modernizacija ugodno vpli­vala na podobo tega dela me­sta.

Non-stop prodajalna. V Bre­žicah so imeli do sedaj dve ••Noivsitop« prodajalni za živi­la in industrijsko blago v or­ganizaciji trgovskega podjetja Krka. S 1. aprilom je budi Ljudska potrošnja spremenila svojo največjo poslovnico v »•Non-stop« prodajalno. V tej prodajalni bo možno nabaviti vsakovrstno blago od 6. do 20. ure. Številni potrošniki so zelo zadovoljni s takimi prodajal­nami, ker si lahko nabavljajo potrebščine ves dan.

Razsvetljava izložb. Na ob­činskem ljudskem odboru so predlagali, naj bi vsa podjetja,

ki imajo izložbe, le-te vso noč razsvetljevale. Prav bi bilo, da bi o tem resno razmišljali ko­lektivi in sprejeli ustrezne sklepe.

Tudi mesnice se modernizi­rajo: Kmetijska zadruga Bre­žice je pričela preurejati svojo mesnico št. 2 na Cesti prvih borcev. Stare nepraktične iz­ložbe so odstranili in namešča­jo sodobna okna in vhodna vrata. Tudi notranjost bo te­meljito preurejena. Stene so obložene z belimi ploščicami, položen je nov venecijanski tlak, napeljana tekoča voda in urejen direkten vhod iz proda­jalne v hladilnico. Tudi opre­

ma bo nova in sodobna. Pre­urejena mesnica bo v kratkem odprta.

Tako ja prav. Pred nedav­nim je kupil potrošnik M. T. nov ženski dežnik v prodajalni Ljudska potrošnja št. 1. Dež­nik, ki je sicer uvožen, je bi! kljub ceni privlačen, toda . . . Kljuka, izdelana iz plastične mase, je stranki pri preizkuš­nji dežnika počila. Ob rekla­maciji so v omenjeni prodajal­ni, kljub temu da uvoženih predmetov ne morejo vrniti tovarni, primerno znižali ceno dežniku. Menimo, da je to pra­vilno in vredno posnemanja.

- ek

KOMUNISTI MED PROIZVAJALCI Na seji občinskega komiteja v

Sevnici so razpravljali o prihod­njih konferencah osnovnih or­ganizacij. Da bi bile čimbolj plodne, se bo celoten komite vključil v priprave. Za sekre­tarje osnovnih organizacij bodo najprej posebni posveti, nato pa bodo pri pripravah pomagali

UQ krnimo delavskih pravic P r i s o c i a l n e m z a v a r o v a n j u l n z a ­

v o d u z a z a p o s l o v a n j e d e l a v c e v po­gos to u g o t a v l j a j o , d a n e k a t e r i d e l o ­d a j a l c i z a p o s l u j e j o t u jo d e l o v n o s i l o i n j o p r i j a v i j o k a s n e j e a l i pa j e s p l o h n e p r i j a v i j o . N a v a j a m o n e k a j p r i m e r o v , k i s m o j i h u g o t o ­v i l i l a n i i n l e t o s :

V g o s t i l n i H r a s t a r v S m l h e l u j e C e l a l a Z . A . d v a m e s e c a i n n i b i l a s o c i a l n o z a v a r o v a n a . M . O . j e b i l a v g o s t i l n i M a j z e l j v Š e n t j e r n e j u i n Je n i s o z a v a r o v a l i , č e p r a v j e d e l a ­l a 6 mesecev . B . M . , k i j e v Sent-J e r n e j s k i g o s t i l n i R e c e l j s l u ž b o v a l a 6 mesecev , j e b i l a s o c i a l n o z a v a ­r o v a n a l e 5 mesecev . V g o s t i l n i G r -m o v š e k v T r e b n j e m j e t r i mesece d e l a l a S. N . l n p r a v t a k o nI b i l a p r i j a v l j e n a . K o š č a k i m a v L j u b l j a ­n i s a m o s t o j n o č e v l j a r s k o o b r t ; z a ­p o s l u j e 4 p o m o č n i k e i n v a j e n c a . V Z a g r a d u p r i S k o c j a n u j e I m e l č e v ­

l j a r s k i o b r a t , v k a t e r e m j e d e l a l o 11 d e l a v c e v . S a m o t r i j e , k i so b i l i p r i n j e m v s l u ž b i , pa so b i l i s o c i ­a l n o z a v a r o v a n i . T o so b i l i : v a j en ­ca K . A . i n H . J . i n p o m o ž n a de­l a v k a " P . N . : t a j e b i l a z a p i s a n a n a i m e d e l o d a j a l c a I g n a c a P r a z n i ­k a . I t d .

K a d a r d e l o d a j a l e c s o c i a l n e m u z a v a r o v a n j u n e p r i j a v i z apos l ene osebe, k i u s t v a r i d o h o d e k n a r a ­č u n d e l a v c a i n d r u ž b e , saj i m a 7.000 d i n a r j e v d o b i č k a ž e t a k r a t , k a d a r n e k v a l i f i c i r a n e g a d e l a v c a ne p r i j a v i e n mesec . D e l a v e c j e se­v e d a p r i k r a j š a n , d e l o d a j a l e c pa s p r a v i d e n a r .

P r i m e r i , k i s m o j i h n a v e d l i , po­vedo, da bo t r e b a v p r i h o d n j e t u d i o z d r a v s t v e n e m z a v a r o v a n j u š e r a z p r a v l j a t i , z l a s t i t a k r a t , k a d a r k d o p o s k u š a i z i g r a v a t i s o c i a l i s t i č ­n e z a k o n e . H . H .

UPRAVNI ODBOR

NOVOMEŠKE OPEKARNE, ZALOG PRI NOVEM MESTU

r a z p i s u j « prosti delovni mesti:

1. RAČUNOVODJE 2. PERSONALNEGA REFERENTA

POGOJI: pod 1. višja ali srednja strokovna izobrazba in petletna delovna praksa, pod 2. srednješolska izobrazba z večletno praksa. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Samsko in družinsko stanovanje zagotov­ljeno. Nastop službe 1. maja ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo podjetja najkasneje do 25. maja 19611

T E D E N S K I NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

V torek in sredo se je sestala Zvezna ljudska skupščina. Poslanci so razpravljali o poročilu Zveznega izvršnega sveta za lansko leto. Na zasedanju pa so razpravljali tudi o temelj­nem zakonu o gozdovih. Dalje bodo spremenili tudi nekatere predpise s področja gospodarstva, ki jih je treba vskladiti z novimi predpisi o razdelitvi dohodka.

Splošni zakon o gozdovih je bil sprejet že leta 1947. Odtlej pa so nastale pri nas mnoge spremembe in le-tem je treba prilagoditi tudi zakonske predpise s tega področja. Zakon uveljavlja zlasti načelo, da je treba gospodariti z gozdovi tako, da bosta zagotovljena vzdrževanje in obnova. Za nas je to preveliko bogastvo, da bi lahko dopuščali kakršnokoli po­vršnost, ki bi nam v prihodnosti lahko zmanjševala ta bogat vir surovin za predelavo. Načelo zakona so zelo splošna, kajti ljudske republike in ljudski odbori naj bi s podrobnimi pred­pisi uredili gospodarjenje in upravljanje z gozdovi tudi v po­drobnostih. Vsaka republika bo tako sama pooblastila ljudske odbore, da le-ti predpišejo obveznosti in ukrepe, ki jih bo moral upoštevati lastnik ali upravljalec gozdov. Če lastnik oziroma upravljavec ne bo vzdrževal gozdov tako, kot bo predpisano, bo moral prevzeti vse dodatne stroške za izredne ukrepe, ki bi bili morda potrebni. Odslej bo nosilec gospo­darjenja z gozdovi gospodarska organizacija oziroma tisti, ki mu bo to nalogo prepustil ljudski odbor. Pravica do gospo­darjenja z gozdovi pa je dana vsem gospodarskim organizaci­jam in ustanovam, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem gozdov. Tako bo odpravljeno administrativno upravljanje, ki je bilo

Vov zakon o gozdovih v veljavi v nekaterih ljudskih republikah. Z gozdovi pa bodo odslej Lahko gospodarila tudi kmetijska posestva, da celo in­dustrijski lesni kombinati. Zakon torej uveljavlja načelo, da so gozdna gospodarstva samostojne gospodarske organizacije. To je bilo v Sloveniji že nekaj časa vpeljano in zakon vsaj v tem pogledu potrjuj« našo prakso. Nedvomno pa bodo sedaj tudi jasnejše pravice samoupravnih organov v podjetjih in organizacijah, ki gospodarijo z gozdovi.

Zdi se nam potrebno zabeležiti, da je bila v tem času uveljavljena uredba o postrežnini. Z njo je določeno, katere gospodarske organizacije so jo dolžne uvesti. Tudi razponi so določeni za posamezne kategorije gostinskih obratov. Naj­višja postrežnina naj bi bila 20 odstotkov. O postrežnini se je veliko razpravljalo in še danes je precej takih, ki grajajo njeno uveljavljanje. Po našem mnenju pa je graja upravičena samo zaradi tega, ker še nismo uveljavili dobrih pravilnikov o razdeljevanju zbrane postrežnine. Zato ker ni teh pravil­nikov, se marsikje prav nič ne pozna, da je uvedena po­strežnina. Hočemo reči, postrežba ni prav nič boljša, š e l e takrat, ko bo gostinsko osebje sproti občutilo posledice boljše ali slabše postrežbe, ki jo nudijo gostu, bo postrežnina prišla do prave veljave. Nismo jo uvedli samo zaradi povečanja dohodkov gostinskih organizacij, ampak tudi zato, da bi z boljšo delitvijo osebnih dohodkov dosegli boljšo postrežbo.

Zvezni izvršni svet je pred kratkim izdal tudi uredbo o zneskih zajamčenih osebnih dohodkov in minimalnih osebnih dohodkov delavcev v gospodarskih organizacijah. Zajamčeni osebni dohodki so samo podatek, na osnovi katerega bo lahko izračunan znesek, ki naj ga dobi gospodarska organizacija Iz skupnega rezervnega sklada gospodarskih organizacij ko­mune, če zaide v težave. Ta znesek zajamčenih osebnih do­hodkov bi v takem primeru razdelil kolektiv sam. Minimalni Osebni dohodek pa je znesek, ki ga mora zaposleni dobiti v vsakem primeru, če je v delovnem razmerju. Zajamčeni osebni dohodki so razvrščeni v štiri skupine. V prvi skupini znašajo 14.300 dinarjev mesečno, v drugi 16.000, v tretji 17.500 in v četrti 19000 dinarjev. Minimalni; dohodek, to je naj­manjše mo"-"- '-'-»g ""o pa je določeno z zneskom 9500 dinar­jev na mesec. Torej, gre res za minimalne vsote, tako da je boljše umno in skrbna gospodarjenje, kot pa prisiajanje ob tem znesku.

tudi sekretariat i o snovnih orga­nizaci j .

Nadal je Je komite razpravljal o vsebini in načinu dela občin­ske konference Z K v Sevnici, ki bo 7. maja .

Posebna komisija pripravlja analizo dela komunis tov v orga­nih d r u ž b e n e g a in delavskega s a m o u p r a v l j a n j a . Pri tem so od­krili določene slabosti, na kate­re bo t reba opozoriti tudi orga­ne u p r a v l j a n j a .

-ok

V preteklem tednu spet več gozdnih požarov

P r e j š n j i teden Je bil suh ln son­č e n , kar je nedvomno eden glav­n i h v z r o k o v z a gozdne p o ž a r e . D r u ­gi g l a v n i v z r o k pa Je malomarnost d r ž a v l j a n o v , k i pri p o ž i g a n j u od­p a d k o v ne pazijo dovolj, d a se ne b i p o ž a r r a z š i r i l .

11. aprila Je zagorel gozd pri K a m n i g o r i . P o ž a r Je zanetila lo­k o m o t i v a .

12. a p r i l a Je zagorelo pri Cerk-H a h . Gozdni p o ž a r l e u n i č e v a l nad V r š e č o vasjo.

14. a p r i l a z v e č e r je gorelo pri P r e v o l a h v b l i ž i n i H m J . V n e l a s ta se t r a v a i n g r m i č e v j e . Istega dne j e I z b r u h n i l gozdni p o ž a r pri K a -n i ž a r i c i z a tovarno Belsad ln pri Ž u ž e m b e r k u n a d Bogdanjo V a s j o .

Sreča v nesreči II. aprila se Je na cesti iz Nove­

ga mesta proti L o č n i zgodila pro- ' metna n e s r e č a , k i pa se Je tokrat s r e č n o k o n č a l a . P r i novih prosto­rih tovarne zdravil K r k a sta se s r e č a v a l a avtomobil zdravstvenega doma iz Novega mesta ln petnajst­letna kolesarka. Do n e s r e č e j« prt­i lo , ker so avtomobilu odpovedale zavore. Kolo ln avtomobil, ki Je vozli p o č a s i , sta t r č i l a , dekle Je zle­telo s kolesa na avtomobil, razbilo š i p o ln pristalo na pokrivalu mo­torja (havbi). Po prvem p r e s e n e č e ­nju ln ko se Je avtomobil ustavil, je dekle s k o č i l o z avtomobila ne­p o š k o d o v a n o na tla. Zdravnik, ki je bi l v osebnem avtomobilu, je ugotovil, da dekle n ima p o š k o d b . T a k o se je n e s r e č a k o n č a l a brez č l o v e š k i h ž r t e v ln z malenkostno gmotno š k o d o ter skoraj k o m i č n o . Seveda pa bi se k o n č a l a lahko č i s t o d r u g a č e . . .

Slabe dimne naprave, vzrok požara

10. a p r i l a ob 13. u r i Je zagorela stanovanjska h i š a Ivana Krizmana i z M a l e n e pr i Kostanjevici. H i š a , k i je b i l a lesena. Je popolnoma po­gorela. P o ž a r je nastal zaradi sla­b i h d i m n i h naprav. H i š a j e b i l a z a ­v a r o v a n a za 3 m i l i j o n « dinarjev, ocenjena š k o d a pa z n a š a 100.000 dinarjev.

B F r e d dnevi Je bi l podpisan spo­razum med zvezno komisijo za jedrsko energijo n a š e države in I n š t i t u t o m za atomsko energijo Z A B . T a sporazum predvideva so­delovanje v raziskovanju Jedrske energije v obeh d r ž a v a h . Razen tega se b o d o pri nas specializirali strokovnjaki z a jedrsko energijo iz Z A R , ustanovljena pa bo m e š a n a komisija, k i bo raziskovala naha­j a l i š č a urana v Z A R .

Nabirajte zdravilna zelišča

Cvet.- gloga — belega tirna — medvedove hruškice, male marjetice.

Rastlino: krvavega mlečka. Korenine: male norice, bode­

če neže - kompave, sladkih ko­reninic, regrata (samo rumene­ga), pekoče koprive, repinca.

Lubje: krhlike, češminovih korenin.

Pohitite z nabiranjem. Poleg navedenih zelišč se odkupujejo še nekatera v manjših količi­nah. — Navodila in cene do­bite v vaši zadrugi ali pa pri GOSAD, skladišče, Novo me­sto, Slakova ul. 8.

ZUnniJJEPOLITluHi TEBE!!S;!I PREGLED) Dolga pot predsednika Tita se bliža

koncu. Zdaj je gost predsednika Združene arabske republike Naserja. Toda čeprav je sedanji obisk predsednika Tita v ZAR zasebne narave, ga je v Aleksandriji na­vdušeno pozdravilo več sto tisoč prebi­valcev. Simpatije ljudi ne razlikujejo med uradnimi in neuradnimi obiski in ve­ljajo pač osebi in ne protokolu. To je bi­lo tudi sicer opaziti na vsem Titovem po­tovanju v Afriki.

Naša javnost vsekakor z veliko nestrp­nostjo pričakuje vrnitve našega predsed­nika ne samo zato, ker bi rada videla svojega predsednika spet v domovini, ampak tudi zato, ker bi rada iz njegovih ust slišala povzetek in oceno njegovega afriškega potovanja. Pravzaprav pa bo lahko samo prihodnost v celoti osvetlila vse sadove te pomembne poti.

Dvanajsti april bo obveljal v zgodovini človeštva kot tisti dan, ko je človek pr­vič prestopil prag vesoljstva. Mladi so­vjetski major Jurij Gagarin je namreč tega dne poletel v vsemirski ladji okrog sveta s hitrostjo 28.000 km na uro. To je vsekakor precejšnja razlika od hitrosti nekaj sto kilometrov na uro, ki jih je dosegel major Gagarin pri svojih prejš­njih poletih z letali — kakor je sam de­jal. Pomen tega poleta je tem večji, ker se je Gagarin vrnil po obkrožitvi Zemlje živ in zdrav nazaj in je lahko povedal, kako je bilo.

Razumljivo je, da so začele z vsega sve­ta prihajati Čestitke Gagarinu in pre­mieru Hruščevu ob tem pomembnem do­godku. Gagarinu so v Moskvi priredili veličasten sprejem, ki so se ga udeležili vsi najvišji sovjetski voditelji. Na mla­dega majorja so se dobesedno vsule ča­sti. Zahodna Evropa je prvič gledala na televizijskih zaslonih neposredno iz Mo­

skve zmagoslavni Gagarinov prihod v Mo­skvo in slovesnosti.

Ta uspeh sovjetske tehnike in znanosti pravzaprav ni presenetljiv, saj je že ne­kaj let znano, da ZSSR prednjači v ve­soljski tehniki. Presenetljiv je nagli na­predek, saj pred dvema ali tremi leti še optimisti ne bi hoteli napovedati, da bo že leta 1S61 prvi človek letel okrog Zemlje ali celo na Mesec — kdo ve? Na vprašanje nekega novinarja na tiskovni konferenci v Moskvi v navzočnosti Juri­ja Gagarina in predsednika sovjetske Akademije znanosti, kdaj bo poleteia

na izhod vojaških operacij, je treba reči nekaj besed o politični ln moralni plati napada na Kubo.

Najsi ameriški delegat v OZN Steven-son še tako zatrjuje, da ameriška vlada nima pri napadu na Kubo prstov vmes, ie vsakomur Jasno, da brez aktivne pod­pore ameriških oblastev invazija, vsaj v takšnem obsegu, ne bi bila mogoča. Res je, tudi Castro se Je pred leti izkrcal s Floride ta Kubo, toda to je storil z dva­najstimi možmi brez podpore ameriške vlade, ki je takrat še dajala vso moralno in materialno pomoč Batisti. Castro takrat

Človek v vesolja va lastovka na Mesec, je zadnji odgovoril: »Lastovke letijo na spomlad.« Katero po­mlad?

Na drugem koncu sveta na zahodni po­lobli se je položaj nenadoma nevarno za­sukal. Ne bi sicer mogli trditi, da je do poslabšanja prišlo povsem nepričakovano, res pa je, da ni nihče pričakoval tako obsežnega izkrcanja proticastrovskih sil na Kubi. Z oporišč v ZDA, predvsem na Floridi, in v Guatemali je prišlo nekaj tisoč ljudi, ki so se prej urili, in se izkr­calo na več krajih na Kubi. Nekaj so jih spustili tudi s padali. Pred tem so »nezna­na« letala napadla nekaj letališč in pro­tiletalskih položajev ter ubila in ranila več civilistov.

Ko to pišemo je vojaški položaj skraj­no nejasen. Ni pa nobenega dvoma, da gre za invazijo velikega obsega in ne sa­mo za diverzantsko akcijo. Toda ne glede

ni imel na razpolago bombnikov in na ti­soče najemnikov, ampak se je moral ne­kaj let bojevati v gorah Sierra Maestre, da je naposled zmagal.

Lahko torej govorimo o neposredni in­tervenciji ZDA potem, ko so se izjalovili vsi drugi poskusi spodkopati Castrov re­žim. Načrt je jasen: vzpostaviti vsaj ne­kaj »mostišč« na kubanskem ozemlju in potem »importirati« emigrantsko vlado, ki bi jo ZDA in tiste južnoameriške dr­žave, ki zvesto poslušajo namige iz VVa-shlngtona, takoj priznale kot »zakonito«.

V nekaj dneh bomo videli, kaj se bo zgodilo. Toda < svojo akcijo so si ZDA še bolj pokvarile položaj v Latinski Ame­riki in ponovno dokazale, da je Monro-jeva doktrina po pojmovanju Washlngto-na samo pretveza za zaščito ozkih Intere­sov severnoameriškega kapitala na za­hodni polobli.

Razve! tudi v obrtništvo Na posvetovanju obrtnih

delavcev, ki je bilo v petek, 14. aprila, v Novem mestu, so uvodna poročila poudarila, da v manjših podjetjih sindikalne organizacije še niso našle prave vsebine dela. Težnja, da bi zlasti v manjših podjetjih delav&iko samoupravljanje res pnšlo do izraza, je bila, žal, Šesto samo želja proizvajalcev, saj se je volja upravnikov le preveč odražala, kadar je šlo za odločanje o posameznih ukre­pih. Najbrž je precej krivo to. da še ni povsod urejena ana­litična služba. Honorarni usluž­benci, ki v tej delajo, nimajo možnosti, da bi pripravili po­trebno gradivo in ga nudili delavskim svetom, kadar se n. pr. ti pripravljajo na se­stanke in podobno. V prihod­

nje naj bi o tem bolj odločal sindikat. Nadalje so razprav­ljali o ustanovitvi občinskih obrtnih centrov, kjer bi se izo­braževali bodoči strokovnjaki, saj teh v obrti zelo manjka.

Delegati so precej razprav­ljali tudi o nagrajevanju. Do­slej je namreč plačni sistem temeljil na tarifnih postavkah m cenikih, poslej pa naj bi v obrtni dejavnosti težili po sti-mulativnejšem nagrajevanju. Seveda je prvi pogoj, da bi to lahko uvedli, ureditev raznih služb. Temu vprašanju naj bi posvetili več pozornosti še v pavšalni obrti, kjer je razvoj nagrajevanja še bolj zaostal.

Važen problem v obrtništvu je neurejeno odplačevanje. Zamisel, naj bi samostojne ko­munalne službe osnovali pri

Kam' dopolnilni proračunski prispevek?

V Novem mestu 6e že nekaj časa šušlja, da bo občina poralc11?. dopolnilni proračunski prispevek za plačilo starih dolgov, kakor tudi »da so nekateri prvega prinesli domov za tisočaka ali dva manj plače« in to utemeljili: »dopolnilni proračunski prispevek so mi utrgali

Da bi zajezili nezdrave govorice, smo se zglasili pri pred­sedniku ObLO tovarišu Ludviku Golobu, ki nam je povedal:

»-Dopolnilni proračunski prispevek smo tolmačili že na občinski seji in na zadnjih zborih volivcev. Lani so plačali vsi zaposleni na področju občine enak odstotek tega prispev­ka, letos pa smo uvedli progresivno lestvico. Kdor ima do 12.000 din prejemkov na mesec, dopolnilnega prispevka ne plača, od 12 do 25.000 din plača 5 odstotkov, od 25 do 35.000 dinarjev 8 odstotkov, nad 35.000 din neto prejemkov pa 10 odstotkov. Vendar plačajo zaposleni omenjene odstotke le od petnajstođstotncga proračunskega prispevka, ki se obraču­nava od kosmatih prejemkov. Odlok velja od 1. marca letos. Pri neto mesečnih prejemkih 15.000 din plača državljan približno 170 din dopolnilnega proračunskega prispevka na mesec.

Po planu bomo v naši občini dobili letos približno 24 milijonov dopolnilnega proračunskega prispevka. Enak odsto­tek tega prispevka, s kakršnim participira sklad za šolstvo na celotnem proračunu občine, bomo v skladu s predpisi odvedli v ta sklad. Pri nas je to 37,35 odstotkov ali 9 milijonov dinarjev. Od preostalih 15 milijonov smo 9 milijonov name­nili za gradbena dela pri preureditvi obrata družbene pre­brane. Razliko 9 milijonov bomo porabili za dograditev občinske stavbe ( za magistratom), morebitni preostanek pa v komunalne zadeve. Očitek, da nezaintesirani prispevajo za obrat, družbene prehrane, je neutemeljen, saj gre dobršen del dopolnilnega proračunskega prispevka za potrebe šolstva in zdravstva Obrat družbene prehrane v Novem mestu je pro­blem, ki ga moramo rešiti. Podjetja bodo morala prispevati še 7 milijonov za njegovo notranjo ureditev. Obrat bo s sa­mopostrežnim oddelkom ustregel tudi širokemu krogu držav­ljanov, ki nimajo možnosti kuhati doma. S tako razdelitvijo sredstev iz dopolnilnega proračunskega prispevka tudi nismo odstopili od tolmačenj na zborih volivcev in od predlogov volivcev. Ponovno poudarjam, da so lokalistična gledanja posameznikov glede uporabe devetih milijonov za obrat družbene prehrane v Novem mestu neutemeljna, saj sem že poudaril, da smo namenili skoraj dve tretjini sredstev za splošno družbene namene«.

KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ

Tekstilne tovarne „ N 0 V 0 T E K S " NOVO M E S T O

RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA:

1. TAJNICE 2. PERSONALNEGA REFERENTA 3. VODJE SKLADIŠČA gotovega blaga

POGOJI: pod 1. srednješolska Izobrazba, znanje strojepisja in stenografije, enega tujega jezika ter samostojne korespondence. Praksa zaželena! Pod 2: srednješolska izobrazba, triletna praksa v personalnih zadevah. Pod 3: visokokvalificiran delavec v trgovini z manufakturo in večletna praksa. Plača po dogovoru. Stanorvanja ni na razpolago. Ponudbe pošljite do 30. -aprila 1961 na naš naslov.

podjetjih, je zelo dobra, saj bodo le tako hitreje prešli na stimulativnejše nagrajevanje Da bi službe čimprej zaživele naj bi pomagala tudi občina in v ta namen osnovala poseben sklad.

Več delegatov je nato spre­govorilo o vprašanju vajencev. Poudarili so, da je bolje, če obrtnega vajenca izučijo na delovnem mestu, kot pa da se v potrebni šoli nauči le ozko specializiranih del. Prihodnja naloga naj bo tudi v obrtni stroki delitev dela, na to pot pa bi prišli le s priučevanjem na delovnem mestu, kjer bi delavci bolj spoznali določeno stroko. I. Z.

Premog in prodajna cena

Z e l e t a 1958 so b i l e z a p r e m o g d o ­l o č e n e n a j v i š j e p r o d a j n e ( p l a f o n l -rane) cene , l n to z a p o s a m e z n e v r s t e p r e m o g o v n a o s n o v i k a l o r i č ­ne v r e d n o s t i . V l e t u 1960 je b i l re­ž i m c e n p r e m o g u n e k o l i k o u b l a ž e n l n so b i l e s p r o š č e n e cene d r o b n i m v r s t a m , m e d t e m k o so oene debe­l i m v r s t a m os ta le š e n a d a l j e p l a -fon t rane .

N o v a z a k o n s k a d o l o č i l a n a po­d r o č j u g o s p o d a r s t v a k a ž e j o , d a b o ­d o t u d i v b o d o č e os ta le cene debe ­l i m v r s t a m p r e m o g a p l a i o n l r a n e , p a č p a s m e j o p r e m o g o v n i k i pove ­č a t i d o s e d a n j e cene za l i g n i t i n r j a v i p r e m o g za 10%, za č r n i p r e ­m o g p a zf. 15%. V e č j a p o d r a ž i t e v te za v se p r e m o g e , k i Ima jo p l a -f o n i f a n o ceno , p r e p o v e d a n a .

P r i t e m na j o m e n i m o , d a so b i l e cene r j a v e m u p r e m o g u d o l e n j s k i h p r e m o g o v n i k o v S e n o v o , K r m e l j l n K a n l ž a r l c a v l e t u 1960 s p r o š č e n e ; t i r u d n i k i sme jo t u d i v b o d o č e p r o s t o d o l o č a t i cene v s e m s v o j i m s o r t l -m e n t o m . -p .b . -

lis-3 Univerzalno avtomobilsko mazivo

TO SPECIALNO IN UNIVERZALNO MAZIVO JE IZDELANO NA PODLAGI LITIJEVIH MIL, JE PA EDEN IZMED NAJNO­VEJŠIH IZDELKOV

TOVARNE

» I S K R A « Z A G R E B

£B Predsednik iiopoldvillske-ga r e ž i m a Kasavubu Je izjavil, da je leopoldvillska vlada pr i ­pravljena Izvajati resolucijo Varnostnega sveta z dne 21. fe­bruarja.

B Generalna s k u p š č i n a O Z N Je sprejela resolucijo o umiku tujih najemnikov iz Konga in resolucijo, ki zahteva t a k o j š ­njo izpustitev vseh k o n g o š k i b politikov, sklicanje parlamen­ta pod z a š č i t o O Z N ln Imeno­vanje komisije za pomiritev.

n V portugalski koloniji A n ­goli je p r i š l o do novih spopa­dov med v o j a š k i m i patruljami in uporniki. V glavnem mestu Angole Luantli so uvedli poli­cijsko uro. Po vsej koloniji se širi osvobodilno gibanje, tako da mora Salazarjev r e ž i m ne­nehno p o š i l j a t i v Angolo okre­pitve.

• Britanska admiraliteta Je s p o r o č i l a , da so se na Daljnem Vzhodu z a č e l i manevri pomor­skih enot S E A T O . V manevrih sodelujejo pomorske enote B r i ­tanije, Z D A , Avstralije, Nove Zelandije ln Tajlanda.

H Indijski obrambni minister K r i š n a Menon je izjavil, da je zdaj na svetu okrog 20 d r ž a v , k i bi lahko izdelale atomsko bombo, med njimi tudi Indija.

a Agencija Associated Press je izvedela, da so sile l a o š k e vlade Patet Lao dosegle nove uspehe v j u ž n e m delu osrednje­ga Laosa ln da drž i jo zdaj v rokah p o l o ž a j e 25 milj d a l e č od tajlandske meje. S tem je Laos prerezan na dva dela. T o bi utegnilo biti pomembno pri do­l o č a n j u č r t e prenehanja so­v r a ž n o s t i .

S V Jeruzalemu se nadaljuje poces proti vojnemu z l o č i n c u Eichmannu. Njegov zagovornik Servatius s k u š a n a vse n a č i n e Izpodbijati pristojnost s o d i š č a , da bi sodilo Eichmannu. Po njegovi izjavi bo Elchmann za­hteval » z a š č i t o Zahodne Nem­č i j e « .

• Kairsk i listi p i š e j o , da Je f i n a n č n i ministrski predsednik Kasem izjavil, da je iranska vlada sklenila ponovno odpreti mejo med Irakom ln sirsko po­krajino Z A B ter ukiniti vse dosedanje omejitve v trgovin­skih stikih i n med o d n o š a j l med obema d r ž a v a m a .

Berite in razširjajte DOLENJSKI LIST!

'RIPOROCA SE:

»KRKA« TOVARNA ZDRAVIL

N O V O M E S T O

TOVARNA TISKANEGA BLAGA

TISKANIMA - KRANJ Telefoni: centrala 28-81

<s> Nudimo vam priznane izdelke: bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah ln odtenkih.

> Naše tkanine so znane na doma­čem in inozemskem tržišču kot kvalitetne glede ć e l a v e in trajnosti.

«=. Naročila Izvršujemo točno in solidno.

K g A N 7 T I S K A N I M A

Z A Š Č . ZNAK

Vsemu prebivalstvu Dolenjske čestitamo za 20-letnico vstaje slovenskega naroda in za praznik dela — l. MAJ!

DOZ na pragu samoupravljanja 22. aprila bo kolektiv podružnice DOZ Novo mesto izvolil svoje prve organe samoupravljanje

D r ž a v n i z a v a r o v a l n i z a v o d -» D O Z « - j e d o d a n e s š e e d i n a s t r o g o c e n t r a l i s t i č n o u r e j e n a u s t a . n o v a v F L R J . K o l e k t i v i v e l i k e m r e ž e p o d r u ž n i c , k i j e razpu- tena po v s e m o z e m l j u J u g o s l a v i j e so v s e dos le j o p r a v l j a l i v n a s l d r u ž ­b i p o m e m b n o n a l o g o : z z a v a r o v a l ­n i m i p o g o d b a m i so š č i t i l i p red n e p r e d v i d e n i m i n e s r e č a m i s p l o š n o l j u d s k o I m o v i n o , p a t u d i posamez ­n i k e . P r e d v o j n e k a p i t a l i s t i č n e za­v a r o v a l n o d r u ž b e n a n a š e m o z e m ­l j u so s t r eme le i e z a d o b i č k o m . D o ­b r š e n d e l s reds tev , k i so j i h za­v a r o v a n c i t a k r a t s t r u d o m v p l a č e ­v a l i j e b i l , l a h k o b i r e k l i , p r o č v r ­ž e n d e n a r . . .

V p o v o j n i i z g r a d n j i j e m o r a l a t u d i z a v a r o v a l n a s l u ž b a n a j t i V n o v i d r u ž b e n i u r e d i t v i n a j t i svo j p ros to r , za to j e b i l v m e r i l u F L R J u s t a n o v l j e n D O Z . N o v a z a v a r o v a l ­n a u s t a n o v a j e s p o m o č j o s v o j i h t e r i t o r i a l n i h enot k m a l u o r g a n i z i ­r a l a svo jo z a s t o p n i š k o z a v u r o v a l -

Posvetovanje zdravstvenih delavcev 15. aprila je bilo i hotelu

»Sremič« v Vidmu-Krškem po­svetovanje zastopnikov zdrav­stvenih domov iz Senovega, Sevnice. Brežic in Vidma-Kr-škega. Posvetovanja so se ude­ležili tudi predstavniki social­nega zavarovanja in šefi odse­kov za zdravstvo pri ObLO. Živahno so razpravljali o pri­pravah za izvajanje novega za­kona o zdravstvu in glede sklepanja pogodb o pavšalni zdravstveni službi.

Priprave na volit­ve v zadružni svet

Zadružni svet kmetijske za­druge v Žužemberku je na za­sedanju razpisal volitve v nov zadružni svet. Sporazumeli so se, da bo novi zadružni svet štel 60 članov, in sicer 30 članov za­druge ter 20 delavcev in usluž­bencev zadruge. Volitve za čla­ne kolektiva zadruge bodo 20. aprila, za zadružnike pa 23. aprila. Na področnih občnih zborih je bila sprejeta kandi­datna lista iz vrst članov zadru­ge, na sestanku sindikalne po­družnice pa iz vrst delavcev.

no m r e ž o . U s t v a r j e n a s r e d s t v a so se s t e k a l a v c e n t r a l n e s k l a d e i z k a t e r i h so p o k r i v a l i š k o d o v d r u ž ­b e n e m i n z a s e b n e m s e k t o r j u . Z a ­r a d i tega s t r o š k i n e s r e č , š e pose­bej e l e m e n t a r n i h , n i so m o g l i m o č ­neje p r i z a d e t i r a z v i j a j o č e g a se go­s p o d a r s t v a . V t e m se go tovo s k r i ­va t a v e l i k p o m e n i n v l o g a nove z a v a r o v a l n e s l u ž b e , k i to i e o p r a v ­l ja l D O Z .

R A Z V O J J E Z A H T E V A L K o s m o le ta 1950 p r e d a l i de lov­

n i m k o l e k t i v o m z z a k o n o m o de­l a v s k e m s a m o u p r a v l j a n j u v r o k e s k r b za gospoda r j en j e i n u p r a v ­l jan je , so os ta le i z v e n tega z a k o n a š e j a v n e s l u ž b e i n r a z n e u s t anove . N a g l i r a z v o j g o s p o d a r s t v a j e na ­r e k o v a l v se š i r š e p r e n a š a n j e p r i ­s to jnos t i i n h k r a t i m a t e r i a l n e o s n o v e n a v z d o l . P r a z n i n o v j a v n i h s l u ž b a h i n v v r s t i u s t anov , k j e r n i b i l o pogo jev , d a b i u v e d l i de lav­s k o s a m o u p r a v l j a n j e , s m o i z p o l ­n j e v a l i s p o r a j a j o č i m i se o r g a n i d r u ž b e n e g a u p r a v l j a n j a . D O Z je os ta l o k r n j e n t u d i za te p r a v i c e vse d o s l e j . O s t a l j e s t rogo cen t ra ­l i s t i č n o i n a d m i n i s t r a t i v n o u r e j e n a u s t a n o v a . Č l a n i n j e g o v i h k o l e k t i ­v o v v d r u ž b i n i so b i l i u p o š t e v a n i k o t p r o i z v a j a l c i , k i neka.t us tvar­ja jo .

N a p o d r o č j u n o v o m e š k e p o d r u ž ­n i c e D O Z Je b i l o l a n i z b r a n i h 268 m i l i j o n o v d i n a r j e v v p l a č i l z a r a z ­ne v r s t e z a v a r o v a n j , e n a k znesek pa j e b i l o š k o d o v a n c e m t u d i i z p l a ­č a n . T a s r e d s t v a so e n a k a o n i m , k i j i h u s t v a r i j o v n a š e m o k r a j u k o l e k t i v i p o s a m e z n i h s r edn j e v e l i ­k i h g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j . N a v ­z l i c t e m u k o l e k t i v n o v o m e š k e p o ­d r u ž n i c e dos l e j n i s a m r a z p o l a g a l z u s t v a r j e n i m i s r eds tv i i n j e preje­m a l a d m i n i s t r a t i v n o d o l o č e n e p l a č e .

P o d r u ž n i c a j e l epo r a z v i l a pre­v e n t i v n o de j avnos t , saj j e b i l o l a n i p o r a b l j e n i h n a r a z n e n a č i n e v te n a m e n e p r e k o 100 m i l i j o n o v d i n a r ­j e v (za g a s i l s k o , za v e t e r i n a r s k o , za p r o m e t n o ter za z d r a v s t v e n o s l u ž b o l n za v a r n o s t p r i de lu ) . S k l a d i so se u s t v a r j a l i i z r a z i t o c e n t r a l i s t i č n o . Z n j i m i sta r azpo­l a g a l i n a j v e č G e n e r a l n a d i r e k c i j a D O Z v B e o g r a d u i n d€iloma r epu ­

b l i š k a d i r e k c i j a v L j u b l j a n i . T o J<; o n e m o g o č a l o t e s n e j š e s o d e l o v a n j e p o d r u ž n i c s k o m u n o . D O Z b i l a h ­k o k o m u n i s s v o j i m i s r e d s t v i po­m a g a l m a r s i k d a j i z zadrege , pa je b i lo to o n e m o g o č e n o .

D o l g o l e t n e t e ž n j e k o l e k t i v o v po­d r u ž n i c , n e u s k l a j e n o s t c e n t r a l i s t i č ­nega r e ž i m a D O Z s s p l o š n i m raz­v o j e m ter v p r a š a n j e p o l i t i k e s s r e d s t v i , vse to m u je n a r e k o v a l o n o v o r e š i t e v . S e posebej je v p l i ­v a l n o v i s i s t e m de l i t ve d o h o d k o v . Z a t o so p r e d v i d e n i n o v i o b č i n s k i l n m e d o b č i n s k i z a v o d i . L e - t i b o d o z b i r a l i s r eds tva v o b č i n s k i h dena r ­n i h z a v o d i h , k a r bo o m o g o č a l o b o l j š o p o l i t i k o s s r eds tv i .

N O V E N A L O G E K O L E K T I V A - U P E A V L J A V C A

Z a r a d i s p l o š n o d r u ž b e n e g a po­m e n a z a v a r o v a n j a , ne m o r e m o p r e p u s t i t i v s e h p r i s t o j n o s t i za o d ­l o č a n j e k o l e k t i v u . Ods le j bos t a v D O Z d v e o b l i k i u p r a v l j a n j a : d r u ž b e n o u p r a v l j a n j e bo p reds tav ­l j a l u p r a v n i odbor , z a m e t e k de lav­skega s a m o u p r a v l j a n j a pa bo Sve t d e l o v n e g a k o l e k t i v a . U p r a v n i o d ­bor ses tav l ja jo p r e d s t a v n i k i z a v a ­r o v a n c e v , k i s p o m o č j o n j ega v o ­di jo f i n a n č n o p o l i t i k o n o v e g a za -

T A P R O S T O R S M O O D S T O P I L I P O D R U Ž N I ­CI D O Z N O V O M E S T O

ne d o h o d k e l n za d r u g o , v e n d a i bo ž e zdaj g o s p o d a r n o p r e m i s l i l da se l a h k o s tanje d o k o n c a le ta i z p r e m o n i i n da l d e l teh sredstev na r e z e r v o za - s u š n o d o b o « . Izde­l a l bo t u d i p r a v i l n i k d e l i t v e oseb nega d o h o d k a , k i bo go tovo spod b u d n e j e d e l o v a l k o t d o s e d a n j i ad­m i n i s t r a t i v n i n a č i n nag ra j evan j a .

S k l a d e , k i nas t ane jo i z t k z v . f u n k c i o n a l n e p r e m i j e , j e k o l e k t i v dosle j o d v a j a l g e n e r a l n i d i r e k c i j i v B e o g r a d , le p r e m i j s k o r e z e r v o i z ž i v l j e n j s k e g a z a v a r o v a n j a ž e le to d n i n a l a g a p r i p o d r o č n i h k o m u n a l * 1

n i h b a n k a h . Ods le j se b o t u d i re­z e r v n i s k l a d z b i r a l p r i s a m o s t o j n i h z a v o d i h , z n j i m pa bo u p r a v l j a l U O . Se le nato, k o ga z a v o d i z č r p a m u za m o r e b i t n o p r e k o r a č e n j e y

š k o d n u d i j o p o m o č na jp re j r e z e r v ­n i s k l a d i r e p u b l i š k e g a z d r u ž e n j a i n na to z v e z n e za j edn ice . O s n o v n a enota D O Z bo pos t a l o b č i n s k i a l i m e d o b č i n s k i za \ ' od , ta pa bo l a h ­k o s r eds tva , k i j i h n e bo po t rebo­v a l n u d i l k o m u n i v o b l i k i r a z n i h k r e d i t o v . S t e m se bo D O Z a k t i v ­no v p l j u č i l v k o m u n a l n i s i s t e m , k o m u n a se bo zan j bo l j ž i v o z a ­n i m a l a , h k r a t i pa b o z a d o š č e n o d o l g o l e t n i m t e ž n j a m k o l e k t i v o v D O Z po s a m o u p r a v n i h p r a v i c a h , saj b o d o 2. a p r i l a v o l i l i p r v i z a m e ­tek o r g a n o v s a m o u p r a v l j a n j a — svet de lovnega k o l e k t i v a .

Ob prazniku deževnega kolektiva semiškega obrata IEV T e d n i p r o s l a v l j a s e m i š k i k o l e k i i v o b r a t a I E V

10-letnico obs to j a . V a p r i l u 1951 je b i l n a m r e č us t a ­n o v l j e n o b r a t z a p r o i z v o d n j o k o n d e n z a t o r j e v . T a ­k r a t j e v s k r o m n i h p r o s t o r i h b i v š e g a k m e t i j s k e g a poses tva z a č e l o d e l a t i p r v i h o s e m d e l a v k . P o s t o p o ­m a se j e š t e v i l o z a p o s l e n i h p o v e č a l o i n je 1956 i z d e ­l o v a l o k o n d e n z a t o r j e ž e 117 d e l a v c e v . Z d a j j e v k o ­l e k t i v u ž e 200 l j u d i , n a j v e č ž e n a i n d e k l e t . O b r a t se je r a z v i l v p r a v o t o v a r n o . Z v e l i k o i z b i r o r a z n i h v r s t k o n d e n z a t o r j e v o s k r b u j e j u g o s l o v a n s k e r a d i j s k e us t anove pa t u d i t e l e k o m u n i k a c i j s k o i n e l e k t r i č n o i n d u s t r i j o . S e m so p r i š t e t i k o n d e n z a t o r j i za r a d i o ­apara te , t e l e fon i jo , a v t o m o b i l s k i k o n d e n z a t o r j i , z a ­g o n s k i k o n d e n z a t o r j i za e l e k t r o m o t o r j e , k o m p e n z a ­c i j s k i k o n d e n z a t o r j i , k o n d e n z a t o r j i za o d p r a v l j a n j e e l e k t r i č n i h m o t e n j i t d . L a n i Je o b r a t dosege l 512 m i l i j o n o v b r u t o p r o d u k t a , l e t o š n j i p l a n pa je 735 m i l i j o n o v d i n a r j e v p r o i z v o d o v .

K o l e k t i - " b i l a h k o ž e letos i z d e l a l z a m i l i j a r d o d i n a r j e v p r o i z v o d o v , č e b i b i l i p r a v o č a s n o d o b a v ­l j e n i s t r o j i i n n e k a j d r u g e o p r e m e , k i j o p r e d v i d e v a n a č r t . P r i p r a v l j a j o t u d i r e k o n s t r u k c i j o , k a r b o o m o ­g o č i l o , d a b o z a p o s l e n i h 400 l j u d i , p r o i z v o d n j a p a se

bo p o v e č a l a za 2 m i l i j a r d i d i n a r j e v l e tno . H k r a t i bodo o d p r a v i l i v p r a š a n j e nezapos l enos t i t a m k a j š ­n jega p r e b i v a l s t v a .

Z u v e d b o n a g r a j e v a n j a po u č i n k u j e v o b r a t u d e l a v c e m o m o g o č e n o , d a s a m i o d l o č a j o o d o h o d k i h . D o s l e j je n o r m i r a n i h o k r o g 70 o d s t o t k o v d e l v p r o ­i z v o d n j i , t e ž i j o pa , d a b i d o s e g l i 100-odstorno n o r ­m i r a n j e .

O b r a t Je o s n o v a l t u d i s v o j o m e n z o , k j e r d o b i j o z a p o s l e n i t op lo m a l i c o i n k o s i l o . R e d n a p r e h r a n a je torej z a g o t o v l j e n a , k a r j e z e l o p o h v a l n o , z l a s t i č e u p o š t e v a m o , da n a j v e č d e l a v k p r i h a j a n a de lo l z o k o l i š k i h v a s i , n e k a t e r e pa t u d i u r o d a l e č .

K o l e k t i v u s p e š n o u v e l j a v l j a svoje p r a v i c e v de­l a v s k e m s a m o u p r a v l j a n j u . T a k o o d l o č a o b r a t n i de­l a v s k i sve t o p l a n s k i h n a l o g a h , p r a v i l n e m I z k o r i ­š č a n j u p r o i z v a j a l n i h s r eds t ev i t d . K o se b o d o z d r u ­ž i l a podje t ja » I s k r a « , » T e l e k o m u n i k a c i j e « i n » I E V « , p r i č a u j e j o š e v e č s a m o s t o j n o s t i v d e l a v s k e m s a ­m o u p r a v l j a n j u .

K o l e k t i v u I E V v S e m i č u č e s t i t a m o k p r a z n i k u i n m u ž e l i m o š e n a d a l j n j e d e l o v n e z m a g e !

v a r o v a l n e g a z a v o d a . U O o d l o č a k o l i k o s reds tev se s t e k a v posa­m e z n e s k l a d e i n te s k l a d e u p r a v l j a .

S v e t k o l e k t i v a k o t o r g a n s a m o ­u p r a v l j a n j a g o s p o d a r i z d e l o m p r e ­m i j e , k i se i z l o č a za s t r o š k e po­s l o v a n j a . S r e d s t v a , k i j i h p o d r u ž ­n i c a s svo jo de j avnos t j o z b e r e te de l i jo n a d v a d e l a : f u n k c i o n a l n o p r e m i j o n a r e ž i j s k i d o d a t e k . S f u n k c i o n a l n o p r e m i j o , k i s e d e l i na s k l a d e , u p r a v l j a U O , z r e ž i j ­s k i m d o d a t k o m pa g o s p o d a r i sve t d e l o v n e g a k o l e k t i v a . V p r v e m t ro -m e s e č j u le tos Je k o l e k t i v ž e u s t v a ­r i l 2 m i l i j o n a 850 t i s o č d i n p r e s e ž ­k o v d o h o d k a v o k v i r u r e ž i j s k e g a d o d a t k a . S v e t d e l . k o l e k t i v a bo o d ­l o č a l k a k o u p o r a b i t i t a s r e d s t v a : k o l i k o za s t a n d a r d , k o l i k o z a oseb-

Imamo močno zadrugo Od volitev prvih zadruž­

nih svetov pa do danes je kmetijstvo Bele krajine pre­živelo znatne izpremembe. Tovariš inženir, naštejte nam glavne vzroke teh iz-prememb?

— Osnovni vzrok naglega razvoja kmetijstva je silovit razmah proizvodnje na socia­lističnih kmetijskih obratih in

Pred nedeljskimi volitvami zadružnih svetov v črnomaljski občini

Nič več strahu pred sušo Nič več strahu pred sušo.

pravijo agronomi kmetijske zadruge v Črnomlju. Cez 300 hektarov preoranih steljnikbv v okolici Krasinca in Gribel.i je zdaj rodovitno polje, ki se nekoliko razlikuje od ostalih

Z a sil p r o t i v B r e ž i c a h V s r e d i m a r c a Je b i l a v B r e ž i c a h se ja s v e t a s t a n o v a n j s k e s k u p ­

n o s t i , n a k a t e r i so p r e t r e s l i v e č z a d e v . S t a n o v a n j s k a s k u p n o s t j e p r e j e l a 145.000 d i n o d O b L O k o t

p r e s e ž e k po l i k v i d a c i j i b i v š e s t a n o v a n j s k e u p r a v e . P r i b l i ž n o 800.000 d i n a r j e v s r e d s t e v se b o s t e k l o le tos n a n j e n r a č u n i z n a j e m n i n z a s t a n o v a n j a i n p o s l o v n e p ros to re . K e r m n o g i h i š n i s v e t i v B r e ž i c a h s p l o h no o b r a č u n a v a j o p r i s p e v k a z a s t a n o v a n j s k o s k u p n o s t a l i p a ga o b r a č u n a v a j o n e p r a v i l n o , Je svet p r e d l a g a l o b č i n i k o t u p r a v n e m u o r g a n u , n a j o p r a v i k o n t r o l o p o s l o v a n j a h i š n i h s v e t o v . S k u p n o s t b o p o s k l e p u l j u d s k e g a o d b o r a p r e j e l a le tos 800.000 d i n d o t a c i j . L e t o s b o tore j r a z p o l a g a l a s t e m , k a r j e ž e n a ž i r o r a č u n u l n s p r e d v i d e n i m d o t o k o m s reds t ev s p r i b l i ž n o 2 m i l i j o n a 200.000 d i n . K e r j e to s o r a z ­m e r n o m a j h e n znesek , so s k l e n i l i se e n k r a t z a p r o s i t i k o l e k t i v e za f i n a n č n o p o m o č

V B r e ž i c a h j e n a j v e č j a p o t r e b a p o u r e j e n e m o b r a t u d r u ž b e n e p r e h r a n e i n po j a v n i s t r o j n i p r a l n i c i . N a se j i s v e t a so u s t a n o v i l i k o m i s i j o , k i bo d o l o č i l a z m o g l j i v o s t p r a l n i c e l n k u p i l a p r i m e r n e s t ro je . P r o s t o r z a p r a l n i c o j e ž e I z b r a n .

M a l o t e ž j e j e z o b r a t o m d r u ž b e n e p r e h r a n e , č e p r a v Je v e č k o t p o t r e b e n . N e k a j p o d j e t i j s i c e r i m a u r e j e n e o b r a t e z a e n o l o n č n i c e , v e n d a r j e š e v e l i k o t a k i h , k i t e g a v p r a š a n j a n i s o n i t i n a č e l a . P a t u d i z a p o s l e n o ž e n o m o r a s t a n o v a n j s k a s k u p n o s t r a z b r e m e n i t i k u h e .

' N a j v e č t e ž a v j e s p r o s t o r o m . P o z a m i s l i s t a n o v a n j s k e s k u p n o s t i l z B r e ž i c na j b i m l e č n a r e s t a v r a c i j a , k i n i m a p o g o j e v z a r a z v o j v d o ­s e d a n j e m l o k a l u , p o č a s i p r e r a s l a v o b r a t d r u ž b e n e p r e h r a n e . S e v e d a b o d o m o r a l i a k c i j o f i n a n č n o p o d p r e t i t u d i k o l e k t i v i , za to ne b o o d v e č , č e b o d o ž e n e p r o i z v a j a l k e v k o l e k t i v i h o t e m r e s n o r a z p r a v ­l j a l e . V p r a š a n j e p r o s t o r a p o v z r o č a p r a v c a t o » v e r i ž n o r e a k c i j o « . M l e č n a r e s t a v r a c i j a b i se p r e s e l i l a v v s o l e v o s t r a n s t avbe p r i L e b a r j u . I z p r a z n i t i b i j i h m o r a l a d e l a v s k a u n i v e r z a , k i b i se p r e ­s e l i l a v p r o s to r e D o m a d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j . P T T podje t je b i se p r e s e l i l o v p ros to re , k j e r j e zda j pod je t j e » T o b a k « , s t a n o v a n j s k a s k u p n o s t i n k r a j e v n a o r g a n i z a c i j a S Z D L b i se p r e s e l i l i k Ž a g a r j u . I z p r a z n j e n i p r o s t o r m l e č n e r e s t a v r a c i j e p r i L e b a r j u p a b i z a sede l f r i z e r M i l a n K r a l j . K o m b i n a c i j za p r e s e l i t v e j e b i l o do zda j I z d e l a n i h ž e z e l o m n o g o , v e n d a r n i b i l a š e n o b e n a u r e s n i č e n a . O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r j o s k l e n i l p r e p u s t i t i s t a n o v a n j s k i s k u p n o s t i I z d e l a v o p r e d l o g a z a p re se l i t ve , - v e n d a r s m o s l i š a l i , d a p r e d s t a v n i k i n a o b č i n i š e v e d n o p o m l š l j a j o , č e p r a v j e p r e d l o g ž e I zde l an . N e k a j t e ž a v j e t u d i s k o ­l e k t i v o m m l e č n e r e s t a v r a c i j e , k i š e p o m i š l j a , k e r I m a z a seboj k u p b r i d k i h i z k u š e n j l z č a s o v , k o j e z a č e l z o b r a t o m . N a s t a n o v a n j s k i s k u p n o s t i so n a m z a g o t o v i l i , da b o d o v p r e u r e d i t e v o b r a t a v l o ž i l i d o 400.000 d i n , d a n a č r t e ž e p r i p r a v l j a j o l n d a v l o ž e n e Inves t i c i j e o b r a t a n e b o d o o b r e m e n i l e . P r e p r i č a n i s m o , d a se b o d o l e p o g o v o r i l i s k o l e k t i v o m m l e č n e r e s t a v r a c i j e .

N a se j i s v e t a so r a z p r a v l j a l i t u d i o p r e d l o g u s t a n o v a n j s k e s k u p ­n o s t i z a u r e d i t e v p l o č n i k o v , k i g a b o O b L O š e le tos u p o š t e v a l . I z p o r o č i l a p o r a v n a l n e g a s v e t a j e r a z v i d n o , d a Je u s p e š n o r e š i l 21 s p o r n i h z a d e v , z a 6 z a d e v p a so p o r a v n a v e š e o d l o ž e n e . V s e s p o r n e z a d e v e so b i l e dos l e j r e š e n e s p o r a v n a v o v z a d o v o l j s t v o o b e h s t r a n k . R a z p r a v l j a l i so š e o o t r o š k i h i g r i š č i h , k j e r b i se m a l č k i l a h k o I g r a l i . V B r e ž i c a h j e dos le j l e eno t a k o i g r i š č e , š e enega b o d o z g r a d i l i v o f i c i r s k i k o l o n i j i n a p o b u d o S Z D L . V t a n a m e n b o u s t a n o v l j e n a p o s e b n a k o m i s i j a S Z D L , p r e b i v a l c i p a so ž e z b r a U p r i s p e v k e v v r e d ­n o s t i 30.000 d i n . J . M .

v Beli krajini. Na njem o pri­delku ne bo več odločala suša. ampak zadruga. Agronomi so že razmišljali, kako bodo to do­segli. Kolpa in Lahinja ste blizu. Preučili so možnosti za namakanje. Na bregu Lahinje bodo zgradili rezervoar za vodo in jo od tam speljali po ceveh na polje. Kadar bo zem­lji primanjkovalo vlage, bodo na cevi namestili škropilna naprave, ki bodo pršile vodo

Prva seja upravnega odbora

V Zdravil išču Šmarješke T o ­plice so konec preteklega me­seca izvolili iz vrst kolektiva 7-članski upravni odbor. Doslej so imela'naša zdravilišča uprav­ne odbore, ki so jih imenovali občinski ljudski odbori in je bil v njih zastopan le po en član kolektiva. Stari način upravlja­nja se seveda ni obnesel, ker je imel kolektiv v organu uprav­ljanja vse premalo zastopnikov. Najvišji organ zavoda je zdaj svet zavoda, v katerem je tret­jina članov kolektiva in uprav­nik, tretjino članov imenuje ob­činski ljudski odbor, ostale pa okrajni zavod za socialno za­varovanje in gostinska zborni­ca. Novi upravni odbor je na prvi seji razpravljal o osnutku pravil zavoda.

Nedvomno se bodo s takim načinom namakanja polj pove­čali tudi poljski pridelki. 2e v začetku leta, ko je čas za gno­jenje, bodo vedeli, koliko krme bodo pridelali za 1500 pitanih telfet. Nafcrte bodo uresničili in jih posledice suše ne bodo spreminjale. Z vodo iz rezer­voarja bodo napajali tudi živi-vino. Tam, kjer je še pred dvema letoma stala belokranj­ska breza, bodo suši kljubova­le namakalne naprave.

Jože Škaf

v pogodbenem sodelovanju kmetov z zadrugo, saj se je kmetov interes za slednjo moč­no povečal. Kmetovalci potre­bujejo vedno več uslug v po­ljedelski strojni opremi, le-te pa jim lahko nudi samo zadru­ga. KZ so močno povečale osnovna sredstva, danes ima­mo že 13 traktorjev in 2 kom­bajna, še leta 1958 pa smo imeli le 1 traktor! Nova zdru­žena zadruga je gospodarsko in organizacijsko sposobna uresničiti vse naloge perspek­tivnega razvoja kmetijstva.

Kako ocenjujete doseda­nje uspehe prvih zadružnih svetov v črnomaljski obči­ni?

N a š i m p r v i m z a d r u ž n i m s v e t o m l n u p r a v n i m o d b o r o m gre - k o t s e m ž e d e j a l — p o m e m b n a v l o g a g lede n a p r e d k a v k m e t i j s k i p r o ­i z v o d n j i . B a v i l i s o se v g l a v n e m z o r g a n i z a c i j o p r o i z v o d n j e n a l a s t n i z e m l j i , z r a z v i j a n j e m i n j a ­č a n j e m d r u ž b e n i h odnosov , d a l j e o r g a n i z a c i j o , z o s k r b o z r e p r o d u k ­t i v n i m m a t e r i a l o m , s p l a s i r a n j e m p r i d e l k o v n a t r ž i š č e ter z i n v e s t i -

V črnomaljski občini sc je 7 kmetijskih zadrug združilo v

eno samo gospodarsko in organizacijsko močno zadružno enoto.

Cez tri dni — v nedeljo, 23. aprila — bodo zadružniki volili

nov zadružni svet. Obiskali smo tehničnega vodjo združene

KZ Črnomelj tov, ing. Rada Dvoržaka in ga zapleti v pogovor.

c i j a m i . S e v e d a pa n i b i l o r e š e v a ­nje o m e n j e n i h n a l o g s i s t e m a t i č n o l n s m o t r n o v v s e h z a d r u g a h . S l e d ­nje Je b i l o p a č o d v i s n o o d sesta­va z a d r u ž n i h sve tov .

V z p o r e d n o z d e l o v a n j e m z a d r u ž ­n i h s v e t o v se je b i s t v e n o m e n j a l o d n o s k m e t i j s k i h p r o i z v a j a l c e v d o z a d r u g . M e d t e m k o so s p r v a g le­d a l i K Z le k o t o r g a n i z a c i j o , k i j i m ko t t r g o v i n a p o s r e d u j e d o l o č e n e p o t r e b š č i n e , g leda jo d a n e s v njej g o s p o d a r s k o o r g a n i z a c i j o z o b ­s e ž n i m p r o i z v o d n i m p r o g r a m o m ter d o l o č n o i n v e s t i c i j s k o p o l i t i k o .

K v a l i t e t a d e l a po p o s a m e z n i h K Z je i m e l a m o č a n o d r a z v s t ro-k o v n o s U i n s p o s o b n o s t i u p r a v n i h ter o s t a l i h u s l u ž b e n c e v . P r e m a l o p a ž n j e smo p o s v e č a l i s p l o š n i i n s t r o k o v n i i z o b r a z b i z a p o s l e n i h i n i z o b r a ž e v a n j e n i d o h a j a l o gospo-d a r s k o - t e h n i č n e g a r a z v o j a K Z . Z a ­r a d i tega n a s seveda n i s o s m e l e č u ­d i t i r a z n e s l a b o s t i l n i z p a d i , k i so p r i h a j a l i d o i z r a z a n a s e s t a n k i h z a d r u ž n i k o v . P o m a n j k a n j e s t r o -

Letos osem lokalnih MDB Zadnja leta je vedno večje

zanimanje za mladinske delovne brigade. Lani so v našem okra­ju delale kar tri: ena v Zalogu, ena v Metliki in ena v Žužem­berku. Letos je predvidenih že osem mladinskih delovnih bri­gad, ki bodo sodelovale v raz­nih lokalnih delovnih akcijah, predvsem takih, ki bodo pome­

nile korak naprej v komunalni izgradnji našega področja. Raz­govori z vsemi investitorji, ki žele pomoč mladine, še niso za­ključeni, vendar lanko že našte­jemo nekaj mladinskih brigad, ki imajo naloge že ioločene in se že ustanavljajo.

Julija bo pričela delati v Žu­žemberku I I . srednješolska-štu-dentska brigada »Jože Slak-Sil-vo«, ki bo nadaljevala z lani za­četim de'om in hkrati pomaeala pri ureditvi Žužemberka za okrajno proslavo, ki bo tam 22. julija

Na Otočcu bo pravtako julija zavihtela krampe in lopate bri­gada »Tone Tomšič« v kateri bodo sodelovali študenti pravne fakultete iz našega in drugih okrajev. V juliju bodo delale mladinske delovne brigade v občini Brežice pri gradnjah in popravilu cest, v občini Sevnica prav tako, v Metliki pri gradnji športnih -objektov in cest, ter še občasne brigade v občinah Čr­nomelj, Novo mesto in Videm-Krško.

M l a d i n c i in m l a d i n k e se še vedno l a h k o pri javi jo v te b r i ­gade, še posebej o n i , k i sc ne bodo udeležili zvezne d e l o v n e akcije. V s a k d o i z m e d n j i h se l a h k o vključi v k a t e r o k o l i b r i ­gado!

S d

Hmeljnih vab i

k o v n o u s p o s o b l j e n i h d e l a v c e v v z a d r u g a h je b i l o g l a v n i v z r o k z a p o č a s n o u v a j a n j e l as tne k m e t i j s k e p r o i z v o d n j e , n . p r . s ad j a r s tva , p l -t a l i š č , p r i d e l o v a n j a k r m n i h r a s t ­l i n i t d .

Kaj pričakujete od novo­izvoljenih zadružnih orga­nov?

N o v e v o l i t v e v z a d r u ž n e o r g a n e so ze lo p o m e m b n e za n a d a l j n j e p o v e ć a v a n j e k m e t i j s k e p r o i z v o d ­nje l n za r a z v i j a n j e s o c i a l i s t i č n i h d r u ž b e n i h o d n o s o v n a v a s i . P o g l o ­b i l o se bo s o d e l o v a n j e l n s o o d ­l o č a n j e s l e h e r n e g a p r o i z v a j a l c a v z a d r u ž n i h o b r a t i h t e r v s e h z a ­d r u ž n i k o v p r i u s m e r j a n j u p r o i z ­vodnje , o r g a n i z a c i j e d e l a l n go­s p o d a r j e n j a v z a d r u g i .

N o v i z a d r u ž n i s v e t i b o d o m o r a l i t u d i v b o d o č e p o s v e č a t i v s o p o z o r ­nos t š i r j e n j u z a d r u ž n e g a p r o i z v o d ­n e g a s o d e l o v a n j a i n se p o s l u ž e ­v a t i v s e h m o g o č i h o b l i k v k l j u č e ­v a n j a p r i v a t n i h p r o i z v a j a l c e v v o r g a n i z i r a n o i n č i m b o l j s p e c i a l i z i ­r ano p r o i z v o d n j o .

Z a I z p o l n i t e v l a s t n i h n a l o g i n z a r a z v i j a n j e s o d e l o v a n j a b o d o z a ­d r u ž n i s a m o u p r a v n i o r g a n i p o v e ­č a l i o s n o v n a s r e d s t v a - z l a s t i s t r o j n i p a r k , d a l j e s t r o k o v n i k a ­de r , r a z š i r i l i l n u t r d i l i o d k u p ­no l n p r o d a j n o m r e ž o za k m e t i j ­s k e p r i d e l k e t e r p r o u č i l i m o ž n o s t i p r e d e l a v e k m e t i j s k i h p r i d e l k o v .

Z r e o r g a n i z a c i j o g o z d a r s k e s l u ž ­be j e d o b i l a z a d r u g a doda tne n a ­loge v z v e z i z g o s p o d a r j e n j e m p r i ­v a t n i h gozdov . Z a d r u ž n o sode lo ­van je p r i v z g o j i , n e g i i n i z k o r i š č a ­n j u bo o m o g o č i l o n a č r t n e j š o go­s p o d a r s k o p r o i z v o d n j o , p r i d o b i v a ­nje k v a l i t e t n i h l e s n i h s o r t i m a n o v i n uva j an j a , n o v i h o d n o s o v

Z a d r u ž n i s v e t i b o d o i m e l i vsa -k a k o r v p l i v p r i r a z v i j a n j u k r a ­j e v n i h s k u p n o s t i . S o d e l o v a l i b o d o p r i o r g a n i z i r a n j u o b r a t o v d r u ž b e ­ne p r e h r a n e , u s t a n o v za v a r s t v o o t r o k i n d r u g i h servisov."

Kakšne so bile konkretne priprave na volitve v črno­maljski KZ?

K a n d i d a t n a l i s t a j e b i l a ses tav­l j ena v s k l a d u z n o v i m i z a d r u ž n i ­m i p r a v i l i , po k a t e r i h so d e l a v c i to u s l u ž b e n c i K Z i n n j e n i h o b r a t o v u d e l e ž e n i n a j m a n j s 50"/».

K Z je d e j a n s k o s e s t a v l j e n a i z t r eh e k o n o m s k i h enot , l n t o : z a r d r u ž n e p r o i z v o d n j e , k m e U j s k e g S o b r a t a i n g o z d n e g a o b r a t a . V s a k a o d o m e n j e n i h e k o n o m s k i h enot b 6 i m e l a svo j d e l a v s k i svet i n u p r a v ­n i o d b o r , k a t e r e b o d o seveda v o ­l i l i posebe j . O d c e n t r a l n e g a s v e t a i n u p r a v n e g a o d b o r a se b o p r e n e ­s lo t e ž i š č e v s e h k o m p e t e n c n a o b ­ra tne sve te , k i b o d o s e s t a v l j a l i i n p r e d l a g a l i p r o i z v o d n e t e r f i n a n č ­ne p l a n e , p r a v t a k o pa t u d i p r e d ­l a g a l i d e l i t e v d o h o d k a . C e n t r a l n a o r g a n a bos ta i m e l a l e k o o r d i n a c i j ­s k o v l o g o . - p b -

Avto cesta je odkrila mno­go lepot Dolenjske, mnoge pa je tudi rešila pozabe. Med nji­mi je tudi grad Hmeljnik.

Pred vojno je bil ta grad ze­lo znan. Po vojni je ostal raz­valina in nanj smo nekako po­zabili. Le otroci okoliških vasi so bili njegovi zvesti obisko­valci. Toda tudi kot razvalina je lep. O tem pričajo številni obiskovalci, ki prihajajo sem peš in z avtomobili. Od tod je lep razgled po Dolenjski, ka­dar pa je ugodno vreme, se vi­di prav dakč, celo do zasne­ženih Alp.

Pred dvema letoma so za­čeli grad obnavljati. Toda ve­liko je porušenega in dela po­časi napredujejo. V petletnem gospodarskem načrtu občine Novo mesto je tudi dokončna obnova Hmeljnika, ki bo po­stal priznana turistična točka.

Na avto cesti je pred odce­pom napisano »Hmeljnik«. Toda tam, kjer se odcepi s karfeljevske ceste cesta za Hmeljnik, ni nikakega zname­nja. Zato ni čudno, da pot na Hmeljnik nekateri najdejo, drugi pa zavijejo v Karteljevo, nakar se jezni vračajo na avto

0 delu SZPL v Brestanici Predsednika SZDL v Bresta­

nici smo obiskali v elektrarni, kjer je zaposlen. Ker mu ni preostajalo mnogo časa, nam je na hitro povedal, da šteje tamkajšnji: organizacija okol 650 članov V nov 21-člansk. odbor je bilo izvoljenih 7 žensk in 3 mladinci. Na obč­nem zboru SZDL so člani izra­zili več predlogov in želja in Se pogovoril' o praznovanju 1. maja in ?0 letnice revohiRi je. Sklenil =o x\h bodo sode­lovali Z m!a 'r=k<" nT-afi-,;-7aC'-jo in ji oomas^'i: »Vvono bo­do organizirali prostovoljna

tela pri gradnji o t r o š k i igrišč

m popravilu vaških poti. Člani so predlagali, da bi stanovanj­ska .skupnost iz Senovega usta­novila v Brestanici servisno delavnico za popravilo radij­skih sprejemnikov, pralnico in jtroćkj vrtec Napeljali naj bi tudi javno razsvetljavo na koncu trga. Ljudje so priprav­ljeni sodelovati s prostovolj­nim delom pri asfaltiranju ce­ste skozi trg. Na koncu nam ie tov Kozinc še povedal, da bo v tem letu organizacija SZDL v Brestanici boli delav­na, kot je bila prejšnja leta

* D. K.

cesto ali pa morda tudi na Hmeljnik. S pomočjo občine naj bi se na Hmeljniku uredil tudi vsaj zasilni bife, ki bi bil odprt ob nedeljah in prazni­kih, ko je tu največ obiskoval­cev. Nekoga od domačinov, ki dobro pozna zgodovino Hmelj­nika, bi lahko usposobili za vodiča. Skušnje namreč kaže-

• da obiskovalce vse to zani­ma. (Če bi stal grad kje v ino­zemstvu, bi zaračunavali že vsak pogled, pobirali vstopni­no itd.)

Hmeljnik vabi! Sem priha­jajo turisti iz vse Jugoslavije in tudi inozemci. Poskrbimo, da ne bodo odšli razočarani, ampak se bodo vedno znova vračali!

Na Ziljah so razpravljali Zaradi zelo strmega klanca

na Ziljah ne morejo uvesti redne avtobusne proge iz Vi­nice preko Zilj v Črnomelj Ziljčani pa so sklenili, da bo­do zgradili cesto, ki bo omo­gočila prevoz z avtobusom, saj dobro vedo. da brez pomoči in njihovega sodelovanja ne gre Pomagali bodo s prostovoljnim delom. Opravili bodo za okror 250.000 dinarjev raznih del.

Jože Skof

• ) N a s e s t anku p r e d s t a v n i k o v d r a v s k i h e l e k t r a r n so o s n o v a l i i n i c i a t i v n i odbor , k) bo p r o u č i l m o ž n o s t i z a z d r u ž i t e v š e s t i h d rav­s k i h e l e k t r a r e n v eno podjet je S k l e n i l i so, da b o d o u p o š t e v a l i ž e l j e p o s a m e z n i h k o l e k t i v o v glede ' d r u ž i t v e .

B T o v a r n a vagonov v K r a l j e v u ie Izde la la d r u g o se r i jo 190 tovor ­n i h v a g o n o v d o m a č e k o n s t r u k c i j e T o so p o s e b n i 4 - o s n l v a g o n i z me­h a n i z m o m za n a s i p a v o n j e g r a m o z a na ž e l e z n i š k e p r o g e M e d t e m ko le b i lo prej za n a s l p a v a n l e 50 ku-b i k o v g r a m o z a p o t r e b n o 80 de lov n i h u r . nasu je jo v a g o n i ta mate­r i a l v 10 m i n u t a h . Z a vagone se z a n i m a v e č podjet i j

Iz kosianjeviške zadruge Kmetijska zadruga v Kosta­

njevici redi nn svojem posestvu 170 glav plemenske živine — sto v novem, ostalo pa v starem hlevu. Prva teleta bodo prodali iz hleva predvidoma šele na­slednje leto, vendar jih bodo prodali le, če ne bodo medtem zgradili novih hlevov — Vinska klet, ki je obrat KZ, ima na zalogi še 9 vagonov vi­na, medtem ko jih je prodala že okoli 20. Vinska klet je zdaj tudi malo preurejena, da bolj ustreza sanitarnim predpisom. Preureditev je veljala okoli 200.000 dinarjev.

»Sloga« tudi obrtno podjetje

Trgovsko podjetje »Sloga« v Sevnici se je z novim letom preimenovalo v Trgovsko in obrtno podjetje »Sloga«. Vzrok: podjetje je dobilo obrat za moško in žensko konfekcijo. Moško konfekci­jo delajo po želji in meri. žensko pa predvsem za zalogo

"in ta se bo predvidoma tudi najlažje razvijala V obratu je zaposlenih 8 ljudi, okoli 60 pa imajo zunanjih delavcev. Se pravi takih, ki delajo za pod­jetje na domu Pred mesecem in pol so ustanovili še tapetni­ški obrat Ta dela kavče, zofe in drugo po želji strank. Ta­petniški obrat se bo predvido­ma kasneje osamosvojil. Tr­govsko podjetje »Sloga* je jstanovilo obrat zato. da bi kupcem čimbolj ustreglo in bi res dobili take izdelke, kot si jih žele

Metliška črnina Ali že veste, da je metliška črnina ena

izmed najbolj zaželenih in cenjenih črnin, ki jih zahtevajo poznavalci dobre vinska kapljice?

Dobroto metliški črnini daje njena ubra­nost, elegantna cvetica, pitnost in ljubkost.

Metliško črnino in druga belokranjska vina odkupuje, neguje in prodaja podjetje VINO BREZICE s svojim samostojnim obra­tom v Metliki.

Klet v Metliki, ki je sodobno zgrajena in tehnološko opremljena, se nahaja v osrčju znanih vinorodnih goric in predstavlja ključni objekt Bele krajine in Dolenjske. Klet omogoča obratu, da lahko zadovolji v polni meri svoje odjemalce na domačem in inozemskem tržišču

Klet je v zadnjem času razširila svoje delovanje tudi v Spodnje Posavje; njeno č r n i n o točijo na tem področju v naslednjih gostinskih lokalih: v gostilni Zinke Budič, Čatež, v gostilni GRIC v Čatežu, v gostilni JEZ v Radečah, v gostilni

" Jožeta Kalina v Bregani-Jesenice na Dolenjskem, v Kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu, v gostilni Na križišču v Sevnici, v gostilni Pri pošti v Brežicah, v gostilni Murko v Krškem, v gostilni Vide Pole v Leskovcu, v gostilni Jožeta Praha v Velikih Malencah pri Krški vasi in v gostilni Frančiške Vahčič v Cer­kljah ob Krki. Vina iz metliške kleti dobite razen tega v vseh večjih krajih, na željo pa vam z njimi postrežejo tudi v Celju in v Mariboru.

POTROŠNIKI: pijte naša priznana vina in prepričali se boste o njihovi visoki kvaliteti, spoznali pa boste hkrati tudi uspehe prizadevnega dela delovnega kolektiva ki čestita vsem delovnim ljudem za letošnji praznik dela 1 mr.j

KOLEKTfV VINSKE KLETI V METLIKI, V T N O R F t F . ' ' * r f , T r

Ko so v občini Videm-Kr-ško razpravljali o združevanju zadrug, je starejši kmet za­družnik lepo dejal: »Tri zadru­ge so v občini, če hočemo imeti zorane njive, potrebuje­mo tri traktorje, zato bo naj­bolje, da se preselimo pod eno streho in združimo moči in iz­kušnje . . . «

Tri zadruge so se januarja združile v eno močno. Nasto­pilo je obdobje resnega in na­črtnega dela. 172 ha svojih zemljišč ima zadruga, konec leta jih bo že 212 ha, do konca petletke pa vsaj 850 ha. Letos bo zadruga ustvarila 350 mili-

„Združimo moči m izkušnje" jonov bruto proizvoda, v letu 1965 pa ga bo približno 500 milijonov.

Upravnik K Z Videm-Krško nam je povedal, da bo kolek­tiv volil svoje predstavnike v zadružni svet 22. aprila, kmet­je zadružniki pa 23. aprila. Enih in drugih bo v novem za­družnem svetu po 50 odst. Te dni so se kmetovalci na pod­ročnih občnih ztiorih pogovorili o nalogah zadruge in pretresli kadidatne liste na vaških pred-volilinih sestankih. Kmetijska zadruga bo imela 3 poslovne enote: gospodarski obrat, svoj proizvodni obrat (s specializi­rano proizvodnjo na Sremiču, v Stari vasi in na Zadovinku) ter poslovno enoto za ostalo dejavnost. Vsaka' poslovna enota bo imela svoj delavski svet in UO.

V živinorejskem obratu na 2adovinku bodo povečali šte­vilo goved iz 70 na 120. Ker

bodo potrebovali več krme. bo­do zgradili dva silosa za 300 kub. metrov krme. Na Trški gori bodo uredili ribezov nasad na površini 10 ha. Upajo, da bodo s pomočjo Vodne skupno­sti regulirali potok Pašnik, ki popljavlja 15 ha obdelovalne zemlje. V Stari vasi bodo ure­dili sodobno vrtnarijo na povr­šini 10 ha, na Poišči breskov nasad na površini 3,5 ha, na Sremiču je od 12 ha vinogra­dov dobršen del (8 ha) na žič­nih oporah, površine pa bodo razširili in obnovili še SO ha vinogradov. To je samo del na­črtov K Z Videm-Krško. Po­trebna sredstva so večinoma že zagotovljena.

Ali boste zmogli tako obsež­ne načrte? smo vprašali uprav­nika zadruge tov. Maksa Ba­bica.

— Imamo dovolj strokovne­ga kadra, pridobili smo že bo­gate izkušnje, pri kmetovalcih pa smo si ustvarili ugled in zaupanje. Tudi občina ima mnogo razumevanja za naše delo, vse to pa je zadosten po­rok, da bomo uspeli! — •

Drago Kastelic

F R A N C E M I H A L 0 V G 4 N Vzgajajmo neposrednega proizvajalca

Vlado Lamut: DOMA (1960)

Občinsko sindikalne konfe­rence, ki je bila za občino Metlika v nedeljo v Vinomeru, sta se razen delegatov in do­mačih predstavnikov udeleži­la tudi Jože Plavc in Lojze Pajnič. kot predstavnika OSS Novo mesto. Izčrpno poročilo o delu občinskega sindikalne­ga sveta v preteklem obdobju je prebral predsednik tov. Jo­že Jankovi č, nato pa se je raz­vila sproščena in bogata raz­prava v kateri so načeli vrsto problemov, s katerimi se je sindikat že doslej več ali manj uspešno spopadal.

Ugotovili so lep napredek nagrajevanja po delu, ki je le-

Tehlno razprava na občnem zboru ObSS v Metliki

leta 1959 zajemalo le 30 odst. zaposlenih, leta 1960 že 55 od­stotkov, v letu 1961 pa bo šte­vilo nagrajevanih po delu v občini doseglo kar 70 odst. De­lovni kolektivi pod vplivom takega nagrajevanja gospoda­rijo skrbneje kot prej. porasla je proizvodnja, hkrati pa tudi dohodek podjetij. V obratu Novoteks v Metliki nagrajuje­jo tako že vsa delovna mesta, v BETI večji del, precej manj

ŠE K APRILSKIM DOGODKOM K e r Je v č l a n k u J o ž e t a P r i j a t e l j a

p r ece j n e p r a v i l n i h n a v e d b i n k e r m e d o l ž i . d a s e m i z n e s e l n e r e s n i č ­n e s t v a r i , s e m p r i m o r a n r e s n i c i n a l j u b o d a t i n a n a v e d e n i č l a n e k n a ­s l edn je p o j a s n i l o :

V o m e n j e n e m č l a n k u n a v a j a J o ­ž e P r i j a t e l j m e d d r u g i m , d a j e z a ­d e v n i s o d n i E p i s o p o l i t i č n i h p r i -p o r n i k i h , n a h a j a j o č l h se v z a p o r i h V N o v e m m e s t u , p r i s p e l l z B e o g r a ­d a v N o v o m e s t o d n e 11. a p r U a 1941, d a d o t a k r a t d r ž a v n i t o ž i l e c n i i m e l n o b e n e k o m p e t e n c e v tej z a d e v i , d a p a j e v s e e n o ž e p r e d t e m p r o t i s v o j i p r i s t o j n o s t i p r e d l a g a l p r e i s k o v a l n e m u s o d n i k u , d a I zpus t i 16 p o l i t i č n i h p r i p o r n i k o v — č e n i i m e l n o b e n e k o m p e t e n c e , t u d i nI m o g e l p r e d l a g a t i k a j t a k e g a p re ­i s k o v a l n e m u s o d n i k u l n p r e i s k o ­v a l n i s o d n i k b i b i l n e d v o m n o t a k p r e d l o g z a v r n i l — m e d t e m k o Je g l e d e o s t a l i h š t i r i h č a k a l s p i s a l z B e o g r a d a , d a p a je p o t e m po­s ta l k o m p e t e n t e n , k e r j e b i l a z a ­d e v a o d s t o p l j e n a r e d n e m u s o d i š č u , t e r p r e d l a g a l š e Is tega d n e p r e ­i s k o v a l n e m u s o d n i k u u v e d b o p re ­i s k o v a l n e g a z a p o r a za p reos t a l e š t i r i .

C e se Je k a z e n s k i s p i s n a h a j a l v B e o g T a d u , p o t e m p a č n i m o g e l n i t i p r e i s k o v a l n i s o d n i k n i t i d r ž a v ­n i t o ž i l e c v bivši J u g o s l a v i j i I z p u ­

s t i t i p o l i t i č n i h p r l p o r n i k o v l z z a ­p o r a , r a z e n t e l e t a n i č n e g a n a l o g a s s t r a n i d r ž a v n e g a t o ž i l c a z a z a ­š č i t o d r ž a v e , k a r p a se nI d o g a ­j a l o , r a z e n v I z j e m n i h p r i m e r i h .

Z g o d o v i n s k o d e j s t v o je , d a se Je Je p r i č e l o b o m b a r d i r a n j e B e o g r a ­d a 6. a p r i l a 1941 z j u t r a j , d a j e b i l z a r a d i p o n o v n e g a b o m b a r d i r a n j a p r e k i n j e n z B e o g r a d o m t a k o r e k o č ves p r o m e t l n d a Je b i l k o n e c v o j n e v N o v e m m e s t u p o t e m v p e ­tek , 11. a p r i l a 1911, v z g o d n j i h j u ­t r a n j i h u r a h , k o se j e v s a s i l a v o ­j a š t v a , k i j e b i l a n a g r m a d e n a v N o v e m m e s t u i n o k o l i c i , r a z š l a . Z a r a d i t ega Je I z k l j u č e n o , d a b i b i l i v N o v o m e s t o p r i s i l i z B e o g r a ­da z a d e v n i s p i s i 11. a p r i l a 1941, k o s p l o h nI b i l o v e č z B e o g r a d o m zveze , v N o v o m e s t o p a j e p r i h a j a l t is te d n i s a m o e n v l a k p o n o č i i n zope t o d h a j a l , p r e v a ž a l p a je v g l a v n e m v o j a š t v o .

Z a t o Je p a č n e m o g o č e , d a b i b i l i p r i š l i v N o v o m e s t o z a d e v n i k a ­z e n s k i s p i s i 11. a p r i l a 1941, saj t a d a n nI p r i š l a v N o v o m e s t o l n p r e j š n j e d n i i z B e o g r a d a v e č n o b e ­n a p o š t a , t u d i t e l e fonske zveze so b i l e z B e o g r a d o m ž e v e č d n i p r e ­k i n j e n e , n i t i k o m a n d a d i v i z i j e n i m o g l a v e č d o b i t i zveze z B e o g r a ­d o m n i t i z g e n e r a l n i m š t a b o m . T u d i nI n o b e n e g a d v o m a o t e m ,

d a j s b i l o N o v o m e s t o d n e U . a p r i ­l a 1941 p o n o v n o b o m b a r d i r a n o l n d a Jo b i l a z a d e t a o s n o v n a š o l a , v k l e t e h k a t e r o je b i l o p o l n o m u n i ­c i j e t e r d a je t a m u n i c i j a š e d o l g o č a s a p o t e m e k s p l o d i r a l a l n d a so b i l a o k n a v b l i ž i n i o s n o v n e š o l e r a z b i t a , p a t u d i n a s o d i š č u Je b i l o r a z b i t i h p o l n o o k e n n a s t r a n i p r o t i o s n o v n i š o l i . Z a r a d i t e g a t u d i s o d i ­š č e n i u r a d o v a l o , s p l o h j e b i l o s t a ­nje v N o v e m m e s t u l n t u d i d r u g o d B k o n c e m v o j n e i n p r o p a d a J u g o ­s l a v i j e k a o t i č n o .

N a r a v n o s t I z k l j u č e n o p a Je, d a b i d r ž a v n i t o ž i l e c ta d a n , t o Je 11. a p r i l a 1941, p r e d l a g a l p r e i s k o v a l ­n e m u s o d n i k u u v e d b o p r e i s k o v a l ­nega z a p o r a z o p e r š t i r i p o l i t i č n e p r l p o r n i k e , k i na j b i b i l i s e v e d a š e z a p r t i v n o v o m e š k i h z a p o r i h , k a j t i v r e s n i c i t a k r a t n i b i l z a p r t n o b e d e n o d t i s t i h p o l i t i č n i h p r l ­p o r n i k o v v e č , saj j e b i l K r i s t a n k o t z a d n j i o d n j i h i z p u š č e n ž e v s redo , to j e 9. a p r i l a 1941.

C e se n a h a j a j o r e s t o z a d e v n i s p i ­s i v m u z e j u N O B v L J u b l j a n i , m o ­r a b i t i i z n j i h to t u d i r a z v i d n o . • S p r i č o tega pa s e v e d a t u d i d n e 12. a p r i l a 1941, to Je v sobo to , n i m o g l o b i t i se je k a z e n s k e g a sena ta z a r a d i r e š i t v e p r i t o ž b š t i r i h p r e ­o s t a l i h p r i t o ž e n c e v z o p e r u v e d b o p r e i s k o v a l n e g a z a p o r a , k o n o b e n e -

Pogumno odkrivanje napak-odl ika organizaci j ZK

T e d n i po vsej s e v e r n i o b č i n i po ­t e k a j o l e tne k o n f e r e n c e o s n o v n i h o r g a n i z a c i j Z K S . T e m e l j i t e j e p r i ­p r a v l j e n a p o r o č i l a s e k r e t a r i a t o v l n s e k r e t a r j e v o d o s e d a n j e m d e l u k a ­ž e j o v e č i n o m a n a g l a v n e p o m a n j ­k l j i v o s t i o s n o v n i h o r g a n i z a c i j . S p l o š n a u g o t o v i t e v Je, d a l e t a k o de lo l a h k o p r i v e d e do š e v e č j i h u s p e h o v i n u v e l j a v i t v e č l a n o v Z K v s p l o š n e m d r u ž b e n e m d o g a j a n j u . P o g l e j m o n e k a t e r e o s n o v n e u g o ­

t o v i t v e l z p o r o č i l na k o n f e r e n c a h R u d n i k a v K r m e l j u , J u g o t a n l n a l n K o p i t a r n e v S e v n i c i !

BB K r m c l j s k l r u d a r j i so u g o t o v i l i , d a so p l o t m e d p o d j e t j e m i n k r a ­j e m ž e t e m e l j i t o p o r u š i l i . G l a v n a o b r a v n a v a je b i l a p o s v e č e n a d e l o ­v a n j u č l a n o v Z K v p r o i z v o d n j i k o t t u d i v K r m e l j u s a m e m . J a s n o Je p r i š l o do i z r a z a , d a se ž i v l j e n j e n e k o n č a z o d h o d o m l z r u d n i k a . V k o l e k t i v u so s i c e r č l a n i Z K p o l n o

ZDRAVI BOLNIM - TELEVIZOR! Do torka opoldne smo dobili za televizijski sprejem­

nik, namenjen bolnikom TBC na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice, naslednje nove prispevke:

»Belt«, Črnomelj - 10.000 din; Nada Adlešič iz Adlešičev — 500 din; Miha Novak iz Adlešičev — 500 din; uslužbenci OLO Novo mesto — 21.160 din; Vll .a razred druge osemletke — 850 din; Slavko Fabjan, K Z Straža — 500 din; Julijana Medic, Straža — 500 din; uslužbenke mezdnega oddelka SGP Pionir, Novo mesto — 2.000 din; Franc Jainnik, Bršlin - 500 din; Jože Blat­nik, Soteska, p. Straža — 1.500 din; taborniki odreda Matfja Gubec iz Brežic — 1.000 din; Marjeta Pahulje iz Pngorice, p .Dolenja vas' — 500 din; kolektiv Novoteksa — 10.316 din; Mestni odbor RK, Novo mesto — 19.293 din; Tovarna zdravil »Krka« — 10.000 din; Lado Lukšič, Brod 35, p. Smihel - 1.000 din.

S Ponikev pa so nam spet poslali: Jože Verščaj — 500 din, Julijana Ceh — 500 din; Jožefa Krizman — 400 din; Jože Uhan — 500 din; Stanko Penca — 500 din; Zovo Miklič — 300 din; Anka Gašper — 1.000 din; Lud­vik Mežan — 1.000 din; Julijana Strmšek — 500 din.

Alojz Zore iz Starega trga — 500 din; Krajevni odbor RK Nemška vas, p. Trebnje — 1.000 din.

Skupaj se je nabralo do 18. aprila 332.268 din. Pri­spevke pošiljajte na naš tekoči račun: 606-11-3 24 pri Narodni banki, Novo mesto. Pri vseh prispevkih pri­pišite namen nakazila: Z A TELEVIZOR BOLNIKOM TBC! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA

z a p o s l e n i n a v s e h p o d r o č j i h de l a , p rece j p a p o m a g a j o t u d i i z v e n podje t ja . A n a l i z i r a l i so de lo č l a ­n o v Z K v S Z D L , š o l s t v u , k m e t i j ­s t v u l n d r u g i h p o d r o č j i h . U g o t o ­v i l i so, k j e so n a r e d i l i p r e m a l o l n k j e b i l a h k o ž e p r e p u s t i l i v a ž n e j š e f u n k c i j o l n p o l o ž a j e d r u g i m , m l a j ­š i m . V s e s t r a n s k a p o v e z a v a m e d r u d n i k o m l n k r a j e m je t u res d o ­s e ž e n a .

BI V J u g o t a n i n u so se k o m u n i s t i p o g o v o r i l i p r e d v s e m o n o t r a n j i h z a d e v a h pod je t j a . P r e m a l o so s to­r i l i z a i z o b r a ž e v a n j e č l a n s t v a . V e ­l i k o n a l o g J i h č a k a v z v e z i z Iz­g r a d n j o n o v e t o v a r n e za I e s o v i n s k e p l o š č e . T a bo p o t r e b o v a l a o k o l i 130 n o v i h l j u d i , k i se pos to ­p o m a ž e v k l j u č u j e j o v k o l e k t i v d e l n o k o t v a j e n c i , d e l n o k o t š t l p e n t i s t l . Z v s e m i t e m i l j u d m i bo p o t r e b n e g a v e l i k o de l a , č e naj ž e v n e k a j l e ­t i h p r e v z a m e j o r a z e n d e l a v svo je r o k e t u d i u p r a v l j a n j e z v e l i k o v e č ­j i m i d r u ž b e n i m i s r e d s t v i . V s e p r e ­m a l o s k r b i Je b i l o p o s v e č e n e š t e d n j i n a v s e h d e l o v n i h m e s t i h .

Bi P o r o č i l o o d e l u k o m u n i s t o v v s e v n l š k l K o p i t a r n i k r i t i č n o obde ­lu je p r e d v s e m o r g a n i z a c i j o d e l a s ame o s n o v n e o r g a n i z a c i j e . T a j e t a k o o b š i r n a , da j e de lo z a h t e v a l o n o v i h o b l i k . T e so s i c e r z v e l i k o d o b r e v o l j e p r e i z k u s i l i , n i so pa š e z a d o v o l j n i . K r i t i č n o so se o z r l i n a d e l o v a n j e o r g a n o v O b L O l n n a v p r a š a n j e , s k o l i k i m i t e ž a v a m i se s r e č a d e l a v e c , k i b i s i r a d p o s t a v i l s t a n o v a n j s k o h i š o . Č l a n i so neena ­k o m e r n o o b r e m e n j e n i s f u n k c i j a m i l n d e l o v a n j e m I z v e n pod je t j a . P r e ­c e j š n j e m u š t e v i l u s i c e r d e l o v a n j e o t e ž k o č a š t u d i j , v e n d a r p a so t u d i t a k i , k t so zgo l j č l a n i Z K . V e l i k a s k r b Je p o s v e č e n a i z o b r a ž e v a n j u v s e h z a p o s l e n i h . P r i b l i ž n o t r e t j i n a d e l a v c e v j e d o v r š i l a l e 4 r a z r e d e o s n o v n e š o l e . T a p r o b l e m ener ­g i č n o o d p r a v l j a m o , p r e d v r a t i Je u s t a n o v i t e v I z o b r a ž e v a l n e g a c e n t r a v p o d j e t j u . 19. š t i p e n d i s t o v l n 40 v a j e n c e v Je n a r a š č a j , k i bo k m a l u p r e v z e m a l n a j o d g o v o r n e j š e n a l o g e v pod je t ju . V e l i k o n a l o g p a J i h č a ­k a z n o v i m i g o s p o d a r s k i m i u k r e ­p i . P r e g l e d t r e h n a j v e č j i h o s n o v n i h o r g a n i z a c i j l z pod je t i j k a ž e , d a so č l a n i zveze k o m u n i s t o v n a B v o j l h m e s t i h .

g a o d n j i h v e č n i b i l o v z a p o r u l n k o J i m u v e d b e p r e i s k o v a l n e g a z a ­p o r a z a r a d i tega s e v e d a n i b i l o m o g o č e p r i o b č i t i .

Z a t o t u d i p r e i s k o v a l n i s o d n i k nI m o g e l n a p r a v i t i k a k i l i p r i t o ž b t e m p r i p o r n l k o m , k e r so m u b i l i n e d o ­s e g l j i v i i n s eveda n i n i h č e v e d e l , k j e s e n a h a j a j o . V p o s l e d i c i t ega pa s e v e d a t u d i n i m o g l o b i t i n a ­s l edn jega d n e , to j e 12. a p r i l a 1941, seje k a z e n s k e g a sena ta z a r a d i te­ga, d a b i se n a njej r e š e v a l e p r i ­t o ž b e p r e o s t a l i h š t i r i h p o l i t i č n i h p r l p o r n i k o v .

S Ice r p a Je b i l a m o j a n a l o g a v z a d e v i K r i s t a n a l e t a , d a d o s e ž e m n j egov i z p u s t i z z a p o r a , p r e d n o p r i d e j o N e m c i , to pa se Je t u d i z g o d i l o , l n s i c e r d n e 9. a p r i l a 1941.

K e s p a j e , d a j a z n i s e m b i l for ­m a l n i z a s t o p n i k a l i z a g o v o r n i k K r i s t a n a i n t u d i n e o s t a l i h ž e pre j I z p u š č e n i h p o l i t i č n i h p r l p o r n i k o v , i n t u d i to re j n i s e m š e l » u r a d n o « do d r ž a v n e g a t o ž i l c a l n p o t e m o d nJega d o p r e d s e d n i k a o k r o ž n e g a s o d i š č a , k e r s i r e s d r ž a v n i t o ž i l e c nI d a l o d m e n e >»5Ufliratl«, d a naj Izpus t i K r i s t a n a l z z a p o r a . S e v e d a je b i l a m o j a i n t e r v e n c i j a v s e ka j d r u g e g a k a k o r » s u f l i r a n j e « .

Z a m e n i b i l o v a ž n o , n a k a k fo r ­m a l n i n a č i n b o p r i š e l K r i s t a n p r a ­v o č a s n o n a p ro s to s t , t e m v e č l e to, d a bo r e s p r i š e l l z z a p o r a , p r e d n o p r i d e j o N e m c i . T i s t a seja p a j e b i l a v r e s n i c i v s r e d o , 9. a p r i ­l a 1941, n e p a v s o b o t o , 12. a p r i ­l a 1941. D o seje p a Je p r i š l o z a ­r a d i tega, k e r d r ž a v n i t o ž i l e c n i b i l p r i p r a v l j e n i z p u s t i t i K r i s t a n a 9 p o j a s n i l o m , d a t ega n e m o r e s to -

' r i t i b r e z d o v o l j e n j a l z B e o g r a d a , k e r Je š l o z a z a p o r p o z a k o n u o z a š č i t i d r ž a v e . R a v n o z a r a d i tega s e m m o r a l I t i n a t o d o p r e d s e d n i k a o k r o ž n e g a s o d i š č a . I n č e t u d i t a m ne b i n i č d o s e g e l , b i b i l p a č m o ­r a l o r g a n i z i r a t i z v i j a č e n a l i n a s i l e n i z p u s t K r i s t a n a i z z a p o r a . G o t o v o pa je , d a v t i s t e m s p i s u nI b i l o z a p i s a n o , d a se j e v s e t o z g o d i l o n a m o j o i n t e r v e n c i j o , k a r Je p a č

• s a m o po s e b i r a z u m l j i v o . M o ž n o je t u d i i n n e i z k l j u č u j e m , d a l z sp i sa s a m e g a s p l o h n I b i l r a z v i d e n r e s n i č e n l n p r a v i p o t e k zadeve , k e r s e p o n e p o t r e b n e m p a č n i . h o ­te l n i h č e i z p o s t a v l j a t i n e p o t r e b n i m n e v a r n o s t i m .

D a pa b i b i l s o d n i senat o k r o ž ­n e g a s o d i š č a v N o v e m , m e s t u p o d p r e d s e d s t v o m s o d n i k a M i j a C e r -n o š a , v k a t e r e m s e n a t u Je b i l t u d i s o d n i k J a n k o C e r č e k t ak , d a j e d r ž a v n i t o ž i l e c u v l d e l , d a u t e g n e s e n a t p r i t o ž b o o b d o l ž e n c e v z a v r ­n i t i , p a g o t o v o n e bo d r ž a l o , saj s ta b i l a s o d n i k a M l j o C e r n o š i n J a n k o C e r č e k o b a i z r a z i t o n a p r e d ­no m i s e l n o s t i i n b i torej t re t j ega s o d n i k a , t u d i č e b i b i l p r o t i t e m u , n e d v o m n o p r e g l a s o v a l a . S Ice r p a Jaz n i s e m g o v o r i l s s o d n i k o m M i -Jem C e r n o š e m ' v tej z a d e v i i n o k a k i s e j i , k a t e r i na j b i o n p r e d ­s e d o v a l v tej z a d e v i , do sedaj n i ­s e m n i t i s l i š a l . K e r p a s e m go­v o r i l s p r e d s e d n i k o m o k r o ž n e g a 6odlšča l n z n j i m z a d e v o u r e d i l , s i s e v e d a ne m o r e m m i s l i t i , d a bi b i l o n p r e p u s t i l v o d s t v o seje s o d n i k u M i j u Cerne-Ju, o z i r o m a d a b i b i l s p l o h o n o d s o t e n i n d a j e z a r a d i n j e g o v e o d s o t n o s t i v o d i l se­j o s o d n i k M l j o C e r n o š , k o p a s e m v e n d a r s a m o s e b n o g o v o r i l s p r e d ­s e d n i k o m o k r o ž n e g a s o d i š č a z a ­r a d i u r e d i t v e i z p u s t i t v e K r i s t a n a .

T a k a s o d e j s t v a l n t a k a j e r e s ­n i c a . D r . D a v o r i n G r o s .

razvito pa je takšno nagraje­vanje v manjših podjetjih.

Delavsko samoupravljanje je še sorazmerno nerazvito, ker je večina podjetij bila ustanovljenih v nedavni pre­teklosti. V obratu Novoteks je ODS sicer reševal vrsto drob-nil problemov, imel pa je še vse premajhno materialne/ osnovo. Tudi v LPP Metlika je bilo nekaj podobnega, vevidar so v obeh primerih težave že odpravljene. V delavskih sve­tih je približno 40 odst. žena in 20 odst. mladih ljudi, vse premalo pa je obojih v zadruž­nih svetih in v krajevnih od­borih ter ostalih organih druž­benega upravljanja.

Ko so delegati iskali vzroke za vse to. so ugotovili, da je v marsičem kriva nerazgleda-nost upravljavcev, ki je glav­na ovira njihovi aktivnosti. Sindikalno organizacije bodo morale zato posvetiti kar naj­več skrbi izobraževanju pro­izvajalcev, ne le strokovnemu ampak tud; družbeno ekonom­skemu. Prvi koraki so že stor­jeni s seminarjem za člane UO, DS in sindikalnih vodstev, ki je bil pred nedavnim. Tudi kulturno zabavno življenje v kolektivu je pomembno, saj sta od kulturne ravnj v pre­cejšnji meri odvisni zavest in prizadevnost. Obrat Novoteksa je že sklenil pogodbo za 3 go­stovanja Mestnega gledališča iz Ljubljane, v BETI pa so ustanovili pevski zbor in in­strumentalni sekstet.

Ko so sprejeli vrsto po­membnih zaključkov, so na konferenci izvolili še nov 15-članski odbor, nov nadzorni odbor in delegate za okrajno sindikalno konferenco.

JAD

ZR0P pripravlja razstave

in proslave 8. a p r i l a j e b i l a v N o v e m m e s t u

r a z š i r j e n a se ja o k r a j n e g a o d b o r a Z R O P . R a z e n č l a n o v o d b o r a so se Je u d e l e ž i l i š e s e k r e t a r j i o b ­č i n s k i h o d b o r o v Z R O P i n p r e d ­s e d n i k o k r a j n e g a o d b o r a S Z D L V i k t o r Z u p a n č i č . N a s e j i so se p o g o v o r i l i p r e d v s e m g l ede o r g a ­n i z i r a n j a r az s t av o d e l u i n ž i v l j e ­n j u v J u g o s l o v a n s k i l j u d s k i a r m a ­d i . O b i s k o v a l c i r a z s t a v se b o d o s e z n a n i l i p r e d v s e m z o b o r o ž i t v i ­j o n a š e A r m a d e , z r a z v o j e m a r ­m a d e — p o s e b n o p o v o j n e — l n z v o j n i m i š o l a m i . P r i k a z a n i h p a bo t u d i v e č f i l m o v . N a s a m d a n m l a ­d o s t i b o d o o d p r t e t a k e r az s t ave v N o v e m m e s t u , B r e ž i c a h , C e r k ­l j a h , V i d m u - K r š k e m , Č r n o m l j u l n M e t l i k i . R a z s t a v e b o d o t u d i v o s t a l i h v e č j i h k r a j i h , a d a t u m še nI d o l o č e n . Z a r a z l a g o b o s t a n a v s a k i r a z s t a v i s k r b e l a po d v a o f i ­c i r j a . N a m e n t eh r az s t av j e , d a b i se m l a d i n a bo l j s e z n a n i l a z d e ­l o m i n ž i v l j e n j e m v n a š i A r m a d i , p o s e b n o pa š e z ž i v l j e n j e m go­j e n c e v v o f i c i r s k i h š o l a h .

D a l j e so s k l e n i l i , d a b o d o ob­č i n s k i o d b o r i Z R O P s o d e l o v a l i v v s e h o b č i n s k i h o d b o r i h z a p r o s l a ­v o 20. o b l e t n i c e vs ta je i n d a b o ­do r e z e r v n i o f i c i r j i l n p o d o f i c l r -J l p o s v e t i l i p o s e b n o p o z o r n o s t p r o s l a v i t v i l e t o š n j e g a d n e v a J u ­g o s l o v a n s k e l j u d s k e a r m a d e — 22. d e c e m b r a .

V Žužemberku krajevni komite LMS Z n a s t a j a n j e m v e d n o v e č j i h k o ­

m u n v č a s i h o b č i n s k a v o d s t v a L M S z g u b l j a j o p r e g l e d n a d de lo rn m l a ­d i n s k i h a k t i v o v . O d t o d v z a d n j e m č a s u v e d n o v e č j e t e ž n j e po f o r m i ­r a n j u k r a j e v n i h k o m i t e j e v L M S , k i na j b i b i l a p o d a l j š a n a r o k a o b č . k o m i t e j a . T a k o so p r e d k r a t k i m

N SROČITE SI DOLENJSKI LIST!

f o r m i r a l i v Ž u ž e m b e r k u k r a j e v n i k o m i t e , k i bo v o d i l de lo a k t i v o v i n bo v t e snem s t i k u z o b č i n s k e m k o m i t e j e m L M S N o v o mes to .

V k o m i t e je i z v o l j e n i h 7 m l a ­d i n c e v , v o d i l e p a ga b o d o t o v a -r l š l c e A n g e l c a T r l e p , C i l k a M i k l i č i n N a d a P a j k . T a k o m i t e naj b i n e k a k o n a d o m e s t i l p r e j š n j i o b č i n ­s k i k o m i t e L M S , k i se j e p o p r i ­k l j u č i t v i o b č i n e N o v e m u m e s t u r a z š e l .

Sd.

Po vasi so že drvel* kamioni. Mati je prišla od nekod vsa preplašena ln zbegj^B. Sesedla se je na stol in šele čez čas izdavila iz sebe:

»Lupšinove, Pete l inčjte . Kosove... so odpeljali!« Bil sem otr^k: nisem mogel dojeti, kaj se pravzaprav

dogaja. Ce se ne bi nalezel joka, ki ga je bila vas polna, bi se bi! morda celo veselil velikega potovanja. Vsa moja otro­ška leta to bila sanje o širnem svetu, ki bi ga bil rad prepo­toval podolgem in počez. Toda zdaj sem kot vsi drugi hlipal v joku.

Stekel sem na vas. Na dvorišču pri sosedovih sem za­gledal kamion. Pri vratih je stal vojak. Obraz pod čelado je bil mrk, nekam ravnodušen do žalosti v hiši.

Petkovi so se drug za drugim skobacali na kamion. Stara mati je bila še na tleh. Z rokami se je držala za glavo in nepremično strmela v dom, od katerega se vse življenje ni oddaljila dalj kot do njive in cerkve. Ko jo je vojak dregnil, naj se že vendar povzpne na kamion, je padla pred prag in ga jela poljubljati.

-Nikoli več, nikoli več,-" je ječala. Njeni na avtomobilu so presunljivo jokali. Vojak je vpil,

da je treba odriniti. Stari Petek je hotel na tla, ker ga je mukanje živine v hlevu spomnilo, da jo je treba nakrmiti. Avtvomobil pa se je že premikal.

Nekaj ur pozneje sem tudi sam sedel na kamionu In skozi solze videl ljudi pri ograjah, kako so nam mahali. Bolj ko smo se oddaljevali od rodnega kraja, dražja mi je bila vas. Čutil sem, da nekaj izgubljam, nek&j, kar mi je bilo pri srcu kot oče ali mati.

V rajhenburškem gradu, kjer so nas stlačili v hleve, se je obup stopnjeval. Nekdo je pravil, da se je neki starček utopil v človeškem blatu, ko je v temi tipal na stranišču. Neka družina je trpela dvojno žalost; oče se je obesil, ko je videl, da kamion zavija na njegovo dvorišče. V kotu graj­skega hleva je stokal bolnik, ki mu svojci niso vedeli pomoči. Zunaj pa je dolga vrsta ljudi stopala mimo komisije, ki je ponovno popisovala in delila okrogle pločevinaste tablice s številkami. Koreni. Petrači, Resnlkl ln na tisoče drugih so postali številke.

šlezija, kdo te ne pomni! V eni izmed velikih sob Izseljenskega taborišča 122 v

Striegauu se nas je tlačilo skoro četrt vasi. Prostora med pogradi je bilo komaj toliko, da sta 6e dva lahko ogibala drug drugemu, kadar je bilo treba ven.

K okencu, kjer so delili hrano, se je vila dolga vrsta ljudi. Preden je zadnji prišel na vrsto, so bili tisti, ki so jedli med prvimi, že spet lačni.

Spominjam se, da sem večkrat skušal prespati popoldan, da bi tako hitreje minil čas do večerje. Toda vsemogočna Lakota mi ni dovolila spanca. Ali so nas p& otroke nagnali' na dvorišče, da smo brez potrebe že desetič pobirali papirčke in slamlce, s katerimi se je poigraival veter. En alko se je godilo materam, ki so jih ohole, »rasno čistem a še skoro smrkave Nemke priganjale h kasarniškemu čišče­nju taboriščnih prostorov.

Zvečer, ko so se očetje vračali z dela, so bili namesto počitka dolgo »apeli«, kjer so nam krajsfirer Ringmann in drugi vcepljali v zavest, da smo brezdomci. Ukazovali so nam, da ne smemo misliti na dom, kakor da je sploh mogoče zabraniti misli. Ze stokrat in spet ponovno so nam ponavljali paragrafe taboriščnega reda. Da je treba gospodarje taborišča pozdravljati z dvignjeno roko, pa čeprav bi jih srečali tisoč­krat na dan. Da je treba ubogati na migljaj. Da je treba delati za zmago. Da se je treba ustrašiti že same misli na beg. Da je treba.. .

Marsikaj, kar je bilo treba po pravilih, ki so jih sestavili v Himmlerjevem uradu ali pa so nastala kar v glavi skoro nikomur odgovornih lagerfirerjev, Izseljenci niso storili. Tako niso prenehali misliti na dom. Nasprotno, vera v vrnitev je bila čedalje močnejša. Malo jih je bilo v taborišču, ki ne bi vedeli, da so Nemci morali izprazniti Vitebsk ali Smolensk . . . da so jih zavezniki pregnali iz Afrike. . . da so izgubili celo, armado pri Stalingradu... da Nemčija drvi v poraz!

Med izseljenci so bili tudi taki, ki so tvegali beg. Težko je bilo iz osrčja Nemčije pobegniti domov, skozi številna ovire, mimo neštetih patrol, z zaznamovano izseljensko iz­kaznico in — brez hrane. Pa so nekateri zmogli tudi to. Posrečilo se jim je priti celo do praga rodnega doma, kjer so z gnevom v srcu opazovali, kako se na njihovi zemlji šopirijo Kočevarji. Nato so po skrivnih poteh odšli v gozdove, kjer so se večidel priključili partizanom — borcem za svo­bodo.

V spominu ml je Tone iz Mosteca, ki Je ležal nedaleč od mojega pograda. Zvečer, ko sem ga videl, kako leži vznak in strmi v strop, še slutil nisem, da ga zjutraj ne bo več v taborišču. Nato sem ves dan v mislih spremljal njegovo pot in trepetal zanj. Oddahnili smo si, ko je prispela skrivna vest, da je srečno prispel domov.

Vedno pa se ni končalo tako srečno. Nekoč, ko smo imeli ravno -apel-" in je krajsrirer Ringmann s svojim grgra-jočim glasom grmel po nabito polni jedilnici, je nenadoma pristopil k njemu esesovski oficir. Nekaj časa sta tiho šušlja-la, nato pa se je Ringmann zmagoslavno zravnal, ošinil s .pogledom ljudi in začel vpiti:

»Vi svojat! Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Dva, ki sta mislila, da lahko nekaznovano pobegneta, so pravkar pripeljali v tabor i šče . . . «

Medtem ko so oba nesrečnika, doma lz Mihalovca, za katera smo upali, da jima je beg uspel, porinili na oder, je Ringmann žugal s pestjo:

Agata je s svojim konjem obstala tik grajskega pisarja, sklonila se k njemu ter mu rekla: »-Danes imate veselje, gospod pisar! Ce jih gledam, te reveže v potoku, prepričana sem skoraj sama, da je vaša vera močnejša in boljša. Vsaj za te ljudi tukaj?«

To rekšl je oddirjala za grofico Suzano. Pisar pa je zrl z motnimi pogledi za njo in ob tistem trenutku bi se bil odpovedal vsaki veri, da je to zahtevala ženska, ka­tera je ravno govorila ž njim.

Ves ta čas je Maruša Medudka mirno stala na svojem mestu sredi vode. Končno pa je vendar omagala tako. da so jo pričele zapuščati moči in da so še bolj opešale slabotne nje duševne sile. Razprostrla je roki proti nebu in vpila: »Kristus se mi približuje, kralj David pa pleše pred njim! Hosana na višavah!«

Niso je več nosile noge in omahnila je in opotekla se s svojim telesom ter teleb-nila v potok, da jo voda zapijaisnila na vse sftrani.

»Dosti bodi, poberite jih iz vode! Naj se v kaki koči nekoliko ogrejejo, potem iih spravite v Loko v varen zapor!«

Tako je ukazal vitez Hohenburg. Obr-nivši se k zbrani množici, pa je izprogo-voril: »Mi sodimo ostro, ali pravilno! Va­

rujte se krivih naukov, da se vam ne zgo­di ravno tako!«

Zlezel je na sedlo ln poklical pisarja na svojo stran.

»Ti si mi odgovoren, Tolmajnar, da se mi vsa ta tolpa v Loko dovede!«

Ostro ga je pogledal in še dejal: »Ne­kako bled si v obraz! Zenitev se ti je skazila! Cemu pa tudi laziš za luteranka-mi? Pripoveduje se mi, da si nekako mla­čen in da zanemarjaš službo božjo. Pazi, da ne boš ljudstvu v slab vzgled, ker to ti povem- če pri tebi opazim kaj, kar bi dišalo po reformatorjih, spokorim te in, če treba, z razbeljenim železom. Hvaljen bodi Jezus Kristus!«

Ukazal je dvema hlapcema, da sta ga spremila.

Jošt Tolmajnar pa je obstal na mestu in v mislih pogreznjen je pozabil na svojo okolico. Biriči so v tem onemogle grešnike iz potoka vlačili prav grdo in kleli. Mno­žica je tiho opazovala čudni ta prizor. Kaz­njenci so tudi vsi molčali in le Jeromova mlajša tovarišica je neprestano vzdihovala: •>Da bi me le na grmado ne deli!«

Tako je v tistih časih sodil loške gra­ščine oskrbnik; in sicer sodil, kakor se je izrazil sam, ostro in pravično! —

VI.

Zapisujem Jošt Tolmajnar še tole. Letos sta prišli semkaj na Visoko dve ženski. Prvo so imenovali Suzano in porodila so je iz starega, imenitnega pokolenja. Druga pa je bila rodu nižje vrste in je prvi mo­rala streči, kakor streže dekla gospodinji svoji. Imenovali smo jo Agato in očem mojim se je nad vse prikupila. Cudria so pota našega Gospoda, ki je dodelil, da se je srce moje odprlo luteranki in da se je duša razvnela zanjo, ki je bila odpadla od svete vere. Za vse pa bodi hvala našemu go­spodu in bogu!—

Zgodilo se je takole. Nekega dne je opazila previsokoro&na

grofica Suzana ost, s katerimi v tej pokra­jini navadno preprostejše ljudstvo zabada ribe- če lazijo za pašo po čisti strugi Od­govoril sem spodobno in ponižno, da mislim in da sem prepričan, da bi visokorojeni go­spe gotovo ne ugajalo to delo. Prcdrznil sem se še celo in sem razložil, da bi se mehko srce preblagorodne gospe (takoj spočetka smo imeli vero, da ni omožena. zvedeli pa smo, da jo je gospod bog zvezal s krasnim, pobožnim možem) težko priva­dilo, če bi morala gledati zabodeno in trepetajočo žival. S prav veliko nespodob­nostjo je tu služabnica Agata izpregovoril n in trdila, da bi, če bi le mogla, srce moje zabodla na dolgo sulico. »Prav nič bi se m ;

ne smililo'« je govorila z velikim smehom »in naj b! še tako trepetalo!« Jaz. Jest Tol­majnar, hotel sem se po vsej pravici raz-kačiti na to Žensko. Opazil pa sem. da se je premilostiva in preblagorodna aosoa (go­spod Jezus, odpusti ji nje lirtera^-tvo) bla­govolila smejati, in smejal sem se tudi jaz. Tudi sem prvič omenjeni služabnici pogledal v lepo oko in v greh si štejem, da mi je takoj v tistem hipu prav močno

bilo všeč nje oko, ki je polno pregrešnosti in zapeljivosti.

Ko je visokočastiti gospod (scilicet vitez Hohenburga) slišal, česa želi gospa in

grofica, je izpregovoril s trdim glasom. Dober, ali oster gospod je, jn meni je trd gospodar. Božja zapoved pa mi je, da ga častim in ga vpletam v svojo molitev. Za vse, dobro ln hudo- bodi hvala gospodu našemu Jezusu Kristusu! Kdo je več trpel na svetu od njega?

Takole je izpregovoril: .Stori, kar ti ukazuje presvetla gospoda!' Vzel sem hlap­ca, ki je imel za takšen posel spretno roko. Marsikaterega tolstega sulca in neštevilno vitkih lipanov mi je že bila zabodla nje­gova roka! Dobro so ga poznali v kuhinji gospoda viteza Hohenburga in z veseljem ga sprejemali, kadar je prišel na loško gra­ščino. Nikdar ni došel prazen in zategadelj ga je še celo visokočastiti gospod oskrbnik prav čislal kalkor zvestega in pridnega hlapca. p

Tudi tisti dan se Je izkazoval z veliko umetnostjo in marsikatera riba je zatrepe­tala pod železom njegovim.

Ravno pri taisti priliki je bilo. Preblago­rodna gospoda se je izprehajala po zeleni senožeti. Skozi vrbovje smo prežali. če bi ne ugledali ribe kje v strugi. Jaz, Jošt Tol­majnar. ostal sem spoštljivo nekaj korakov za njimi. Duši moji se je takrat razodela vsa lepota omenjenega dekleta. Krasnejša

• se mi je dozdevala od previsokorodne go <=.pe Suzane, Govoril sem torej sam seb' kaka sreča bi bila, Izbrati si tako družico z& vse življenje in živeti ž njo v zakonski lju­bezni kakor tudi v zakonski zvestobi. K te­mu nam pomagaj bog!

Videla Je morda tesnobo mojo. Prišla je k meni, ogovorila me in s svojimi pogledi je napadala ubogo mojo dušo. Ali sem se

mogel ubraniti takim naskokom? Kaj je luteranstvo? Kdo ve, ali moli svojega go­spoda in boga v pravem duhu s pravo po­božno voljo? Toliko vem, da bom odslej molil svojega boga med bridkimi boleči­nami, med grenkim trpljenjem!

.Gospod pisar,' me je vprašala, .gospod Jošt Tolmajnar, kako ste zašli semkaj, v to puščavo? Alf od vas ne vodijo pota v Nem­čijo, kjer se ljudem, kakor ste vi, gospod Jošt Tolmajnar, prav dobro godi? Ali ho­čete tukaj umreti?'

Globoko se mi je povesila glava in ža­lost in tuga sta gospodovali nad mano.

.Gospod Jošt,' je klicala Agata, .vidite tu na senožeti pozno, jesensko cvetko! Kako je prišla sem? Zima jo gotovo po­konča. Taki ste vi, zima tega kraja vas po­konča! Nate in ohranite jo meni v spo­min!'

Sklonila se je, utrgala pozni cvet in s svojo belo roko mi ga je ponudila.

Ravno v tistem trenutku je zabodel hla­pec veliko ribo in z močjo jo je vrgel iz hladnega bivališča na suho, kjer ji ni bilo rešitve. Ali naj jaz, Jošt Tolmajnar, na-glašam še posebej, kako zelo mi je tista uboga riba. ko se je vila v smrti, smilila in smilila?

Grof Herbert je prišel po svojo pre­ljubo gospo Suzano Presveli gospod in škof ji je vse odpustil in zopet jo je po­klical na svoj bleščeči dvor. Odpovedala se je zmotam ln istotako nje služabnica preklicala vse, kar je kdaj verovala proti sveti naši katoliški cerkvi. Jaz, Jošt Tol­majnar, očistil sem se na to vseh hudobnih naklepov, katere sem koval v namenu, da bi si pridobil za ženico nemškega dekleta % rumemrM lasmi in ustnicami, ki so bolj rdeče od češnjevega sadu, kadar dozori po Bukovega vrha zelenih strminah.

Okrajna revija mladih pevcev V nedeljo, 23. aprila, bo z

okrajno revijo pionirskih in mladinskih pevskih zborov v Novem mestu zaključena veli­ka pevska manifestacija.

16. aprila so bile v vseh ob­činskih središčih našega okraja občinske pionirske in mladin­ske pevske revije. Vse so bile dobro pripravljene in so do­segle lep uspeh. Ta dan je bil za naše mlade pevce velik praznik in jim bo še dolgo ostal v lepem spominu.

Okrajna revija bo v dvorani kina »Krka« ob 9. uri. Nasto­pili bodo: 1. Pionirski pevski zbor II. osnovne šole iz Brežic, ki šteje 90 članov in ga vodi Betka De Gleria. Zapel bo Ko­gojevo pesem »Zvončki« in Fabjanovo »Mi smo pomlad«.

2. Pionirski pevski zbor čr­nomaljske osnovne šole, ki šte­je 110 članov in ga vodi prof. Andrej Petek. Zapel bo na­rodno »Tam čez jezero«, Gob-čevo »Tovariš Tito« in Kogo­jeve »Zvončke«.

3. Pionirski pevski zbor me­tliške osnovne šole, ki šteje 70 članov in ga vodi Viktor Svi-gelj. Zapel bo Gubčevo »Sa kraj Bosne«, Kalamovo »Bile-čanko« in Pregljevo »Štirje fantje igrajo«.

4. Pionirski pevski zbor os­novne šele iz Crehovice, ki šte­je 47 članov in ga vodi Mari­jan Missbn. Zapel bo Koro-

Koristni seminarji 19. in 20. aprila bo v sindi­

kalni dvorani tovarne celuloze in papirja seminar za novo izvoljene predsednike in taj­nike sindikalnih podružnic. Slušatelji bodo seznanjeni z delom in nalogami ter s tehni­ko vodenja sestankov in disku­sij. Za področje Senovega bo enak seminar na Senovem 25. in 26. t. m.

Na željo kolektiva Elektrar­ne v Brestanici bo predavanje O delavskem samoupravljanju ln delitvi dohodka. Podobna predavanja bodo še v nekate­rih podjetjih v občini.

V Vidmu-Krškem, na Seno­vem in v Kostanjevici bo or­ganiziran za člane šolskih od­borov enodnevni seminar. Na seminarju bodo člane sezna­nili z vlogo šolskih odborov v zvezi z novim zakonom o fi-nansiranju šolstva in uporab­ljanjem skladov.

D. K.

ščev »Veter« Gobčevo pesem »Domu« in Jobstovo »Žaljiv­ko«.

5. Pionirski pevski zbor osnovne šole iz Sevnice, ki šteje 100 članov in ga vodi Viktor Krenčič. Ta nam bo zapel Adamičevo »Kdo na sve­tu najbolje živi«, Webrovo »Jeko« in Mihelčičevo »Hej, brigade«.

6. Pionirski pevski zbor osnovne šole iz Sentruperta (40 članov) bo pod vodstvom Minke Kreanove, zapel Tom-čev »Šopek narodnih«, Fabja­novo »Mi smo pomlad«.

7. Pionirski pevski zbor I. osnovne šole iz Vidma-Krške-ga I, ki šteje 90 članov. Vodi ga prof. Josip Klepac in bo zapel Adamičevo »Stoji mi po­

lje«, Simonittijevo »Noč« i Gobčavo »Mladost«.

8. Mladinski pevski zbo, gimnazije iz Brežic, v katereg; je vključenih 36 mladincev, p;: bo pod vodstvom Franca Bo škoviča zapel: Gobčevo pesen »Rdeči nagelj« in Cvetkovc -Pomlad«.

9. Mladinski pevski zbor no vomeške gimnazije, 46 mladin­cev, bo pod vodstvom Ernesta Jazbeca zapel: Kramolčevo »Pojdem v Rute«, Slavenskega »Šaljivko« in Mihelčičevo »Hej brigade«.

To so najboljši pionirski in mladinski pevski zbori v na­šem okraju. Eden ali dva iz­med njih se bosta udeležila pevskega festivala v Celju, ki bo maja.

Muzejske novice P o t r e h z a p o r e d n i h u m e t n o s t n i h

r a z s t a v a h ( akad . s l i k a r j i Z o r a n D i -de-k, L o j z e P e r k o . V l a d o L a m u t ) , k i j i h Je v z i m s k i h m e s e c i h p r i ­r e d i l D o l e n j s k i m u z e j , so za o b i ­s k o v a l c e zope t u re jene s t a lne m u ­ze jske z b i r k e . T a k o j e sedaj spet odp r t k u l t u m o z g o d o v l n E l k i odde­l e k , k i j e b i l d e p o n i r a n ob č a s u r a z s t a v z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o ­r o v . V N o v e m m e s t u se vse bo l j č u t i p o m a n j k a n j e p r i m e r n e g a r az ­s tavnega p r o s t o r a , k j e r b i l a h k o g o s p o d a r s k e o r g a n i z a c i j e i n k u l ­t u r n e u s t a n o v e p r i r e j a l e v s a k o ­v r s tne obSasne r a z s t a v e . M a r s i k d o b i že l e l r a z s t a v l j a t i v N o v e m m e ­stu, v e n d a r to v e d n o nI m o g o č e , k e r p a č n i p r i m e r n e g a p r o s t o r a . T a k o je m o r a l a i z r e d n o p o u č n a tn p r e t r e s l j i v a r a z s t a v a o o k u p a t o r j e ­v i h t a b o r i š č i h i n J e č a h z a r a d i p o ­m a n j k a n j a u s t r eznega p r o s t o r a go­s tova t i v u č i l n i c a h v a j e n s k e š o l e . O k r o g 6000 o b i s k o v a l c e v s i j e o g l e ­da lo to r a z s t a v o o o k u p a t o r j e v i h z l o č i n i h . Š t e v i l o o b i s k o v a l c e v n a r a z s t a v a h v m u z e j u l n i z v e n n je ­ga z g o v o r n o p r i č a , d a s i l j u d j e ž e ­l i jo r a z s t a v i n J ih r a d i o b i s k u j e j o .

P r e d d n e v i j e p o s l o n l l m u z e j u F r a n c M e d i c z R a k o v n i k a 9 d o b r o o h r a n j e n o r i m s k o s v e t i l k o - o l j e n k o z n a p i s o m KTERI. k i jo Je n a š e l na n j i v i . O m e n j e n a o l j e n k a i z v i r a go tovo i z r i m s k e g a g r o b a , v e r j e t n o l z S. s to le t ja n o v e g a š t e t j a . T o Je p r v i a r h e o l o š k i p o d a t e k l z tega k r a j a l n za to t e m b o l j p o m e m b e n za s t a ro z g o d o v i n o n a š i h k r a j e v . 2 e l l m o , d a b i n a s l j u d j e s pode ­ž e l j a v e č k r a t o b v e š č a l i o s t v a r e h , k i j i h n a j d e j o p r i d e l i h n a p o l j u . L e s t r o k o v n j a k l a h k o p r e s o d i , k a j j e v r e d n o i n z a n i m i v o l n ka j nI . Z a t o n e z a v r z i t e i n n e r a z b i j a j t e t a k i h p r e d m e t o v , t e m v e č j a v i t e s t v a r n a j b l i ž j e m u m u z e j u !

N a p a r c e l i M i r k a K r a m a r i č a v Č r n o m l j u n a » S a d e ž u « so p r i k o ­pan ju t e m e l j e v za h i š o n a š l i d v e m a s i v n i b r o n a s t i p r a z g o d o v i n s k i z a p e s t n i c i . N e d a l e č s t r a n pa so s l u č a j n o n a š l i d v a g r o b a z ž g a n i m p o k o p o m v l o n č e n i h ž a r a h , k i so­d i t a po n a j d b a h v r i m s k o d o b o . V s e k a k o r i m a m o na S a d e ž u o p r a v ­k a z v e č j i m g r o b i š č e m , k i j e b i l o n a j b r ž ze lo d o l g o d o b o v u p o r a b i . P r e j a H s le j bo t r e b a n a t e m te­r e n u i z v r š i t i a r h e o l o š k o i z k o p a v a ­

nje , k i b o p o k a z a l o , k d o Je t a m v d a v n i n i p o k o p a v a l svoje m r t v e . P r e v i d n e m u r a v n a n j u i n o p o z o r i l u t o v a r i š a K r a m a r i č a te m o r a m o z a ­h v a l i t i , d a so n a j d b e p r i š l e s k o r a j n e p o š k o d o v a n e v B e l o k r a n j s k i m u ­zej v M e t l i k o . Tone Knez.

V nedeljo so v sončno jutro zadoneli ubrani glasovi združenih mladinskih in pionirskih pevskih zborov iz šol v novomeški občini, ki so pred pričetkom občinske revije nastopili v Novem mestu Na Vratih. Blizu tisoč mladih pevcev in pevk je ob spremljavi straške godbe zapelo res lepo nekaj pesmi, nato pa so položili venec pred ploščo padlim in odšli v Prosvetni dom na revijo. Na sliki:

pogled na pojočo mladež Na Vratih

kulturniški pomsnek v Movem mestu

13. aprila so na povabilo no-.omežke slavistične podruž-rice obiskali Novo mesto čia-.ii uredniškega odbora osred­nje slovenske literarne in pu-olicistične revije »Naše sodob­nosti«. Beno Zupančič, Dušan Pirjevec. Drago Sega, Bojan Stih in Marijan Brezovar so odgovarjali na vprašanja no­vomeških kulturnih delavcev in se zanimah' za kulturna vprašanja na Dolenjskem. Že­leli so, da bi se na podobnih večerih še večkrat pogovori!; o splošni kulturni problematiki.

Iz Podbočja Pred kratkim so tud: v Pod­

ročju zaigrali Spicarjevo mla­dinsko igro »Pogumni Ton­ček«. Predstavo so pripravili pionirji, v režiji znane igralke MARIJE SKETOVE. učiteljice na tamkajšnji šoli.

Izvedba je bila skrbno pri­pravljena in mladi igralci, ki so bili zvečine prvič na odru, so bili zelo razgibani. Odliko­vala sta. jih lepa izreka in smi­selno podajanje besedila. Re­žijsko so bili nekateri prizori naravnost vzorno pripravljeni, zlasti prizor ob Tončkovi vr­nitvi z zlatimi palicami in še nekateri. Razsvetljava je bila prav tako skrbna kakor odr­ska oprema.

Predstava je naletela na lep sprejem pri občinstvu, med ka­terimi je bilo posebno veliko mladine. Uspelo uprizoritev bo­do ponovili in gostovali tudi na nekaterih odrih v okolici.

Mladim ljubiteljem cdra ka­kor tudi tovarišici režiserki za lep uspeh iskreno Čestitamo.

Občinska revija mladinskega petja v Novem mestu

Pouk pod preperelimi stropniki

Sentjernejska šola Jo vpra-Eanje, ki ga poznajo vsi tam­kajšnji prebivalci. Zgradba se namreč podira. Zidovi so poče­ni, stropniki prepereli ln lahko pričakujejo, da se bo vsak tre­nutek sesula. Lani je posebna komisija prostore sicer pregle­dala in ugotovila, da v njih ne bi smelo biti več pouka. Za

PEVOVODJEM MLA­DINSKIH PEVSKIH Z B O R O V

V nedeljo, 23. aprila, bo v Novem mestu v Domu LP ob 9. uri okrajna revija mladin­skih pevskih zborov. Vabimo vse pevovodje mladinskih zborov na šolah in drugod, da se te revije udeležijo!

Okrajni svet Svobod in PD,

Novo mesto

gradnjo nove šole so izdelali načrte, vendar dlje niso prišli. In vendar: kdo bo kriv, če se nenadoma zruši strop v ka­binetu?

Prebivalcem ni vseeno, kdaj bo staia nova šola. Da jo želijo čimprej imeti, dokazujejo tuđi prostovoljni prispevki v vred­nosti okrog 3 milijone dinar­jev. Največ so prispevali les in bi pri gradnji tudi sicer poma­gali. Ko pa so izvedeli, da le­tošnjo pomlad še ne bodo pri­čeli graditi, so začeli prispevke prekllcevati...

Dokaj težavno je s stanovanji za učitelje. Trije učitelji so brez doma, drugi pa stanujejo v pod­strešjih. Naslednje šolsko leto bodo uvedli dva nova oddelka in dobili šest novih učiteljev. Toda spet bo problem: kaj pa stanovanje? Zahtevajmo vsaj šeststanovanjski blok, so pove­dali.

Ker jc šolstvo še marsikje po­dročje kritike, naj povemo, da je gradnja nove šole v Šentjer­neju v perspektivnem planu no­vomeške občine predvidena in bodo z njo začeli brž, ko bo za to na razpolago potreben denar.

I. Z.

V nedeljo, 16. marca, je bila v Novem mestu revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov šol v novomeški občini. 2e ob dese­tih dopoldne so se nastopajoči zbrali pred študijsko knjižnico, kjer so ob petju Internacio-nale položili na spomenik venec z imeni vojnih žrtev. Nato so v sprevodu krenili na Glavni trg in se zbrali pred Prosvetnim do­mom. Precejšnjo množico pio­nirjev z rdečimi ruticami okrog vratu, mladincev in cicibanov je potem pozdravil predsednik no­vomeškega ObLO tovariš Lud­vik Golob. Ko je orisal pomen in namen letošnjih proslav, kjer posebno mesto zavzema prazno­vanje mladine ln pionirjev, ki tekmujejo v pionirskih igrah, je naglasil: »Pred dvajsetimi leti, ko je našo zemljo pregazil na­cistični škorenj, se je bilo treba odločiti. Naši narodi so strnili moči in se uprli. Učite se in na­daljujte delo vaših očetov.« Za­tem so mladino pozdravili še predstavniki Svobod in Zveze DPM.

V dvorani so se najprej pred­stavili cicibani Glasbene šole v Novem mestu in pod vodstvom Ernesta Jazbeca zapeli tri otro­ške pesmi. Nato se je na odru zvrstilo še 17 pevskih zborov in harmonikarji.

Zbori so bili razdeljeni v eno­glasne, dvoglasne in triglasne »A« kategorije in mladinske mešane zbore »B« kategorije. Prireditev je govorila o pestri izbiri precej težkih glasbenih stvaritev, ki so jih zbori bolj ali manj uspešno izvajali pred občinstvom. Na splošno je bilo opaziti, da so se vsi kar najbolj pripravili. Seveda ni šlo brez napak. Precej čudno je završalo po dvorani, ko so pevci iz Preč­ne nastopili brez dirigenta in kar se da hitro odpeli dve pe­smi; prvo so nekako izpeljali, pri drugi pa so se zmedli. Na­stopili so namreč po lastni želji (njihov dirigent je zbolel), velja pa njihov pogum.

Strokovna komisija je pri oce­njevanju imela precej težav, ker so bili zbori izenačeni. Petje je ocenjevala na osnovi predvidenih meril: ubranosti glasov, izgovorjave, razgibano­sti in discipline. Prvo mesto med enoglasnimi zbori so zased­li učenci L novomeške osnovne

šole — nižja stopnja (dirigent Cirila Jazbec); v kategoriji dvo-glasnih zborov so bili najboljši pevci I. novomeške osnovne šole pod vodstvom Jelke Kastelic; med triglasnimi zbori »A« kate­gorije so najlepše peli pionirji osnovne šole iz Orehovice (di­rigent Marijan Mison), med me­šanimi mladinskimi 'zbori »B« kategorije pa je prvo mesto za­sedel mešani mladinski zbor no­

vomeške gimnazije (dirigiral Ernest Jazbec). Na okrajnem prvenstvu mladinskih pevskih zborov, ki bo v nedeljo 23. apri­la v Novem mestu, pa bodo peli učenci orehoviške osnovne šo­le in novomeški gimnazijci, ker bodo na okrajnem in republi­škem prvenstvu peli le triglasn-in mešani zbori.

Revija mladinskega petja je hotela prikazati predvsem mno­žičnost in prizadevanje šolske mladine v kulturni dejavnosti. Pohvaliti moramo zbore s pode­želja, zlasti iz Šentjerneja in

Dolenjskih Toplic, ki so se res trudili, da bi kar najbolj pred­stavili svojo glasbeno dejavnost in sposobnost. Z vztrajnim de­lom bodo dosegli še lepe uspehe.

I. Z.

Mladina iz aktiva Irca vas—Brod piše

V Kanižarici so odprli klubske prostore

8. aprila je DPD Svoboda iz Kanižarice odprlo svoje klub­ske prostore. Novi klub je po­sebno pomemben, ker je prvi v črnomaljski občini. Prostori so sicer po velikosti skromni, vendar bodo kiju temu nadvse

Knjižna razstava Založba Mladinska knjiga iz

Ljubljane je v sredo 17. aprila v Studijski knjižnici v Novem mestu slovesno odprla svojo razslavo knjig in izvirnih ilu­stracij iz leta 1960. Tovrstna razstava, ki jo Mladinska knji­ga prireja vsako leto ob pode­litvi Levstikovih nagrad, je to­krat v Novem mestu prvič. Iz Ljubljane je šla v Maribor, od tam pa so jo pripeljali v Novo mesto. Zanimiva razstava, če­prav zatradi pomanjkanja raz­stavnih prostorov nekoliko okr­njena, bo odprta kakih deset dni. Mladini in odraslim pri­poročamo, da si jo ogledajo. Razstava je v veži Studijske knjižnice (spodaj in zgoraj).

koristni za društveno izživlja­nje kanižarskih rudarjev in njih družinskih članov.

Sekretar občin, komiteja Franc Kočevar je ob otvoritvi kluba izrekel kulturno-prosvct-nim delavcem priznanje za njih novi uspeh, ki naj bi bi! vzgledna akcija za ostala belo­kranjska podjetja in društva. Čeprav je znano, da je v Ka-nižarioi zelo občutno pomanj­kanje prostorov za kulturno-prosvetno življenje, saj v kra­ju nimajo niti enega primer­nega prostora oziroma dvora­ne, je možno ob razumevanju rudniških organov samouprav­ljanja ustvariti z majhnimi sredstvi in dobro voljo ter po­žrtvovalnostjo zelo veliko.

Novi klubski prostori so lič­no opremljeni in ne manjka v njih knjižnice, časopisov in re­vij, šahovnic, episkopa, mag­netofona in seveda tudi — te­levizorja. Zato bo klub drugi dom kanižarskih rudarjev, kjer bo sleherni našel razvedrilo ter možnost za izobraževanje in kjer se bo razvijalo tudi dru­žabno življenje.

Mladinski aktiv Irca vas-Brod obstaja že več let. V začetku je bil delaven, pred dvema leto­ma je pa popustil. Zdaj se je na pobudo občinskega komiteja LMS spet pridno lotil dela. Mla­dina je organizirala več plesnih vaj in zdravstveno predavanje, ki so se ga udeležili tudi odra­sli. Mladinci in mladinke so se udeležili tudi proslave dneva mladinskih delovnih brigad. Na zadnjem sestanku, ki je bil pred

nekaj dnevi, so mladinci skle­nili, da se bodo udeležili na­gradnega tekmovanja, ki ga je razpisal občinski komite LMS, sodelovali bodo na pohodu Ob žici okupirane Ljubljane, uredi­li si bodo odbojkarsko igrišče in sestavili moštvo za mali no­gomet. Pridno se pripravljajo na proslavo prvega maja. Orga­nizirati nameravajo še več iz­letov in nadaljevati s plesnimi vajami. Zvonko Tkalec

V brežiški občini so prosvetni delavci pod vodstvom tov. Javor-nika, direktorja brežiške gimnazije, organizirali medsebojne hospitacije na osemletkah. Prosvetni delavci raznih šol se v hospitacijskih skupinah obiskujejo in izmenjujejo izkušnje v poučevanju in vzgoji mladega rodu. Za novo, spodbudno obliko šolskega dela se zanimajo tudi učitelji iz sosednih občin, ki so se nekajkrat že udeležili takšnih hospltacij. Na sliki: hospitantl po uspešno opravljenem delu na osemletki v Cerkljah (Foto

Martin Zupančič, Artlče)

Pionirski pevski festival v Trebnjem V nedeljo je bila trebanjska

cesta polna mladih pevcev. V gručah so se bližali prosvetne­mu domu, kjer so jih čakali organizatorji in pevovodje fe­stivala. V dvorani so se zbrali ljudje iz raznih krajev občine.

Pevce je najprej pozdravil

Javni nastop novomeške glasbene šole Pred nedavnim je bil v no-

nomeškem Domu ljudska pro-svete javni nastop harmonikar­jev v počastitev 20-lelnice vstaje, hkrati pa je bil tudi obračun celotnega dela tega odseka pri Glasbeni šoli. Na­stopili so gojenci tovarišev Rajšpa, Savnika in Beoca Razen solističnih točk smo sli. iali tudi duete, tercete ln zbore.

V uvodnih besedah je tova­riš Bevc povedal kratko ' tgo dovino in nastanek harmonike nato se je zvrstilo na odru 2' točk. Zaradi lažjega razume­vanja je bila vsaka točka posebej komentirana. Brez dvoma je nastop harmonikar jev v polno zasedeni dvorj.ii lepo uspel, saj so učenci bre-. spotikljajev izvajali naštudi rane skladbe.

Harmonikarski oCsck pr-. Glasbeni šoli jc močan, so.j šteje 40 učencev. Od teh jih Igra 26 v zboru, ki smo ga no tem nastopu tudi slišali Soli stično so nastopili: Dra(,'vy Pajnič, Nace Kovačič, Rast' Muro, .Andrej Medic, Bfintfči Božič, Bojan lavrič. Lilijarc Markam. Ma:di Ucnitrmnv Katjuša Svhy, Joie Arkn; v skupinski igri pa: Jože Arko

Rudi Prime, Franci Skof, Ta­nja Pere, Radenka Donato, Li­lijam Markam, Majda Hcnig-man. Prijetna točka je bila tudi duo, ki sta ga izvajala Dami;- Kovačič in Katja Skerlj.

Z navdušenjem je občinstvo pozdravilo dve skladbi: »Val­ček« gojenca Bojana Lavriča inr»Spomint Katjuše Suhyjevc. Razen dobrega igranja na har­moniko oba kažeta smisel in talnnt za komponiranje in bo­

sta ob pravilni glasbeni uzgoji lahko uspela na tem področju.

V II. delu programa je na­stopil zbor harmonikarjev pod vodstvom tovariša Rajšpa. Zbor je imel zelo lepo našludi-rane skladbe, od katerih so bile nekatere mogoče manj hvaležne in učinkovite. S pri­tegnitvijo še drugih utencev bo zbor lahko uspešno delal in mnogo koristil potrebam kulturnega uveljavljanja, kar

je tudi osnovni namen odse-kove glasbene šole.

Ta nastop je dokazal, da trud učencev in njihovih vzgo­jiteljev ni bil zaman.

Z reformiranjem glasbenih šol se harmonika uvaja kot redni inštrument, kar je edino pravilno, saj jo na terenu mnogokrat lahko bolj s pridom uporabimo kot marsikateri »umetniški instrument*.

tovariš Prijatelj in jim zaželel obilo uspeha, zatem pa je Emilij ana pozdravila pevce v imenu Pionirskega odreda Zdenke Krapš. Iz približno iOO grl se je oglasila najprej him­na, nato pa so zapeli š e Našo zemljo in Na barikade. Po množičnem nastopu so sledili nastopi posameznih pevskih zborov z Mokronoga, Mirne,. Trebnjega, Sentlovrenca, Dol. Nemške vasi in Sentruperta. Med nastopi so igrali harmo-nikaši ali pa je bil odmor iz­polnjen z recitacijskimi točka­mi. Navdušeno smo ploskali prisrčnemu petju sestric, ki šs . ne hodijo v šolo.

Najlepše so zapeli pionirji iz Šenitruperta, in sicer odlomek

iz Zdravljice, Šopek narodnih, šaljivo pesem Zolico in muha ter himno vseh mladih ljudi Mi smo pomlad. Sledila je še podelitev diplom nastopajočim zborom, potem pa so odšli pev­ci v. telovadnico, kjer jih je čakala malica.

Zanimalo me je, kakšno mnenje imajo ljudje o pionir­skem festivalu. Najprej sem vprašala za mnenje člana ob­činskega odbora tovariša Pri­jatelja. Prijazno mi je odgovo­ril: »Festival je nedvomno uspel. Opazili smo, da je petje napredovalo in da je tudi zanimanje za petje in kulturo večje. Vsi zbori so lepo zapeli, čuti pa se pomanjkanje tret­jih glasov.«

V Birčni vasi: živahno

23 članski zbor mlađih harmonikarjev Glasbene šole med uspelim nastopom v Domu ljudske prosvete v Novem mesta

Letošnja sezona je kar pe­stra tudi v Birčni vasi. Prejš­njo soboto je gostovala kultur-no-zabavna skupina Tovarne zdravil »KRKA« iz Novega mesta, ki Je nastopila z dvema unedejankama in z zabavnim irkestrom. Program je b i l pe­ster in tudi izvedba je bila orav dobra. Zal. da ni v Birčni "asi primerne dvorane z odrom. To je velika ovira za uspešno kulturnoprosvetno življenje v tem predelu naše bčine. Zadružni dom ima lepe pro­

dre, pa je vse dograjeno le :a pol. Vprašujemo se, kje so vire. da so ti prostori neizko-"•čeni že 4 leta? Kdo ovira? Mladina in odrasli so prejš-

\;c čase uporabljali za prire-anje veselic šolsko prostore kar b; nekateri želeli še danes vendar to ne gre, kajti stolčki in mizice so že dotrajale prav

zato, ker so jih uporabljali za zabave in so napravili iz dveh učilnic gostinske prostore.

Igralska skupina PD Pod-grad je gostovala s Finžgarje-vo »Razvalino življenja«. Po­hvaliti moramo njihovo priza­devnost ln požrtvovalnost.

Bogomil Lilija

Ravnatelj iz Dol. Nemške vasi: »Festival je u s p e l . . . «

Učiteljica in pevovodja iz Dol. Nemške vasi: »Pevci so pokazali, kaj zmorejo, jaz pa sem vesela, da je festival kon­čan; utrujena s e m . . . «

Učiteljica petja in vaditelji-ca trebanjskega pevskega zbo­ra tov. Dereanijeva: »Program je bil zelo bogat. Pevci so po­kazali lepe uspehe in njihov trud ni bil zaman . . . «

Dragica Zupančič

Revija fihttov v Vidmu-Krškem

11. aprila je bila v dvorani »Svobode« revija najboljših slovenskih kratkometražnih filmov lanske proizvodnje. Predvajali so filme Cesta, Tor­zo, Njegov dan. Sestra, 25 let Planice in Statistično dokaza­no. Uspelo revijo si je ogledal širok krog ljudi, ki so nagra­dili posamezne filme z aplav­zom. Komponist France Lam-pret, režiser Jože Bevc in filmski novinar Toni Tršar, ki so bili prisotni, so gledalcem odgovarjali na vprašanja a področja filmske ustvarjalno­sti. D. K .

Glasbila so govorila o mladih 12. aprila je bila v novome­

škem prosvetnem domu okraj­na revija najboljših dijakov novomeške, brežiške in krške glasbene šole. Sedemnajst mla­dih glasbenikov je izvajalo dela štiriindvajsetih glasbenih ustvarjalcev. Zaigrali so tudi več del slovenskih avtorjev. Za zaključek se je predstavil še orkester novomeške tilrsbene šole.

Mladi so več težjih glasbe­

nih del izvedli s pravim po­sluhom za takt in ritem, kar dokazuje, da se bodo razvili še v dobre pianiste, violiniste itd. Občinstvo, največ je seve­da bilo šolske mladine, je na­stopajoče pozdravljalo s plo­skanjem.

Najboljši iz novomeškega okraja bodo sodelovali na re-!'•'!;' 'V; prire^vi te vrste, ki bo od 22.-27 aprila v Ma­riboru. I. Z.

Igor Penko -15,40 m v metu krogle O t v o r i t v e n e g a a t l e t s k e g a m i t i n g a

l o v o m e š k e g a P a r t i z a n a , k i so ga . j re tek lo soboto p r i r e d i l i n a s t ad io ­n u » B r a t s t v a i n e n o t n o s t i « s ta se po l eg d o m a č i h t e k m o v a l c e v i n t ek ­m o v a l k u d e l e ž i l i t u d i m o č n i za ­s tops tv i P a r t i z a n a i z K o č e v j a l n Č r n o m l j a . P o g r e š a l i s m o t e k m o v a l ­ce s S e n o v e g a , i z K r š k e g a i n B r e ­žic .

K o n k u r e n c a je b i l a v n e k a t e r i h d i s c i p l i n a h z e l o m o č n a , p o h v a l n o pa je, da s m o v i d e l i n a s ta r tu m n o g o m l a d i h t e k m o v a l c e v l n tek­m o v a l k , k i v e l i k o obe ta jo . Z e l o so se I z k a z a l i m l a d i a t l e t i i z Č r n o m ­lja , k i j i h v o d i k a p e t a n S l t j e p č e -v lč . p o z n a se j i m , d a so p r i č e l i n a č r t n o v a d i t i , k e r so ž e na za ­č e t k u sezone d o s e g l i b o l j š e r e z u l ­tate k o t l a n i . k o so b i l i v n a j b o l j š i f o r m i .

T u d i i z K o č e v j a Je p r i s p e l a m l a ­da, t o d a m o č n a e k i p a , v k a t e r i s ta na jbo l j i z s t o p a l a p i o n i r k a B o h a n -č e v a i n p i o n i r M u r o v i č . Oba sta p o s t a v i l a nove r e p u b l i š k e pionir­ske rekorde — B o h a n č e v a v skoku v daljino (462 cm!), M u r o v i č p a v metu krogle (13,02 m) in v metu kopja (42,62 m)! R a z e n t eh d v e h s m o o p a z i l i š e v r s t o d r u g i h m l a ­d i h t e k m o v a l c e v , k i v e l i k o obe ta jo . K a ž e , d a bo k o č e v s k a a t l e t i k a spet pos t a l a m o č n a k o t p r e d l e t i . T u d i o d n o v o m e š k e g a n a r a š č a j a l a h k o p r i č a k u j e m o , d a b o d o . š l i vsa j ne­k a t e r i p o s t o p i n j a h P e n k a , S p i l a r -j a , Z a l e t l j a H u d e t o v e i t d .

Sedaj pa š e o t e k m o v a n j u l n o r e z u l t a t i h . N a j v e č p r l j a v l j e n c e v je b i l o za t e k e na k r a t k e p roge i n

za s k o k e . N a j v e č j i u s p e h je dose­ge l I go r P E N K O , k i j e v m e t u k r o ­gle z o d l i č n i m r e z u l t a t o m 15,40 m p o s t a v i l n o v d o l e n j s k i r e k o r d . Spr ­v a so s o d n i k i n a m e r i l i 15,52 m , k a r b i p o m e n i l o n o v s l o v e n s k i r e k o r d ( r e k o r d e r j e P e n k o — 15,49 m) , p r i k a s n e j š e m m e r j e n j u pa so ugoto­v i l i n a p a k o , t a k o d a z n a š a n o v i d o l e n j s k i r e k o r d : 15,40 m e t r o v ! P e n k o je b i l o d l i č e n t u d i v m e t u d i s k a i n k o p j a . V m e t u d i s k a je o m a g a l z n o v i m d o l e n j s k i m r e k o r ­d o m — 43,07 m , p r v o mes to p a j e o s v o j i l t u d i v m e t u k o p j a z re­z u l t a t o m 52,38 m . T o k r a t n i n a ­s t o p i l S p i l a r , k i j e n a p r i p r a v a h k a n d i d a t o v za P E A k o p j a š e v v M a ­k a r s k i .

O d o s t a l i h naj p o h v a l i m o m l a ­d i n c a P a d o v a n a (d i j ak n o v o m e š k e E S S ) , k i j e z m a g a l n a 60 i n 100 m , S a v i c a i z Č r n o m l j a , k i j e z m a g a l n a 1500 m , te r m l a d i n c a L u k š i č a , k i je za z m a g o v a l c e m zaos ta l l e z a p i č i l d v e s e k u n d i i n i z b o l j š a l o sebn i r e k o r d . O b a sta p r e m a g a l a R a d m a n o v i č a i z K o č e v j a , k i j e k a n d i d a t za P E A ( p r v e n s t v o E v r o ­pe v a t l e t i k i ) . P o h v a l i m o š e J o ­v a n a i n B a v d e k a , k i s ta z m a g a l a v s k o k u v v i š i n o . B a v d e k je v č e ­t r t e m s k o k u p r e s k o č i l ce lo 180 c m , k a r k a ž e , d a j e ž e sedaj v o d l i č n i f o r m i . O d d e k l e t j e b i l a n a j u s p e š ­n e j š a p i o n i r k a B o h a n č e v a , o d l i k o ­va le pa so se t u d i H u d e t o v a . K o t -n i k o v a i n K o ž u h o v a . H u d e t o v a j e r azen v t e k u na 600 m ( rezu l ta t j e p r a v dobe r ) n a s t o p i l a t u d i v s k o k u v v i s i n o i n d a l j i n o i n b i l a o b a k r a t ze lo u s p e š n a .

T E H N I Č N I R E Z U L T A T I : Č L A N I : 100 m : P a d o v a n ( N m )

11.8, P a v l i n a (C) 11,8, M a z n i k i n P e r k o ( N m ) 11,9; 400 m O ž u r a (K) 56.9, Z o r e ( N m ) 58,9, M a t e k o v l č ( L M ) 60,0; 1500 m e t r o v : S a v i č (C) 4:30,4 L u k š l č ( N m ) 4:32.2 R a d m a -n o v i č (K) 4:41,5; š t a f e t a 4x100 m : P a r t i z a n Č r n o m e l j 48,6 N o v o mes to ( m l . m l a d i n c i ) 49,0; s k o k v v i š i n o : J o v a n ( M i r n a p e č ) 175 c m , B a v d e k ( N m ) 175, P o t r č 170; m e t k r o g l e : P e n k o 15,40 m (nov d o l . r e k o r d ) , P o t r č 11,75 m ; me t d i s k a : P e n k o 43,07 m , (nov d o l . r e k o r d ) . M e l j o (K) 39,05 m ; m e t k o p j a : P e n k o ( N m ) 52,38 m , P o t r č 47,80 m .

M L A D I N C I : P a d o v a n ( N m ) 7,4 B i ž a l (C) i n F e r l i č ( N m ) 7.6 P a v l i n (Nm) 7,7; 1500 m : L u k š i č ( N m ) 4:32,3 Z u p a n č i č (K) 4:43.4, D r n o v ­š e k (C) 4:44.0; s k o k v v i š i n o : M r v a r ( N m ) 160 c m , B r u n e r ( K ) , Š i š k o ( M p ) , P e r k o ( N m ) 155 c m ; m e t k r o ­

g l e : (6 k g ) : K o š m r l j ( N m ) 12,69 m , S t i p a n o v i č (C) 12,32 m ; m e t k r o g l e (5 k g ) : M u r o v i č ( K ) 13,02 m (nov r e k o r d L R S ) , K l e p e c (C) 10,06; me t d i s k a : M e l j o ( K ) 39,05 m , S t i p a ­n o v i č (C) 37.97 m , Z g o n c ( N m ) 33.86 m ; s k o k v d a l j i n o : F e r l i č ( N m ) 541 c m , K r a l j 532 c m , P e r k o (vs i N m ) 527 c m ; m e t k o p j a : M u r k o v l č ( K ) 42,62 m (nov p i o n . r e k o r d L R S ) , S t u r m ( K ) 38,90 m .

Č L A N I C E I N M L A D I N K E : 60 m : B o h a n e c ( K ) 8,5, T o m e ( N m ) 8,7,

J e r m a n i n Opaka (K) 8,8; 600 ml Hude (Nm) 1:47,4; š t a f e t a 4x100 m! Partizan - K o č e v j e , 56,8; P a r t i z a n -N o v o m e s t o 58,4; skok v v i š i n o : Mateja K o ž u h in J . Hude 135 cm, K o t n i k M e t a 130 c m ; skok v dalji­no: Bohanec (K) 462 cm (nov pion. rekord L R S ) , S r e b o t (P) 439. Hude ( N m ) 438 c m , D r č a r ( N m ) 423 c m : met krogle: (4 kg): Kotnik (Nm) 10,67 m, S a j e ( N m ) 7,15 m ; met kro­gle - mladinke (3 kg): Vesel (K) 8,49 m, Opaka (K) 8,03 m . (m

Točka v Črnomelj

V r e f o r m i r a n i š o l i so t e h n i č n e de lavnice zelo po membne saj dobi v n j ih u č e n c e d o b r š e n del p r a k t i č n e g a znanja, h k r a t i p a v d e l a v n i c i n a naj n e p o s r e d n e j š i n a č i n p o k a ž e svoja nagnjenja . Nekatere n a š e š o l e imajo t e h n i č n e de lavnice š e dokaj slabo opremljene, v e n d a r je stanje iz dneva V d a n b o l j š e . N a s l i k i : u č e n c i osnovne š o l e v Arti č a h vesel ih obrazov p r i de lu v lepo opreml jen i

š o l s k i t e h n i č n i d e l a v n i c i ( F o t o : M a r t i n Z u p a n č i č , A r t i č e )

V šahu 3:3 V n e d e l j o j e b i l o v N o v e m m e ­

s t u z a n i m i v o s r e č a n j e m e d š a h i s t i K U D » K a r e l J e r a j « i z L j u b l j a n e , v o k v i r u k a t e r e g a n a s t o p a j o s l e p i t a h i s t l l n m e d p r e d s t a v n i k i S D N o v o m e s t o . S l e p i š a h i s t i so p r o t i v s e m p r i č a k o v a n j e m d o s e g l i v d v o ­b o j u r e z u l t a t 3:3, k a r p o m e n i z a ­n j e n e d v o m n o v e l i k u s p e h . M e d n j i m i Je b i l l e eden i g r a l e c t re t je k a t e g o r i j e , v s i o s t a l i i z v e n ka t e ­go r i j e , m e d t e m k o so b i l i v n o v o ­m e š k e m m o š t v u s a m i i g r a l c i d r u ­ge, t re t je i n č e t r t e k a t e g o r i j e .

R e z u l t a t i : P o r o p a t : P e n k o 0:1 K o m o v e c : K l e v i š a r 1M U l a g a : J e n k o r e m i K a b e : L u š t e k 0:1 K u m a r : A d a m i č 1:0 H r o v a t : G a j s k i r e m i .

Uspešen napad črnomaljčank

9. a p r i l a so v p r v e n s t v e n i r e p u ­b l i š k i r o k o m e t n i l i g i C m o m a l j č a n -k e m o č n o p r e m a g a l e i g r a l k e k r a n j ­s k e M l a d o s t i z r e z u l t a t o m 5:2. E k i ­p a P a r t i z a n a l z Č r n o m l j a j e v p r ­v e m k o l u s p o m l a d a n s k e g a d e l a n a v d u š i l a š t e v i l n e p r i s t a š e r o k o ­meta.. I g r a l k e so p o t e z a l e v t e m s r e č a n j u z e l o l ep l n u č i n k o v i t r o ­k o m e t . C e b i b i l o t r e b a o c e n i t i I g r a l k e , b i v s e z a s l u ž i l e o c e n o o d ­l i č n o . V r a t a r i c a Je s p r e j e l a d v a g o l a i z k a z e n s k e g a s t r e l a , d o č i m se j e v r s t a o s t r i h m l e p i h a k c i j g o s t u j o č e e k i p e k o n č a l a v n j e n i h r o k a h . S o d n i k i z L j u b l j a n e Je so­d i l t e k m o n e p r i s t r a n s k o .

P o š e s t l e t n e m t e k m o v a n j u so b i ­l e te d o m a č e i g r a l k e p r v i č e n o t n o o b l e č e n e , k a r j e z a s i u g a n o v e g a v o d s t v a T V D P a r t i z a n .

Občni zbor v znamenju priprav na svetovno prvenstvo l n v . I n o z e m s t v u . M a j a Je b i l o v

V i d m u - K r š k e m d r ž a v n o p r v e n s t v o , n a k a t e r e m s ta s o d e l o v a l a t u d i d r u š t v e n a d i r k a č a F r a n c B a b i c , k i Je z a sede l t re t je m e s t o , l n S t a n e S a l m i č . T e h n i č n a I z v e d b a j e b i l a d o b r a . D i r k e j e g l e d a l o p r e k o 9.000 g l e d a l c e v .

M e d n a r o d n e d i r k e a v g u s t a v K r ­š k e m s i j e o g l e d a l o 8.000 g l e d a l c e v . N a t eh je B a b i c za sede l č e t r t o m e ­sto, S a l m i č p a j e b i l d o l o č e n za r e z e r v o .

T e k m o v a l e c Babic j e v l a n s k i s e z o n i n a s t o p i l 20-ikrat. Z a s t o p a l j e j ugos lovans tko e k i p o v Č e š k i , P o l j s k i i n v A v s t r i j i . S a l m i č Je n a s t o p i l 16-toat v n a š i d r ž a v i .

V e č i n a r a z p r a v e se Je n a n a š a l a n a s v e t o v n o c o n s k o p r v e n s t v o v s p e e d w a y u , k i b o 28. m a j a v K r ­š k e m . D e l e g a t r e p u b l i š k e g a o d ­b o r a A M Z S F r a n c i N o v a k j e i z r e ­k e l d r u š t v u z a d o s e d a n j e p l o d n o d e l o p r i z n a n j e . P r e p r i č a n j e , d a bo d r u š t v o s p o m o č j o o b č i n e i n p o l i t i č n i h p r e d s t a v n i k o v d o b r o Iz­v e d l o to v e l i k o i n p o m e m b n o t ek ­m o v a n j e . P r e d s e d n i k o b č i n e S t a n e N u n č i č j e o b l j u b i l s o d e l o v a n j e i n g m o t n o p o m o č . Z a s t o p n i k a a v t o -m o t o d r u š t e v i z B r e ž i c i n S e v n i c e sta i z r a z i l a ž e l j o p o n a d a l j n j e m m e d s e b o j n e m s o d e l o v a n j u .

Drago Kastcllc

P r e d 2 t e d n o m a Je b i l v d v o r a n i • P a r t i z a n a « o b č n i , z b o r A v t o - m o t o d r u š t v a V i d e m - K r š k o . Č e r a v n o se l e p r i č e l s p r e c e j š n j o z a m u d o i n ob s l a b i u d e l e ž b i č l a n o v , j e v e n d a r u s p e l . K o t gost je so se ga udele­ž i l i : de l ega t A v t o - m o t o z v e z e S l o ­ven i j e F r a n c i N o v a k , p r e d s e d n i k O b L O S t a n e N u n č i č , s e k r e t a r o b ­č i n s k e g a k o m i t e j a Z K M i l a n R a v -bar , p r e d s e d n i k S Z D L L o j z e S t i h , z a s t o p n i k i a v t o - m o t o d r u š t e v i z S e v n i c e i n B r e ž i c t e r d r u g i .

P r e d s e d n i k a v t o - m o t o d r u š t v a J a n e z P o t o č n i k j e p r e b r a l z a n i m i ­vo p o r o č i l o , i z k a t e r e g a p o v z e m a ­mo , d a i m a d r u š t v o 210 č l a n o v , o d tega 20 ž e n s k . K o m i s i j e p r i d r u ­š t v u n i so z a ž i v e l e , p r e d v s e m za­r a d i n e d e l a v n o s t i n e k a t e r i h č l a n o v teh k o m i s i j . D r u š t v o j e tesno so­d e l o v a l o z r e p u b l i š k i m o d b o r o m A M Z S , z o b č i n s k i m l j u d s k i m o d ­b o r o m i n d r u g i m i o r g a n i z a c i j a m i . Z a r a d i s o d e l o v a n j a n a p o d r o č j u š i r j e n j a t e h n i k e j e d r u š t v o d o b i l o b ronas to m e d a l j o B o r i s a K i d r i č a . T a k o v i s o k o p r i z n a n j e j e o d g l a v ­nega o d b o r a L T d o b i l o s a m o Še eno d r u š t v o v S l o v e n i j i .

T u d i g o s p o d a r s k a d e j a v n o s t d r u ­š t v a j e z e l o r a z g i b a n a . L a n s k o l e ­to s t a b i l a n a b a v l j e n a d v a n o v a d i r k a l n a s t r o j a » F I S « , o s e b n i i n p o l t o v o r n i a v t o . C e l o t n i v o z n i p a r k d r u š t v a p r e d s t a v l j a 6 a v t o m o b i l o v , m o t o r n o k o l o , m o p e d l n 5 d i r k a l ­n i h k o l e s . V s a ta v o z i l a so s h r a ­n j e n a v n e z a š č i t e n i g a r a ž i . Z a t o d u r s t v o p r e d v i d e v a g r a d n j o n o v e g a r a ž e , u p r a v n i h p r o s t o r o v d r u ­š t v a , s e r v i s n e d e l a v n i c e i n p r a l n i c o v o z i l . C i s t i d o b i č e k o d u s p e l i h p r i ­r e d i t e v b o š e l z a n a d a l j n j i r a z v o j t ega š p o r t a .

V e l i k p o m e n p r i p i s u j e d r u š t v o š o l s k o - t e h n i č n i d e j a v n o s t i . S a m o v p r e t e k l e m l e t u Je b i l o i z v e ž b a -n i h v e č s t a r e š i n J L A , p r ece j m l a ­d i n c e v p r e d v o j a š k e v z g o j e l n 145 c i v i l n i h t e č a j n i k o v . I z p i t e j e o p r a -

Presenečenje v Črnomlju V ž e n s k i r e p u b l i š k i t e k m i Je v

nede l j o n a d o m a č e m i g r i š č u n e p r i ­č a k o v a n o , t oda z a s l u ž e n o z m a g a l P a r t i z a n i z Č r n o m l j a p r o t i D r a v i l z P t u j a s 8:6 ( p o l č a s 4:3). E k i p a l z Č r n o m l j a j e p r v a , k i j e u spe la I z t r g a t i t o č k i D r a v i . C r n o m a l j č a n k e BO se o d l i č n o i z k a z a l e , saj so vse doseg le svo j c i l j — zada l e so g o l n a s p r o t n i k u . T o j e n a j v e č j i u s p e h e k i p e . S to z m a g o so se I g r a l k e P a r t i z a n a p r i b l i ž a l e v o d e č i D r a v i , k i j e t o k r a t p r v i č p o p u s t i l a .

E k i p a j e i g r a l a v n a s l e d n j i po­s t a v i : R a j g e l j , L o z a r , K o l u n d j i č , F u r l a n , W e i s s , Z u n i č , B i ž a l j , I v a -n u š i č , C a r m a n . K v a s , O v n i č e k . G l e ­d a l c e v je b i l o p r e k o 300.

V p r e d t e k m i o b č i n s k e l i g e Je M l a d o s t p r e m a g a l a O s m o š o l c a z Ž9:l5 (13:10).

L e s t v i c a o b č i n s k e l i g e : B e l t 4 4 0 0 65:32 8 P a r t i z a n 4 4 0 0 94:60 8 M l a d o s t 4 3 0 1 78:38 6 P r o l e t e r 2 0 o 2 44:50 0 O- .meSolec Z S 0 3 43:79 0 L i v a r 3 0 0 3 10:60 0 B o r a c 2 0 0 2 1:10 0

M - k

š a h v Sevnici 9. a p r i l a j e b i l o v S e v n i c i š a h o v ­

s k o t e k m o v a n j e s i n d i k a l n e p o d r u ž ­n i ce G o z d a r s k e p o s l o v n e zveze i n š a h i s t o v i z M i z a r s k e p r o d u k t i v n e z a d r u g e , k i s ta n a s t o p i l i p r o t i š a ­h i s t o m s i n d i k a l n e p o d r u ž n i c e sev-n l š k e K o p i t a r n e i n z m a g a l i z r e z u l ­t a t o m 5:3.

T o j e b i l o v S e v n i c i p r v o š a h o v ­s k o t e k m o v a n j e m e d s i n d i k a l n i m i p o d r u ž n i c a m i , ods l e j p a b o d o t a k a t e k m o v a n j a p o g o s t n e j š a .

Z M A G A L I S O : i n g . F r a n c M r v a , D u š a n B r e l i h , R a d a n o v l č , M a r s e c i n K o r o s t a n s k i , J a n k o B l a s , J o ž e M a u r e r i n V i k t o r K o š a r . S. A .

N e d e l j s k a n o g o m e t n a t e k m a m e d B e l o k r a j i n o i n B o r c e m se j e k o n ­č a l a n e o d l o č e n o 1:1 (1:0). T e k m a n i n a v d u š i l a m a l o š t e v i l n i h g l e d a l c e v , k e r je b i l o p r i č a k o v a t i , d a bo bo l j z a n i m i v a i n l e p š a , posebno z a r a d i

Hudetova v državni reprezentanci

K e r se j e z n a n a n o v o m e š k a a t l e t i n j a J e l k a Hi-.de d o b r o u v r ­s t i l a na i z b i r n e m t e k m o v a n j u za ses tavo d r ž a v n e r e p r e z e n t a n c e z a B a l k a n s k i k r o s , j o j e z v e z n i k a ­pe tan d o l o č i l v e k i p o J u g o s l a v i j e , k i j e p r e d k r a t k i m n a s t o p i l a v S o f i j i . L e t o s so b i l e z a B a l k a n ­s k i k r o s R o m u n k e i n B o l g a r k e v e ­l i k o bo l j p r i p r a v l j e n e k o t p r e j š ­n j a l e t a , č e s a r n e b i m o g l i r e č i z a J u g o s l o v a n k e . N a š e t e k m o v a l ­k e , m e d n j i m i t u d i H u d e t o v a , so se u v r s t i l e v s r e d i n o — m e d š e ­s t i m l n d v a n a j s t i m m e s t o m .

T u d i v t e k m o v a n j u e k i p n a š a r e p r e z e n t a n c a n i u s p e l a p o n o v i t i u s p e h o v z a d n j i h le t . Z a s e d l a j e t ret je m e s t o (za R o m u n i j o i n B o l g a r i j o ) , z a sebo j p a j e p u s t i l a le G r č i j o . P r e c e j v e č j i u s p e h so d o s e g l i r e p r e z e n t a n t i n a č e l u z L j u b l j a n č a n o m H a f n e r j e m , k i so u s p e l i J u g o s l a v i j i p r i b o r i t i p r v o mes to .

Tekmovanje članov AMD V nede l jo , 9. a p r i l a , Je p r i r e d i l o

A v t o - m o t o d r u š t v o l z N o v e g a m e sta o c e n j e v a l n o t e r e n s k o v o ž n j o s s t r e l j a n j e m . U d e l e ž i l o se Je j e 40 v o z n i k o v : m o t o r i s t o v , m o p e d i s t o v i n a v t o m o b l l l s t o v . P r i s t a r t u na G l a v n e m t r g u v N o v e m m e s t u se j e z b r a l o p rece j g l e d a l c e v , k a r do ­k a z u j e , d a Je z a t o v r s t n e p r i r e d i t v e v e l i k o z a n i m a n j e . P r o g a je pote­k a l a i z N o v e g a mes ta p r e k o Ž a b j e v a s i , P o g a n c e v . R u p e r č v r h a , S m i -he l a , K a n d i j e i n G o t n e vas i d o v r h a G o r j a n c e v , k j e r j e b i l o i s k a ­nje s k r i t e g a š t a b a l n c i l j . N a ' b o l j š a e k i p a j e d o b i l a z a n a g r a d o 6000 d i ­na r j ev , s e s t a v l j a l i p a so j o t e k m o ­v a l c i H e n i g m a n , B a j u k i n M e d v e d .

ze lo i z e n a č e n i h n a s p r o t n i k o v . V e č ­jo r a z i g r a n o s t j e z a v r l s o d n i k , k i je z a n a j m a n j š i p r e k r š e k z a u s t a v i l i g ro . E n o i n d r u g o m o š t v o s t a za­č e l i i g r o z n e r v o z o . P r v i so se u r e d i l i gost je i n v 10. m i n u t i p r e k o Ivana Z u n i č a ' d o s e g l i p r v i g o l . D o 43. m i n u t e j e i g r a p r i p a d a l a go­s t o m , k o j e s o d n i k I z k l j u č i l E m i ­la Z a b u k o v c a , i g r a l c a B e l e k r a j i ­ne T u je p o t r e b n o o m e n i t i , d a je b i l a s o d n i k o v a o d l o č i t e v p r e s t r o g a , k e r p r e k r š e k nI b i l t a k o h u d .

Ig ra je p o t e k a l a h l a d n o i n ne ­u č i n k o v i t o v p r e m o č i B o r c a , k i p a svoje p r e m o č i n i z n a l i z k o r i s t i t i . T a k o se j e p r v i p o l č a s k o n č a l z re­z u l t a t o m 1:0 z a B e l o k r a j i n o .

T u d i v d r u g e m p o l č a s u j e b i l B o r e c v p r e m o č i i n so d o m a č i n i č e s t o b i l i p r e d v r a t i gos tov , n i s o pa z n a l i u č i n k o v i t o s t r e l j a t i n a go l . Č e p r a v so gos t je i g r a l i z 10 i g r a l c i , so se ž i l a v o b o r i l i l n i g r o p o p o l n o m a z a p r l i . D o m a č i so s i c e r doseg l i g o l , v e n d a r ga s o d n i k n i p r i z n a l . Š e l e v 80. m i n u t i j e B o r e c Dreko N l k o l i č a i z e n a č i l n a 1.1.

Igro s ta m o č n o z a v i r a l a v e t e r i n v i s o k a t r a v a , k e r n i b i l a p o k o š e n a .

šf.

V nedeljo: okrajno

prvenstvo v krosu V n e d e l j o se o b e t a ljubiteljem

a t l e t i k e spet z a n i m i v o tekmovanje v o k r a j n e m m e r i l u . N a j b o l j š i tek­movalci in tekmovalke d r u š t e v Par­tizana in šo l s p o d r o č j a okraja se bodo merili za naslove okrajnih prvakov v teku č e z drn ln strn — krosu. P r v e n s t v o , k i ga je p r i p r a ­v i l a k o m i s i j a za a t l e t i k o p r i O Z P a r t i z a n a , se bo p r i č e l o ob 9. u r l dopoldne, start in cilj pa bo na novem stadionu » B r a t s t v a ln enot­n o s t i « .

V s i t e k m o v a l c i i n t e k m o v a l k e bodo r a z d e l j e n i v t r i s t a ros tne s k u ­p ine . M l a j š i m l a d i n c i i n m l a d i n k e (1944 i n 1945) b o d o t e k l i 1000 m o z i ­r o m a 600 m . s t a r e j š i m l a d i n c i l n m l a d i n k e (1942 l n 1943) pa 1000 m o z i r o m a 800 m . Č l a n i b o d o t e k l i na 2000 m d o l g i p r o g i , č l a n i c e pa n a 800 m. f m

Športni dan 2. osnovne šole v Novem mestu

Š p o r t n i d n e v i na n a š i šol i pote­k a j o p o u č n e m n a č r t u , i m a m o pa m n o g o k r a t s m o l o . Z e v e č k r a t se je z g o d i l o , d a s m o m o r a l i š p o r t n i

Borba za točke se nadalje V H . k o l o o k r a j n e n o g o m e t n e l i g e

i j e p o t e k a l o v z n a m e n j u b o r b za t o č k e i n č i m b o l j š o u v r s t i t e v v les t ­v i c i .

S r e č a n j a so se k o n č a l a ta ikole : Borec : Bela krajina 1:1 (0:1). Bre­ž i c e : Elan 3:2 (1:1) in Senovo : K r ­š k o 2:0 (2:0).

N a j b o l j nas j e r a z o č a r a l v tem k o l u B o r e c , o d k a t e r e g a s m o p o

o d l i č n i I g r i v B r e ž i c a h p r i č a k o v a l i m n o g o v e č . N e s m e m o p a p o d c e ­n j e v a t i i g r a l c e v B e l e k r a j i n e , k e r so t e h n i č n o d o b r i i n v z d r ž l j i v i . S i ­c e r p a j e r e z u l t a t r e a l e n . E l a n j e b i l to po t o s l a b l j e n , v e n d a r z e l o b o r b e n . T o po t B r e ž i c a m n i u s p e l o p o n o v i t i u s p e h o v i z p r e j š n j i h le t . S e n o v o j e z m a g a l o , k a r s m o t u d i p r i č a k o v a l i .

Telovadna akademija novomeškega Partizana STADION V SEVNICI Učenci sevnlške osemletke

dokončujejo šolski športni sta­dion, na katerem bodo igrišča za mali nogomet in rokomet, košarko, odbojko in perjanico. Mladina dela prostovoljno, predvsem ob nedeljah. Stadion bo končan 1. maja. Za otvori­tev bodo na njem mladinske delavske igre, ki jih bodo or­ganizirali v okviru Jugoslo­vanskih pionirskih iger.

J. P.

v i l o 2S2 v o z n i k o v , m e d n j i m i 22 ž e n s k .

P r o m e t n a ces tah n a r a š č a . Š t e ­v i l o m o t o r n i h v o z i l je v V i d m u -K r š k e m n a r a s l o z a 10 odst. , t u d i č e ne u p o š t e v a m o m o p e d o v . Z a t o je d r u š t v o o r g a n i z i r a l o a k c i j o za ko le sa r j e , v o z n i k e m o t o r n i h v o z i l l n v o z n i k e v p r e g , k i j e t r a j a l a ce lo l a n s k o l e to . N a d e s e t i h š o l a h v o b č i n i , k j e r so- ž e b i l i p r o m e t n i k r o ž k i , so se u s t a n o v i l e š e k o l e ­s a r s k e a k c i j e , d a b i se p i o n i r j i po l eg p r o m e t n i h p r e d p i s o v v a d i l i š e v v o ž n j a h s k o l e s i . N a j b o l j š i dve e k i p i s t a b i l i n a g r a j e n i z n o ­v i m i k o l e s i . N a š o l a h so b i l i p r e d ­v a j a n i o z k o t r a č n i f i l m i s p o d r o č ­j a p r o m e t n e v a r n o s t i , z d r u ž e n i s p r e d a v a n j i o p o m e n u k o l e s a r s k e a k c i j e . I zp i t e je n a p r a v i l o 250 p i o ­n i r j e v i n d o b i l o z n a č k e A M Z J . P i o n i r j i - m i l i č n i k i t v o r i j o p r o ­m e t n i k r o ž e k d r u š t v a . Z a n j e so b i ­le n a b a v l j e n e l i č n e u n i f o r m e .

Š p o r t n a d e j a v n o s t d r u š t v a se j e v p r e t e k l e m l e t u k a z a l a p r e d v s e m na s p e e d w a y t e k m o v a n j i h d o m a

Senovo : Videm-Krško 2:0 (2:0)

S r e č a n j e m o š t e v o k r a j n e nogo ­m e t n e l i g e m e d N K S e n o v o i n N K K r š k o j e 16. a p r i l a p r i v a b i l o n a i g r i š č e n a d 100 g l e d a l c e v . V s i so p r i č a k o v a l i , d a b o d o n o g o m e t a š i K r S k e g a p o b o r b e n i i g r i z E l a n o m i z N o v e g a m e s t a p r a v t a k o z a i g r a l i p r o t i S e n o v e m u . B i l o p a j e d r u ­g a č e . D o m a č i n i so se z a g r i z l i v i g r o i n z a s l u ž e n o z m a g a l i z r e ­z u l t a t o m 2:0.

S e n o v č a n i so d o s e g l i v o d i l n i g o l po t e ž k i n a p a k i o b r a m b e gos tu jo ­č e g a m o š t v a ž e v p r v i m i n u t i i g r e . T o p a n i z m e d l o K r č a n o v . Z a i g r a l i so ce lo l e p š e i n p r e š l i v n a p a d . S o d n i k B a l o n i z B r e ž i c j e v t e m » j u r i s u « v i d e l , d a j e s e n o v š k i i g r a ­lec z a i g r a l z r o k o i n p r i s o d i l 11-m e t r o v k o . N a p ro t e s t g l e d a l c e v i n d o m a č i h i g r a l c e v j e s o d n i k r a z v e ­l j a v i l s v o j o o d l o č i t e v . C e m u ? I g r a je z a t e m m o č n o p o p u s t i l a . D o m a ­č i n i so v p r v e m p o l č a s u d o s e g l i š e en g o l .

D r u g i d e l i g r e j e p o t e k a l v r a h l i p r e m o č i d o m a č i n o v . Z m a g o je p r i ­b o r i l a o b r a m b a s e n o v š k e g a m o š t v a ,

k i j e z a i g r a l a z a g r i z e n o i n s m o t r ­no. V s a k n a p a d je z a n e s l j i v o z a ­u s t a v i l a . V e n d a r j e i m e l o gos tu jo ­č e m o š t v o m o ž n o s t z n i ž a t i r e z u l ­tat. N j e g o v i g r a l e c j e z a s t r e l j a l e n a j s t m e t r o v k o . N a j š e o m e n i m , da j e b i l v r a t a r k r š k e g a m o š t v a z e l o n e z a n e s l j i v .

S to z m a g o so s i S e n o v č a n i p r i ­b o r i l i d v e d r a g o c e n i t o č k i i n u t r ­d i l i m e s t o n a l e s t v i c i o k r a j n e l i g e .

D r a g o K a s t e l i c .

Presenečenje sredi Zagreba Z a d n j e d n i f e b r u a r j a so v N o v e m

m e s t u g o s t o v a l i n a j m l a j š i i g r a l c i l n I g r a l k e n a m i z n e g a t e n i s a i z sosed­n j e H r v a t s k e , č l a n i p i o n i r s k e re­p r e z e n t a n c e Z a g r e b . Z e t a k r a t s m o l a h k o z a p i s a l i p r e s e n e t l j i v r e z u l t a t — 8:8, k i j e p o m e n i l v e l i k u s p e h m l a d i h N o v o m e š č a n o v i n N o v o m e -š č a n k , p o s e b n o č e u p o š t e v a m o , d a j e Z a g r e b e n o n a j m o č n e j š i h sre­d i š č n a m i z n e g a t en i sa v J u g o s l a ­v i j i .

V p o v r a t n e m d v o b o j u , k i so g a I g r a l i p r e t e k l i t e d e n v Z a g r e b u , so n o v o m e š k i p i o n i r j i i n p i o n i r k e p r i ­p r a v i l i š e v e č j e p r e s e n e č e n j e . Po­v s e m n e p r i č a k o v a n o so u s p e l i s r e d i Z a g r e b a p r e m a g a t i r e p r e z e n t a n c o Z a g r e b a z 9:6! T o j e p r a v g o t o v o dos le j n a j v e č j i u s p e h n o v o m e š k e p i o n i r s k e e k i p e , k i j e v l e t o š n j i s e z o n i n a p r e d o v a l a , d a ž e s o d i m e d n a j b o l j š e p i o n i r s k e e k i p e v J u g o ­slaviji.

N a j v e č z a s l u g z a z m a g o i m a ž e n ­ska e k i p a ( I rena M i k e c l n M a j d a T u r k ) , k i j e v s v o j e m d e l u d v o b o j a ( m a g a l a s 4:1, m e d t e m k o se j e d v o b o j p i o n i r j e v k o n č a l n e o d l o č e ­no - 5:5.

P o p r v i h d v e h p a r t i j a h je N o v O m e s t o ž e v o d i l o z 2:0. T o j e b i l d o b e r z n a k in t a k o j se j e p o r o d i l o

u p a n j a , d a bodo N o v o m e š č a n i k o n č n i z m a g o v a l c i . S o m r a k Je n a m r e č • g l a d k o p r e m a g a l T u r i n o , G u n d e pa T r l p k o v i č a — o b a z 2:0. V t r e t j i p a r t i j i se j e B e r g e r m o č n o u p i r a l R o t h u , t o d a nI u s p e h . V s r e č a n j u d v o j i c s ta Z a g r e b č a n a R o t h - T u r i n a d o b r o z a i g r a l a , t oda z m a g a n a d d v o j i c o G u n d e - B e r g e r j e b i l a p rece j t e sna (2:1). S to z m a ­go so d o m a č i p r v i č i n z a d n j i č Iz­e n a č i l i r ezu l t a t . K a s n e j e Je b i l a n o v o m e š k a e k i p a s t a l n o v v o d s t v u , sko ra j v e d n o z d v e m a t o č k a m a n a ­s k o k a .

P i o n i r k i N o v e g a m e s t a s t a p r i ­n e s l i z d v e m a z m a g a m a p r i p o ­s a m e z n i c a h i n z e n o p r i d v o j i c a h t r i n o v e t o č k e , t a k o d a j e N o v o mes to v o d i l o ce lo s 5:2. Seda j j e b i l o v e č a l i m a n j ž e j a s n o , d a se d o m a č i n i n e m o r e j o i z o g n i t i p o ­r a z u . Z a g r e b š k i p i o n i r j i so s i c e r na to d o b i l i d v e p a r t i j i z a p o r e d o ­m a ( T u r l n a : G u n d e 2:1 l n R o t h : S o m r a k 2:1), t o d a t u d i N o v o m e š č a ­n i n i s o o s t a l i p r a z n i h r o k . B e r g e r j e z z m a g o n a d T r l p k o v i č e m spe t p o v e č a l r a z l i k o n a d v e t o č k i (6:4). P o l o ž a j j e spet z a m o t a l a T u r k o v a , k i j I n i u s p e l o p rem'aga t i C i v i d i -n l j e v e , č e p r a v j e v o d l o č i l n e m ge­t u v o d i l a . R a z l i k o d v e h t o č k Je spet p r i b o r i l a M l k č e v a , k i j e b r e z t e ž a v p r e m a g a l a Ž u k i n o z 2:0. R e ­zu l t a t j e b i l 7:5.

V n a d a l j e v a n j u se j e o d l i k o v a l m e š a n i p a r G u n d e - M l k č e v a , k i s ta z 2:0 p r e m a g a l a R o t h a i n C l v i -d i n l j e v o . Z m o č n i m i u d a r c i s ta po ­p o l n o m a r a z o r o ž i l a s i c e r d o b r a Z a ­g r e b č a n a . N a t o je R o t h u s p e l p re ­

m a g a t i G u n d e t a ( rezu l t a t Je b i l 8:6), k o n č n i r e z u l t a t d v o b o j a p a j e p o s t a v i l B e r g e r , k i j e po o d l i č n i i g r i p r e p r i č l j i v o p r e m a g a l T u r i n o z 2:0 (21:13, 21:11).

Rezultat 9:6 za Novo mesto je po­memben uspeh n o v o m e š k e g a na­miznega tenisa. Mladi Igralci in Igralke z a s l u ž i j o zaradi p o ž r t v o v a l ­nosti vse priznanje! Upamo, da j im bo ta uspeh dal š e v e č volje do n a č r t n e g a dela ln da bodo tudi v b o d o č e u s p e š n o zastopali barve Novega mesta. fm

T u d i letos je n o v o m e š k i Parti­zan priredil telovadno akademijo, tokrat v p o č a s t i t e v I. kongresa slovenske telesne kulture. Z a raz­liko od p r e j š n j i h let je bila letos vsebina akademije precej d r u g a č ­na. Namesto o b i č a j n i h nastopov oddelkov s prostimi vajami, smo videli na odru, kako delajo po­samezni oddelki pr i vadbenih urah. Zelo je ugajala prikupna sestava prof. N u š e Smerdu za cl-

še vedno enak vrstni red

• T u d i n e d e l j s k o k o l o š p o r t n e na­

p o v e d i j e p r i n e s l o n e k a j p r i č a k o ­v a n i h r e z u l t a t o v , t a k o da so naj­b o l j š i n a p o v e d o v a l c i v t e k m o v a ­n j u T T i m e l i l e š e s t z a d e t k o v . — T o k r a t j e m e d n a j b o l j š i m i t u d i n a š p r e d s t a v n i k F r a n c s t i r n , k i j e u g a n i l r e z u l t a t e š e s t i h t e k e m . E n a k o š t e v i l o p o g o d k o v so I m e l i t u d i C e l j s k i te r jn ik , G o r e n j s k i g las , P o l e t , R T V , T T l n V e č e r . -V r s t n i red v s k u p n i r a z v r s t i t v i u r e d n i š t e v p o 16. k o l u se nI b i ­s t v e n o s p r e m e n i l , v o d i š e vedr io Po l e t , . D o l e n j s k i l i s t p a d e l i 2. d o 4. m e s t o z G o r e n j s k i m g l a s o m l n V e č e r o m .

N a š p r e d s t a v n i k v n o v e m k o l u b o p r e d s e d n i k P a r t i z a n a i z Č r n o ­m l j a , k a p e t a n J u g o s l o v a n s k e l j u d ­s k e a r m a d e I l i j a S l i j e p č e v i ć .

clbane, k l je pokazala s p r o š č e n o s t otrok pri vadbi. Tudi ostale sesta­ve so uspele.

Kot o b i č a j n o so se odlikovali orodni telovadci in telovadite, k i so nastopili na bradlji, v parter­ju ter na drogu ( m o š k i ) in na gredi ( ž e n s k e ) . Posebnost akade­mije sta bila tudi nastopa ko­š a r k a r j e v , k i so prikazali , kako trenirajo, In dvlgalcev u t e ž i . Sled­nji so p o ž e l i n a j v e č aplavza, ker so kot za stavo ruš i l i svoje oseb­ne rekorde. N a j b o l j š i pa je bil mladinec G a i p e r š l č , k i Je tudi tre­ner dvigalcev. Dvignil je celo 92,; kilograma t e ž k o r o č k o .

Zanimivo akademijo so zaklju­č i l e č l a n i c e z v e n č k o m narodnih plesov bratskih narodov.

N e u r a d n a l e s t v i c a j e n a s l e d n j a : E L A N 7 5 0 2 22:10 10 B e l a k r a j i n a 7 4 1 2 15:8 9 S e n o v o 7 4 0 3 15:10 8 B o r e c 7 3 2 2 16:19 8 K r š k o 7 2 0 5 10:16 4 B r e ž i c e 7 1 1 5 5:19 3 V n e d e l j o , 23. a p r i l a , se v V I I I .

k o l u s r e č a j o : V N o v e m m e s t u ob 15. u r i : E L A N : P A R T I Z A N , S e n o v o V K r š k e m o b 15. u r l : P A R T I Z A N , K r š k o : B O R E C . No­

v o m e s t o V Č r n o m l j u o b 15. u r i : B E L A K R A J I N A : B R E Ž I C E

T e k m e b o d o v s e k a k o r z a n i m i v e , p o s e b n o š e , k e r bodo t o č k e teh s r e č a n j ze lo d r a g o c e n e za k o n č n o u v r s t i t e v . E l a n o v c i se b o d o s k u š a l i o d d o l ž i t i z a j e s e n s k i p o r a z v S e n o ­v e m (3:1), B o r e c pa bo i m e l p o l n e r o k e d e l a v K r š k e m . S i c e r Je v Je­s e n s k e m d e l u m o č n o p r e m a g a l K r ­š k o (5:2), sedaj p a i m a K r š k o p rednos t , k e r Ig ra n a d o m a č e m i g r i š č u . E n a od n a j z a n i m i v e j š i h te­k e m b o v e r j e t n o v Č r n o m l j u . B e l a k r a j i n a se po t egu je z a p r v o mes to , B r e ž i c e p a b o d o n e d v o m n o d o k a ­zale , d a s l o v i j o po p r a v i c i za do­bre n o g o m e t a š e , i n b o d o z o s t ro i g r o l a h k o t u d i p r e sene t i l e .

G l e d a l i b o m o d o b e r n o g o m e t , za­to vas v a b i m o n a n o g o m e t n a i g r i ­š č a . S '

Kros Partizana v Črnomlju

L e t o š n j e g a s p o m l a d a n s k e g a k r o ­s a se j e u d e l e ž i l o r e k o r d n o š t e v i l o t e k m o v a l c e v , p r e k o 100. — U p r a v n i o d b o r P a r t i z a n a je z a to p r i r e d i ­t ev p o k a z a l v e l i k o p o z o r n o s t l n je r e zu l t a t o m e m b e v r e d e n .

N a k r o s u so b i l i p r v i a t l e t i i n r o k o m e t a š i . U d e l e ž i l e so se g a vse v r s te , k i v a d i j o p r i P a r t i z a n u .

T e h n i č n i r e z u l t a t i : M l a j š i p i o n i r j i 30« m : A n t o n N o ­

v a k 37,9, M a r i j a n N o v a k 38,2, M a ­r i j a n M a l i k o v l č - 3 8 , 6 .

S t a r e j š i pionirji 400 m : Andrej

d a n p r e l o ž i t i z a r a d i s l a b e g a v r e ­m e n a , za to nI n i č č u d n e g a , če p r a -p r a v i j o u č e n c i , d a z n a m o n a p o v e ­d o v a t i v r e m e b o l j e k o t v r e m e n c -s l o v c i : k a d a r bo š p o r t n i d a n , b o g o t o v o d e ž !

P e t i š p o r t n i d a n pa j e m i n i l v s p l o š n o z a d o v o l j s t v o nas v s e h . -N i ž j i r a z r e d i so o d š l i p o d v o d ­s t v o m r a z r e d n i k o v n a i z l e t v o k o ­l i c o N o v e g a m e s t a , k j e r so se i g r a l i r a z n e i g r e . V i š j i r a z r e d i p a so š l i p r o t i R u p e r č v r h u te r i z ­v e d l i p o m l a d a n s k i K r o s . T o je b i l o h k r a t i i z b i r n o . t e k m o v a n j e z a o-, k r a j n o p r v e n s t v o v k r o s u .

D e k l e t a so t e k m o v a l a n a 400 m d o l g i p r o g i . N a j b o l j š e so b l ' e :

6. r a z r e d i : N o v a k , K r i z m a n , B o h -te ; 7. r a z r e d i : J o ž e f , B e l a v l č , P e n -c a ; 8. r a z r e d i : S e t i n a , P e č j a k . Udo-v i č .

Fantje so tekmovali na 600 m dolgi progi. N a j b o l j š i so b i l i :

6. r a z r e d i : G a n t a r , P l a n k a r , P a v ­lic; 7. r a z r e d i : B a d o v i n a c , S o m r a k , L j u b i ; 8. r a z r e d i : F e r l i č , K o n r i l j a , J u r š i č .

V e l i k a bo rbenos t m p r a v i š p o r t ­n i d u h , k i s ta v l a d a l a m e d t e k m o ­v a n j e m , s t a n a m p o r o k , d a se bo­do u č e n c i n a š e š-ole p o t e g o v a l i z a v i d n a m e s t a v o k r a j n e m m e r i l u .

Igor Penko

Sodelovanje na zvezdnati vožnji

16. Julija bodo organizirali slo­venski avtomobilistl zvezdnato v o ž n j o . Razen č l a n o v n o v o m e š k e g a Avto-moto d r u š t v a bodo sodelovali na njej š e J e s e n i č a n i , K o p r č a n i , M a r i b o r č a n i , Celjani in drugi, zvezdnata v o ž n j a je dobila Ime po tem, ker bo imela pet krakov, po­tekala bo n a m r e č v obliki petokra­ke zvezde. Start bo na r a z l i č n i h krajih v Sloveniji, skupni cilj pa v Ljubljani .

N o v o m e š č a n i bodo startali v Čr­nomlju, kjer je bilo prvo zaseda­nje SNOS, vozili preko CrmoSnjic, Starih ž a g in Dolenjskih Toplic v Novo mesto, od tod pa bodo nada­ljevali v o ž n j o po avto cesti do Ljubljane. Iz Ljubljane bodo kre­nili proti Vrhnik i , Idriji, L u ž l n a m , Polhovemu Gradcu In Dobrovi, cilj pa bo v Ljubljani .

Na tej v o ž n j i lahko tekmujejo vsi avtomobilistl pa tudi podjetja, ustanove l n organizacije. Prijave sprejema n o v o m e š k o Avto - moto d r u š t v o . T o č e n č a s odhoda bodo u d e l e ž e n c i v o ž n j e zvedeli kasneje.

B i ž a l 45,6, J o ž e P r h n e 49,4, S l a v k o S l a p n i k 52,0.

P i o n i r k e 300 m : N a d a C i m e r m a n 40,2, T a t j a n a Z a k r a j š e k 42,0, M i l e ­

n a G r a h e k 44,1. Mladinci 800 m : Drago V r a n l č a r

2.02, I z t ok D r n o v š e k 2.03, M a r t i n K l o b u č a r 2.04.

Mladinke 600 m : K a t i c a I v a n u -š i č i n M i l e v a K v a s 1,07,8, V e r a K o ­l u n d j i č 1.07,9.

Č l a n i 1300 m : Dragan S a v i č 3,26, L e o p o l d Beber 3.35, M i l a n N o v o s e l 3.3.

Levičar in Rupar zmagala v V idmu-Krškem

§ a h o v s k i k l u b i z V i d m a - K r š k e g a r e d n o p r i r e j a t u r n i r za m e s t n o š a -hcfvslko p r v e n s t v o . P r e d t e k m o v a -n j a , n a k a t e r i h j e b i l o 30 š a h i s t o v , 80 i z v e d l i v d v e h p rece j i z e n a č e -8jih s k u p i n a h . V s k u p i n i -»A« j s z m a g a l L e v i č a r i n b r e z p o r a z a do­sege l 13 z m a g a l i 100 o d s t o t k o v , č e -

gr a v Je i m e l m o č n a n a s p r o t n i k a t z l j a i n Z o r k a , k i z 11 i n p o l t o č ­

k e d e l i t a d r u g o i n t ret je mes to . T e m s l e d i j o : N o v a k , k i j e z b r a l 9 to p o l t o č k e , Z u p a n e , P a v l i h a i n S u r t o a t o v i ć (po 9 t o č k ) i t d .

V » B « s k u p i n i j e b i l o v e č b o l j š i h letalcev, v e n d a r R u p a r , k i j e z m a ­gal, n i i m e l p r a v e g a t e k m e c a . S 15 z m a g a m i (100'/») j e zasede l p r v o mes to p r e d S. A m š V o m !n C e k o -v l ć e m . W sta. z b r a l a 3 In no! t o č k e m a n j . N a s l e c l i l f l m« to so C r n e l č i n R R t i č z l i t o č k a m i , J A m s e k z 9 i n p o l i t d .

N a j b o l j š i l z c b s h s k u p i n se bode p o m e r i l i m e d seboj za r a z v r s t i t e v M p r v e g a d o o semna j s t ega mes ta .

L . I.

športniki v Mirni peči

Mirnopeški mladinci—šport­niki se redno udeležujejo pri­reditev, ki jih organizira no­vomeški »Partizan«. Tekmuje­jo v skokih, tekih itd. Razen tega je najbolj priljubljena njdhova Igra mali nogomet. Na igrišču, ki so ga sami uredili, so pred dnevi imeli tekmova­nje v malem nogometu in do-segli tretje mesto. Uspešno de­lajo tudi na nešportnih pod­ročjih.

Rudolf Zupan

Kurirji „Barjanske mornarice Partizanske kurirske patrole ob letošnjem pohodu »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE«

59

6. maja bodo v zgodnjih jutranjih urah šle na pot kurirske patrulje par­tizanskih TV javk. Odšle bodo iz Šta­jerske, Dolenjske, Notranjske ln Pri­morske. Sešle se bodo v Iškem Vint-garju, kjer je bila v okupacijskih dneh kurirska javka TV-1. Cenko, Sašo, Morostar in drngi kurirji si bodo spet stisnili roke kot takrat, ko so se raz­šli. Bržčas bosta v patrulji tudi ko­misar slovenskih relejnih partizanskih kurirskih javk in Vladimir Mohar-Cene, ki je bil med člani kurirske komande najbolj priljubljen. Med znanci bodo pozdravili še Milana Api-ha, vodjo partizanske bolnišnice. In Franceta Berceta, ki je vodil partizan­sko tiskarno v Iški. Za kurirske pa­trulje bo v Iški proslava ob tabornem ognju. Peli bodo partizanske pesmi in se veselili. Prav je, da se srečanja obnovijo; naj tudi mladina ve, za kak­šno ceno smo si priborili svobodo, ko je bilo večkrat potrebno delit) zadnji grižljaj in celo zadnji naboj.

7. maja bodo patrulje šle na pohod O b žici okupirane Ljubljane. Potem bodo nekdanji borci v uniformah pri­korakali v Ljubljano.

Vsi se Se spominjamo, da je bila po

nalogu Glavnega Štaba NOV ln POS oktobra 1942 ustanovljena prva ku­rirska postaja. Ob vznožju Krima v kanjonu IŠke se je tedaj pričelo živ­ljenje prvih partizanskih kurirskih zvez. Pionirji te javke so bili: Vinko Cimerman-Cenko lz Zaloga pri Ljub­ljani, Ljubo Juvan-Sašo iz Stepanje vasi, Lojze KomelJ-Radovan iz No­tranjske in Ludvik Kukavica iz Kaš­lja pri Ljubljani. Komandir TV-1 je bil Ludvik Kukavica. Kasneje sta se oddelku pridružila še domačina izpod Krima Jože Brancclj-Morostar in Loj­ze Skraba-Silni. Kurirji so imeli nalo­go, da so se povezovali z Glavnim Šta­bom NOV in POS, ki je bil takrat v Polhograjsklh Dolomitih. Del vodstva pa je bil v Podlipoglavu pri Ljublja­ni.

Zveza iz kanjona Iške je Sla čez Barje, Crno vas , Ljubljanico, Brezo­vico in v Dolomite. Morala je delo­vati brezhibno. Mizar iz Črne vasi je napravil čoln, kurirji pa so nabavili Sotorsko ponjavo.

V čolničku so noč za nočjo č e z Ljub­ljanico prevažali partizansko litera­turo. Na drugI strani Ljubljanice Je

čakala skupina kurirjev iz sosednje javke in odnesla namenjeni material.

V čolnu, ki so ga borci pri prevozu navezali na vrv, so kurirji dvakrat ali trikrat v noči prepeljali pošiljke. Sest polnih nahrbtnikov Slovenskega poro­čevalca in več torbic % drugo pošto se je v eni noči prepeljalo čez reko. Tudi predstavniki vojagke in politič­ne oblasti so se često prepeljali s tem čolnom. V neki majski noči 1943 sp n. pr. prepeljali na drugi breg kar 40 ljudi. Nekaj mesecev prej pa je po tej poti šel tudi pokojni Ivo Ribar-Lola.

»Barjanska mornarica«, kot so* jo imenovali partizanski voditelji, je de­lovala do maja 1943. Italijani in doma­či izdajalci so kmalu zasledili, da je tam manjša skupina kurirjev. Vsak dan so preiskovali gozd pod Krimom in stikali po iškem kanjonu. Naprej si niso nikdar upali. Čeprav so se kurirji spretno skrivali, je kljub temu tu pa tam prišlo do spopadov vendar so se partizani vedno spretno in srečno pre­bili skozi obroč.

Prehod čez Ljubljanico je bil vedno težji. Belogardisti so nenrestano pre­gledovali njeno obrežje. Prevoz s čol-ničkom je bil težak predvsem v jesen­

skih dneh, ko je voda narasla; zgodi­lo se je, da se je čolniček prevrnil, kurir pa utonil. V zimskih dneh je bil njihov položaj še neznosnejš. V snegu so ostale sledi, ki jih je bilo večkrat zelo težko zabrisati. Da bi sovražnika speljali na napačno pot, so po snegu pisali italijanske parole, kot »vince-remo« (zmagali bomo). Italijani so se­veda mislili, da je tam hodila njiho­va predhodnica, zato dlje niso šli.

Kurirska javka v Iškem Vintgarju ni bila osamljena. V njeni bližini je bila partizanska bolnišnica »Krvavce«, ki jo je vodil Franc Berce, doma z Iga, in partizanska tiskarna, katere vodja je bil Milan Apih.

TV-1 se je dolgo povezovala z Ljub­ljano. Ponoči so se kurirji priplazili prav do žice, s katero je bila obdana. Pot je bila naporna, kajti sovražnik je z žarometi neprestano osvetljeval ti­sti pas. Pošto je prevzemala kurlrka Frančiška Anžur-Cilfca '•' ie stanova­la na I ž a n s k i cesti v Ljubljani.

Ker TV-1 ni bila več potrebna, so jo maja 1943 razpustili in je potem pote-'3la v d r u g i smeri.

Ludvik Kukavica

Iz brežiškega konca Pri podjetju Gradbenik iz

Brežic je začel februarja de­lati projektivni biro, ki zapo­sluje 4 inženirje in 3 tehnike. Biro je doslej napravil načrte za piri cvetni dom v Brežicah, zdrav, oni dom v Vidmu-Krškem, Bizeljsko cesto v Brežicah, šolo v Veliki Dolini itd. Projektirati skušajo tudi boljše, bolj ekonomične, cenej­še in. sodobnejše stanovanjske zgradbe.

Sedanji prosvetni dom v

Brežicah nameravajo v celot! prenoviti. V njem bodo na­slednji glavni prostori: kino dvorana, knjižnica oziroma čitalnica in druš tven i prostori Sedanji prosvetni dom bo pre­cej spremenjen, dobil bo dru­go s t rešno konstrukcijo, vhod bo drugje, imel pa bo tudi eno nadstropje. Za prenovitev do­ma je že imenovan operativni gradbeni odbor, ki bo gradnjo vodiL

24-stanovanjski blok gradi

0 mladih iz Velike loke Mladi zadružniki iz Veiike

Loke so dobili konec pretek­lega leta priznanje za uspeš­no delo. Bili so med najboljši­mi aktivi mladih zadružnikov v okraju in republiki. Okraj jim je dal za uspešno delo v preteklem letu diplomo, re­publika pa magnetofon. — Le­tos so mladi zadružniki zgu­bili njive, ki so jih obdelovali lani v zameno zanje pa bodo dobili druge, kd pa bodo bolj oddaljene od Velike Loke Na teh njivah bodo posejali in po­sadili predvsem krompir in koruzo.

Prosvetno društvo iz Velike Loke je naštudiralo Miklovo Zalo in z njo gostovalo v Treb­njem in na Mirni, nastopilo pa je tudi doma. Z igro so za­služili okoli 75.000 dinarjev, skupno pa so kasirali okoli 200.000 dinarjev. Od tega de­narja je prispevalo prosvetno društvo 25.000 dinarjev za na­kup televizorja, ki ga imajo zdaj v prosvetnem domu. (100

Novo v trebanjski občini

MIZARSTVO »HRAST« IZ SENTLOVRENCA je doseglo lani 15 milijonov bruto produk­ta ali tretjino več kot predlan­skim. Letošnji proizvodni plan pa je 21 milijonov dinarjev. Povečanje bodo dosegli pred­vsem zaradi boljše organizacije dela. Strojev ne bodo imeli le­tos nič več kot lani, pač pa bodo zaposlili še 3 aH "4 delavce, medtem ko dela zdaj pri mizar­stvu 20 ljudi.

V tovarni šivalnih strojev »Mirna« na Mirni so imeli pre­tekli mesec sindikalni občni zbor. Na njem so se delavci po­govorili o uspehih in težavah, ki spremljajo novo proizvodnjo. Razpravljali so o delovnih pro­storih, ki. so neprimerni, sani­tarijah, stanovanjih ln težavah pri delu. Tudi dosedanji način nagrajevanja nI pokazal poseb­nih rezultatov. Po novem bodo nagrajevali po enoti izdelka de­lavce posameznih oddelkov ozi­roma skupin podjetja. Izvolili so tudi nov upravni odbor sin­dikalne podružnice.

tisoč din je prispevala za te­levizor KZ.) Obisk televizij­skih predstav je zdaj predvsem zaradi sezone kmečkih del pa­del. V Veliko Loko pridejo igrat tudi Sentlovrenčani. Dvo­rana v Šentlovrencu je spre­menjena namreč v skladišče, zato morajo Sentlovrenčani. ko naštudiraijo igro, z njo na gostovanje po drugih odrih.

Vclikoiaški mladinci so I. aprila proslavljali 15. obletni­co mladnskih delovnih brigad. Kulturni program in govor o pomenu in zgodovini teh bri­gad so mladinci poslušali v mladinski sobi v zadružnem domu, zvečer pa so se zbrali okoli kresa, ki 60 ga' zakurili na hribu nad Loko. J. P.

občina s pomočjo večjih pod­jetij v Hrastincu, to je na koncu Bizeljske ceste v Bre­žicah. Gotov bo 15. septembra stal bo 52 milijonov dinarjev, medtem ko je njegova prora­čunska vrednost okoli 60 mi­lijonov dinarjev. Grada ga SGP Pionir iz Novega mesta. — Dva enaka bloka gradi tudi JLA za svoje potrebe in bosta končana predvidoma tudi sep­tembra; druga dva. ki sta prav tako 24-stanovanjska in last JLA, pa so začeli graditi pred kratkim, dokončana pa bosta spomladi.

Področna uprava v Dobovi, ki spada pod K Z Brežice, bo dobila še ta mesec nove pro­store- ki bodo bliže železnišk-postaji. Gradnja, ki se pribli­žuje kraju, bo stala 11 milijo­nov dinarjev. V teh novih pro-štorih bodo 3 pisarne, skladi­šče in remize za kmetijske stroje.

Rudnik v Globokem pri Bre­žicah je kupil pred kratkim te­levizor. Nameščen je v delav­ski sobi. J. P.

Volivci v Dolenjskih Toplicah

Te dni so b i l i v topliški do­lini zbori volivcev. Razprav­ljali so o d ružbenem planu za 1961 in o predlogu letošnjega proračuna. Načrt vsekakor do­kazuje, da s c bo znatno pove­čal narodni dohodek, večja proizvodnost pa bo izboljšala gospodarske pogoje. Računajo, da se bo kmetijska proizvod­nja zlasti v t ravniš tvu in živi­noreji povečala za okrog 25 od­stotkov. Vol ivc i so spraševal i še o gradnji nove šole v Do­lenjskih Toplicah. Ta bi bila nujna že zato, ker je predel precej pomemben za razvoj turizma. Občinski odbornik je poudaril, da bivši invalidski dom, o katerem so že večkrat razpravljali, za šolo ni prime­ren.

Na zboru volivcev so spraše­vale tudi žene. Neka volivka se je zanimala, ali je mogoče do­biti posojilo, češ da je treba zaradi olepšave turist ičnega naselja, kar Dolenjske Toplice so, prebeliti hiše.

Na koncu zborovanja so iz­volili tri č lane v topliški po­ravnalni svet.

D r a g o G r e g o r c

VTEM TEDNU VAS ZANIMA

Č e t r t e k , 20. a p r i l a : B o ž i d a r Pe t ek . 21. a p r i l a : D r a g o m i r S o b o t a , 22. a p r i l a : L e o n i d a N e d e l j a , 23. a p r i l a : V o j k o P o n e d e l j e k , 24. a p r i l a : J u r i j T o r e k , 25. a p r i l a : M a r k o S r e d a . 26. a p r i l a : Z d e s l a v

z las t i pa k r a j e v n e m u o d b o r u Z B B i r č n a vas , g o d b i l n p e v c e m » D u š a n J e r e b « i z N o v e g a m e s t a , o b č i n s k e m u o d b o r u Z v e z e v o j a ­ških v o j n i h i n v a l i d o v i n k i r u r š k e ­m u o d d e l k u n o v o m e š k e b o l n i š n i c e , g o v o r n i k u za p o s l o v i l n e besede ter v s e m , k i so ga s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i po t i .

Ž a l u j o č i : ; P c p c a l n Š t e f a n J e -n i č , s i n J o ž e z d r u ž i n o , h č e r k a J o ž i c a z d r u ž i n o i n b ra t J o ž e z d r u ž i n o .

ŠENTJANŽ: bodimo širši! 2e drugo leto govorijo gasil­

ci v Šentjanžu o novem domu. Komisija je ugotovila, da kraj. kjer naj bi ga gradili, ni pri­

meren. Tam bi bil lep prostor za stanovanjski blok. ki je prav tako potreben, saj že zdaj 5 učiteljic nima primernega sta­novanja, v bodoče pa bo šola zahtevala 9 učnih moči.

Na sestanku predstavnikov vseh organizacij je bilo skle­njeno, da bodo staro prosvetno dvorano preuredili v gasilsko dvorano in klubske prostore, poleg te pa bi s pomočjo vseh organizacij zgradili novo pro­svetno dvorano, primerno za vse prireditve. Materialna sredstva bi laže dobili za tako stavbo kot izključno za grad­njo gasilskega doma. Izvoljen je bil že delovni odbor, med­tem pa so člani gasilskega društva snedlj besedo in za­čeli delati po svoje. Vidijo sa­mo interese lastne organizaci­je, Šentjanž kot celota pa jim ni mar. Po hišah zbirajo les, vendar to še ni dovolj za grad­njo.

Naš cilj je. zadovoljiti skup­ne potrebe in tega se bodo mo­rali tudi oni zavedati!

Artiški mladinci za prvi maj

V Artičah se, mladinci mar­ljivo pripravljajo za praznova­nje prvega maja. Takrat bo tam igrala igralska družina, ki se bo na mladinskem tek­movanju najbolj izkazala. Ra­zen tega bodo v Artičah 16. aprila gostovali mladinci iz Dobove.

Na rednem sestanku so se pogovorili o treningu za strel­ce, ki ga bodo izvedli še ta mesec. Tudi šahisti se bodo pripravljali. Obljubili so, da se bodo tako dobro pripravili, da na tekmovanjih ne bodo med zadnjimi. Uredili bodo tudi igrišče.

Pionirji in mladinci artiške šole pa se že dalj časa pripnv-ljajo na uprizoritev pravlj'čne igre »Kekec«. Tovarišica Go-lobova, ki mladim igralcem pomaga, je do zdaj naštudirala že več lepih iger.

Martin Zupančič

V Sevnici smo zvedeti AMD v Sevnici je prejšnjo

nedeljo organiziralo dvodnevni izlet svojih članov. 42 udeležen­cev je najprej obiskalo spome­nik v Frankolovem, kjer je tov. Jožko Papež spregovoril o ne­človeškem, množičnem umoru, ki ga je tam zagrešil nemški okupator. Pri spomeniku so po­ložili cvetje in nadaljevali pot proti Mariboru. Ogledali so si tovarno avtomobilov, , popoldne pa odpeljali na Pohorje, tam prespali in si naslednjega dne ogledali bližnjo okolico. Gosta megla jim je žal močno omejila užitek lepota razgleda, navzlic temu pa so se zvečer vrnili ve­seli in razpoloženi v 13 avtomo­bilih in na 6 motorjih.

Pionirji sevnlške osemletke, so 13. aprila zvečer prisrčno za­igrali svojim staršem in drugim pravljično igro »Mačeha ln pa­storka« v dvorani TVD Parti­zan. V dobri izvedbi pa so tudi pionirji iz Blance uprizorili »Janka ln Metko«. Obe prire­ditvi sta v okviru priprav na okrajno dramsko revijo.

Sprevod mladih pevcev in pevk je v nedeljo dopoldne pre­senetil Sevničane. Zlaori in reci-tatorji večine šol v sevniški ob­čini so se tega dne zbrali na trgu in z godbo na čelu odkora­kali v dom TVD Partizan, kjer

so se pomerili na občinski revi­ji, ki je zelo lepo uspela.

O kino predstavi med tednom so v Sevnici dolgo razpravljali. Končno so le naredili poskus — in že tri tedne je dvorana vsako sredo napolnjena z gledalci. Mnogo je odvisno od izbora fil­mov, ki so vedno boljši. Ko bodo montirali nov projektor bodo tudi kino predstave pe­strejše.

Taborniki Čete treh smrek v Sevnici živahno razpravljajo o proslavi 10-letnice svoje eno­te, saj so preteklo nedeljo na republiški skupščini b tem mno­go slišali. V Sevnici nameravajo letos poleti organizirati večjo taborniško prireditev, na kateri bi se zbrali vsi taborniki iz novomeškega okraja in pogovo­rili o uspehih 10-letnega dela.

OK

Podjetja za upokojence Društvo upokojencev v No­

vem mestu je organiziralo la­ni za svoje člane dva izleta: prvega v Belo krajino in Ko­čevje, drugega pa v Grosuplje in Zupanovo jamo. Vsem upo­kojencem, ki imajo pokojnine pod 6.000 dinarjev, je prevoz plačalo društvo. Za člane je organiziralo društvo tudi sil­vestrovanje in druge priredit­ve. Društvo se vzdržuje v glavnem od dotacij in podpor. Večina podjetij je društvu upokojencev iz svojih skladov dodelila manjše podpore, ven­dar so še podjetja — med nji­mi tudi večja — ki doslej niso dala niti dinarja. Iz prispev­kov podjetij in dotacij je društvo razdelilo 40 najpotreb­nejšim upokojencem po 3000 dinarjev podpore. Društvo se vsem podjetjem, ki so ga fi­nančno podprla, lepo zahva­ljuje, hkrati pa upa na njiho­vo nadaljnje razumevanje.

Č r n o m e l j : 21. i n 23. a p r i l a : a m e r -b a r v . £ i lm » A l e k s a n d e r V e l i k i - , 25. l n 26. a p r i l a : £ r a n c . b a r v . f i l m - B u r l a k i z V o l g e « .

D o l . T o p l i c e : 22. i n 23. a p r i l a : a m e r . b a r v . f i l m - S e d e m neves t z a s e d e m b r a t o v « , 26. a p r i l a : a m e r . f i l m » D v i g a l o n a m o r i š č e « .

K o s t a n j e v i c a : 23. p r i l a : a m e r i š k i b a r v . f i l m » D a v v K r o k e t « , 26. a p r i ­l a : Jap . b a r v . f i l m » S t r e h a J a p o n -

M e t l i k a : 22. i n 23. a p r i l a : a n g l . f i l m » B e a t r i c e C e n c l « , 26. a p r i l a : a m e r . b i l m » L a d j a , k i j e u m r l a o d s r a m u « .

M o k r o n o g : 22. i n 23. a p r i l a : i t a l . f i l m » L e p e , a s i r o m a š n e « .

N o v o m e s t o » K r k a « : o d 21. do 24. a p r i l a : n e m š k o - p o l j s k i b a r v n i f i l m » P l a n e t s m r t i « , o d 25. d o 27. a p r i l a : č e š k o - b o l g a r s k i ba rv . f i l m » L a b a k a n « .

N o v o m e s t o — D o m J L A : o d 21. d o 23. a p r i l a : n e m š k i b a r v . f i l m » M a z u r k a l j u b e z n i « , 25. l n 26. a p r i ­l a : » E v a h o č e s p a t i « .

S e m i č : 23. a p r i l a : f r a n c . b a r v . f a l m » P o r t u g a l s k e p e r i c e « .

T r e b n j e : 22. i n 23. a p r i l a : m e h . f i l m » U p o r o b e š e n i h « . P r e d s t a v a

P o c e n i p r o d a m V e s p o . V p r a š a j ­te v p i s a r n i , N o v i t r g 4, a l i n a te le fon 86, N o v o mes to .

O d l i č n o o h r a n j e n a v t o m o b i l — O p e l O l v m p i a , t i p 1952 p r o d a m . N a s l o v v u p r a v i Us ta (303-61)

M o t o r D a n u v l a , 125 c e m , p r e v o ­ž e n 5.000 k i l o m e t r o v , z e l o u g o d n o p r o d a m . Š o l a , G o r . L e s k o v e c , p . B l a n c a .

P r o d a m g u m i v o z , n o s i l n o s t d o pet t on , b r e z h i b e n . J o ž e P i r e , G o r . L e s k o v e c 20, p o š t a B l a n c a .

P r o d a m d o b r o o h r a n j e n o h a r ­m o n i k o » F l a j s « n a t r i In p o l t one . J a k š e I v a n , U r š n a se la 78.

P r o d a m m o p e d l n m o š k o k o l o za g o t o v i n o aH č e k . P a d e r š i č e v a 1, G r m , N o v o mes to .

P r o d a m d o b r o o h r a n j e n d v o s e -d e ž n i m o p e d n e m š k e z n a m k e . — V p r a š a j t e : K o l e ž n i k , L o g , M e t l i ­k a .

V e č j o , v s c l j l v o e n o d r u ž i n s k o h i ­š o z m a l i m l o k a l o m l n v r t o m , n a p r o m e t n i t o č k i , p r i m e r n o z a d v e d r u ž i n i i n o b r t n i š k o d e j a v n o s t i u g o d n o p r o d a m ( tud i p o l o v i c o ) . P o j a s n i l a p r i P o g a č a r , S e v n l c « j K o l o d v o r s k a 49.

D v a v a j e n c a za ž e l e z n i n s k o s t ro ­k o s p r e j m e » O p r e m o t e h n a « , L J u ­b l j a n a , K i d r i č e v a 3.

S p r e j m e m g o s p o d i n j s k o p o m o č ­n i c o k t r i č l a n s k i d r u ž i n i v N o ­v e m m e s t u . N a s l o v v u p r a v i l i ­sta (290-61).

T a k o j s p r e j m e m g o s p o d i n j s k o p o m o č n i c o k t r i č l a n s k i d r u ž i n i . P l a č a po d o g o v o r u . — N a s l o v v u p r a v i l i s t a (289-61).

S p r e j m e m s t a r e j š o ž e n s k o z a p o m o č v g o s p o d i n j s t v u o d 7. do ia. u r e d o p o l d n e . P l a č a p o d o g o ­v o r u . N a s l o v v u p r a v i l i s t a — (293-61).

V N o v e m m e s t u j e b i l a n a j d e n a m o š k a u r a . N a s l o v n a j d i t e l j a v u p r a v i l i s t a (300-61).

S t l r l i n d v a j s e t l e t n l f an t , u s l u ž ­benec , z v i l o l n l e p i m s a d o v n j a ­k o m n a Iz le tn i t o č k i , ž e l i spo ­z n a t i d e k l e d o b r i h s t a r š e v , u s l u ž ­b e n k o , s r edn j e r a s t i . I n f o r m a c i j e s f o t o g r a f i j o p o d » S r e č e n z a k o n « v u p r a v i Us ta (297-61)

P R E K L I C

P r e k U c u j e m I zgub l j eno z d r a v ­s tveno I z k a z n i c o š t e v . 37929 n a i m e S l i v o M r g o l e , D r u ž i n s k a v a s 12, B e l a c e r k e v .

soboto o b 20. ob 16 in 18.30.

u r i i n

G e l e e R o y a l e — M a t i č n i m l e č e k , g a r a n t i r a n o z n a n s t v e n o s t a b i l i z i ­r a n , p r o i z v o d Z a v o d a za č e b e l a r ­s tvo , dob i t e v v s e h l e k a r n a h . — L e k a r n e , k i p r e p a r a t a š e n i m a j o , naj ga n a b a v i j o p r i K e m o f a r m a c i -Jl v L j u b l j a n i .

A v t o - m o t o d r u š t v o v N o v e m m e ­s tu b o r a z p r o d a l o r a b l j e n e oseb­n e a v t o m o b i l e , m o t o r j e i n r e z e r v ­n e d e l a . D r a ž b a bo 21. a p r i l a ob 15. u r i v g a r a ž i d r u š t v a v G o t n l v a s i .

K o n j e r e j c i ! — I m a m d r ž a v n e g a ž r e b c a t e ž k e g a t i p a . K e r je p l e -m e n i l n a d o b a o d m a r c a do k o n c a j u n i j a , v a b i m in t e re sen te , na j se zg lns l jo p r i J a n e z u K e k u , L u ž a 2, T r e b n j e .

M e l b r o s i n — p r e p a r a t c v e t n e g a p r a h u In m a t i č n e g a m l e č k a — (Gelee R o y a l e ) g a r a n t i r a n o z n a n ­s t v e n o s t a b i l i z i r a n , p r o i z v o d M e l -b r o c o o p ( Z a v o d za č e b e l a r s t v o — K a l n i k ) d o b i t e v v s e h l e k a r n a h . . L e k a r n e , k i p r e p a r a t a š e n i m a j o , naj ga n a b a v i j o p r i » K e m o f a r -m a c i j i « .

B r i v c i l n f r i z e r j i l z c e n t r a N o ­v e g a m e s t a o b v e š č a j o svo je s t r a n ­k e , d a bo o d 1. m a j a d a l j e n e d e l j ­s k o de lo u k i n j e n o , o b p o n e d e l j ­k i h p a b o d o b r i v s k o - f r i z e r s k i sa ­l o n i o d p r t i v l e t n e m č a s u o d 7. do M . u re , po7 tmi pa o d 8. do 12. u r e .

H k r a t i o b v e š č a j o , da b o d o l o k a l i v l e t n e m č a s u o d p r t i v s a k d a n o d 7. do 13. l n o d 15,30 do 18,30.

N O V O M E S T O

V č a s u o d 10. d o 17. a p r t i a j e b i ­l o r o j e n i h U d e č k o v l n 17 d e k l i c .

P o r o č i l i so s e : J o ž e P i r e , d e l a ­v e c l z M a l e g a O r e h k a , i n A l o j z i j a U d o v č , d e l a v k a z Z a j č j e g a v r h a ; V l n c e n c M o ž e , d e l a v e c l z P l e m b e r -k a , in F r a n č i š k a Gaf-per, d e l a v k a l z B l r č n e v a s i ; J o ž e B a n , š o f e r l z V e l . B r u s n i c , l n V i d a S k e d e l j , u s l u ž b e n k a i z S e m i č a ; F r a n c R e ­dek , s t r o j n i m i z a r i z M a č k o v c a , i n A n a K i c , d e l a v k a i z P o t o č n e v a s i .

U m r l i s o : K a t a r i n a R a n t a r , go­s p o d i n j a l z S e v n i c e , s t a r a 49 l e t ; J o ž e K a m e n š e k , k m e t l z S a d i n j e vas i , s t a r 65 l e t ; J a n e z M a v s a r , u p o k o j e n e c l z I g l e n i k a , s t a r 74 l e t ; M a r i j a B u k o v e c , u ž i t k a r i c a l z G o r . M r a š e v e g a , s t a ra 72 l e t .

ia um m •» k. 6, & a

P o t e ž k i i n d o l g o t r a j n i b o l e z n i n a s j e z a p u s t i l n a š d r a g i a ta , s t a r i a t a l n s t r i c

F R A N C P O L J A N C i z G o r . L a k o v n l c p r i N o v e m

\ m e s t u I s k r e n o se z a h v a l j u j e m o v s e m

d a r o v a l c e m v e n c e v i n c v e t j a .

P r e t e k u t e d e n so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i r o d i l e : A n i c a K a m i n Lz R o ž n e g a v r h a — d e k l i c o , A n a S t r n i š a i z R e p č — d v e d e k U c l , M a ­r i j a R a v h i z U r š n l h sel - d e č k a , J u s t i S o t l e r lz L i t i j e - d e k l i c o , M a ­t i j a Z a j e i z I v a n j e v a s i - d e č k a , Š t e f k a G r a h e k i z P e t r o v e v a s i -d e č k a , P i a K o l l n g e r l z G o r . S t r a ž e - d e k l i c o , M a r i j a C e l i c iz U r š n i h sel - d e č k a , M a r i j a G o r e n č l č i z G o r . A j d o v c a - d e k l i c o . P a v l a P e r -haj l z . B r u s n i c - d e k l i c o , M a r i j a Jus t ine ik iz Š e n t j a n ž a — d e č k a , A n i c a B u k o v e c i z L a z — d e k l i c o , R o z a l l j a K a r t u š l z Č r n o m l j a — de-, 'ka , M a r j e t a M e t e l k o z V r h a — d e k l i c o , A m a l i j a A n z e l J z V r h a -d e č k a .

IZ B R E Ž I Š K E P O R O D N I Š N I C E

P r e t e k l i t eden so v b r e ž i š k i p o ­r o d n i š n i c i r o d i l e : M i l e n a R u d i m a n lz S k o p l c - d e č k a , S l a v k a K a l i n iz S k o p i c - d e č k a , F r i d a P e t r l č l z K r š k e g a - d e k l i c o , A l e k s a n d r a P e -č n i k iz S e n t l e n a r t a — d e k l i c o .

KRONIKAONESREČ P r e t e k i ! t e d e n so se p o n e s r e č i U

i n i s k a l i p o m o č i v n o v o m e š k i b o l ­n i š n i c i : M a r i j a n u B a r l e t u , o t r o k u Iz S e n t l o v r e n c a , je n e k d o s k o c U z a v r a t i n ga p o š k o d o v a l . F r i d e r i k T u -sek , ces ta r l z L a š č , se Je z a l e t e l z m o p e d o m v t o v o r n i a v t o m o b U l n se p o š k o d o v a l . F r a n c V o g r l n c , k m e t i z S r e d . L a k n i c , Je p a d e l p o d v o z i n s i p o š k o d o v a l nogo . D u š a n K o v a č i č , s i n u s l u ž b e n c a i z G r o b e U , Je p a d e l l n s i p o š k o d o v a l l e v o n o ­go. B r a n k o B e c , s i n u s l u ž b e n c a i z K a m e n i c e , j e p a d e l m s i p o š k o d o ­v a l d e s n o nogo . K a r e l L e š n j a k , d e l a v e c i z B r š l j l n a , se j e s k o l e ­s o m z a l e t e l v s p u š č e n e z a p o r n i c a n a ž e l e z n i š k i p r o g i . F r a n c K o z l e v -č a r , d e l a v e c i z K o č e v j a , se Je s k o l e s o m z a l e t e l v k o n j a te r s i p o ­š k o d o v a l g l a v o i n l e v o k l j u č n i c o . R u d i Z u n l č , m i z a r i z V e r č i č , j « p a ­d e l z m o t o r j a i n si p o š k o d o v a l g l a v o .

B R E Ž I Š K A K R O N I K A N E S R E Č P r e t e k l i t eden s o se p o n e s r e č i U

In I s k a l i p o m o č i v b r e ž i š k i b o l n i š ­n i c i : J o ž e t a K n e z l č a , k l j u č a v n i ­č a r j a l z D r a š , j e n e k d o p r i n a p a d u p o š k o d o v a l z n o ž e m . A n t o n V r e ­č k o , v a j e n e c l z K r š k e g a , s i Je p r i n o g o m e t u p o š k o d o v a l d e s n o n o g o . S o n j a Z u p a n č i č , h č i p o s e s t n i k a i z P o d v i n j , je d o b i l a p r i p r o m e t n i ne ­s r e č i p o š k o d b e p o g l a v i . A n t o n i j a K o t a r l z G o s p i ć a s i Je p r i p a d c u lz v l a k a p o š k o d o v a l a g l a v o . H a s e m M a j e t i e , d e l a v e c p r i o b r a t u z a o b ­n o v o p r o g e , 6i Je p r i d e l u p o š k o ­d o v a l desno n o g o . J o ž e t u S t o p a r j u , v a j e n c u l z Z d o l , j e b r u s i l n i s t roj p o r e z a l t r i p r s t e n a d e s n i r o k i . M a r t i n a K r a l j a , k m e t o v a l c a i z P a v ­l o v e v a s i , j e n e k d o p r i n a p a d u p o ­š k o d o v a l po g l a v i . J o ž e M o l a n , s i n k m e t o v a l c a l z G l o b o k e g a , s i j e p r i p a d c u s k o l e s a p o š k o d o v a l d e s n o r a m o . Ivan P i r e , s i n k m e t o v a l c a Iz K a l c - N a k l a , Je p a d e l s k o l e s a i n d o b i l p o š k o d b e p o b r a z u .

• U r a aa n o v o m e š k e m r o t o v ž u Je b i l a - ž e m n o g o k r a t p r e d m e t o s t r i h k r i t i k . M n e n j e N o v o m e š č a -n o v je , na j u r o p o p r a v i j o a l i p a o d s t r a n i j o , k e r v s e d a n j e m s t a n j u d e l a m e š č a n o m s r a m o t o . T u d i to ­p l o m e r n a r o t o v ž u , k i j e p o k v a r ­j e n i n ž e d o l g o n e k a ž e v e č p r a v , p r i v e z a n z n t v a đ n o » š p a g o « , m e ­s t u i n o b č i n s k i s t a v b i n i v o k r a s .

• M i n u l i p o n e d e l j e k so p o v e č k r i t i k a h i n i n t e r v e n c i j a h k o n č n o l e z a č e l i p o p r a v l j a t i cesto do b l o ­k o v n a d m l i n i , v e n e m s a m e m d o p o l d n e v u je b i l a v s a p o s u t a z g r a m o z o m . A l i n e b i l a h k o ž e p r e d l e t o m d n i tega n a p r a v i l i ? — O d p a d l o b i p rece j n e p o t r e b n e g a g o d r n j a n j a n a r a č u n o b č i n e .

[H v o d n j a k , k i s m o ga k o m a j p r e d n e k a j l e t i p o s t a v i l i n a G l a v ­n e m t r g u v o k r a s , j e d e l o v a l le m a l o č a s a . L e t o s j e k l j u b dal j č a s a t r a j a j o č e m u l e p e m u v r e m e n u š e v e d n o s u h , o t r o c i p a se n a d n u v o d n j a k a i g r a j o . K n a v e d e n i m de j ­s t v o m je v s a k k o m e n t a r o d v e č . .

H N o v o m e š k o o t r o š k o I g r i š č e — (ed ino v mes tu ) , k i ses to j i i z d v e h g u g a l n i c i n v r t i l j a k a , j e š e v e d n o p r a z n o . K l j u b t e m u da b i b i l o t r e b a k a j m a l o t r u d a z a n a m e s t i ­t ev d v e h g u g a l n i c , se z a to d e l o

n i h č e ne z m e n i . K a j n u d i m o v n a š e m m e s t u n a j m l a j š i m ? Z a p u ­š č e n o o t r o š k o i g r i š č e i n z a p r t i p a r k v R a g o v e m l o g u . . .

• Ž i v i l s k i t r g j e b i l v p o n e d e ­l j e k , 17. a p r i l a , z e l o d o b r o z a l o ­ž e n . So la t e j e b i l o n a k u p e , p r a v t a k o r e d k v i c e l n os ta le z g o d n j e z e l e n j a v e . J a j c a so p r o d a j a l i po 17 d i n a r j e v , so l a to v g l a v i c a h po 15 d i n a r j e v , b e r i v k o — m e r i c o po 30 d i n a r j e v , z a m o t o v i l e č l n š p l -n a č o Je b i l a Is ta c e n a , z a g l a v i c o č e s n a so z a h t e v a l i 10 d i n a r j e v , z a s k o d e l i c o s m e t a n e 70 d i n a r j e v , z a l i t e r m l e k a 45 d i n a r j e v , z a k i ­l o g r a m f i ž o l a 100 d i n a r j e v , z a š o ­p e k r e d k v i c e 26 do 30 d i n a r j e v I td . N a p r o d a j Je b i l o v e l i k o s e m e n , r o ž , p l e t e n i n i n d r v . S l e d n j i h so le m a l o p r o d a l i , k e r so z an j e z a h ­t e v a l i p r e v e č . N e k a t e r i so s p r e ­v i s o k o c e n o v z t r a j a l i p r e d o l g o , k u p c i so o d š l i , k m e t j e p a so d r v a o d p e l j a l i spet d o m o v . A l i se J i m to bo l j I z p l a č a k o t p o p u s t i t i v cen i ?

E3 G i b a n j e p r e b i v a l s t v a : p o r o ­č i l i so se : L e o p o l d M a t o h , u s l u ž ­b e n e c l n M i h a e l a S m u k , b o l n i š k a s t r e ž n i c a , o b a l z P a d e r š l č e v e 23; A n t o n S p r i n g e r , č e v l j a r s k i p o ­m o č n i k i z N o v e g a t r g a 9 l n A n a S t a m p f e l j , d e l a v k a i z L j u b l j a n e .

Semiški pionirji so marljivi

To in ono iz Vidma-Občinski sindikalni svet je

sklical 7. aprila posvetovanje s predstavniki gospodarskih or­ganizacij in ustanov. Na posve­tovanju so razpravljali o ob­činskem počitniškem domu »Ma-terada« v Poreču. Upravnik do­ma Milan Stajner je poročal, da nameravajo letos dom obnoviti, urediti plažo ter zgraditi še športno igrišče. Enodnevna oskrba za osebo bo tudi letos znašala 250 dinarjev. Vsi prebi­valci občine imajo pravico izko­ristiti svoj letni dopust v tem domu. Predstavniki delovnih kolektivov In ustanov so na po-' svetovanju sklepali tudi pogod­be za ležišča.

Komisija za pripravo praz­novanja 20-letnice vstaje se je sestala že dvakrat. Razpravlja­la je o možnostih za čimboljšo izvedbo proslav.

Mladinski komite in mladi­na iz Cerkelj sta v nedeljo, 9. aprila, organizirala prvo skup­no letošnjo delovno akcijo. De­lali so na štadionu -Matija Gubca* v Krškem pri urejeva­nju dirkalne steze. Opravili so 760 prostovoljnih ur.

Na prvo Izmeno zvezne de­lovne akcije bo iz občine odšlo 20 mladincev.

Občinski odbor SZDL bo pripravil velik sprejem nosil­cem zvezne štafete in lokalnih štafet mladosti, ki bodo pri­spele v Krško 19. aprila.

Ta teden je trgovina "Manu­faktura« v Vidmu - Krškem uvedla neprekinjeno prodajo od 7. do 19. ure.

Nedavno je bila seja Občin­skega odbora SZDL, Razprav­ljali so o pripravah na volitve v nove zadružna svata ln o na­

logah v kmetijstvu. Sklenili so, da bodo krajevne organi­zacije SZDL tesno sodelovale s kmetijskimi zadrugami, zla­sti pr; volitvah v zadružne svete. Krajevne organizacije bodo organizirale posvetova­nja, na katerih bodo obravna­vali kongresno gradivo.

3. aprila je v domu »Svobo­de« gostoval Koroški akadem­ski oktet pod vodstvom Cirila Kopača, Poslušalce so zlasti navdušile koroške pesmi in črnske duhovne pesmi.

4. aprila je bil na Polomu enodnevni seminar za člane občinskega komiteja ZKS. Udeležilo se ga je 38 članov.

Ze večkrat sem brala v ča­sopisu in tudi poslušala po ra­diu, kaj delajo pionirji drugod, predvsem pa o podmladku RK in pionirskih zadrugah. Zato sem sklenila, da bom tudi jaz o našem delu kaj napisala.

Lani smo v Semiču ustano­vili pionirsko zadrugo. Za to se moramo zahvaliti upravite­lju šole tov. Metodu Plutu. Na ustanovnem sestanku smo e zbrali res vsi pionirji semiške

šole. Izvolili smo predsednika, tajnika in blagajnika. Razred­ne predstavnike pa je izvolil vsak razred zase.

Sprva je bila zadruga še bolj slabo razvita, letos pa kar le­po napreduje. Na zemlji, ki smo jo dobili od K Z v Semiču bomo spomladi posadili hibri­dno koruzo in krompir. Pri tem nam bo pomagala KZ. La­ni smo obdelovali le šolski vrt. Tam smo imeli posejano.

SPOIIEB RADIO LJUBLJANA S O B O T A , ZZ. A P R I L :

5.00 do 8.00 D o b r o j u t r o (p i san g l a s b e n i spored) - 5.10 d o 5.30 N e ­ka j d o m a č i h . 8.05 G l a s b a o b d e l u . 8.25 P o l u r e Š p a n i j e . 8.55 R a d i j s k i š o l a z a n i ž j o s topn jo . 9.25 R a d i b i vas z a b a v a l i . 10.15 A n t o n L a j o v l c : P e s e m j e s e n i . 10.40 A n g l e š č i n a za m l a d i n o . 10.55 O r g l i c e i n o rg l e . 11.C0 P o s v e t u j a z z a . 11.30 P i o n i r s k i t e d n i k . 11.50 O t r o c i i z b i r a j o p e s m i ­co. 12.00 T r i o R u d i B a r d o r t e r -12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i . 12.25 Z a b a ­v e n o p o l d a n s k i s p o r e d 13.15 P r v o -

V Leskovcu so za

Planinsko društvo Novo mesto vabi vse planince in ljubitelje planin na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 26. aprila 1961, ob 19.30 v dvorani Zavoda za izobraževanje odraslih (v novi Vajenski šoli v II. nadstropju). Dnevni red bo naslednji: 1. Pre­davanje: Krka, Novo mesto—Gorjanci (120 barvnih diapozitivov), t. Občni zbor z običajnim dnevnim redom. Planince in ljubitelje

planin vabimo, naj se občnega zbora zanesljivo udeležo! PLANINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO

Na zadnji seji krajevnega odbora v Leskovcu — prisoten je bil tudi predsednik ObLO Stane Nunčič — so razpravljali o sedanjem delu KO in o na­daljnjem razvoju kraja. Od­borniki so ugotovili, da KO ni odigral svoje vloge. Občina je lani dodelila za popravilo cest cest 250.000 din, žal pa so za­radi nedejavnosti KO ostali neizkoriščeni. Osrednji pro­blem Leskovca pa so prav sla­be ceste. Tudi povezava s krajevnimi organizacijami ni bila najboljša.

Sklenili so, da bo letos dru­gače, in sestavili delovni načrt. Tako bodo popravili cesti Le­skovec— Loke—Volovnik—Golek in Senuše—Selce, uredili . za­družni dom, klubski prostor in prosvetno dvorano in zgradili perišče in bazen. Pogovorili so se tudi o gradnji stanovanjske

hiše za učiteljstvo. Ker lega pokopališča iz zdravstvenih razlogov ni primerna, bodo pokopališče opustili in odslej pokopavali v Krškem. Prebi­valci bodo pomagali s prosto­voljnim delom, pomoč pa je obljubilo tudi posestvo Matija Gubca, od občine dodeljeni de­nar pa bodo porabili le za pre­voze.

Tov. Stane Nunčič je na kon­cu seje poudaril, da morajo krajevni odbori kot družbeno samoupravni organi postati nosilec napredka. Občina jim počasi prepušča pristojnosti, zato morajo ocenjevati proble­me širše kot doslej. Na vasi naj opravljajo naloge stano­vanjske skupnosti, zato mora­lo biti tesneje povezani z or­ganizacijami, šolskimi odbori in vsemi volivci.

Drago Kastelic

m a j s k e č e s t i t k e o b d o m a č i g l a s b i . 13.50 O d a r i j e d o a r i j e . 14.20 S p o r t i n š p o r t n i k i . 14.35 N a š i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o i n p o z d r a v l j a j o . 15.15 O b ­v e s t i l a , r e k l a m e l n z a b a v n a g l a sba . 15.40 S k n j i ž n e g a t r g a . 16.00 V e d r i z v o k i s p r v c j m a j s k i m l č e s t i t k a m i . 16.40 Ž e n s k i z b o r F r a n c e P r e š e r e n i z K r a n j a . 17.00 L o k a l n i d n e v n i k . 17.15 P o k i n u s e d o b i m o . 17.45 P e v e c V i c e V u k o v . 18.00 J e z i k o v n i p o g o v o r i . 18.13 Š t i r j e o d l o m k i l z ba le ta S p a r t a k . 18.30 S c i t r a m l p o E v r o p i . 18.45 O k n o v svet . 19.00 O b ­v e s t i l a , r e k l a m e i n z a b a v n a g l a s b a . 19.30 R a d i j s k i d n e v n i k . 20.00 V d o ­m a č e m r i t m u . 20.20 Z m e l o d i j a m i Iz d e ž e l e v d e ž e l o . 21.00 Z a p r i j e ­t e n k o n e c t e d n a . 22.13 O d d a j a z a n a š e I z se l j ence . 23.05 D o p o l n o č i v p l e s n e m r i t m u .

N E D E L J A , 23. A P R I L A :

6.00 d o 6.30 J u t r a n j i p o z d r a v . 7.30 R a d i j s k i k o l e d a r l n p r i r e d i t v e d n e ­v a . 7.35 J u b i l e j n a u v e r t u r a , K t a d i -v a r j i n o v e g a sve ta . 8.00 M l a d i n s k a r a d i j s k a i g r a . 8.45 Iz a l b u m a s k l a d b za o t r o k e . 6.55 Z z a b a v n o g l a s b o v n o v i t eden . 9.40 I s t r s k a s u i t a . 10.00 Se p o m n i t e , t o v a r i š i . . . 10.30 G o ­d a l a l n tipke. 10.45 S p o z n a v a j m o svet l n d o m o v i n o . 11.45 Z a b a v n i o r ­ke s t e r R a p h a e l e . 12.00 N a š i p o s l u ­š a l c i č e s t i t a j o in p o z d r a v l j a j o . I. 13.30 Z a n a š o vas. 13.45 Od t u l n t a m . 14.15 N a š i p o s l u š a l c i č e s t i ­t a jo l n p o z d r a v l j a j o n. 15.30 K a r r a d i p o s l u š a t e . — 16.00 H u m o r e s k a tega t e d n a . 16.20 V t r l č e t r t i n s k e m t a k t u . 16.40 P e l i so j i h m a t i m o j a . . . 17.00 Z a n e d e l j s k o p o p o l d n e . 17.30 R a d i j s k a Ig ra . 18.20. L e g e n d a . 18.30 K l a v i r v r i t m u . 18.45 P e t n a j s t m i ­n u t s k v i n t e t o m b r a t o v A v s e n l k , 19.30 R a d i j s k i d n e v n i k i n Š p o r t n a o o r o č i l a . 20.05 I z b e r i t e m e l o d i j o t edna ! 20.50 H a m m o n d orgle ' . 21.00 M o z a r t v o p e r i . 22.15 P l e s o b r a d i j ­s k e m s p r e j e m n i k u . 23.0S Nočni akordi.

koruzo, krompir in razne dru­ge rastline. V jeseni smo pri­delek prodali in kupili orodje. Dela v zadrugi se veselimo, saj vemo, da se bomo kaj hitro naučili, kako se obdeluje zem­lja.

Tudi organizacijo podmlad­ka RK smo ustanovili. Ze lani smo kupili torbico za prvo po­moč. V njej imamo zdravila za manjše poškodbe. Vsi učen­ci so člani RK. Izvolili smo vodstvo. Pri delu nam pomaga tovarišica Valči Jordan. RK nam je precej pomagal tudi takrat, ko smo zbirali denar za alžirske otroke. Zbrali smo namreč 14 tisoč dinarjev.

O nalogah se pogovorimo na sestankih. Vedno pa gledamo na to, če dovolj pazimo na red in čistočo in če res pomagamo učencu, ki potrebuje našo po­moč.

Zavedamo se, da še nismo dosegli vsega, kar bi lahko! zato obljubljamo, da bomo še naprej delali, morda bolj kot smo doslej.

Nada Berkopec

V »DANI« NA MIRNI so za­čeli s 1. januarjem plačevati v vseh oddelkih — tudi v pisar­nah — po učinku. Novi način nagrajevanja so pripravljali pol leta. Dohodki članov kolektiva so po novem odvisni od čistega dohodka podjetja.

OPEKARNA V PRELESJU je kupila letos stiskalnico s pri­ključki. Sama stiskalnica je sta­la 1,4 milijona dinarjev, pri­ključki pa 4,7 milijona dinar­jev. Od priključkov še niso pre­jeli mešalnika ln avtomata za rezanje opeke. Zaradi tega ne morejo izkoriščati tudi ostalih priključkov. Računajo, da bodo ta dva priključka prejeli ta ali pa prihodnji mesec. Potem se bo proizvodnja opeke povečala za 200.000 kosov (zdaj proizva­jajo 2 milijona 200.000 kosov opeke na leto).

41. Na krmi, na zadnjem delu ladje, so nam uredili ležišča in tjakaj so pridno kot mravlje prenašali postelje in strelivo. Poslednja dva mor­narja sta pripeljala na ladjo Dolgega Johna. Sil-ver se je hndoval zaradi kapitanovih povelj: »Za­kaj to preseljevanje? Preklicana stvar, zamu­dili bomo plimo! Tedaj se je oglasil kapitan: »Mojc povelje. Pojdite v kuhinjo in pripravite kosilo!« Tudi mene je napodil. Slišal sem ga, kako je rekel zdravniku: »Na svoji ladji ne bom

nikogar pestoval in ne bom trpel lenuhov!«

42. Zdravniku je bil kapitan všeč, mr. Trelatv-ncyu in meni pa je bil zoprn kot ne vem kaj. Vso noč smo pridno delali. Zjutraj navsezgodaj smo dvignili sidro. Ko so navijali vreteno, je pri­šel na krov tudi Silver. Mornarji so mu klicali, naj zapoje njihovo staro pesem. Silver je, oprt na bergljo, zdajci zapel: »Petnajst mož na za­boju mrtvega moža«. Za njim so se oglasčli mornarji in se po taktu uprli v prečke vretena. Sidro je obviselo pod ladijskim nosom in »Hispa-

niola« je odplula proti otoku zakladov.

13. Kapitan je zelo malo cenil podčastnika Arro-wa in res ga mornarji niso ubogali. Komaj so bili na odprtem morju, že je prihajal na krov pijan kot čep in besede so se mu zatikale. Neko viharno noč je, ne da bi kdo sploh opazil, zdrk­nil s krova in utonil. Zamenjal ga je sposoben mornar .Tob, dober zaupnik Johna Silverja. Silver je ves dan skakljal po kuhinji in neutrudno skrbel, da je bilo tam čisto kot v škatlici. Krajšal si je čas s papigo, ki jo je imenoval Flint in ki je venomer klepetala: »Zlati piastri! Zlati

piastrl«

44. Kapitan je hvalil Hispaniolo, da je zvesta in poslušna, ali vselej je pristavil: »Nismo še doma in tale vožnja mi ni prav nič všeč.« Mr. Trelawney je vselej zaničljivo obrnil hrbet, ka­dar je kapitan takole govoril. Kapitan je tudi negodoval, ker je mr. Trelavvnev ukazal posta­viti sredi krova kad z jabolki, da so jih jemali,' če se jim je ljubilo. Kapitan ni hotel razvajati moštva, toda kot boste videli, nam je prav ta kad rešila življenje Nekoč po sončnem zahodu

sem si zaželel jabolk.

Nov vozni red:

ODHOD Z A V E S O L J E Riž je na prvem mestu

Iz s o v j e t s k e g a f i l m a » B a l a d a o v o j a k u « p o z n a m o i g r a l k o J . P r o h o r e n k o v o (na s l i k i ) , k i j e zda j d o b i l a g l a v n o v l o g o v n o ­v e m f i l m u J . R a i s m a n a » J e to l j u b e z e n .

V S o v j e t s k i z v e z i g r a d i j o b l i ­z u S t a l i n g r a d a t a k o i m e n o v a n o B e l o j a r s k o a t o m s k o c e n t r a l o . N a s l i k i j e v i d e t i z g r a d b o , v k a t e r i b o d e l o v a l v e l i k i a t o m ­s k i r e a k t o r .

Človek je prestopil prag ve­solja! 12. aprila 1961. Datum, ki nesporno pomeni višek člo­vekove civilizacljsko-tehnične zgodovine, datum, s katerim človeštvo začenja novo dobo — vesoljsko dobo, kozmični vek. Kajpak bi bilo preuranjeno misliti, da bomo že v kratkem poletavali ljudje od planeta na planet kot metuljčki, se vo­zili na Luno kot šolarji na iz­let. Toda velja, da je izdan nov »vozni red«, da se je člo­veštvu odprla trasa v vesoljski prostor. In velja, da je člove­štvo v nekaj takorekoč kratkih letih doseglo v tej smeri uspe­he, katerim se ni moglo pribli­žati v dolgih tisočletjih. Čudo­vita človekova zmaga. Kajti to je res zmaga človeka, člove­štva. Zmaga, na katero je po­samezni človek ali posamezna nacija dala le svojo piko.

Kako je človek že od po-mnenja hrepenel, da se dvigne v višave, proti Soncu, proti zvezdam, v neskončni čudoviti prostor, ki obdaja zemeljsko oblo. Pretresljiv je stari mit o Ikaru. Pritrdil si je krila, zlep­ljena z voskom, se dvignil vi­soko, visoko, prišel preblizu Sonca, pa so se mu krila sto­pila ln je strmoglavil na Zem­ljo nazaj. Pretresljiv je ta mit namreč zato, ker priča o pra-6s»nem človekovem snu. da bi se povzpel k Soncu, viru živ­ljenja, pa je tako nemočen, ta­ko prikljenjen na trda ze­meljska tla. In neuresničljive sanje zmeraj bolijo, in bolele so človeštvo dolge vekove. Od starodavnega pastirja na he­lenski planini do renesančnega veleuma Leonarda da Vineija. M je načrtoval prve aparate za polet. — Ali je res, da se je človek v balonu dvignil v vsaj skromno višino šele leta 1783? Da je manj kot sto let, kar se je odlepil od tal prvi stroj za letenje, ki je bil težji od zraka? V zadnjih desetletjih si je človek do kraja osvojil prostor zemeljskega ozračja. Letala vozijo nad nami kot avtomobili po cestah.

Vendar je bil to za človeka

le skromen »skokec« v višino. Vabil ga je In ga vabi prostor, ki nima meja, prostor »kjer krožijo sonca in merijo čas . . «

4. oktobra 1957 smo dobili prvi umetni satelit »Sputnik I.« Danes jih kroži v vesolj-

M a j o r G a g a r i n , p r v i č l o v e k v vesolju, je 12. aprila letos poletel s k o z m i č n o ladjo okrog Zemlje. Pot je premeril v 89 minutah, pri č e m e r j « letel v v i š i n i med 175 ln 302 k m .

skem prostoru okrog zemlje že cela jata. »Lunik III« je pristal na Mesecu, »Lunik I« se je spremenil v Sončev satelit, ko-zmična ladja »Venusik« potuje proti Veneri. Vesoljski »vozni red« že pospešeno in precizno velja in posluje. In tako rekoč nenadejano, dosti prej, kot so si ljudje obetali, je tudi že človek (besedo človek bi res morali, kot pravi Gorki, pisati z veliko začetnico) poletel v vesolje, pa ne samo poletel, temveč se tudi srečno vrnil.

Jurij Gagarin je ime prve­mu kozmonavtu, vesoljeplovcu. To je 27-letni pilot, sovjetski državljan. Prvi človek, ki je s fantastične višine 300 kilome­trov uzrl, kako se v prostoru nad njim in pod njim suče na­ša »mamica« ZemUja. Sto osem minut je trajal ves polet, manj kot od zajtrka do predjužnlka. Gagarin je v vesoljski ladji »Vzhod« v tem času obletel vso Zemljo in spet varno pri­stal na domačih tleh.

Ime Jurija Gagarina in nje­gove vesoljske ladje »Vzhod" res ne bo nikoli pozabljeno. Kakor je »Lajka« preizkusila in preverila pot za človekov polet v kozmos, tako je Gaga­rin utrl ln preveril pot za vse bodoče kozmonavte in Ikarov mitološki sen je uresničen. Pr­vi človekov vstop v vesoljske prostore je očitno pokazal, da je človeštvo resnično na pragu povsem nove dobe. Kajti osva­janje vesolja daleč prekaša meje same znanosti in tehni­ke. Zajelo bo vsa področja živ­ljenja in duha. Veliki sovjet-

Zanimivosti iz trgovine V naši državi imamo približ­

no 40 tisoč trgovin. Statistiki so vzeli enoletno prodajo in nanizali nekaj zanimivih šte­vilk.

Vsak delovni dan prodajo v vseh jugoslovanskih trgovinah približno 83 tisoč parov noga­vic.

Na leto: 7 milijonov parov čevljev, 2 in pol milijona pa­rov sandal in okrog 6 milijo-

V g l a v n e m so p o v s e m s v e t u m n o ž i c e n e r a z p o l o ž e n e p r o t i u v a j a n j u v o j a š k i h o p o r i š č p o ­s a m e z n i h v e l e s i l . S I fka k a ž e d e m o n s t r a c i j e p r e b i v a l s t v a z n a ­n e g a o p o r i š č a a m e r i š k i h a t o m ­s k i h p o d m o r n i c n a Š k o t s k e m H o l l y L o c l i a p r o t i a m e r i š k i m a t o m s k i m p o d m o r n i c a m , k i n o ­s i jo a t o m s k e r a k e t e t i p a P o -l a r i s .

IZ OTROŠKIH UST » V e l , mama, ti si rekla, da

sedi stric Tone teti Marti na vratu. Jaz sem bil pa tam, pa sem videl, da sedi na stolu.-«

SOLARSKI POMENEK »Kam je neki bliže: na Luno

ali v Afriko?« »Kako trapasto vprašaš! Na

Luno je bliže, saj jo vidimo, Afrike pa ne.«

SKRB ZA FRIZURO Dekle na klopi v parku:

»Prosim vas, bodite spodobni pa me ne prijemajte za lase.-«

M a r j a n o v f i l m u K o z a k i p o S I s t o i m e n s k e m T o l s t o j e v e m r o - • m a n u i g i ' a z n a n a s o v j e t s k a S i g r a l k a E . K l r l e n k o v a , k i je v e - jj l i k i obe t s o v j e t s k e g a f i l m a . •

— Jezi ga, ker si mu prevzel delo ln ti glodaj kosti!

— Bilo je treba veliko trdne volje, toda k o n č n o m l je le uspe­lo nehati Iskati n a č i n , kako bt opustil kajenje . . .

ZMOTA »Tako rada bi poskusila #-

stole lepo krilo, ki ga imabe v izložbi.-«

»Hm, to bo tnalo težko« pra­ti? prodajalec, »veste, tisto fii krilo, temveč senčnik za na­mizno svetilko.«

NI NEVARNO »lvanček, ne smeš se igrati

s kladivom, se boš udaril po prstku!«

»Ne bom se, ne, mamica, saj bo Tinioa držala tebet}.«

ski učenjak Leonid Sedov, s čigar imenom so tako tesno povezani vsi Sputniki in vse sovjetske rakete, pravi:

»Človekov polet v kozmos pomeni skrajni rezultat dolgih priprav in velikanskega dela sovjetskih znanstvenikov, in­ženirjev in delavcev. Prvi člo­vekov polet v vesolje je istega pomena, kakor je bil prvi avi­onski let bratov Wright. Ve­soljski polet človeka je nov zgodovinski korak ne samo v razvoju raziskav vesolja, tem­več tudi v razvoju kulture in znanosti.«

Tisočletja so svetovi nad nami kot ljubke zvezdice in zvezde pozdravljale Zemljo in človeka. Pred devetimi dnevi pa se je človek dvignil v ve-soljstvo in jim prinesel v nji­hov »stanovanjski prostor« prvi pozdrav Človeka!

Koliko živil nam daje vsako leto svetovno poljedelstvo? Kajpak moramo že po ustalje­ni navadi omeniti najprej pše­nico. Strokovnjaki cenijo, da pridelajo na svetu vsako leto nad 15 milijonov vagonov pšenice. Največ v azijskih de­želah, posebno na Kitajskem, v Indiji in v Turčiji. Največ

Orjaški hladilnik Sovjetski znanstveniki so

ugotovili, da pokriva Antark­tiko (ozemlje Južnega tečaja) povprečno nad 2 tisoč metrov debela gmota ledu. Največja debelina ledu, ki so jo doslej izmerili nad to kopnino, je 4200 metrov.

Elektronski »šivankar«. Za britansko konfekcijsko

industrijo so izdelali poseben stroj, ki v šestih minutah ukroji in sešije moško obleko. Stroj je povsem avtomatičen, usmerjajo pa ga »elektronski možgani«.

pšenice na svetu pa pridelajo v Sovjetski zvezi.

Pridelek koruze je nekaj večji od pšenice. »Koruznega« prvenstva pa nima Azija, am­pak Severna Amerika — okrog 9 milijonov vagonov na leto.

V pridelovanju riža so kaj­pak na prvem mestu Kitajci-za njimi Indija pa Japonska in Pakistan. Po svetovni letini je riž pred pšenico in koruzo — okrog 20 milijonov vagonov ga pridelajo na svetu vsako leto.

V svetovnem merilu pridela­jo največ krompirja Rusi. ta­koj za njimi so Poljaki. Polj­ska vsakoletna letina krompir­ja je štirikrat večja kot v ZDA in dvajsetkrat večja kot v Ju­goslaviji.

rjemi bodo spregovorili Ameriška tovarna »Bell« je

dala v prodajo novo napravo, veliko kot brivski aparat. Člo­vek, ki je nem. »govori« v to napravo oziroma le giblje z ustnicami in jezikom; s tem vzbuja vibracije, ki jih aparat spremeni v glasove.

nov parov opanfc, 250 tisoč štedilnikov in železnih peči. 280'milijonov škatlic vžigalic (930 tisoč na dan), 1500 vago­nov tobaka, 150 tisoč garnitur pohSStva, 200 tisoč radijskih sprejemnikov, 7 milijonov žar­nic, 100 milijonov metrov bom­bažnih tkanin, 30 milijonov metrov svilenih in volnenih tkanin.

Okrog 10 milijard dinarjev potrošimo Jugoslovani letno za porcelan in steklene predmete, vina popijemo nad 40 milijo­nov litrov in: mleka okrog 80 milijonov litrov . . . .

Vozila v mestnem prometu

Za promet v Beogradu skrbi 108 tramvajev s 40 prikolica­mi, 169 avtobusov z 10 priko­licami in 119 trolejbusiov;

v Zagrebu: 102 tramvaja s 100 prikolicami in 66 avtobu­sov;

v Ljubljani: 30 trolejbusov in 68 avtobusov.

Naše rečno ladjevje 21 potniških ladij, 44 parnih

vlačilcev in 139 motornih, 23 motornih tovornih ladij, 70 tankov in 463 šlepov — toliko plovnih »vozil« ima rečna do­ta Jugoslavije. Leta 1959 so naše rečne ladje prevozile nad pol milijona potnikov in 4,640.000 ton blaga. Samo promet beograjskega pristani­šča je znašal 1,751.587 ton.

Pigmejci v Kongu V pragozdovih osrednjega

Konga živijo pigmejci pleme­na Aku, katerih povprečna vi­šina je 130 cm. Bivališča si uredijo iz suhega listja, ukvar­jajo pa se z lovom in ribolo­vom. Za orožje imajo puščico in lok. Raziskovalci računajo da je teh pigmejcev še okrog 100.000. Navečja starost, ki jo dosežejo, j« 40 let.

Dečka sta bila tako mirna, da se je Gor-čakov preplašil. Le kaj nameravata? Da ne bi eden šel v bližnjo vas po ljudi? Kaj naj naredi z njima? Naj ju pobije, opremo zakop­lje, čoln pa potopi? Toda začela bi se pre­iskava. Pred tednom dni bi to še šlo, zdaj pa vsak čas doma pričakujejo, da se dečka vrneta. Pač pa bi lahko zjutraj povzročil .katastrofo'. Ljudje bodo videli, • da so se potopili. Priče bodo potrdile, da se je zgodilo po naključju. Dečka bodo potegnili iz vode, on bo pa skušal doplavati do obale pa v gozd in potem ga lahko iščejo, kolikor se jim zljubi.. .

Zjutraj 'je Gorčakov opazil, da se Saša ukvarja s puško. Doslej se je ni niti dotaknil.

»Se pripravljaš za lov?« je vprašal Gorčakov.

»Zarjavela je, pa jo čistim,« je potiho odgovoril Saša.

Ko so sedli v čoln, se je puška kot po na­ključju znašla zraven mladega Tropinina. Saša se je nasmehnil in rekel Gorčakovu:

Za mamo bi rad ujel zelenega detlja. Je tako lep, toda pri nas ga le redko vidiš«

»Misliš, da ga boš našel?« je rekel Gorča­kov in otipal v žepu majhen revolver. »Je premajhen . . . «

Kolja je veslal z vso močjo in zaskrblje­no opazoval obalo. Bil je delavnik, zato ni bilo kopalcev.

V daljavi so zagledali obris vasi in se vsi trije razživeli. Gorčakov se je priprav­ljal za uresničenje svoje zamisli, Saša, in Kolja pa sta nestrpno čakala, da opazita ljudi in pokličeta pomoč.

Tukaj je tekla reka v rahlem ovinku in prečkal jo je širok podrt jez. Vsak čas bodo za ovinkom zagledali vas, pod njo ob reki je vaški pašnik, kjer so zmeraj pastirji, čez reko pa prevaža brod.

Za ovinkom so zaslišali šum reke, ker je voda vdrla skozi široko špranjo v jezu. Čoln ie zajela brzica.

Saša je na pol vstal. Na nasipu ni bilo nikogar, brod pa je peljal čez reko neki avto­mobil, ob ograji je stalo veliko ljudi, s hriba nizdol je prihajal motorist.

,Ko bomo pripluli do broda, bom rekel, naj ustavi,' se je odločil Saša, se usedel na klopco, puško pa si položil na kolena.

Čoln je zdrsnil skozi poklino v jezu, butnil ob skalo, pa spet srečno zaplul proti veliki korenini, ki je štrlela iz vode blizu obale.

,Coln je treba obrniti na bok, da se bo razbil ob koreninah,' si je rekel Gorčakov. Preračunal je vsak gib, potem pa je rekel Kolji: »Zlekni se!« Nasmehnil se je ob misli, kako bo Koljo udarilo veslo, ko bo čoln butnil ob korenino in se pripravil za skok.

Deroča voda je naglo nesla čoln proti veli­kanski črni korenini. ,Zdaj!' se je veselil Saša. Se pogledati se ni upal na brod, da se ne bi izdal pred Gorčakovim. Reka je grgrala in potuhnjeno hrumela.

Nenadoma je Gorčakov skočil v vodo. Na obali je nekdo kriknil.

DESETO POGLAVJE Avgusta prebivalci Krutih gor kar ne mo­

rejo uiti vročini, pa naj še tako odpirajo vsa okna. Hiše se segrejejo in tudi same izžare­vajo vročino. Ljudje hodijo v gozdni hlad, obala reke pa je vsa živa kopalcev.

Podpolkovnik Malahov je na pesku ob reki tekal za sinčkom.

»Tovariš podpolkovnik, bi lahko govoril z vami?« ga je nenadoma vprašal visok ne­znan moški. »Saj ste podpolkovnik Malahov, ne?«

»Sem. Kaj želite?« »Tovariš podpolkovnik, pišem se Ivanov

in Aem pravkar prišel v Krute gore« Malahov ga je pozorno pogledal in rekel:

»Nadaljujte, prosim.« »Rad bi vas vprašal« je rekel Ivanov, »od

kod je podatek, da so geologa Tropinina ustrelili?«

»Iz arhiva Gestapa,« je začudeno odgovoril podpolkovnik Malahov.

»In kdaj?« »Novembra 1941.«

»Novembra 1941. . .« je počasi ponovil Ivanov, nato pa odločno dodal: »Ni mogoče«

»Kako da ne?« »Jaz sem ga videl leta 1942 v Osviecimu.

Videl na lastne oči. Mene so peljali iz sobe ža zasliševanje, Tropinina pa ravno takrat noter... Tukaj nekaj ni v redu.«

»Ali ste ga samo enkrat srečali?« »Da, ali to mi zadostuje, ker sem Tropi­

nina dobro poznal, saj sva bila skupaj v zad­nji ekspediciji. Jaz sem iz taborišča ušel in sem bil potem na Poljskem komandant par­tizanskega odreda.«

» T a k o . . . V i ste uverjeni, da se niste zmo­tili?«

»Ne, ne! Kasneje smo zAVdeli, da so Tro­pinina poslali v Majdanek. To je bilo 1943.«

»Najlepša hvala, tovariš Ivanov! Mi bomo to sttvar znova preverili.«

Malahov je odpeljal sinka domov in odšel v pisarno, da znova pregleda spise glede Tro­pinina. Po dokumentih iz gestapovskega arhi­va je bilo razvidno, da so Tropinina ustrelili zato, ker ni hotel delati za Nemce. Malahov je vzel slušalko in telefoniral Galini Arkad-jevnt

»Rad bi govoril z vami, Galina Arkadjev-na. Bi lahko takoj prišel k vam?«

Ko je podpolkovnik slišal vse, kar je žena vedela o možu. jo je zaprosil še za njegova pisma.

»Ničesar nimate več? Morda kake zapiske, rokopise? Morda dnevnik?«

»Nimam,« je žalostno odgovorila Galina Arkadjevna. »Samo tole beležnico. Dokler je nisem dobila, sem še upala, sama ne vem, zakaj. Zdaj je pa tudi zadnje upanje ugasirlld.«