G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J J Okrajni odbor S Z D L Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna š t e v i l k a 10 din — L E T N A N A R O Č N I N A 480 din, polletna 240 din, č e t r t l e t n a 120 din; p l a č l j i v a je vnaprej. Z a inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — T E K , R A Č U N pri Komunalni banki v

Novem mestu stev. 6 0 - K B - 1 6 - 2 - 2 4

Š t e v . 15 (421) L E T O I X .

NOVO MESTO, 16. APRILA 1958

U R E J U J E u r e d n i š k i odbor — Odgovorni urednik Tone GoSnik — N A S L O V U R E D N I Š T V A IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -P o š t n i predal Novo mesto 33 — T E L E F O N u r e d n i š t v a in uprave š t 127 — N e n a r o č e n i h rokopisov ne v r a č a m o - T I S K A Č a s o p i s n o podjetje » S l o v e n s k i

p o r o č e v a l e c « v Ljubljani

P R E D S E D M I M K O N G R E S O M Z V E Z E K O M U N I S T O V J U G O S L A V I J E V L J U B L J A N I

P R O G R A M Z K J T E M E L J B O D O Č E A K T I V N O S T I IN B O R B E Z A S O C I A L I Z E M

U r e d n i š t v o D o l e n j s k e g a l i s t a j e v i m e n u d e v e t i h s l o v e n s k i h p o k r a j i n s k i h č a s ­

n i k o v z a p r o s i l o t o v a r i š a A l e k s a n d r a R a n k o v i ć a - M a r k a , č l a n a I z v r š n e g a

k o m i t e j a C e n t r a l n e g a k o m i t e j a Z v e z e k o m u n i s t o v J u g o s l a v i j e , d a b i z a b r a l c e n a š i h

l o k a l n i h l i s t o v o d g o v o r i l n a t r i v p r a š a n j a , p o v e z a n a s S e d m i m k o n g r e s o m Z K J , k i

se b o z a č e l v t o r e k 22. a p r i l a v L j u b l j a n i . T o v a r i š R a n k o v i ć j e n a š i p r o š n j i l j u b e z ­

n i v o u s t r e g e l i n n a v p r a š a n j a t a k o l e o d g o v o r i l :

P r e d nami je Sedmi kongres Z K J , od katerega si ve l iko obe­tamo. Pros imo Vas , aH b i hotel i za n a š e bralce odgovori t i na v p r a š a n j e , katere od nalog p o l i t i č n e g a dela i n dejanske ideolo­š k e borbe, k i j i h je b i l pred jugoslovanske komuniste postavi l Sesti kongres, so bi le v p re tek l ih l e t ih najbolje u r e s n i č e n e ?

na . V i s o k o s topnjo ide jne i n p o l i t i č n e m o č i Z K J na jbo l j o č i t n o i z p r i č u j e t u d i osnutek novega p r o g r a m a .

O d g o v o r n a to v p r a š a n j e bo l a ž j i , će na jpre j o m e n i m o , k a ­tere g l a v n e p o l i t i č n e i n ide jne na loge je b i l Š e s t i kongres p o ­s t a v i l ko t t emel j b o d o č e g a d e ­l a Z K J .

Ses t i kongres , k o je d o l o č a l pot, po k a t e r i m o r a m o i t i v n a d a l j n j i s o c i a l i s t i č n i i z g r a d ­n j i , je posebno p o u d a r i l d v a t e m e l i n a č i n i t e l j a : n a d a l j n j e r a z v i j a n j e m a t e r i a l n e osnove s o c i a l i z m a i n nada l jn j e i z p o ­po ln j evan je i n r a z v i j a n j e d e ­m o k r a t s k e g a m e h a n i z m a s a ­m o u p r a v l j a n j a de l a vske ga r a z ­r eda i n d e l o v n i h l j u d i sp loh . I zva jan je t eh n a l o g je p o v e č a ­lo bo rbo p r o t i o s t a n k o m b i r o ­k r a t i z m a i n d o g m a t i z m a n a e n i s t r an i , i n bo rbo p r o t i so ­v r a ž n i m e l e m e n t o m , m a l o m e ­š č a n s k e m u a n a r h i z m u , l o k a l i ­z m u i t d . na i r u g i s t r an i . R a ­z u m l j i v o , da so i z tega i z h a ­j a l e osnovne i d e j n o - p o l i t i č n e na loge Z K J .

S k o z i to m o r a m o g l eda t i i n v r e d n o t i t i uspehe, os tvar jene po K o n g r e s u , p r i č e m e r je p a t reba posebej p o u d a r i t i i n u p o š t e v a t i n e k a t e r a v p r a š a ­n ja .

Z v e z a k o m u n i s t o v k o t celota se je i z r e d n o u č v r s t i l a i n i d e j -n o - p o l i t i č n o o k r e p i l a . V tem, k o je Z v e z a o d k r i v a l a po ta za r a z v o j s o c i a l i s t i č n i h d r u ž b e n i h odnosov , se je t u d i s a m a ne­p r e t r g o m a i z v i j a l a . G l e d e te­g a je b i l torej v r a z d o b j u m e d o b e m a k o n g r e s o m a d o s e ž e n v e l i k a n s k i napredek . T o p o ­u d a r j a m na p r v e m mes tu z a -

T o p o m e n i , d a smo i z b o j e -to, k e r je to dejs tvo za n a š c e - v a l i u s p e š e n boj p r o t i r a z n i m l o t n i r azvo j o d l o č i l n e g a p o m e - p r o t i m a r k s i s t i č n i m t e o r i j a m i n

t e o r i j i c a m i n j i h p o l i t i č n o one ­m o g o č i l i .

T a i d e j n a i n p o l i t i č n a b o r b a Z K J j e i m e l a v m i n u l e m r a z ­d o b j u posebno o b e l e ž j e i n r a z ­v i j a l a se je v posebn ih o b l i ­k a h . Posebne o b l i k e i n poseb ­n a o b e l e ž j a so i z h a j a l a i z n a ­š e g a novega s i s t ema d r u ž b e n e ­ga u p r a v l j a n j a i n s t e m s p r e ­men jene v loge Z K J i n d r u g i h d r u ž b e n o p o l i t i č n i h o r g a n i z a ­c i j — S o c i a l i s t i č n e zveze , s i n ­d i k a t o v , m l a d i n e i t d . P o l i t i č n a b o r b a za n o v o p r o t i s t a r e m u je dosegla v e l i k a n s k o š i r i n o , v

n j i so sode lova le m i l i j o n s k e m n o ž i c e s k o n k r e t n i m r e š e v a ­n j e m d r u ž b e n i h i n p o l i t i č n i h v p r a š a n j . T o je p o m a g a l o u č v r s t i t i i n k r e p i t i o rgane u p r a v l j a n j a i n ; :h do k r a j a a f i r m i r a l o .

P r a v s t e m s i t u d i l a h k o p o ­j a s n i m o v e l i k o enotnost n a š i h n a r o d o v n a p o z i c i j a h s o c i a l i ­z m a , k a r se je t ako o č i t n o p o ­k a z a l o t u d i na z a d n j i h p a r l a ­m e n t a r n i h v o l i t v a h .

T o so, n a j š i r j e povedano , n a š i n a j v e č j i i d e j n i i n p o l i t i č n i u speh i .

V osnutku P rog rama Z K J je med d r u g i m r e č e n o tudi to, da je n o v i program temelj n a š e b o d o č e akt ivnos t i i n borbe. K a k o se bo po V a š e m mnenju izva ja la po n o v e n programu nepretrgana zavestna akc i j a komunis tov v sistemu oblast i de­lovnega l juds tva i n k a k š e n naj bo sistem dela, da b i u r e sn i č i l i Len inovo načelo" o » s p r e m i n j a n j u oblast i v imenu delovnega l judstva v oblast delovnega l j u d s t v a « ?

R a z v o j n a š e g a d r u ž b e n e g a . . i p o l i t i č n e g a s i s t ema je nenehno u s m e r j e n v k r e p i t e v d e m o k r a ­t i zac i je v n a š e m s o c i a l i s t i č n e m r a z v o j u . Z a t o s i v p r a k s i d r u ž ­beno p o l i t i č n e g a ž i v l j e n j a s t a l ­no p r i z a d e v a m o , d a se k r e p i j o i n r a z š i r j a j o o b l i k e nepos red ­ne d e m o k r a c i j e i n da se v n j i ­hovo f u n k c i o n i r a n j e de j avno v k l j u č u j e č i m v e č j e š t e v i l o de ­l o v n i h l j u d i . S p r i zadevnos t jo z a v e s t n i h s o c i a l i s t i č n i h s i l se bo n e d v o m n o } k r e p i l n j i h o v v p l i v , i n s icer d a v s e h p o d r o č ­j i h d r u ž b e n e g a ž i v l j e n j a , k a j t i p r i nas n i v f i t f L p o d r o č j a . na k a t e r e m ne b i n h š i s o c i a l i s t i č ­n i l j u d j e i m e l i p o m e m b n e g a i n o d l o č u j o č e g a v p l i v a , i n to

v o r g a n i h s a m o u p r a v l j a n j a a l i d r u ž b e n e g a u p r a v l j a n j a . S t a ­k i m s i s t e m o m n a š e s o c i a l i s t i č ­ne i zg radn j e je v p r a k s i u r e s ­n i č e n o L e n i n o v o n a č e l o : — » S p r e m i n j a n j e o b l a s t i v i m e n u d e l o v n e g a l j u d s t v a v ob las t d e l o v n e g a l j u d s t v a . «

N a š o d r u ž b e n o i zg radn jo je n e d v o m n o t r e b a š e r a z v i j a t i i n k r e p i t i , k a j t i v p r a k s i , v v s a k o d n e v n e m p r i d o b i v a n j u i z k u š e n j j e m o g o č e na jbo l j e i n n a j u s p e š n e j e g r a d i t i n a d a l j n j o nads t avbo d r u ž b e n e g a i n p o ­l i t i č n e g a s i s t ema .

P o z i t i v n e j š i r e z u l t a t i zaves t ­n i h s o c i a l i s t i č n i h s i l v tej sme­r i so o č i t n i v de j s tvu , d a se

(Nadaljevanje na 2. strani)

Vče ra j opoldne je b i l a na Z a l o š k i cesti v L jub l j an i pomembna slovesnost: ž r t v a m ve l ike ž e l e z n i č a r s k e stavke iz le ta 1920 i n pad l im b o r c e m - ž e l e z n i č a r j e m , k i so dalj v N O B ž iv l j en ja za svobodo, so o d k r i l i lep spomenik. P o z n i m rodovom bo p r i č a l o borbenosti delavskega raz­reda na n a š i h t leh . Revolucionarnost ž e l ezn i ča r j ev in n j ihova ve ra v zmago delavskega razreda sta sestavni del borbe narodov Jugoslavi je za s r ečno b o d o č n o s t na š ih de lovnih l jud i . Zato je 15. a p r i l p razn ik že lezn ičar jev , t o v a r i š e v , k i skrbe za promet, to pomembno vejo našega gospodarstva. Ob l e t o š n j e m Dnevu ž e l e z n i č a r j e v poš i l j amo vsem delavcem in u s l u ž b e n c e m naš ih J že lezn i šk ih poff tople če s t i t ke i n pozdrave!

Aleksander R a n k o v i ć - M a r k o , podpredsednik zveznega i z v r š n e g a sveta i n Član izvrš . komi te ja C K Zveze komunistov Jugoslavi je

Množično praznovanje l.maia

O B S P R E J E M U O K R A J N E G A D R U Ž B E N E G A N A C R T A I N P R O R A Č U N A Z A L E T O 1958

Največji vzpon po osvo Dosedanji razvoj i n v l o ž e n a sredstva o D č i n , okraja, republ ike in zveze n a m o m o g o č a j o h i t r e j š i gospodarski napredek — P o d r u ž b e n e m n a č r t u , k i ga je O L O Novo mesto v soboto sprejel, se bo letos dv igni l d r u ž b e n i proizvod v o k r a j u za 23 odstotkov, narodni dohodek pa k a r za 2G odstotkov — V industr i j i se bo p o v e č a l a vrednost celotne d r u ž b e n e proizvodnje za 46 odstotkov, v g r a d b e n i š t v u za 55 odstotkov, v komuna ln i dejavnosti za 37 odstotkov, v obrti za 18 odstotkov, v kmet i j s tvu za 12 odstotkov itd. — L a n i smo v okraju investiral i mi l i jardo in 448 mi l i jonov dinarjev, od tega 47 odstotkov v industrijo — Vse sile moramo v l o ž i t i , da bo leto 1958 prelomnica tudi v kmeti js tvu Dolenjske — Industrija naj pomaga gradit i nova podjetja v gospodarsko nerazvit ih o b č i n a h — S skupnimi m o č m i bomo d r u ž b e n i plan za 1958 lahko v celoti u r e s n i č i l i

P o č a s t i t e v 1. maja naj h i b i la res m n o ž i č n o praznovanje vseh de lovnih l jud i n a š e domovine. Sodeč po pr ip ravah , bo l e tošn je praznovanje res tako. O p r ip ra ­vah na praznovanje je p r e j š n j i teden razprav l ja l poseben š t a b p r i okra jnem odboru S Z D L , k i ga sestavljajo preds tavniki po­l i t i čn ih organizacij , ustanov In d r u š t e v .

Po p r v i h podatkih bodo letos proslave 1. maja na vseh šolah, kjer bo mogoče l očeno za m l a ­dino in odrasle. Šo l ska mlad ina od 27. ap r i l a do konca prazno­

vanja 1, maja ne bo imela po­uka, zato bodo l ahko zlasti s r e d n j e š o l c i pomagali doma p r i organizaoij i proslav. V večih k ra j ih bodo i m e l i ob praznova­nju 1. maja razna š p o r t n a tek­movanja. Iz Smarjete so sporo­či l i , da bodo za 1. maj p r ip ra ­v i l i razstavo kn j ig .

O k r a j n i š t ab za proslava 1. maja p r i p o r o č a , da v vseh o b č i n a h In večj ih k ra j ih osnu Jejo podobne odbore za organi ­zacijo proslav 1. maja. V njih naj sodelujejo preds tavniki vseh organizaci j i n d r u š t e v ter tudi

Nov izvršni svet LRS Po k o n č a n e m zasedanju l j u d ­

ske s k u p š č i n e se je pre tek l i te­den sestal I zv r šn i svet, k i je tdaj sestavljen takole:

PredsednikTito graditeljem avto ceste

Predsednik republ ike Josip B r o z T i to je poslal gradi te l jem avto ceste 0. ap r i l a naslednjo brzo javko:

»I>raK 1 t o v a r i š i ! P r i s r č n o «« aahval ju lem za tople besede graditel jev avto ceste » B r a t s t v a bi eno tnos t i « Ljubl jana— Zagreit ob s v r č a n l o tvor i tv i in že l im tudi tokrat Izraziti veselje in ponos, (In imamo mlado genera-Hi.lo, U i tuko n e s e b i č n o vlaga tvoje umske In f iz ične sile za napredek In razcvet n a š e soela-Uatlčne domovini- , za lepše ž iv­ljenje vseh nadih narodov. P re ­p r i č a n sem, da boste tudi nn tfrj mlad insk i akc i j i p r i Ispnl-Vj rvun ju svoje nalog«' V polni mer i r azv i l i ustvarjalne spo •I>1MI<> d mladih graditeljev, p r i fcmrr v i n že l im mnogo u s p e h a «

Predsednik Bori« Kra ighe r , podpredsednik V i k t o r A v b e l j , sekretar Peter Zorko ter 41ani: ,1 nl i j Ur i t r a n i , T o n e Bole . Tone Fajfar , M i l k o Gor š i č — predsed. sveta za znanost, J o ž e Ingo l i č Bor is KocjančiČ — predsednik sveta za ku l tu ro ln prosveto, M i r a n K o š m e l j — sekretar za blagovni promet, inž. V i k t o r K o t n i k — sekretar za industr i jo , g r a d b e n i š t v o l n obrt, A d a K r i ­vio — predsednica sveta r a so­cialno varstvo, Vlado M a j h e n — predsednik sveta za Šolstvo, M a t i j a M a l e i i č — d r ž a v n i se­kre tar za finance, M i t j a Ribič ič — d r ž a v n i sekretar M notranje zadeve, Janko Rudol f — sekre­tar za delo, N i k o Bt l lh — pred­sednik sve*ta za zdravstvo. V i d a T o m š i č in Janez Vipo tn lk .

VREME Z A C A R O D 18. D O 27. A P R I L A

Okrog 21- In 27. ap r i l a obilne padavine, deloma « nev ih tami , hkra t i ohladitev In sneg skoraj d„ nl*.in. SIcer Izbol j šan je In topleje, vendar Še v s p l o š n e m nestalno In pogoste krajevno plohe, deloma nevihtne K a zna­čaja, V . M .

preds tavnik i organov d r u ž b e n e ­ga upravl janja . K e r je čas do tega n a j v e č j e g a p razn ika delov­n ih l j ud i kratek, naj odbori pohite s p r i p r a v a m i .

Občni zbor Dolenjske gasilske zveze

V nedeljo, 13. apr i la , je b i l a v N o v e m mestu redna letna s k u p š č i n a Dolenjske gasilske zveze. M i m o delegatov obč in ­sk ih gas i l sk ih zvez so jI pr i so­s tvova l i tudi preds tavnik i repu­b l i ške gasilske zveze, okrajnega odbora S Z D L , T a j n i š t v a za no­tranje zadeve in d m g i . Več bomo poroča l i o delu n a š i h pros tovol jn ih gasilcev v p r ihod ­nji š t ev i lk i .

D r u ž b e n i n a č r t okraja, k i je s sprejemom na seji obeh zborov O L O 12. a p r i l a postal zakon za vse prebivalce okraja, nakazuje odločno In dokaj naglo pot naprej v razvoju gospodar­stva in s tem dviganja blaginje l jud i . T a napredek je m o ž e n na osnovi dosedanjih uspehov v razvoju gospodarstva, znatnih invest ic i j , k i smo j i h zadnja leta vložil i za krepi tev gospodar­stva, in na predpostavki nadalj njega dviganja s tor i lnost i . D r u ž ­beni n a č r t , s loneč na navedenih pokazatel j ih, nakazuje enako­

m e r n e j š i razvoj gospodarstva in posebej poudarja h i t r e j š i dvig narodnega dohodka.

P r i zaposl i tvi o k o l i 26 odstot­kov nove delovne s i l e v indu­s t r i j i Je predvideno v okraju p o v e č a n j e proizvodnje za 46 od­stotkov. To bo d o s e ž e n o z n o v i ­m i obra t i (na p r imer predi ln ica v M e t l i k i in drugi), s p ro izvod­njo n o v i h vrst blaga, z r e d n e j š o

dobavo su rov in In pogonske moči .

Na jveč j i napredek bo dosegla kov inska indus t r i ja , k i bo pove­ča la proizvodnjo za 104 odstot­ke, dalje tekst i lna s p o v e č a n j e m za 49 odstotkov, ž iv i l ska za 32 odstotkov, k e m i č n a 31 odstot­

kov, ostale pa od 1 do 25 o d ­stotkov. P r i tem d r u ž b e n i n a č r t zlasti navaja nove proizvode, k : j i h bodo pro izva ja l i na novo a l i pa v znatno več j ih k o l i č i n a h kot doisedaj.

Tako bo podjetje E L E K T R O Novo mesto letos dobavi lo po­t r o š n i k o m za 6.30 odst. v e č e lek­t r ike kot l an i in napravi lo za skoraj 7 odstotkov več ins ta la ­ci j . V r u d n i k u rjavega premoga v K a n i ž a r i c i bodo nakopal i za 16.5 odstotkov v e č premoga. K e r a m i k a N o v o mesto bo da la mimo 350 ton p e č n i c i n 100 ton ognjavarne gl ine še 60.000 kosov azbestno cementnih p lošč ic — nov i p ro izvod tega podjetja.

V M O T O M O N T A Z I bodo letos

i ,. •: »• 11r •11fn n r-r ni•ir r r 11; -

O B I Z I D U K N J I G E : » P I S M A N A S M R T O B S O J E N I H «

Labodji spev padlih junakov

V veliki borbi za narodno ln socialno-osvoboditev v letih 1941 — 1945 pod vod­stvom Komunistične partije Jugoslavije se je neprestano množično porajalo legendarno junaštvo, O trn i neposredno pričajo sami borci z svobodo, ki so padli i\roke fafittičnim okupatorjem in domačim, izdajalcem, bili obsojeni na smrt in so nekaj dni, ur rli celo minut pred smrtjo u s p e l i nap ; .sat i poslovilna pisma.

Pisma na smrt obsojenih na zunaj presenečajo in pretresajo zaradi mirne in neizpremenjene p i save . V njej ni n i -kakega trepeta, ampak stoična zbranost. Roke talcev so b i l e p r e d obhodom na rnorišče mirne, čeprav jim jc srce p o ­ka lo , ker so morali zdravi in nedolžni za vedno zapuščati •©< ie najdražje.

L j u b i l i pa niso l i tvojih d o m a č i h , temveč so bili prežeti s Se večjo ljubez­nijo do rodne Grude i n trpečega n a r o d a .

V* vsem so bili predani svojemu ljud­stvu in njegovi borbi za svobodo. Nji­hova zavest, da osvobodilna b o r b a ne­izprosno zahteva tudi veliko žrtev, je bila močnejša kot osebna b o l e č i n a . T a jasna zavest jim je prinašala notranje ravnotežje in mir.

Čeprav b i se zdelo, da so sami po­trebni tolaiilne besede, niso tožili, ampak so tolažili druge. Svojce so po­zivali, naj bodo prav tako krepki i n hrabri kot oni, naj nadaljujejo delo za osvobodilno borbo, naj :'h maščujejo.

Ko so mirno in pogumno stopali pred fašistične puške, so bili celo srečni, da umirajo za domovino. V e s e l i so b i l i , d a za svobodo in za lepšo prihadno-t svo­jega naroda lahko darujejo največ, kar imajo — svoja življenja!

Na smrt čakajoči, ki so v mračnih ječah pretehtali in ocenili svoje življe­nje, so v svojih predsmrtnih p i s m i h

i z l i l i svoje i s k r e n e ž i v l j e n j s k e izpovedi. Napisali so globoke misli o življenju, domovini, osvobodilni borbi in o vred­nosti svobode. Zato so ta pisma verna podoba razpoloženja in mišljenja piscev, odsev njihove človeške plemenitosti tn veličine.

Poslovilna pisma talcev »c nastal v edinstvenem razdobju naSe zgodovine. Ker so pristen izraz tega časa, so tudi sama edinstvena in veličaste. Kljub morebitnim okornim besedam in pre­prostim stavkom so čudovita kot p e s m i . Kaj takega, da množica najrazličnejh'h ljudi tako enotno izpoveduie vzviš< na čustva i n misli, da samo življenj" spre­govori že kot poezija, se zgodi le v iz­rednih vzponih ljudskih sil.

Iz pisem na smrt obsojenih bodo b le s t e l i l i k i p a d l i h junakov. Njihovi labodji spevi bodo premagali čas kot mogočen in trajen spomenik, kot ne­uničljiv spomenik piscem in njihovim tovarišem — vsem b o r c e m i n t a l cem, padlim v n a r o d n o o s v o b o d i l n i v o j n i in ljudski revoluciji n a - o d o v Jugoslavije.

T a p i s m a so hkrati oporoka sedanjim in bodočim rodovom. Nam in njim bodo ostala živ zgled b r ezme jne l j u b e z n i do domovine, zvestobe l j u d s t v u n e s e b i č ­nos t i , p o ž r t v o v a l n o s t i , h r a b r o ^ f i i n človečnosti.

F r a n c e ^ Saje

i zde la l i 700 l ahk ih dostavnih avtomobi lov ter 2.500 kompre ­sorjev. Dnevno bodo izde la l i dve karoser i j i . V B E L T U v Č r ­noml ju predvidevajo letos 700 ton od l i t kov sive l i t ine i n 200 ton k o v i n s k i h u tenzi l i j . P o d ­jetje za izdelavo š iva ln ih stro­jev na M i r n i bo dalo na trg 5000 gospodinjskih š i v a l n i h strojev in 600 indus t r i j sk ih . Obrata T e ­lekomunikac i j v Š e n t j e r n e j u i n S e m i č u bosta dala za 43 odstot­kov v e č izdelkov kot l an i .

K r k a — tovarna zd rav i l — bo letos pro izvedla za 30 odstotkov v e č z d r a v i l . Opekarne Zalog, P r e č n a In Prelesje bodo dale za 9 odstotkov v e č opeke. P r o i z ­vodnja N O V O L E S A se bo d v i g ­n i l a za 20 odstotkov s tem, da bodo p r i č e l i i zde lova t i nove i z ­delke. K o l i č i n s k a proizvodnja teksti lne tovarne Novoteks se bo dv ign i l a za 50 odstotkov, ke r bo v d rug i po lov ic i teta stekel n o v i obrat predi ln ice v M e t l i k i . Podjetje bo usmerjalo proizvodnjo zlasti na . kakovost ­ne i n iskane k a m g a r a « .

Indus t r i ja p e r i l a ' v N o v e m mestu bo dv ign i l a per i lo na m i ­l i j on kvadra tn ih metrov a l i za 19 odstotkov nad lansko. T o v a r ­na B E T I bo dala na trg za 30 odstotkov v e č t r i k o t a ž e i n s v i ­lene konfekci je . Industr i ja obutve Novo mesto bo dosegla proizvodnjo 105.000 parov o b u ­tve. Dis t i l ac i j a D a n a na M i r n i bo prav tako m o č n o p o v e č a l a proizvodnjo p i jač , ka r j i omo­goča novo s k l a d i š č e za surovine , k i so ga zgrad i l i lan i . T u d i B e l -sad se pod novo upravo, h i t ro urejuje in p o v e č u j e p ro i zvod ­njo. Znatno p o v e č a n j e p ro izvod­nje predvidevajo tudi druga p o d ­jela v okra iu . Zarad; o b s e ž n i h gradbenih de! podjetja P I O N T R predvidevajo, da bo samoto p o d ­jetje zgradilo letos za 60 odstot­kov v e č kot l an i .

(Nadaljevanje na 3.

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

Stran t » D O L E N J S K I L I S T «

Spomin na veliko slavje, ko so se 1. aprila mladinske delovne brigade zbrale v Novem mestu N a v d u š e n a m n o ž i c a domač inov jih je prisrčno pozdravljala

Dve novi podjetji v Šentjerneju O b č i n s k i l judsk i odbor Š e n t ­

jernej je us tanovi l dve obr tn ' podjetj i — z idarsko - tesarsko podjetje tor Šivi l jsko - k r o j a š k o Podjetje. Obe sta b i l * v obč in i »elo potrebni . Pos lova t i sta p r i -teli s p r v i m a p r i l o m .

Zidarsko-tesairsko podjetje v o ­d i z-idareki mojster E r a ne K o -v a č i č . Ob p o m o č i gradbenega tehnika J o ž e t a Udovca , u s l u ž ­benca o b č i n s k e g a l judskega o d ­bora se bo podjetje l a h k o u s p e š ­no rasvljailo. EteLa m u ne b j p r iman jkova lo , s t r o k o v n i h de­lavcev te s t roke pa je y o b č i n i tudi več kot dovol j . Podjet je bo p r i č e l o takoj z nadal jevanjem gradnje šo le v Z a m e š k e m , v gradnji Pa je 'tudi v e č stanovanj v Š e n t j e r n e j u . M i m o teh pa č a k a novo podjetje še vrs ta

d rug ih gradenj, med d rug im s u M n i e a za hmel j , k i bo stala na B r e z o v i c i . R a z u m l j i v o , da bo podjetje prevzemalo gradbena n a r o č i l a budi od zasebnikov.

Z a Solo v Z a m e š k e r n r a č u n a ­jo, da bo letos pod streho, !e bo šlo vse po sreoi. P r e b i v a l c i šo l skega oko l i ša so že doslej po­kaza l i nekaj dobre vol je za p o m o č p r i g radnj i šole . B r e z ­p l a č n o so da'U 30 k u b l k o v lesa ter o p r a v i l i nekaj v o ž e n j . P o ­trebna Pa je še v e č j a p o m o č , da bo šola č i m p r e j srtala. K o r i s t i od nje bodo i m e l i predvsem preb iva lc i , odnosno n j ihov i ot ro­c i , k i se sedaj u č e v skra jno nepr imernem prostoru.

N o v o š i v i l j s k o - k r o j a š k o pod ­jetje, k i zaposluje že v z a č e t k u deset žensk , bo imelo prav taka

dovolj dela, moč i pa tudi , k o ­l i k o r j i h bo potrebovalo. V pod­jetje se je v k l j u č i l o več sposob­n ih š iv i l j , k i so i z u č e n e tud i š i ­vanja m o š k i h oblek. Izdelujejo konfekcijo i n obleke po naro­čilu. Ze ob p r i č e t k u obratovanja je podjetje dobi lo v e l i k o naro­čil , k i se bodo prav ftn*rfr* *e p o v e č a l a .

Pretekli teden nam je spet prinesel ce ie ne presenečenj , pa vsaj obilo mrzl ičnih priprav na Zahodu. Zakaj Sovjetska zve­za je privolila v sestanek veleposlanikov štirih držav v Moskvi, ki naj bi pripra­vili konferenco na najvišj i ravni, ali če že ne pripravili, vsaj utrli pot pripravam. Angleži so že skoraj rekli da, pa so se v zadnjem hipu ugriznili v ustnice, ko so videli namrš teno če lo Amer ičanov . Zdaj se London na vse kriplje trudi, da bi pregovoril Dullesa, naj vendar pošlje na sestanek svojega veleposlanika. Britanija meni takole: »Ce smo mi za ta sestanek, še ne pomeni, da smo za to, da bi na tem sestanku govorili o vsebinskih zadevah. Na tem sestanku naj se veleposlaniki zmenijo samo za čas, kraj in Število ude­ležencev konference, To pa ni tako hudo.«

London namreč dobro ve, da svetovno javno mnenje izgublja potrpljenje ln da si Zahod ne more več privoščit i razkošja, da bi kar tebi nič meni nič zavračal eden za drugim sovjetske predloge. Ugledni britanski tednik »The Economlst« je na­pravil primerjavo z boksarjem, ki se iz­govarja, da jo je dobil po nosu, takole: »Saj sem videl, da me bo nasprotnik uda­ril. Natanko sem videl, od kod bo prišel udarec.•< Tednik umestno pripominja, da jo je boksar dobil po nosu in da je po­polnoma nevažno, ali je ie vnaprej vedel, od kod prihaja udarec. S tem se lahko Izgovarja pred svojimi prijatelji, ne pa tudi pred javnostjo. Javnost ve, da jo je dobil po nosu. In prav tako je z Izgovar­janjem Zahoda, da je vnaprej vedel, da

IKI . s o v j e t s k a tveza enostransko ukinila jedrske poskuse. Dejstvo je, da je SZ poskuse ukinila. Zahod jih pa še ni — ali, če hočemo uporabiti boksarsko primero »Economlsta« — Zahod jo je dobil po nosu.

č e bi šlo samo za boksarsko tekmo, bi bilo navsezadnje vseeno, kdo jih dobi po nosu. Ljudje bi dejali: enkrat eden, enkrat eden. Ker pa ne gre za boksarsko tekmo, ampak za mnogo resnejše stvari,

BOKSARSKA TEKMA

je celo udarec po nosu postranska zadeva. Važna je ukinitev poskusov tudi na Za­hodu. In videti je, da se bo Zahod po­časi spametoval.

Mimo diplomatske dejavnosti Vzhod— Zahod se je na svetu dogajalo še marsi­kaj drugega. Voditelji britanske laburi­st ične stranke Gaitskell, Bevan in Brovvn so obiskali vrhovnega poveljnika sil Atlantskega pakta v Evropi generala Nor-stada. Na sliki se vsi ljubeznivo smeh­ljajo. Baje je Norstad zagotovil laburi­stom, da ne misli takoj planiti v vojno, če bi Rusi nekje v Evropi močne je za­rožl ja l i z orožjem. Ce je ta izjava labu­riste v resnici potolaži la, ni znano.

Francosko-tunizijski spor se še zme­rom v leče in angloameriška posrednika Murphv in Beelev sta se menda začasno navel iča la \tlmt\ med Parizom ln Tuni­

som, posebno še, ker je postajalo vedno bolj očito, da njuno posredovanje ne za­leže kaj prida. Zdaj so pa menda Fran­cozi izjavili, da so se voljni neposredno pogajati s Tunlzijci.

V Akrl se je začela konferenca osmih neodvisnih afriških držav, na kateri bodo govorili o razvoju afriške celine. Take konference kolonialnim državam, ki ima­jo v Afriki še svoje »posesti«, niso po­sebno všeč , ker slabo vplivajo na domače prebivalstvo na njihovih ozemljih. Toda resnica je, da poti Afrike v neodvisnost ni mogoče več zaustaviti.

Upornikom na Sumatri (Indonezija) precej trda prede. Najprej so razglašali vsemu svetu, da jim Djakarta nič ne more, ko pa so vladne čete priš le delat red, so začel i uporniki vpiti, da sedijo v Djakarti komunisti in da je predsednik Sukamo popolnoma pod njihovim vpli­vom. Azije ti kriki niso prav nič ganili, ker dobro ve, kako stoje stvari. Žal pa je Washington pokazal naravnost bratsko razumevanje za upornike. Kaže pa, da se ne bo neposredno vmešava l , zakaj to bi bilo preveč celo za azijske članice SEATO pakta. So določene meje . . .

Rusi sporočajo, da se bo njihov drugi sputnik kmalu vžgal in itginil. Zato pa se vztrajno širijo glasovi, da bodo Iz SZ kmalu izstrelili nov sputr"i, ki pa bo desetkrat težji od drugega. Če je to res, bi moral tretji sovjetski sputnik tehtati kakih pet ton. Pravijo tudi, da bo ob­krožil Mesec. Vsekakor bomo priče še zanimivim izletom v vesolje.

P PREJ) SEDMIM K O N G R E S O M Z V E Z E K O M U N I S T O V J U G O S L A V L J E V L J U B L J A N I

r o g r a m Z K I Odgovor tovariša Aleksandra Ranko vica na vprašanja Dolenjskega lista

Tovariša Franca Bega, upravnika Kmetijskega po-$estva Trška gora, je težko najti. Muhasto vreme je zavrlo spomladanska dela v kmetijstvu in tov. uprav­nik ima zdaj mnogo i e « a Tretje leto teče, kar vodi posestvo Trška gora in že v tem kratkem č a s u se je tam marsikaj obrnilo na bolje. Na okrajni partijski konferenci so ga izvolili za delegata VII. kongresa Zveze komunistov Jugosla­vije.

»Kako sodiš o razvoju na šega kmetijstva kot ko­munist?«

»Smer razvoja je določe­na tako jasno, da ni več nobenih uo tban j i n stran­poti. Samo na kmetih sa­mih in n.r z a d r u g a h je, d" najdejo sebe in razmislijo, kako bi kar najbolj i z k o r i ­stili možnosti, ki jih imajo. Z drugimi besedami, pove­čati morajo hektarski do­nos, izboljšati produktiv­nost živite ter začeti ko­lektivno obnavljanje vino­gradov in sadovnjakov s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi ket so umetna gno­jila, sortni izbor, strojna obdelava in drugo. Naš kreditni s i s t em j i m nudi za vse to ugodn - pogoje.

V pogojna, ki so na trži­šču, se bo kmet v raznoli­kosti naše kmetijske proiz­vodnje moral nujno odlo­čiti za pridelavo posamez­nih vrst pridelkov. Razvoj je že prehitel staro misel­nost, da dela na svojem zemljišču le zase. To mora čimprej spoznati Kmečka mladina, ker je d nje naj­

več odvisno, kakšne pogoje življenja bo imela. Kmetij­ske zadruge in aktivi mla­dih zadružnikov se morajo — v sodelovanju s strokov­njaki — prvi boriti za po­večanje kmetijske proiz-'ndnie.'

(Prenos s 1. strani) p r a v s t e m n a j v a ž n e j š a v p r a ­š a n j a r e š u j e j o skupa j z d e l o v ­n i m i l j u d m i . Z n j i h o v i m sode­l o v a n j e m , z l a s t i g lede r e š e v a ­nja k o n k r e t n i h v p r a š a n j , p a b o d i v o k v i r u o b č i n e a l i v o r ­g a n i h s a m o u p r a v l j a n j a a l i v o r g a n i h d r u ž b e n e g a u p r a v l j a ­nja, se v s e k a k o r v e l i k o m o č ­neje u v e l j a v l j a v s a k o d n e v n a s k r b za l j u d i , k a k o r č e se s t e m v p r a š a n j e m u k v a r j a l e u p r a v n i apara t , posebno č e so v t e m a p a r a t u Še v e d n o o s t a n ­k i b i r o k r a t i z m a .

V t a k e m s i s t e m u s o c i a l i s t i č ­ne d e m o k r a c i j e i m a j o p o s e b n i p o m e n t u d i d r u ž b e n o p o l i t i č n e o rgan i zac i j e , saj se z a k t i v -

i i t j o n a t e m p o d r o č j u n a j b o ­lje usposab l ja jo za samos to jno p o l i t i č n o de lo . T a k o pos tane jo te o rgan i zac i j e t i s t i v a ž n i č i ­n i t e l j , k i na jbo l j nepos redno v p l i v a n a d v i g d r u ž b e n e z a v e ­s t i m n o ž i c , k a r je o d l o č i l n e g a p o m e n a v p r i z a d e v a n j i h za n a d a l j n j e r a z v i j a n j e s o c i a l i ­s t i č n i h odnosov i n s o c i a l i z m a s p l o h .

T e na loge ter ja jo t u d i za n a ­š e n a d a l j n j e d e l o vse n a š e z a ­ves tne s o c i a l i s t i č n e s i l e . T u d i v o s n u t k u n o v e g a P r o g r a m a Z K J je posebno p o u d a r j e n a v l o g a , k i j o v b o d o č e m o r a j o i m e t i k o m u n i s t i v p r i z a d e v a ­n j u , d a č i m š i r š e u r e s n i č i j o n a v e d e n o L e n i n o v o n a č e l o .

s v o j i h o r g a n i z a c i j . V b o r b i za z g r a d i t e v s o c i a l i z m a so se n a ­š e o rgan i zac i j e , vze te n a s p l o š ­no, z n a t n o o k r e p i l e t a k o o r g a ­n i z a c i j s k o k o t ide jno p o l i t i č n o . T o d a i m a j o pa š e v e d n o svoje s l abos t i i n p o m a n j k l j i v o s t i . T e s l abos t i bodo o r g a n i z a c i j e Z K J na jbo l j e i n n a j h i t r e j e u v i d e l e i n ods t r an i l e , č e neu tegoma z a č n o k o n k r e t n o p r e d e l o v a t i i n u p o r a b l j a t i n o v i P r o g r a m . P o ­m e n P r o g r a m a je t u d i v tem, da bo s l u ž i l z a osnovo p r i i z ­g r a j e v a n j u enotnega s t a l i š č a v v s e h v p r a š a n j i h i n enotne

Katere od nalog, ki Jih bo postavil pred Jugoslovanske ko­muniste v bodoče novi Program Z K J , bi bilo treba po V a š e m mnenju spr ičo njihovega s p l o š n e g a značaja in nujnosti staviti na prvo mesto prakt ičnega dela organizacij in č lanov ZKJ?

»Po gorah je i v j e . . . « Cisto v »logu ljudske popevke

•Kuj si obetaš kot delegat od VIL kongrr a?«

»Predvsem to, da bo pred komuniste razen ostalih nalog po.itavil še nalogo, da se aktivno spoprimejo z vprašanji, ki nastajajo pri organiziranju povečane kmetijske proizvodnje in da to z lastnim delom tudi pokažejo.*

»In kmetijska posestva?' »Mislim, da so že toliko

napredovala, da lahko nu­dijo potreben sadni mate­rial in plemensko živino za svoje področje. Čeprav so še slabo organizirana, so že pokazala lepe proi2rod-rit? usvehe. Ko bodo dosegla svojo dokončno obliko, mi­slim, da to ni več daleč, bodo lahko za r>zgled na­predne specializirane kme-tjske proizvodnje.*

-C-9

N a to v p r a š a n j e j e t e ž k o o d ­g o v o r i t i n a k r a t k o i n tako, k a ­k o r ie z a s t av l j eno . S l e h e r n i p r o g r a m , i n t u d i ta , p r e d s t a v ­l j a s t rn j eno celoto , je o d r a z l i ­n i j e i n p o l i t i k e , i z v a j a n e v d o ­sedan j i p r a k s i i n k i jo bo i z ­v a j a l a Z K J v b o d o č e t a k o v n a š e m n o t r a n j e m r a z v o j u ko t v z u n a n j e p o l i t i č n i h o d n o s i h . P r o g r a m je to re j , k a k o r je pouda r j eno t u d i v o s n u t k u , te ­me l j n a š e b o d o č e a k t i v n o s t i i n bo rbe za s o c i a l i z e m . S t ako p r a k s o m i , j u g o s l o v a n s k i k o ­m u n i s t i , i z g r a j u j e m o ne s amo n a š o s r e č n e j š o s o c i a l i s t i č n o skupnos t , . a m p a k p r i s p e v a m o svoj d e l e ž t u d i b o r b i z a s p l o š ­n i s o c i a l i s t i č n i r a z v o j .

N a P r o g r a m u , ko t o s n o v i za p r a k s o n a š e nada l jn j e s o c i a l i ­s t i č n e i zg radn je , m o r a t e m e ­l j i t i i d e o l o š k o de lo k o m u n i ­s tov ; P r o g r a m p a j i m naj bo h k r a t i t u d i v z p o d b u d a za š e š i r š e i n g lob l j e t e o r e t i č n o I z ­popo ln j evan je . Z a t o je t r eba P r o g r a m dobro i n t e m e l j i t o p r e d e l a t i i n p r o u č i t i , p a ne s a ­m o sedaj , k o je dan v pre t res č l a n o m Z K J i n n a š i j a v n o s t i sp loh , a m p a k t u d i kasne je , k o ga bo S e d m i kongres d o k o n č ­no sp re j e l .

V tej s m e r i r r ^ a Z v e z a k o ­m u n i s t o v n a o s n o v i p r i d o b l j e ­n i h i z k u š e n j n e p r e t r g o m a r a z ­v i j a t i v se s t r ansko de javnos t z a v e s t n i h s o c i a l i s t i č n i h s i l , i z ­p o p o l n j e v a t i i n s t a lno b o g a t i t i m o r a o b l i k e i n metode de l a

je l e to šn j e apr i l sko vreme. P r e j š n j i teden je med d e ž j e m spet s n e ž i l o l n to celo do doltn. V v i l j i h prede l ih je b i lo ivje na d rev ju kot pozimi . K a ž e , da h o č e z ima na vsak n a č i n i z p o l ­n i t i »plan«. K a r je zamudi la Ja­nuarja i n de loma februarja, bo nadomesti la zdaj spomladi .

N a v z l i c h ladnemu vremenu, k i pa dosedaj n i naprav i lo več je škode kot to, da z a d r ž u j e delo. smo v i d e l i p r e j š n j i teden žen­sko, k i je pr ines la s T r š k e gore razcvetelo vej ico breskve. Teloh ima letos še prav posebno se­zono. N a t rgu v Novem mestu smo ga v i d e l i januarja , pa tud; v ap r i l u ga je še vedno dovol j .

Nagel razvoj MOTO MONTAŽE N a j m l a j š e podjetje v N o v e m

mestu je M o t o m o n t a ž a , k i i z ­deluje zaprte pol tovorne avto­mobile »Kombi« , izredno p r i r o č ­na i n cenena voz i l a za prevoz blaga i n l j ud i z motorjem znamke D K W ,

Razvoj podjetja je še h i t r e j š i kot se zadnja leta razvi ja m o U -rlzaci ja . V dveh in pol le t ih -e je š t ev i l o zaposlenih v Moto m o n t a ž i p o v e č a l o za več kot desetkrat. Ob us tanovi tv i pod­jetja avgusta 1955 je š te l kolek­t iv 34 l j ud i , v marcu letos pa Se 3541 T e m u pr imerno so se ve-t a la osnovna in obratna sred­stva, vrednost proizvodnje tn dob iček . L a n i 15. j u l i j a so Imel: 1« 84 m i l i j onov osnovnih ln 76

Notranjepolitični tedenski pregled

V torek - kongres ZKJ Ta teden se Ljubljana pripravlja na

velik dogodek — v torek 22. aprila se bo začel VII. kongres Zveze komunistov Ju­goslavije. Na Gospodarskem razstavišču •o pripravili glavne kongresne prostore, v katerih se bo sestalo na plenarna zase­danja 1800 delegatov In nekaj sto gostov. Na galerijah pa bo prostora za 150 časni­karjev iz vseh koncev sveta. Predvideno Je, da bo kongres delal v treh komisijah. Ena od teh bo delala v Unionski dvorani, druga v dvorani Akademskega kolegija, tretja pa v kongresnih prostorih na raz­stavišču. Mesto bo na predvečrr kongresa kot prenovljeno, saj v teh dneh čistijo ulice, popravljajo hiše, urejajo izložbe Itd. Prepričani smo lahko, da bodo dele­gati in gostje zapuščal i Ljubljano z naj­bol jš imi vtisi.

Toda to niso glavne priprave na Kon­gres. Organizacije Zveze komunistov Ima­jo te dni na t isoče sestankov. Toliko, da bi težko zabeleži l i vse. Povsod razprav­ljajo o isti »tvari — programu Zveze ko­munistov Jugoslavije, ki bo ideološka osnova bodoče dejavnosti Zveze. Program na 230 straneh ni navadna knjiga, ki jo bomo prrbrali In potem zaprli, to je teht-•o po l l t i čno-marks i s t i čno dHn, rekli bi naš »manifest«. V programu so zbrane vse naie Izkušnje, kot tudi izkušnje m e d -narod nf K a sot-ialV" na nasploh. Program je pregled sot ialist'*nih gledanj na preho­jeno obdobje \r .z tega Izhajajo tudi po­

vsem do ločene naloge č lanov Zveze ko­munistov Jugoslavije. Komunisti o pro­gramu razpravljajo zato, da ga dopolnijo, saj smo prepričani , da ga bo treba morda popraviti tudi v bodoče, ker bo naša praksa pokazala, da posamezne stvari ni­so več povsem točne, To je končno po­vsem v skladu z revolucionarnim in ustvarjalnim duhom Zveze komunistov, ki mora upoštevat i družbeno in pol i t ično prakso pri svojem vsakdanjem delu. V vsakem primeru pa bo program, ki so ga pripravljali najodgovornejš i č lani Zveie, pomenil osnovo tn vspodbudo za delo po Kongresu. Mimo tega bo Kongres raz­pravljal tudi o statutu Zveze komunistov.

Razen tega dogodka pa moramo zabe­ležiti tudi konstituiranje republiških ljudskih skupšč in . V preteklem tednu so se, namreč prvi*, sestali novoizvoljeni poslanci vseh republik in izvolili iz svoje srede skupšč inske organe ter najv iš je skupšč insko funkcionarje. V Ljubljani sta se najprej sestala na l o č e n e seje oba zbo­ra, republiški zbor ln zbor proizvajalcev. V prvem so izvolili ta predsednika ing. Pavleta Zaurarja. za podpredsednico pa tovariš ico Angelo Ocepkovo. V Zboru proizvajalcev pa je bil izbran za pred­sednika Lojz« Ocepek, za podpredsednika pa MIh" Rerčič . Potem so ne poslanci zbrali na skupno sejo obeh zborov ter z n a v d u š e n j e m sprejeli predlog, naj tudi novo skupšč ino vidi tovariš MIha Ma­

rinko, za podpredsednika pa sta bila iz­voljena dr. Helij Modio In Stane Kavčič , za tajnika je bil ponovno izbran dr. Miha Potočnik. Potem, ko je bil Izvoljen, se je predsednik Miha Marinko zahvalil 'a Iz­kazano zaupanje ter dejal, da bomo na­loge lahko uspešno reševal i , če bo skup­šč ina znala združevat i prakt ične napore v edinstveni polit ični enotnosti in sociali­st ični zavesti. Potem ko je ocenil pretekle volitve, je Kovoril tudi o nalogah nove ljudske skupščine . Dejal Je, da Je v re­publ i škem zboru od 129 poslancev 45,3 odstotka novih, v zboru proizvajalcev pa je 73,7 odstotka novih. To nedvomno predstavlja prenovitev naše skupšč ine , odpira mlaj š im pot v skupšč insko ž iv ­ljenje, kjer bodo uobill nadaljnje izkui-nje in širši horizont. Naloga poslancev pa v bodoče ne bo toliko v tem, da re­šujejo prošnje in pritožbe posameznikov, pač pa bodo morali predvsem nuditi pod­poro delavskim svetom in organom drni-benega upravljanja. To bo morala biti naloga skupšč inskih organov, ki bodo morali skrbeti, da se bo družbeni sistem dosledno in zakonito uveljavljal. Skupšč i ­na ozlr. njeni organi bodo morali bolj nadzorovati Izvajanje zakonskih predpi­sov. To naj bi delale tudi razl ične koml-slje za pregled proračunske politike v po­sameznih ljudskih odborih. Tudi skup­ščinska razprava o zakl jučnih računih ne­katerih podjetij bo vzgojno vplivala na dosledno Izvajanje naše gospodarske po­litike. Predvsem Pa bo treba uveljaviti sistem javnega polaganja računov v vseh gospodarskih organizacijah. Pri tem naj hI pomagali volivcem predvsem poslanci, kajti ustvariti moramo predvsem spro­ščeno razpravljanje o vseh najbolj važnih zadevah.

mil i jonov obra tn ih sredstev, l e ­tos marca pa že 165 m i l i j onov osnovnih sredstev in 325 m i l i j o ­nov obra tn ih sredstev. Vredno-t proizvodnje se je od leta 1955 do konca leta 1957 zv i ša la od 292 na 553 m i l i j onov , d o b i č e k pa od 38 na 96 mi l i jonov d in .

Pretesno jim je Osnovn i p roblem podjetja »o

pretesni prostor i . K a r duš i jo se. D a bi temu od pomogli , so na sestanku k o l e k t i v a lani septem­bra s k l e n i l i , d a bodo ves dob i ­ček da l i za gradnjo nov ih obrat­n ih prostorov. Ce b i bLLi n a č r i l gotovi in odobreni , bi že gra­d i l i . Najpre j p r i d « na vrsto v e ­l i k a m o n l a ž n a dvorana 30 X 75 metrov l n ostale p r l t l k l i ne , zlasti sani tarne naprave. StroVi >A novo dvorano že prihajajo, dvorane pa l e n ik j e r ; v e l i k o š t ev i l o vor.i l s toj i zunaj , k*r nimajo dovol j strehe.

P r i č e l i «> gradi t i tudi stanoVa-nja. Z g r a d i l i bodo t r i stavbe, vsalko s š e s t im i stanovanji , Č i m ­prej morajo reš i t i še v p r a š a n j e tople maflic« za delavce, zlasti vajence.

Na jveč j i p ro izvodni uspeh podjetja je, da so v zelo k ra tkem

času osvo j i l i seri jsko izdelavo karoser i j i n š a s i j . Izdelujejo Jih na t e k o č e m t raku , č e p r a v so M tako proizvodnjo še prav poseb­no tesni prostor i . Vsak de lovni dan pride iz de lavnice novo vo­zi lo . Raizen motorja in nekater ih m a n j š i h delov, k i j i h pro izva ja j : v pogodbeni pro izvodnj i z drugi­m i podjetj i , izdelujejo vse sam K e r Je ve l iko p o v p r a š e v a n j e po te vrste v o z i l i h i n ke r Je p o d - ' jetje m o č n o k o n k u r e n č n o , sj )* ustvar i lo pogoje za nada l jn l razmah. Meni jo , da bodo lahko zaposl i l i še najmanj 400 l judv ko bo dograjena nova tova rn i ­ška dvorana. M i m o navedenih pol tovornikov Izdelujejo tudi razne druge kovinske predmete Med d rug im imajo u s l u ž n o s t n o m e h a n i č n o delavnico. Z la s : i imajo dobro m-ejen galvuni /; i cijslkl oddelek, k i so ga u red i l i sami I las tn imi sredstvi . Sploh so v e l i k o p r i p o m o č k o v tudi Bf izdelavo SasiJ i n karoser i j izde­la l i k a r doma.

Predvolilno zborovanje pa to nI bilo

O teh ln d rug ih problemih podjetja sta p o r o č a l a na sestan-

l i n i j e v p r a k t i č n e m d e l u . O d s topnje i d e o l o š k e g a de l a

i n z a n i m a n j a , s k a t e r i m z a č n o k o m u n i s t i P r o g r a m p r e d e l a -v a t i , bo o d v i s n a n j i h o v a spo ­sobnost , d a ga v v s a k o d n e v n i p r a k s i u r e s n i č i j o . Z a t o bo kot ena od n a j n u j n e j š i h i n n a j p o ­m e m b n e j š i h n a l o g o r g a n i z a ­c i je i n č l a n o v Z K J v s e k a k o r p r o u č e v a n j e , p r e d e l a v a i n te ­m e l j i t o ~oznanje P r o g r a m a , k i bo spreje t n a k o n g r e s u , saj je ta P r o g r a m osnova vsega n a ­š e g a b o d o č e g a r a z v o j a i n " ' l a .

• V i n t e r v j u j u po t e l e v i z i j i j e ^ve l epos l an ik Z S S R v W a -s h i n g t o n u M l h a i l M e n j š l k o v tz» j a v i l , d a b i po n j e g o v e m m n e ­n j u p r e m i e r S Z X i k d t a H r u -š č e v s p r e j e l p o v a b i l o na sesta­nek s p r e d s e d n i k o m E i s e n h o -vver jem v VVash lng tonu . P r i ­p o m n i l je , d a u p a , d a se bos t a ta d v a d r ž a v n i k a č i m p r e j se­s t a l a .

• V b l i ž i n i F a l k e n h a m a v V e t f k i B r i t a n i j i je s t r m o g l a v i ­lo a m e r i š k o l e t a lo , k i je l e t e ­lo z o p o r i š č a za v o d i k o v e b o m -be v s c a l t h o n p u v N o r f o l k u . V s i č l a n i p o s a d k e so se u b i l i . V l e t a l u nI b U o v o d i k o v e b o m ­be.

• O b s e r v a t o r i j i s p o v e č a n o pozo rnos t j o s p r e m l j a j o g i b a n j e sov j e t skega u m e t n e g a s a t e l i t a » S p u t n i k I I« , k e r p r i č a k u j e j o , da bo k m a l u k o n č a l svo j t e k . P o poroči la b r i t a n s k e g a obser ­v a t o r i j a >Jorda l l B a n k « so »Spu tn i lk T I . o p a z i l i v 1u*,nem n r e d e i u A t t a a t i k * n a » k r i t i č n i v i s i n i « . D i r e k t o r o b s e r v a t o r i ­ja n ro fe so r Lovstl Je de ja l , d a bo sa t e l i t p a d e l v n e k a i u r a h .

• V e l i k a B r l t a n H a Je danes tm.lvee.fi »veto*™? i z v o r n i k r a -dlolTntopov. I z v a ž a Jih v sz rnznrfh d r ž a v v v r e d n o s t i 200 do m tisoe funtov.

— Zakaj p« val nI zadovoljen • svojim poklicem? Raj lijajno zasluži!

— Zasluži ie, toda delati morat (Iz Pavl ih«)

• N a u l i c i F a m a e u s t e Je b i l naoaden l n h u d o r a n j e n r r e -v o l v e r s k l m l s t re! ' eiam b r i t a n ­ske v a r n o s t n e s l u ž b e . T o Je n r v l n a p a d na b r i t a n s k e g a f u n k c i o n a r j a o d p r e t e k l e g a meseca , k o Je E O K A pos t a l a spet d e l o v n a .

• Z a l e t o š n j i 27. p o a n n n l s k l m e d n a r o d n i v e l e s e j e m . k i bo o d 8. do 22. J u n i j a , v l a d a v e l i ­k o z a n i m a n j n a P o l j s k e m m v t u j i n i . Htprava s e j m a je spo-r o M l a . d a nI v e č p ros teea m e ­sta v p a v i l j o n i h nHI n a o d ­p r t e m v e l e s e r m s k e m p r o s t o r u , r toslej se 'e b i l o r r i l a v i l o n a d 20no f i r m Vn 37 d r f a v s Š t i r i h c e l i n , k a r le za k a k i h 50« f i r m v e č k o t l a n i .

• v B r a t i s l a v i s « le z a č e l a sodna r a m r a v a p r o t i s k u p i n i '•> b l v S ' h f l a n o v t a k o I m e n o v a ­ne I I M n k l n e parde . 1une<l k a ­t e r i h j i h Je 14 v ses tav i poseh-ne«;.i k a z e n s k e g a o d r e d a Janu-a r | a 1945 z a k r i v i l o m n o ž i č n e u m o r e v g lovoSkl v a s i N e m e c -k a.

ku ko lek t iva 7. apr i la predsed­nik s indikalne p o d r u ž n i c e in predsednik delavskega svetla, nekatere s tvar i pa je dopoln i l še d i rektor . T o naj b i b i lo po n j i ­hovi zamis l i p redvol i lno zboro-vahje pred v o l i t v a m i delavskega sveta. S k l i c a l i «o ga k a r na pro­stem pred tovarno, č e p r a v nI bilo ta dan p r e v e č toplo.

Za predvol i lno z b o r o v a n l « '<•;;. sestanka ni mogoče sma­t r a l i T u d i k ra j za tako zboro­v a n j « n i b i l pr imeren. Res n i ­majo pravega prostore za sesta­nek ko lek t iva , je pa v mestu nekaj dvoran, k i bi j i h lahko nnjel i .

Po poroč i l ih navedenih funk­cionarjev so prebra l i kandidatno listo za nov de lavsk i svet. Dolo ­čili so 31 kandidatov. Lis te niso dal i na glasovanje. Razp rava o poroč i lu m p r e d l o ž e n i kandida t ­ni Usti n i bi lo . P rvo tno so povedali , da bodo v o l i l i 21-član-sk l de lavski svet, potem so pa men i l i , da bodo v o l i l i ka r vse predlagane kandidate To goto­vo ni povsem v skladu r zako­nom, ke r mora vsako podjetje točno do loč i t i , k o l i k o bo Itel de lavski svet . 1

Predsednik s ind ika lne p o d r u ž ­nice j« v po roč i l u omen i l tudi pismo i z v r š n e g a komi te ja C K Z K J in meni l , da Je b i lo tudi • n j ihovem podjetju nekaj t ak ih s tvar i , k i Jih omenja pismo. NI pa povedal nič konkretnega.

Men imo , da Ima ta<ko naglo r a z v i j a j o č e s« podjetje vrsto problemov, o ka te r ih bi kolek­tiv m o r a l razprav l ja t i . Zato p i bj b i l o t reba p r ip r av i t i zborova­nj« na bolj p r imernem k ra ju in žrtvovati) zan) 'uril ntfca.] ^elosf«

I t a v l l k a 15 16. a p r i l a 1958 iHiHiniiiiiiHiiiHtf̂ i«Mi!rfnTmnmiTninunnnr«i

RAZGLEDNICA 7 1770 CESTE

fcjlndlkalna dvorana v Novem mestu je bila polna; predsedni-kj zadrug, člani upravnih odbo­rov in raznih pospeševa ln ih od­sekov so prišli na posvetovanje Pogovorili so se o planu kme­tijske proizvodnje za leto 1958 ln nato pričel i razpravljati.

Pogodbeno sodelovanje kme­tov % zadrugo se v našem okra­ju razvija prepočasi . In vzrok? Premalo stikov zadružnih vod­stev s kmetom. Predsednik za­druge, ki samo vsake tri mese­ce vodi sejo upravnega odbora, na kateri napeto razmišljajo on ln vsi člani odbora »kako bomo povečal i proizvodnjo«, pa niti on niti člani odbora niso skle­nili pogodbe za sodelovanje z

Kmalu Zadružno kmetijsko posvetovanje v Novem mestu — Pogodbeno so­delovanje kmetov z zadrugo rešujemo vse prepočasi in če ga ne bomo hitro in uspešno uredili, nas bodo spei prehitela naprednejša področja — Sodobna semenska služba ne trpi drobnjakarstva posameznikov

zadrugo, je slab predsednik In tudi člani takega upravnega od­bora niso mnogo prida. Name­sto da bi s svojim vzgledom po­kazali kako je mogoče dvigniti proizvodnjo, namesto da bi da­

li prepričlj iv vzgled, tuhtajo »kako bi dvignili proizvodnjo«. On{ bi morali biti prvi, ki bi uporabljali sortna semena in druge agrotehnične ukrepe. Za­to pa kmetje še danes šušljajo.

Polovičen prelom KZ Trebnje Zaradi premajhne udeležbe ob prvem sklicanju letni občnib< bilo treba obravnavat i bodo-

abor KZ Trebnje ni bil sk lepčen Ob drugem sklicanju je bil sk lepčen z enourno zamudo. To je bil letos edini primer, da Je bilo treba dvakrat sklicati občni zbor kmetijske zadruge.

V poslovanju zadruge pomeni lansko leto pravo prelomnico Po dolgih letih so prvič uspešno zaključil i poslovno leto, to je Mez izgube in s precejšnj im čistim dohodkom. Kolektiv, » upravnim in nadzornim odborom na če lu , je vloži l • upravlja nje zadruge skrajne napore, da Je spravil zadrugo glede poslo­vanja na zeleno vejo. Pri tem je imel ;iemalo težav, ki so Iz­virale iz malomarnega in nepoštenega vodenja zadruge v prejšnjih letih. Se danes bremeni zadrugo okoli 4 milijone dinarjev starih izgub in primanjkljajev.

če nalogfo kmet i jske zadruge .. sprejeti n a č r t dela, odš lo z ob*, nega zbora «--ecej z a d r u ž n i k o v . Pouda r i ' je. da je uspeh zadru­ge z a j a m č e n samo v tesnem sodelovanju vseh, od če sa r bo­l o tudi vsi imel i kordst.

B R E Z I S K R E N E G A

S O D E L O V A N J A

J A P R U Ž N I K O V N E B O S l . O

K m e t i j s k a zadruga Trebnje j« b i l a p red lansk im t ik pred l i k v i ­dacijo To je p r e p r e č i l upravn* odbor, katerega . č len i *6 podpi­s a l i menico in s tem j amč i l i s svo j im imetjem za najetje po­soj i la , s ka te r im so o b d r ž a l i za­drugo p r i ž iv l jen ju . Z izmenja­vo skoraj vseh u s l u ž b e n c e v v zadrugi se je poslovanje šele p r i č e l o Izbol j ševat i . N a d 2,150.000 d in Čistega d o b i č k a v lanskem letu ]ć predvsem uspeh pr iza­devanja ko lek t iva i n upravnega odbora.

F i n a n č n o stanje odsekov je podrobno obrazloži l knjigovodja. Ekonomi j a je z ak l j uč i l * po­

slovno leto s 63.019 d inar j i Iz­gube. V z r o k ta izgubo Je ra.»-kosanost zemlje i n p l a č e v a n j e obresti od osnovnih sredstev Strojni od i*k je i m e l 412.463 d;n izgube. Te je povz roč i l o pred­vsem popravi lo traktorja. T u d i ž iv ino re j sk i odsek je Imel 117.575 din izgube.

Sadjarski odsek je imel 2.099 din d o b i č k a , mesari ja 140.957 din , t rgovina 397.514 d i n , lesni odsek 453.7P2 d i n , odkup pa J« dal v celot i 1,794.676 d in d o b i č ­ka. Z odbi tkom Izgub, k i so jih Imeli posamezni odseki, Je zna­šal č is t i dohodek zadruge ob koncu let* 2,195.977 d in .

Z a d r u ž n i k i so s k l e n i l i , da Je treba dat i dob i ček za p lač i lo starih pr imanjk l ja jev , nekaj pa za nagrade u s l u ž b e n c e m ta vestno i n pr izadevno delo. Sta­remu upravnemu odboru so da l i priznanje za u s p e š n o vo­denje zadrugo in v nov i uprav­n i odbor spet i z v o l i l i v e č i n o č l anov p r e j š n j e g a odbora. De l d o b i č k a bodo dobi l i tud i z a ­d r u ž n i k i v o b l i k i p r i spevka -a n a r o č i l o K m e č k e g a glasu in zbirk* kn j ig za kmet i js tvo. Za druga se sme zadolž i t i do 26 »p

da je pogodbeno sodelovanje z zadrugo isto kot K D Z .

Nekatere zadruge prosijo go­spodarsko poslovno zvezo za pomoč, č e š da ne morejo izvr­šiti nalog. Ko pa pomoč pride, najpogosteje ugotovijo, da kmet­je ne vedo niti kaj je pogodbe­no sodelovanje z zadrugo in da se jim še sauja ne, kaj je hi­bridna koruza ln Mercur krom­pir, hmelj in podobno. Dalje tožijo nekateri upravni odbori, da potrebujejo strokovno pomoč za analizo zemlje, za predava­nja itd. Toda dokler nimajo vsaj 20 kmetov v pogodbenem sodelovanju, jim take pomoči ni mogoče nuditi, ž e lani decem­bra so zadruge prejele navodi­la, naj pripravijo vse potrebno za prodajo sortnih semen, hi­bridne koruze, Mercur krompir, ja, italijanskih vrst pšenice , kjer pa so pogoji, tudi vse za hmeljske nasade. Danes — po štirih mesecih — ugotavljamo, da je bilo narejenega zelo ma­lo. Večina zadrug je čakala na zadnje minute. Kmetje žel i jo le poizkušati z novimi semeni na največ 5 arih površ ine . Na ta način bomo nova semena uved­li, ie upoš tevamo orne površi­ne vsega okraja, približno v 2000 l e t ih . . . Medtem pa nas bodo druga področja že davno prehitela. Za poizkusne saditve ni časa. Zadruge morajo s kme­

tovalci takoj skleniti pogodbe, pridelek zavarovati in prevzeti del tveganja.

Hibridna koruza v najslabših pogojih preseže donos naše sa-morastnice. Danes kmetom po­nujamo sortna semena, da bi lahko povečal i proizvodnjo, pa jih odklanjajo, drugo leto bodo prosili zanje, a jih ne bo. Semen­ska s lužba si več ne bo mogla dovoliti nenačrtne proizvodnje sortnih semen in nato neupo­rabljene presežke prodajati kot navaden kmetijski proizvod, ker je to predrago. Proizvajala bo semena samo na osnovi leto dni prej pogodbeno naročenih kol ič in .

Dolenjsko kmetijstvo ima osnovne pogoje za razvoj. Na pomoč od drugod ne moremo

I v e č računati . Samo povečana proizvodnja bo reši la dolenj­skega kmeta zaostalosti. Danes ga prosimo, ponujamo mu te­me, pogodbeno sodelovanje ln vse drugo, s č imer si lahko po­magamo, pa počasi premiš l ja in se ne more odločit i . Dvanajsta ura že bije ln marsikateri od teh kmetov bo drugo leto spo­mladi prosil in tarnal, pa bo prepozno, oziroma v njegovo škodo veliko zamujenega

2e s pripravljalnimi deli so dobile mnoge naše vasi nova pota, vodo in elektriko. Na sliki: prizor z dela pri Zgor­

njem Kronovem

'.•^imMiHniMniitimiirimimtiirv!

T u d i na M i r n i : dela več ko dovolj!

MN0OI MISLIJO SE PO STAREM Razprava tn d i sc ip l ina za­

d r u ž n i k o v na o b č n e m zboru p*) sta pokazal i , da mnog- zadruž­n i k i r j niso p re lomi l i * s tar im pojmovanjem zadruge Prvo , ka r so sproži l i v razpravi Je bi io , zakaj je zadruga odkupo­vala k r o m p i r neka par ceneje kot ostale zadruge. zakaj n: p l a č e v a l a več , zakaj ponekod zadruge p laču je jo p r a š i č e po 228 d in . trebanjska pa le po 220 zakaj je zadruga tista, k i zni­žuj* cene kmet i j sk ih proizvo­dov, zaka.i bolj ne pomaga kmetu in pbdobno-

Zadruga je odkupi la 111 va­gonov k rompi r j a . Celoten za­s l u ž e k zadruge pr i tem le m a ­ša . le dobr ih 226.000 din , V a i pomeni Z0 para na k i l o g r a m K e r je zadruga dopust i la , dd so zad ružn ik i sarr nak l . i1 k r o m p i r na vagone je dobila reklamaci je zaradi slabe kako­vost i k rompi r j a , zlasti ker ija b i l k r o m p i r prezgodaj izkopan

N ihče od zad ružn ikov pa s* n\ v p r a š a l - k a k š n i m težav«.

mi se Je bonlla l n se še bon zadruga zaradi s tar ih napak n ihče od nj ih nI razpravl ja . , kak~ b i v sodelovanju poveča l i dohodek z a d r u ž n i k o v i n zadru­ge. Seveda se n ibeden n i spo­takni l ob to, da Je lansko spo­mlad u s l u ž b e n e c zaoruge pla­čal kmetova lcem ' T o m t d r po 17 d in , zadruga pa g - je prodala po 14 d in . S t a k i m poslovanjem Oi b i l i nekater i t rebanjski za­d r u ž n i k i nemara r ^vsem zado vol jn i . »Zanrinv-Jije« do dela za­druge so pokazal i tudi t ist i za­d r u ž n i k i , krt so zapust i l i občni /.bor, ko Je zazvoni lo v c e r k v i Med n j i m i sta b i l a tudi dva Iz­voljena č lana kandidac ' j ske ko­misi je . . .

OV-nernvt z b o r i Je prisostvo­vala tudi l judska pos lanka re­p u b l i š k e s k u p š č i n e za trebanj­sko obč ino , t o v a r i š l c a Ing. V i l ­ma r l r k o v i č , k i Je v razpravi poudari la , da Je zadruga v lan­skem letu nap rav i l a ogromen korak naprej. Izra i la ja obža-ovan.je. da 1« do tega Časa. ko

Kmetovalci Mirenske doline so se občnega zbora svoje za druge, ki je bil 30. marca, ude lež i l i v premajhnem štev i lu Vzrok za to Je gotovo nezanimanje kmetov za delo zadruge, verjetno kot posledica nepravilnih prijemov upravnega odbora ln pospeševa ln ih odsekov pri delu s kmetovalci.

Poroči lo upravnega odbora je bilo zelo obširno, načelo je vse dejavnosti sadrnge ln jih krit ično ocenilo in razčlenilo. Samo nekaj smo pogrešal i . N i t i besedice ni bilo v njem o po­godbenem sodelovanju kmetov proizvajalcev s kmetijsko za­drugo, čeprav Je to najvažnejša naloga našib zadrug.

Medtem ko hite kmetje z deli na polju, K o l i k o r to slabo vreme sploh dopušča , Je prišlo na Dolenjsko nad 9000 fantov ln deklet iz vseh jugoslovanskih republik. Zače l i so graditi avto cesto bratstva in enotnosti Ljubljana—Zagreb, k i bo odprla našemu č loveku pot v svet, naš im kmetijskim pridelkom pa velika trea

v Zagrebu in Ljubljani

V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet d i šeče vJlol lce (samo

temnomodre) po 700 din . Cvet ornega trna — trnjule

(400 din); Korenine regrata (116 din); Lubje č e š m i n o v i h korenin

(185 din). Nab i r a l ce z d r a v i l n i h zelišč

bomo tudi letos obvešča l i re­dno vsak teden, katera zelišča naj nabirajo. Zel i šča za katera bomo O ' J j a v i l i nabiranje v D o ­lenjskem l is tu , bodo odkupova­

le vse zadruge tn poob laščen i zb i ra lc i kakor tudi sklada šče Gosada Novo mesto. Poleg teh zelišč pa bomo odkupova l i Se nekatera druga zdrav i lna zel i ­šča i n s icer v m a n j š i h ko l ič i ­nah. Vsa potrebna navodi la do­bite p r i vaš i zadrugi , oziroma v s k l a d i š č u Gosada N o v o me­sto.

Letos bomo odkupoval i v e l i ­ko manj vrst raznih zel išč, za­to pohi t i te z nab i ran lem v spo­mladanskem času l

pol milil j oru. d in . Novemu upravnemu odbonj so i>udi na­ložili , da razč is t i zadevo z goz dom, k i sta ga kup i l a dva d r u ž n l k a , p l a č a l a Pa zadruga.

Sk ra tka , kmet i j ska zadruga frebnjo je glede poslovanja napravi la lant prelomnico. Res. mnogo je že zamudi la V pretek­l ih letih ln bo težko dohitela /.amujeno glede a k t i v n e j š e g a poseganja v razvijanje kmeti j ­stva. Potrebno pa je, da bt tud vsi z a d r u ž n i k i P re lomi l i s dose­danj im gledanjem na svojo kmet i jsko zadrugo ter v ide l i v ajej na jbo l j šega p o m o č n i k a p d dviganju lastne blaginje v ok­v i r u s p l o š n e g a d r u ž b e n e g a raz­vijanja gospodarstva tn ne sa­mo neko molzno k r a v o a l i po­m o č n i k a za osebne bogatenje na r a č u n drugih .

Desetletnica podjetja »GORJANCI«

K o l e k t i v podjetja za avto promet »Gorjanci« j e v nede­ljo, 13. ap r i l a , praznoval deset­letnico obstoja podjetja. Ob tej pr i ložnos t ; so razv i l i prapor sin­dika lne p o d r u ž n i c e . T a dan so ime l i tudi voli tve delavskega sveta. O rasti , naporih in uspe­hih podjetja bomo poroča l i "SČ - »ni pr ihodnj ih š t ev i lk

V razpravi, ki • • j * razvila po poro-'tlu o delu odsekov BO razpravljali naj­prej o Škropilnicah za zaSčitno škrop­ljenje sadnega drevja. • Ugotovili so, da zaščitno škropljenje ne bo učinkovito taka dolgo, dokler ne bodo vsi kmeto­valci Škropili. Razpravljali to tudi o predlogu, da bi se uvedle kazni ta tiste, ki ne Škropijo, kar tako Škodijo tebi In okolici.

Med razpravo «4 krotili Iz rok « roke vzorci hibridne koruza ter raz­nih posušenih vrtnin (korenje, por, če­bula. Česen, peterSllj itd.) V Mirni bodo »radili moderno sušilnico vrtnin. Pred­vsem priporočajo kmetovalcem, naj go­jijo por. Sadimo ga na atrnISce pSenl-ce, Ima risoko odkupno ceno, pridelek pa je veliko manj odvisen od vremena Vot ajda, ki IO jo do zdaj običajno <ejall na strniSče. Ker bo nova suSllnf-•a potrebovala velika količine presnih vrtnin za predelavo, Ja nujno, da Kmetovalci okoliškega področja takoj urično pogodbeno gojiti potrebne vrt­nina. Sušilnico bodo pričeli graditi latos. Pridelek vrtnin pa bodo kmetovalci brez težav prodali na avto cesto.

Domača koruza, ki Jo gojimo te vrsto let. aa Ja Izrodila. Povprečni pri­delek domača koruze aamoraatnlca na hektar Je 2000 kg, medtem ko Je pri­delek hibridne kenua na enaki površini, fte upoštevamo v«a agrotehnična ukrepe. 5.000 kg. Razen taga je tO rana vrata, tako da pravočasno dozori. Gospodarski račun pokata, da so Stroški nabava semena, umetnih gnojil In ostalega pc približnem računu 2S.000 din na ha. tako da ja kmetovalcu zagotovljenih a posevkom hibridne koruza viaj 70.000 dinarjev dohodka. In še nekaj* lani to kmetovalci pitah govejo i lvino a krom­pirjem, f ozlrom na velik pridelek nove vrsta krompirja »Merkur«. V Italiji, kamor smo pitano povejo tivino večino­ma prodajali, so ugotovili, da je meso prevlatno zaradi pitanja s krompirjem Poslej živina ne bomo mogli na ita­lijanskem trgu več prodajati, če na bo­mo opustih pitanja a krompirjem. Zato Je nujno, da sadimo čim več hibridne koruza, da bomo lahko z njo tudi živino pitati,

Kmetijska zadruga Mirna (velja tudi za vse ostale zadruge) pa mora takoj pričeti sklepati pogodbe s kmeti za sodelovanje v proizvodnji. Kmetijska zadruga da seme, umetna gnojila in stroj* za strojno obdelavo ter pridelek zavaruje proti vremenskim nezgndam (pozebe In toča) kmetovalec obdeluje In nato pridelek proda zadrugi. Zadruga takrat obtačuna s t roške za vse. kar je kmetovalcu nudila.

V Mirni so sicer precej zamudili, pre malo »o delali » kmeti Vsak član uprav­

nega odbora bo letos oduovarjai za ielo po teh vprašanjih v eni vasi ali dveh. Imajo lepe načr te : zadruga bo odkupila vsa zdrava ln za pitanje spo­sobna teleta in jih dala kmetovalcem v pogodbeno vzrejo Teleta bo zavarovala ori DOZ in Jih. ko bodo izpitana, odku­pila po dnevnih cenah.

Spitali bodo 500 prašičev v teži od HO do 110 kilogramov ln tudi izvedli kolektivno zavarovanje vseh prašičev na področju zadruge. Strojni odsek bo obnovil obe mlatilnlci. Popravili bodo več gozdnih poti in letos pazili na to, da po gozdnih poteh ne bodo lastniki vlačili. ker so ugotovili, da tisti kmetje, ki z vlačenjem najbolj uničijo poti. v popravilih ne sodelujejo Orga­nizirali bodo tudi prevoz čebel na pašo In razvili hranilno službo med kmetoval­ci. 2ene zadružni ' e bodo priredile tečaj za pravilno konservlranje svinjskega mesa ter širile sajenje vrtnin za po­trebe nove sušilnice.

Nalog dovolj Krepko bodo morali poprijeti da ilH bodo uresničili

MlešiSani gledajo naprej Tud:j adleSičkt z a d r u ž n i k i s °

b i l i z o b r a č u n o m dela za leto 1957 zelo zadovol jni . L a n i je ime la nj ihova zadruga 59 m i l i ­jonov prometa in nekaj nad 3 mi l i jone d o b i č k a . P o s p e š e v a ­nje kmet i j s tva bo tudi posle.; g lavna naloga zadruge. Pogod­beno naJ bi vz r ed i l i 450 p r a š i ­čev v tež i od 90 do 130 kg , kar bo lahko u r e s n i č i t i , saj poma­ga zadruga Članom tudi s kre­d i t i . L a n i so ad leš ičk i z a d r u ž n i ­k i po rab i l i 135 t i soč kg umetnih gnoj i l , ka r je vsekakor rekord.

L a n i je zadruga uredi la 5 ha ve l ik p l a n t a ž n i nasad orehov in « ha visenj, od č l anov pa Je odkupi la navz l ic slab; le t in i za mi l i j on m 700 t i soč d i n sadja Glede odkupa kmet i j sk ih p r i ­delkov in gozdnih s a d e ž e v za­s luž i jo u s l u ž b e n c i K Z vso po­hvalo, saj so kmetje lahko pro­dal i d o m a č i zadrugi p r a v vse k a r so pr ide la l i - T u d i s poslo­valnico v Zun lč ih . k! Io vodA

Lojze Vraneš i č . so k m « t J t za ­dovol jn i .

H r a n i l n i h vlog je v K Z zdaj 52 v skupni vsoti 601 t isoč d in . Z b r a l i b i pa lahko še več pro­stih sredstev. Za zavarovanje ž iv ine in pol jskih pr ide lkov so kmetje pokazali ve l iko zan ima­nja. A. C.

Hmelji&la urejalo Z r a ' e n pokopa l i šča in kmet i j -

sko-gospodarske šole v Š e n t j e r ­neju je kmet i jsko posestvo Š e n t ­jernej p r ip rav i lo 8 hektarov p o v r š i n za hmel j , k i ga bodo le­tos zasadil i Hme l j i š če j e že p r ip rav l jeno z a saditev Drogovi so postavl jeni , manjka samo Je žica, ob kateri bodo zasadili sadike.

Nasad hmelja urejajo tud; že v S r e b r n i č a h

Večja proizvodni a tudi v kmetu si % u Ob sprejemu okrajnega družbenega plana za 1958

Kmet: .Po«o ,lbo imam a vašim o d k u p n i m podjetjem po prai lča pa ne P o đ e t e ! . Odkupov.lec: .Veste, v*e Je zmešano lani M> nam -tlrtkrat koeficient spremenil!.. Kmet: »Po kom p a Je treba potem udariti?« Odkupovslec » P o p r a š i č u ! «

(Iz PAVLIHE)

(Prenos s 1. strani)

Kmetijska proizvodnja bo po vrednosti narasla za 12 odstop kov (pri žit ih sa 13 odstotkov), pri industrijskih rastlinah

(hmelj) za 99 odstotkov, krmne rastline za 6 odstotkov, sadje 300 odstotkov (lani Je bil pride­lek izredno slab zaradi mraza) grozdja homo pr ide la l i 48 od­stotkov več , pr i ž ivinoreji pa bo tudi za 7 odstotkov već prirast­ka. V r t n i n bomo pr ide la l i manj ker računamo, da bodo a krom­pir jem zasajene manjše povr­šine.

Najvažnejša postavka v druž­benem načrtu Je, da bo leto* v pogodbeno sodelovanje med za­drugami ln zadružniki najeto okol i 1.600 hektarov obdeloval­n ih 'površin ta pridelovanje ži­taric, predvsem sortne pšenice Pogodbeno sodelovanje za pri­delovanje hibridne koruze, za kar Je sklepanje pogodb v teku bo zajelo okoli 600 hektarov.

Slabo kaže v govedoreji. Ste vilo goveje živine ]• zaradi ugodnih cen telet občutno pa­dlo, lani kar ta okoli 6.000 glav Posledic« bodo občutne več let Nasprotno pa kaže lep napredek svinjereja. V enem letu Je prt-kazan prirastek okoli 8.000 ril­cev. Predvideno povečanje v ži­vinoreji računa zato na poveča­nje predvsem v svinjerejl. za kar fo tudi dobri pogoji.

Družbeni načrt okraja predvi­deva za kmetijstvo torej močno prelomnico s pr ičetkom Širšega načrtnega razvijanja kmetijstva z več jo uporabo sortnih semen, umetnih gnojil ln strojev, moč­nejš im kreditiranjem ln pričet­kom uvajanja kultur po sek­torjih.

Uresničevanje nalog družbene­ga načrta, kateremu bodo prila­gojeni tudi načrti občin, zahte­va od vseh polno prizadevanje Zato pa Je tudi potrebno, da se vsi 1 njim seznanijo. (O posa­meznih postavkah družbenega načrta našega okraja bomo še oisali.)

PRORAČUN: 396,911.000 DIN Za nadaljnje utrjevanje občin

«0 prišli skoraj vsi zavodi ln ustanove v pristojnost občin Pod upravo l«-teh so zdaj vse Sole, dijaški domovi, zdravstve­ne ustanove ln drugo. Temu pri­merna Je tudi delitev dohodkov med okrajem in občinami . Ta se deli tako, da dobi okraj le 28 odstotkov dohodkov, t ostalim pa razpolagajo občine. Okrajni proračun pre vi deva 39<M>11.000 dinarjev dohodkov (skupno 1 do­tacijo republike, ki znala 92 milijonov 884.000 din) ter prav toliko izdatkov, med katerimi so dotacije občinskim ljudskim od­borom (občini Žužemberk 15 milijonov 220.000 din ln občini Črnomelj 6,141.000 din).

V zvezi a povečan imi naloga­mi občin se ponovno postavlja vprašanje majhnih občin. kar so na seji posebej obravnavali. Ali bodo male obč ine mogle organizirati dovolj sposobno službo za izvajanje vseh nalog ki stoje pred n j imi? Prav go­tovo ne. ker so za to tudi f i ­nančno prešibke,

Nad vse umesten "je predlog ki so ga v nekaterih krajih že sprejeli, to Je, da bi obstoječa industrijska podjetja pomagala ustanavljati manjše obrate v občinah, kjer nI industrije Predlog pravi, naj bi vsa podjet la osvajala del amortizacije na poseben račun prt O L O , iz ka­terega bi se finansiralo ustanav­ljanje novih obratov v občinah

kjer teh ie a: Ta predlog sloni na naceJu. da ,so se obs to ječa podjetja ra^vi ia * pomoč jo d r u ž ­be in so za to dolžna , da del svoj ih sredstev odvajajo za r az . voj novih podjetij .

Pred log so odborn ik i toplo po­zdravi l ; in ga v nače lu tudi sprejeli Protj s t a b i la 1« p x e d -*ednik ln podpredsednik obč . L O Novo mesto. Nasploh so od­bornik i men i l i , da je treba do­ločene sklade z d r u ž e v a t i , da bi t n j imi dosegli večji uč inek . To ^elja za sklade za papredek t r ­govine, gostinstva in obr t i , k i se naj z d r u ž u j e j o pr i o b č i n a h , kot ' ud i za kmeti jske sklade, kater ih smotrnost uporabe naj bi prav f a k o usmeria : "rvr-in-k; l judski o d b o r i

P. R,

Nova uredba o kmetijskih zadrugah Zvezni IzvTini svet Je prejšnji

teden med drugim sprejel tudi »premembo uredbe o kmetijskih zadrugah. Ta bistveno spremi­nja dosedanjo splošno kmetij-sko zadrugo, ki se bo posle) raz­vijala kot družbeno kmet i jsko podjetje tn ne le kot organi­zacija.

Zadruga bo poslej imela tele organe: občni zbor, zadružni •vat, upravni odbor In obvezno

upravn ika . Z a d r u ž n i svet bo imel enako vlogo kot delavski svet v podjetju upravnik bo pa v zadrugi to. kar je v pod­jetju d i rek tor Po novih pred­pisih bodo morale zadruge opu­stiti vso nekmeti jsko gospodar­sko dejavnost, tako da se bodo lahko v celoti posvetiUe kme­t i js tvu

Več bomo o tem pisal i , ko ho nova, spremenjena uredba i z š H v U r a d n e m l i s tu .

» D O L E N J S K I L I S T « Stev. 15 (42IJ

Ob 15. a p r i l u DNEVU ŽELEZNIČARJEV

Lokomotiva 25-034

25—034 na l iva vodo, da bo zmogla ataine Oo L j u M j a u t

. T i s t i , k i so €f spoznajo na ž e l e z n i -jf co, vedo, da tako s ik -

ne para, kadar vdre pod p r i t i s k o m deset i n v e č atmosfer v va l j . Sestdesetionska gora žeieza, vode in premoga še je dostojanstveno p r e m a k n i l a . . .

Odhod v l a k a , č e p r a v samo to­vornega, je vedno nekako sve­č a n trenutek; takrat še le pr ide pravzaprav do izraza delo vseh desetin ž e l e z n i č a r j e v , k i se su­če jo okrog kre tn ic , b rzo javn ih aparatov in n a č r t o v v o ž e n j , k u ­r i ln ice , s ignalov i n vseh ostal ih naprav na postaji i n vzdolž pro­ge.

Po tem p r i č n e j o kolesa udar­j a t i v vse h i t r e j š e m r i t m u . R o ­čice i zvoznih signalov segajo visoko pod oblake. Kre tn ice stokajo in p o t r p e ž l j i v o love s t r a š n e sunke že l ezne k a č e , k i natanko uboga njihove ukaze: levo, desno, naravnost, levo. n a r a v n o s t . . .

T i r i lezejo vse bolj skupaj i n čeda l j e manj j i h je. Se zad­n j i s ignal , zadnja kre tn ica . Z a č n e se potovanje prot i L j u b ­l j an i . N i z k e k m e č k e h i š i ce , po­tok, zvonik, vrbe in k r i v e n č a -

ste češpl je ob progi , k i lov i jo belkaste kosme pare v prazne veje.

V tune lu n a j v e č k r a t n i p r i ­jetno. K a p l j i c e izpod stropa p a ­dajo na t r a č n i c e i n l okomot iv i p r i č n e drset i . K o t n a l a š č po­maga še veter in pr i t i sne d i m k t lom. p o t n i k i r e č e j o takrat : >Fuj, po žvep lu smrd i !« i n hi te zapirat i okna, strojevodja i n k u r j a č pa sta dobesedno v pe­k l u . N a eni strani ledeni oboki predora, na drugi r a z ž a r j e n a

peč , vmes p a gost d u š e č d i m in seveda — onadva.

* Danes vozi ta D u š a n i n Zvone .

P r v i i m a t r i indvajset , d rug i petindvajset let. V l a k j i m a za­upajo, saj sta p r idna i n zanes­l j i v a fanta. Č e p r a v tako mlad , je Z u p a n č i č e v D u š a n že dve ie t i strojevodja. V o z i tovorne i n osebne v lake i n m o g o č e je tudi vas ž e kdaj takole , k o ste iz L jub l j ane grede zaspal i v kotu kupeja , va rno pr ipe l ja l domov.

»Dobr je!« K u r j a č Zvone ima m o č a n glas, k i k a r n i č ne š k o ­di p r i h rupu , k i ga dela stroj. Ce je t i r v l evem loku , p r ipove ­duje strojevodji na desni s t ra­n i , kdaj je treba pognati na ­prej i n nazaj a l i pa »odbit i«, kadar pr ipnejo na vmesn i po­staji k a k š e n nov vagon.

V č a s i h je takega m a n e v r i r a ­nja k a r precej . Takra t imajo tudi z a v i r a č i dela čez glavo-K a r naprej morajo pr ipenja t i i n odpenjati vagone, mahat i z rde­čo zastavico i n p iha t i v p i š č a l ­ko, da se gledalcu že zd i , kot da b i se i g r a l i .

» P o č a s ' ! . . . Gotovo, g remo!« Se nekaj lopat premoga z le t i v p e č , kazalec na manomet ru k a ­že 13 atmosfer i n spet sopiha 25-034 skozi k lance in dol ine, za njo pa se v l eče pisana vrs ta : h lodi , cisterne, pesek, pre­mog . . ,

* Seveda pa niso že l ezn ica samo

lokojmotivei V (prvem vagonu v l a k a je p isarna. T a m so vs i podatki o tovoru, o zavorah, o k r i ž a n j i h , o t e ž i . . . P o n j i h i z ­r a č u n a v lakovod ja hitrost , obre­menitev, zavorno težo v l a k a in

še celo vrsto drugih pot rebnih in nepotrebnih malenkost i . V l a ­kovodja T o n č e k p o v š e , k i je p r i š e l k že leznic i p red dvajse­t i m i le t i , n a m j i h je nadrobno raz lož i l ; š k o d a le , da imamo tako malo prostora. Nekaj naj pa le z a p i š e m o ;

»Misl im, da je p r e v e č b i ro ­kraci je i n r a č u n a n j a . D i r e k c i j a v a r č u j e , z m a n j š u j e š t ev i lo oseb­ja , h k r a t i pa nas postavlja pred vse z a h t e v n e j š e naloge . . . «

* • Postaja. K r i ž a n j e . Presedl

smo na motorn i v lak . T u je vse bolj Čisto i n seveda — bolj h i ­t ro: dobro uro in po l pa ste i 7 Ljubl jane v N o v e m mestu. Za­to ga t ud i ljudje najraje upo­rabljajo. N a ža los t je motornih v l a k o v š e zmeraj premalo , t i , k: j i h imamo, pa so v prometu brez prestanka. K o m a j da sc-med en im in d r u g i m potova­njem izmenjata posadki , včas ih še to ne; da b i se pa motoi oh lad i l n i n i t i pomis l i t i .

»Pa saj smo tudi m i stalno na nogah,* je povedal eden od ž e l e z n i č a r j e v . »Od ž iv l j en ja n i ­mam n i č . Saj ne morem n i k a ­mor kot d r u g i l judje. Ce p r i ­dem z v e č e r domov, i m a m z ju ­traj na vse zgodaj s lužbo , da spet ne morem n ikamor , k e r se boj im, da b i zaspal . Ce zjutraj n i m a m s lužbe , p r idem pa tako pozno domov, da se m i n ikamor v e č ne l j ub i . K o bi vsaj nadure, k i j i h izgubimo z zamudami , kako p l a č a l i . . .

M o t o r n i v l a k stane že lezn ico 40 odstotkov manj kot pa rn i i n z n j im kr i j e jo izgubo na m a r ­s ika ter i p rog i . V Novo mesto pr ipel je ta k a r dva : eden opol ­dan, eden opo lnoč i i n oba i m a ­ta dovolj potn ikov.

O b i s k a l i smo tudi k u r i l n i c o , k jer so lokomot ive »doma«, V njej i n okrog nje se gode s tva­r i , na katere potnik n i t i ne po­misl i . . Tuka j pregledujejo stro­je, j i h popravl jajo, obnavljajo in opremljajo. P o d opremo s e

razume: napoln i t i tank za vodo, tender s premogom in namazati vse g ib l j ive dele z o l jem. Do­ber strojevodja se potem še ce­lo uro v r t i okrog svoje loko­motive, ka j t i vedno je še treba p r i v i t i k a k š n o matico, obrisati stekla na ref lektor j ih a l i »p iha ­ti p rah in saje iz k o t i č k o v . Za stroje iz n o v o m e š k e kur i ln i ce sploh pravi jo , da so tak i kot bi j i h iz ška t l j i ce v z e l . . .

P a tudi tež j ih poprav i l se l o ­tijo. K o smo b i l i tam, so ravno­kar popravl ja l i eno izmed osi na oet indvaisetkl 7 rr**čntm

Koncert moškega zbora Jerebovcev

t ogled skoz* okence na lokomot iv i

dv iga lom spuste os s kolesa v jamo pod lokomot ivo , da lahko pridejo z raven i n jo pretipajo prav do obis t i . N a generalne preglede poš i l j a jo stroje v Ljub l jano , M a r i b o r i n Zagreb.

Se cela vrs ta je že l ezn i ča r j ev , toda p r i vseh se to pot nismo mogl i oglasi t i . Sp revodn ik i , v o -zovni p reg lednik i , p rometn ik i , čuva j i , de lavc i , telefonist i — o n j ih pa kdaj p r i h o d n j i č .

V spomin na Julčka Julčku Koširju ob 13* obletnici njegove smrti S p o z n a l sem ga še v času

pred vojno. Večkrat sem po­slovno ali pa tudi n a r a z n e z a -bave in podobno zahajal v Mo­kronog. Tu sva se dobila in tudi skupaj posedala pri ko­zarčku cvička. Jnlče je do pri­hoda italijanskih fašistov v

Mokronog delal v tovarni us­nja. Zgodaj se je povezal s tovariši, ki so se p r i p r a v l j a l i z a narodno osvobodilno giba­nje v tem kraju.

Kakor ostali t o v a r i š i , t ako je tudi Julie postal v oieh sov­ražnika zelo nevaren. V to-

»Milijon težav" v Metliki N a s r e č o Je ta m i l i j o n t e ž a v sa­

m o na o d r u i n še t u so se s t e ž a ­v a m i s p o p r i j e l i s a m i m l a d i l j u d j e . M e t l i š k a m l a d i n a se Je n a m r e č p o d v o d s t v o m r e ž i s e r k e J u l i j e R a i m e r j e v e l o t i l a d o k a j tveganega d e l a : z m l a d i m , l j u d m i p r i ' kaza t i ž i v l j e n j e o d r a s l i h v Rus- i j l po p r v i s v e t o v n i vojrui , p r i k a z a t i d o b o . k o se ta v n o v i s o c i a l i s t i č n i d r u ž b i s p o p a d l o n o v o s s t a r i m , k o j e s t a ­r o v s v o j h p r e ž i v e l i h n a z o r i h k l j u b m o r d a r e s n i č n i t r a g i k i po ­s ta -a lo ž e n e b o g l j e n o i n s m e š n o . G r e t uka j d o l o č n e j e za ž i v l j e n j s k e n a z o r e staTega B k i p a ž e v a , k i se k l j u b n o v e m u č a s t i t r d n o o k l e p a t i s t ega , k a r je p r e ž i v e l o , i n g r e za n a z o r e m l a d i h l j u d i k i so se b i h nase l i l , , v n j e g o v e m s t a n o v a n j u i n k i d a n za d n e m p r i h a j o s s t a r c e m v z m e r o m o s t r e j š a i n c e l o g r o t e s k ­n a n a s p r o t j a . K o s e m t e m u i z n e ­v e r i j o š e l a s t n i o t r o c i , k i j i h je t o k n o v e g a č a s a poteigtnil za s ebo j , E k i p a ž e v res n i m a mi k o g a r več, k i b i m u i z r o č i l v r o k e o b l e d e l i » p r a ­p o r « l a s tne m e š č a n s k e p r e ž i v e l o -f.' i n z a v e r o v a n o s t , v s a m e g a se­be .

K o t r e č e n o , ie b i l a z a sedba t eh s k o r a j I z raz i to s t a r e j š i h v l o g z m l a d i m i i g r a l c i n e k o l i k o p r o b l e -OOOm « xXX)0OOCXXXXXXX)<JtXX>0C<XXX>>X)O000O00

2e drugič udarne brigade

Za uspehe, d o s e ž e n e v p r v i h 10 dnev ih v ap r i lu , je G l a v n i štab M D B na avto cesti L j u b l j a ­na—Zagreb 11. ap r i l a o d l i k o v a l n a j b o l j š e brigade. Za že d r u g i č udarne so bi le p r o g l a š e n e na ­slednje mladinske delovne b r i ­gade.:

I. M D B iz S iska , I. M D B iz K a r l o v c a , M D B i z Zagreba , I. K o p r s k o • p r imorska br igada » P I N K O T O M A Ž l C « , I. M D B iz K r a n j a , I X . M D B i / . L jub l j ane , brigada E L E S , T rbove l j sko - g o ­r i š k a brigada, M D B iz M a r i b o r a , M D B l/. Ce l ja , M D B iz Pomur ja itn X . M D B iz L jub l j ane .

Pohval jene so bi le brigade i z P l e v l j a , br igada » H e r o j P ink i« [z Vojvodine ter brigade iz N i š a , Sabra n H Spl i ta .

m a t i č n a . T u d i š e t a k o d o b r a m a ­s k a v č a s i h ne m o r e zaibr lsat j m l a ­dos tnega v i d e z a ; t u je p o t r e b n a š e pos t ava , g las , k r e t n j a , z a d r ž a n o s t , ug la jenos t , p r i s t n o s t , s k r a t k a vse , k a r p r i p o m o r e , d a i g r a l e c v resnri-d p o l n o z a ž i v i na o d r u . K l j u b n e ­k a t e r i m t a k i m p o m a n j k l j i v o s t i m pa se j e m l a d i i g r a l s k i d r u ž . m i u s p e l o k a r l e p o u v e l j a v i t i n « o d r u . Z l a s t i p r v o dejande Je s t e k l o J i v a l i n o i n n e p r i s i l j e n o In j e b i l o č l o v e k u res ž a l d a n i s o i g r a l c i p o ­d o b n e i g r e p o k a z a l i tufrL v o b e h o s t a l i h d e j a n j i h .

V s i ig ra le t so se k l j u b t e m u p o ­t r u d i l i p o s v o j i h m o č e h . Z l a s t i Je t r e b a p o h v a l i t i S t a n k a T r č k a v v l o g i s t a rega E k i p a ž e v a . K l j u b m a ' h n l m s p o d r s l j a j e m Je p o d a l s k l a d n o , p r e p r i č l j i v o p o d o b o vase zag l edanega , v č a s i h n e p r i s t o p n e g a

m e š č a n s k e g a a r i s t o k r a t a . V s i t r i j e njeigovi o d r s k i o t r o c i so s v o j e v l o ­ge d o b r o r e š i t i t a k o M l m l c a R u -ž lč ( K a l o r i j a ) , T o n k a R u s ( A g n e -sa) i n J o ž e G e r š l * (Maha l i ) . I z r a ­z i t o u s p e l a i n n e p r i s i l j e n a Je b i l a A l b i n a R a m u t a v v l o g i E k i p a ž e v e sosede A r t a m o n o v e . I g r a l k a Je p o ­k a z a l a p r a v l ep i g r a l s k i d a r . Z ž i ­v a h n o , p r i r o d n o i g r o se j e o d l i k o ­v a l a t u d i A n i i c a P i r k o v l f t (Suza K l j u c l k o v a ) . O b a ze ta s t a r e g a E ' k i -p a ž e v a s t a p r e d s t a v i l a I v a n Slo-b o d n i k i n B o g d a n P e t r i c . V m a n j ­š i h v l o g a h so n a s t o p i l i š e J a n k o P r e v a l A e k . A n i c a C i g l a r , J o ž e G e r -Sič. I v a n H o č e v a r , T o n e P r e s e n i k in T o n e T r e e k .

T a k o j e v e s e l o i g r a V a l e n t i n a K a t a j e v a o b po ln ; , d v o r a n i h v a l e ž ­n i h g l e d a l c e v d o ž i v e l a v M e t l i k i p r a v s i m p a t i č e n s p r e j e m . - a r

Obračun in načrti PD Oton Župančič v Dragatušu

» K a k o , ž e z a p i r a j o ? «

Iz po roč i l predsednika , t a jn i ­ka , b lagajn ika i n vodi j posa­meznih sekcij Prosvetnega d r u ­š t v a »Oton Zupanč i č« v Draga ­t u š u na nedavnem le tnem o b č ­nem zboru je razv idno plodno delo d r u š t v a . N a š t u d i r a n i in upr izor jen i sta. b i l i dve i g r i , o r -gan iz i r an^ š a h o v s k o tekmova­nje ter medkra jevno t ekmova­nje v odbojk i , pevsk i zbor Je sodeloval p r i več p r i r e d i t v a h i td .

N a č r t b o d o č e g a dela , k i so ga sprejel i na o b č n e m zboru, Je o b š i r e n , vendar i zved l j iv , ker je v tem k ra ju precej m l a d i h in s t a r e j š i h l jud i , k i se radi izž iv­l jajo v ku l tu rno prosvetnem delu. M e d b o d o č i m i nalogami so: p o v e č a t i š t ev i lo č l a n o v d r u ­š t v a , dopolniiti in izpopolni t i k n j i ž n i c o in o k r e p i l i igralsko, le lovadno, z las t i p a dramatsko, pevsko in godbeno dejavnost.

Dramatska skupina je že na-š t u d i r a l a d ramo »Mlados t pred sod i ščem«, k i jo je 7, uspehom upr izo r i l a na d o m a č e m odru 30. marca. Ž e l i m o , da b i drarrvit-

še ena zločinska sled nacistov

V k ra ju Zagona na P o l j s k e m • 0 pred ki.-vtkim o d k r i l i 17 mno­žičnih g rob i šč , v ka te r ih »o našflj oko l i 20.000 t rupel . N a tem mestu je b i lo med vojno tabo­r išče vo jn ih uje tnikov iz P o l j ­ske, Z D A . Z S S R . A n g l i j e , Fran­cije. Č e š k o s l o v a š k e , G r č i j e , J " -» r s l a - v i i e . Romuni ja in I ta l i le

• OGLAŠUJTE O V DOLENJSKEM

• LISTU!

sk i skupin i sledile tud i ostale, ke r si l judje žele več ku l t u rno prosvetnega razvedr i l a . T o to­l i k o bo l j , ke r je pred nami praznovanje krajevnega p razn i ­ka , k i bo 5. maja. P r a v za ta p raznik je portrebno, da b i P r o ­svetno d r u š t v o dalo č i m v e č p r i ­redi tev — morda k a k š n o igro, š a h o v s k o tekmovanje, koncert , na katerem b i nas topi l i pevc i i n godba ter pod. L e t o š n j e praz­novanje kra jevnega p razn ika bo v nedeljo 4. maja.

Zelo dobre pogoje ima godba. N a razpolago ima harmoni j in 9 tamburic , k a r je d r u š t v u ne­davno tega p o k l o n i l ko lek t iv r u d n i k a K a n i ž a r i c a , za k a r m u gre posebna zahva la . Upamo, da bodo i n š t r u m e n t i ko r i s tn i za razvedr i lo i n zabavo.

Za predsednika druStva so l o ­tos Izvo l i l i J anka B a n o v c a , za tajnico T o n č k o MatkovlČ, za h l a g a j n i č a r k o pa Valčflco s t ro -j l n . -ar

varni in doma v Bruni vasi ni bilo več varno. Zato je že v začetku leta 1942 odšel v par­tizane. Tu sva se prvikrat sre­čala že v sredini istega leta na položajih okoli Mokronoga, ko smo prisilili italijanske oku­patorje, da so se umaknili v grad in smo zaplenili in odpe­ljali vse usnje iz tovarne. Cez nekaj tednov sva se zopet sre­čala na položajih. Kakor zme­raj prej doma, je JulČe tudi v p a r t i z a n i h b i l vedno vesel ln dobre volje. Zelo rad je pre­peval, najraje partizanske pe­smi.

Ko smo u s t a n o v i l i G u b č e u o brigado, sva se zopet našla v tej b r i g a d i , s i ce r ne v i s t i eno­ti, pač pa v istem bataljonu — v tretjem. Vse do kapitula­cije italijanske vojske sva bi­la v tej odlični b r i g a d i , n a kar smo bili vsi tjedno zelo ponos­ni. Nato je bila ustanovljena 12. brigada in v njej sva se ponovno sešla. Julče ni bil sa­mo borec, pač pa tudi stareši­na z raznimi odgovornimi funkcijami. Za svojo neverjet­no hrabrost in nesebičnost, k a ­k o r t u d i z a odlično tovarištvo ter sposobnost poveljevanja je že poleti leta 1944 zavzel polo­žaj komandanta bataljona. Med tem časom je bil tudi več­krat ranjen. Imel je že do ta­krat 9 raznih zarastkov od ran, ki so mu jih zadale sovražni-kove krogle ali granate. Na položaju komandanta bataljo­na ni mogel ostati dolgo, ker je bil od posledic ran fizično preveč izčrpan. Zato je prevzel dolžnost operativnega oficirja brigade. Končal je t u d i višji oficirski tečaj pri Glavnem štabu Slovenije.

Bila sva si zelo dobra tova­riša. Marsikak načrt sva sku­paj skovala. Kadar sem Sel na položaje ali v enote brigade, sva skoraj vselej Sla skupaj. Moram reči. da smo ga zelo visoko centri vsi člani Štaba, saj je vselej dajal jedrnate in konkretne prrdUuir V vsaki borbi se je znašel med prvimi borci v jurišu. Vselej, kadar je p r e t i l a nevarnost, da bodo tovariši popustili na položajih, se je našel med njimi in jih b o d r i l i n sam dajal vzgled kakšni morajo biti. Po daljšem času se je njegovo zdravstveno stanje n e k o l i k o izboljšalo in ie zato bil v začetku 1945. leta

Moški pevski zbor PD »Du­šan Jereb« je priredil 7. a p r i l a v dvorani Prosvetnega doma koncert, na katerem je nasto­pil s partizanskimi, umetnimi in narodnimi pesmimi.

Zboru moremo priznati lep napredek; Pokazal je, da je kos tudi precej zahtevnim skladbam, tako tehnično kot glede izvajanja in interpreta­cije posameznih pesmi. Diri­gent Tone Markelj je s požr­tvovalnim in intenzivnim de­lom privedel zbor do zavida­nja vredne višine. Na neka­terih mestih smo se naravnost čudili finesam, ki jih je izvab­ljal iz zbora, nekateri pp-mi so izzue?tel i čudovito lepo, pre­livi so presenečali. Novome-ščani moramo b i t i veseli, da imamo vsaj kvaliteten moški pevski zbor, če že ne premo­remo mešanega.

Rusko narodno »Osamljeni zvonček« je moral zbor pono­viti na zahtevo poslušalcev.

V nekaterih pesmih so peli zelo uspešno solo-partije tova­riši Mraz, Rupnik, Skok, Dre-novec in Hrovatin. Mraz, Skok in Hrovatin so naši dobri znanci s prejšnjih koncertov, prav tako basist Drenovec, ki

je zelo učinkovito odpel soli­stični del v ukrajinski narodni »Dvanajst razbojnikov«. Teno­rist Hrovatin je pel solo v ru­ski narodni »Osamljeni zvon­ček*, ki jo je zbor ponovil.

Razen omenjenih je z a p e l zbor še nekaj pesmi skladate­ljev Ivana Zajca (Slava delav­stvu), Devčiča (Mitraljezi), Ku­har jeva (Tam na Pugled gori), Hafnerja (Ajda cvete), Danila Bučarja (Sonce sije in Jesen­ska), Venturinija (Zvezde ža­rijo pokojno), Preglja (Nocoj, ah nocoj) in Venček koroških.

Z uspehom koncerta je zbor lahko zadovoljen. P o s l u š a l c i .so nagradili pevce in dirigenta t dolgotrajnim ploskanjem.

In občinstvo? Kaže, da v Novem mestu res ni več pra­vega zanimanja za kulturne prireditve te vrste. Med poslu­šalci smo pogrešali mnoge, ka­terih dolžnost bi bila, da se udeleže tudi takih prireditev že z ozirom na položaje, ki jih zavzemajo ravno v odborih k u l t u r n i h društev. J - M .

l ako le so M * p o s U v i l l pred (utoni ui.i mladi zu/.i-iiilit-iskl igra lc i po sadnji uspeli igri

postavljen za načelnika štaba Cankarjeve brigade. Takrat sva se s tovarišem JulČkom za vedno razšla. Ko sem mu spo­ročil, da je imenovan za načel-niška štaba Cankarjeve b r i g a ­de, je sprejel to dokaj neza­dovoljen. Prosil je, da bi osta­la še dalje skupaj in da bi prevzel ta položaj v naši bri­gadi. Toda bil je vselej disci­pliniran in je tudi ta ukaz sprejel. Ko je odhajal, je naš štab brigade bil v Laščah. Tu sva si zadnjič stisnila roke in se čvrsto objela, kakor se spo­dobi za dva stara borbena to­variša.

Težko nama je bilo. Ko sva se razšla na robu Lašč, mi je rekel še zadnje besede: »BoS videl, da bom tam padel.* In res — že čez nekaj dni smo d o b i l i sporočilo, da tot)ariša Julčka ni več. Sel je na polo­žaj k enotam in naletel na so­vražnika. Padel je borec, ki je vse dal za tisto, kar imamo danes. Julče je padel, toda mi borci in njegovi sotor^ariši ga bomo ohranili t? trajnem spo­minu, kot svetal lik neustraš­nega borca in odličnega tova­riša. Nekaj časa je počival v tmsici Smuki, ki leži na zahod­nem obronku Kočevskega Ro­ga. Nato so ga prepeljali v n.?>poy kraj in pokopali na mokronoško pokopališče.

P o d p o l k o v n i k . T L A V I D J E R I C

Iz Šentjerneja Po dolgih letiih smo tudi v

Š e n t j e r n e j u dob i l i zobno ambu­lanto. D a n a m Je b i l a potrebna, p r i č a l o dolge vrste l j ud i , k,i dan za dnem č a k a j o pred v ra t i . R a ­zen d o m a č i n o v prihajajo v am­bulanto tudi IJudJ«. iz oddalje­ne j š ih krajev — iz Rake , Skoc -jana, Kos tan jev ice i n celo s Kronovega . Dentis t Rangus J* zelo p o ž r t v o v a l e n , saj dela od ju t ra do v e č e r a . T u d j o t roci i z šole si hodi jo pregledovat »obe, vse te pregleda dentist Rangus b r e z p l a č n o . V e l i k a žel ja zdrav­stvenega osebja In nas vseh P a

Je, da b i k m a l u dob i i i v e č j e i n bol jše prostore zn o rd inac i jo in ."vikalnieo.

P r e j š n j o nedeljo Je dramska skup ina K U D upnizor i la dramo M i t e Pucove »Svet brez sovra­š tva«. Režiiirala J© tov. Ske r l e -tova. De lavke i z T e l e k o m u n i k a ­cij 90 zelo lepo ln d o ž i v e t o z a ­igrale. Zelo s lab v t i s pa so na­red i l i neka te r i fantje, k i so z r azn imi opazkami mot i l i p red­stavo.

P re tek lo nedeljo je b i l v Š e n t j e r n e j u občn i zbor RdečegH k r i ža . Ob tel p r i l o ž n o s t i Je ryl ustanovljen k ra jevn i odbor R K Z« predsednika je bij i zvo l jen Ivan Zagore, delavec iz P o d ­gorja, za tajnico Jus t i Crtalrfč i n za b laga jn iča i rko L o j z k a S k r ­beč, 20. ap r i l a bo sestanek ob­č i n s k e g a odbora R K in odbor vabi vse Sontjernir j čnne in oko­l i čane k polnošteviUnl ude l ežb i V Š e n t j e r n e j u »o prodal i 1000 s r e č k R K . k a r Je v redno po­hvale- K . T .

Okrasimo mesta in vasi!

Bliža se 1. maj , praznik delov­n ih l j u d i vsega sveta. K m a l u bo tudi dan mladost i , nato dan borca in dan vstaje slovenske­ga l judstva. M e d tem — med sedmim in devet im majem — bo š la skozi n a š e kra je zvfezna T i t o v a š t a fe ta . Ne glede na to pa je tud i s icer na Dolenjskem čeda l j e več l j u d i iz vseh pre­delov naše d r ž a v e . Smo tudi na pragu t u r i s t i č n e sezone, ko bodo skozi n a š a mesta in vas i poto­v a l i š t ev i l n i d o m a č i i n tu j i tur is t i ter i z l e t n i k i .

O l e p š e v a l n o d r u š t v o Novo mesto vab i N o v o m e š č a n e , da okrasijo mesto. Poskrbi te za č is točo, za cvetje na o k n i h in gredah, da bo mesto pri je tno / a d o m a č i n a in tujca! Posebna ko­mis i j a O l e p š e v a l n e g a d r u š t v a bo pred p r v i m madem ocenjevala na j l ep še o k r a š e n e h i še v mestu

K a r ve l ja za Novo mesto, naj ve l ja tudi za vsa ostala naselja na Dolenjskem. Tekmujmo za lepo uredi tev naš ih kra jev!

Nov delavski svet v N0V0TEKSU

P r e d dnev i so v Novctekstt v o l i l i nov de lavsk i svet. U d e l e ž ­ba n a v o l i t v a h je b i l a skoraj lOO-odtetotna, če izvzamemo opra­v i č e n o odsotne, letos bo vsak obrat dobM svoje zastopnike, k i bodo po roča l i o problemih obra­tov na skupn ih zasedanjih. R a z ­vesel j ivo je dejstvo, da je v no­vem de lavskem svetu precej mladincev.

K o l e k t i v upa, d a bo 29 č l a n s k i de lavsk i svet i zpo ln i l zaupanje delavcev. S. D .

Jurka vas za vzgled Vpisovanje n a r o č n i k o v za

P r e š e r n o v o kn j i žn i co za letos se b l iža k ra ju . R o k za vpisovanje je p o d a l j š a n do 5. maja, rok za p l ač i lo č l a n a r i n e pa do 5. j u l i j a .

Zanimanje za pr i l jubl jene knjige te za ložbe je iz leta v leto več j e . M e d vsemi vasmi v n a š e m okra ju je glede š t e v i l a n a r o č n i k o v gotovo na p r v e m mestu J u r k a vas p r i S t r až i . O d 26 d r u ž i n v vasi se je en dan n a r o č i l o na to kn j i žno zb i rko 13 d r u ž i n . N a r o č n i k i kn j i žne z b i r ­ke P r e š e r n o v e d r u ž b e bodo le­tos prejel i 7 i zbran ih kn j ig .

Nekaj novosti v študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu

S e z n a m š t e v . Z. C a n k a r I v a n : P r o b l a h o n a r o d e .

( H r y l i d o v e h o j e v i š t e 36.) P r e l o ­žil O t o n B e r k o p e c . P r a h a 1936. — 21760

J u g o s l o v s k e z p e v y . P r a h a 1958 — 218«i

M o l e V o j e s i a v : I k o n a r u s k a . W a r -s z a w a 1956. — 21925 Z e i t u n d F a r b c . E i n e E i n l u h r u n g

l n d l e neue M a l e r e i . (I. — V I . ) W i e n (1956). — 21870 (I.) G r i e s m a i i e r V i k t o r : I m p r e s i -o n i s m u s . (II.) N e u m a y e r , H e n -r i c h : F a u v i s m u s . (III.) N e u m a -y e r . H e i n r i c h : E x p r e s s i o n t s m u s . ( IV.) S c h m e l l e r , A l f r e d : K u b i s -

. mus . (V.) S c h m e l l e r , A l f r e d : S u r r e a l i s m u s . (VI.) N e u \ v i r t h , A r n u l f : A b s t r a k t i o n .

B o c k v v i t z , HanLs: U e i t r a g e z u r K u l -tu rgeseh teh te des B u c h e s , Lenp-z i g 1956. — 21983

Schu.ster, H o r s t : G i a m b a t t i s t a B o -d o n i . ( D a s kleOne K u n s t h e f t 24.) D r e s d e n (1956). — 21B70

H a n s e n , H . H a r a l d : K n a u r s K o Btumbuch M i l n c h e n — Z u r i c h 1954. — 22024

F r e y t a g . H e i n r i c h : K n a u r s F o t o und F i l m B u c h . M U n c h e n (1955). — 21927

W e s t e r m a n , G e r h a r t : K n a u r s Opern F u h r e r , M U n c h e n (19S2). — 21970

Z e h l i n , R u t h : W e r k b u c h fu r M a d -c h e n . R a v e n s b u r g (1957). — 21090

G e s c h i c h t e d e r E r z i e h u n g . B e r l i n 1957 — 22006 S tOr ig , H a n s J . : K l e i n e VVel tge-

s c h i c h t e d e r P h i l o s o p h i e . S t u t -tgar t (1955). — 22010

Spraniger , E d u a r d : P s y c h o l o g i e des J u g e n d a l t e r s . H e . d e l b e r g (1967). — 22018

S t e i n b a c h e r , G e o r g : K n a u r s V o g e l -b u c h . M u n c h e n — Z U n c h (1957). — 21857

D e V o g e l E u r o p a s . H a m b u r g (1956) — J1860

H e g i , G u s t a v : A l p e n f l o r a . M U n ­c h e n (1956). 21807

H e r m a n n . F r i e d n c h ; F l o r a v o n N o r d u n d M i t t e l e u i o p a . S t u t t -ga r t (1856) 21926

W i ) k . N . V a n : L e s l a n e u e s f l a v e « de 1, u n i t e a l a p l u r a l i t e . Gra -v o n h a g e (1936). ( J a n u a l i n g u a -r u m 13.) — 22023

. i . n o b s o n R o m a n a n d H a l l e M o r ­r i s ; F u n d a m e n t a l s o f l anguage . G r a v e n h a g e 1956. ( J a n u a l i n g u a -r u m I.) — 22025

V L A D O L A M U T : Dekleta in ribe (lesorez, 1956)

Jfe 1 5 < 4 2 1) » D O L E N J S K I L I S T - Straa S

V o d a Obračun Rdečega križa v občini Žužemberk

Zadnjo nedeljo v marcu je tuli v Ž u ž e m b e r k u o b č n i zbor o b č i n s k e g a odbora R d e č e g a k r i ­l a , v katerega je v k l j u č e n i h 6 organizacij * (Ajdovec, Dvor , H i -Djie, Sela*.Sumberk, Smihe l in Ž u ž e m b e r k ) s skupno 569 č l a n i . Organizac i ja je ime la komis i jo za f i n a n č n o blagovno poslova­nje, za koordinaci jo razdel jeva­nja pomoč i , za male asanacije, za krvodajalstvo, za podmladek i n za loteri jo R d e č e g a k r i ž a . N a D v o r u in v Ž u ž e m b e r k u je b i l v Tednu borbe prot i tuberku­lozi predvajan f i i m , na D v o r u , v Š m i h e i u i n v Ž u ž e m b e r k u pa še f i l m o t ransfuzi j i . Obenem je b i lo tudi p o u č n o predavanje o borbi pro t i tuberkulozi , o o t r o š k i ohromelosti in o pome­nu krvodaja ls tva . Podobna pre­davanja so i m e l i tudi podmlad-k a r j i po šolah. 12. decembra je b i l a v Ž u ž e m b e r k u k rvoda ja l ­ska akci ja . P r i j a v i l o se je nad 200 l jud i , p r i š l o j i h je pa le 120. Najbol je se je odrezal Ajdovec . K o m i s i j a za male asanacije je imeia p r e c e j š n j e n a č r t e , ure­sn ič i l i pa so j i h le v Se la -Sum-berku. O b n o v i l i so javno kaip-nioo v S e l a - Š u m b e r k u in u red i ­l i v a š k i vodnjak v D o l . P o d -Š u m b e r k u . Vasčan j so o p r a v i l i oko l i 500 prostovol jnih delovnih ur, O O R K pa j i m j e preskrbel obe č r p a l k i .

Voda , dobra i n zdrava pi tna voda je sploh na jveč j i problem vse obč ine . Okra jna komis i ja za asanacije si je ogledala tudi i z v i r v Gradencu p r i Ž u ž e m ­berku in ugotovila, da je treba stanje-vode dalj časa opazovati . P r e b i v a l c i s i zelo prizadevajo i n so pripravljen-; opravi t i vsa dela. V K r i ž u je komis i ja sve­tovala zajetje vsega i z v i r a , a vaščan-om je n a j v e č za ohran i ­tev vaške luže in zgraditev na-pa ja l i šča . N a D v o r u je posebno p e r e č problem pe r i š če , ker k l j u b vodi skoraj ne morejo do nje •^-ad.-' visokih škaTp nad K r V 7 a pe r i šče so zbra l i že nekn • --dovoljnih pr ispevkov

T u d i Ž u ž e m b e r k sam je prav­zaprav brez vode. Ze v e č me­secev č r p a l k a ne deluje in l j ud ­je zajemajo vodo i n hk ra t i n a ­pajajo ž iv ino v s tudencih ob K r k i . K e r o b č i n a pravega vo­dovoda v b l ižnj i bodočnos t i naj ­b rž še ne bo zmogla, je dr. De ­beljak ponovno predlagal naj b i u r e d i l i ž l ebove i n i zkopa l i ve l i ko kapnico ob z a d r u ž n e m domu. Tako bi b i l vsaj de l pre­bivalcev preskrbl jen z zdravo vodo. Dr- Debel jak je kot sani ­tarni i n š p e k t o r podprl zahtevo po vod i , ke r je nevarnost , da se začno r a z š i r j a t i razne bole­zn i , p rav tako pi pa b i l i - o b po­ža ru brez vode. K a k o hudo je ob suš i v Suh i k r a j i n i , je p r i ­kaza l tudi odbornik R d e č e g a

k r i ž a iz L i p o v c a p r i A j d o v c u , ko j« pole t i treba dost ikra t za­deti brento na irame i n i t i s k o r c

v dve u r i oddal jeni Dvor po v o ­do! S icer imajo' vodnjak, a je premajhen i n bi v a š č a n i ob po­moči R d e č e g a k r i ž a i n o b č i n ­skega odbora radi pomagali , da b i ga poveča l i .

Zdaj , ko je zaradi gradnje avtoceste v e č i n a prometa pre­usmerjena skozi Ž u ž e m b e r k , je na ozki cesti ne samo več ja ne­varnost, t e m v e č bi skoz i nase­l ja mora l i redno Škropit i cesto prot i prahu, a tudi to n i mogo­če, ke r n i vode.

N o v i odbor čaka jo ve l ike na ­loge, predvsem bo treb** pove­čat i š tev i lo č l a n o v

M K

Dober uspeh gospodinjske šole

Gospodarsko-gospodlnjska šo­la v s marje t | i je tulila tudi letos dobro obiskana in uspeh n i i zo ­stal . Ob z a k l j u č k u šole je b i l a lepa pogostitev. Ravnate l j G u ­stav K r a š o v e c je t e č a j n i c a m čes t i t a l k d o s e ž e n e m u uspehu in se zahva l i l tov. F r a n c k i S l a ­k o v i za vso po t rpež l j i vos t in vnemo, k i jo je v tako obi ln i meni posveti la gospodinjski šoli . z ahva l i l pa se je t ud i zastop­n i k u m n o ž i č n i h organizaci j , saj je b i l za izvedbo t eča ja venomer v pomoč .

Tov. S l akova je pohva l i la de­kleta , k i so tako d isc ip l in i rano obiskovale teča j i n se m u po­sveti le z vso resnostjo- Z a h v a ­l i l a se je ravnatel ju , k i je ve ­nomer skrbe l za šolo in paz i l , da j i m ne b i česa zmanjkalo. »Znan je , k i ste s i ga pridobile v gospodinjski šoli Pa doma pr idno uporabljajte i n ga še i zpopoln ju j te« , je dekle tom to­plo hasvetovala tov. Slakova.

Dragatuški lovci pišejo Nedavno tega So ime l i redni

letni zbor lovc i d r a g a t u š k e lov­ske d r u ž i n e . Ude ležba je b i l a zelo dobra, saj je manjka l sa­mo en č lan .

V pre teklem letu je d r u ž i n a u t rd i la d isc ip l ino č l anov s tem, da je i zk l juč i l a ned i sc ip l in i ra ­ne lovce. Dosegla je tudi do-ka j šn j e uspehe p r i go j i tv i ple­menite d iv j ad i i n zat iranju š k o d l j i v c e v . Dohodki d r u ž i n e so znaša l i 78.150 d in . Član i so zlasti skrbe l i za zašči to polj pred škod l j ivo divjadjo. V s i lovc i so tudi č l a n i S Z D L ter j i h več ina akt ivno dela v raznih organizaci jah.

V sodelovanju z organi L M . so lani u s p e š n o preganjal i d ivje lovce, k i j i h je žal še vedno na tem o b m o č j u . Meni jo , da bi b i l i potrebni os t re j š i ukrep i prot i l as tn ikom neprijavljenega orož ja . Po vsestranski razprav i o p rob lemih lovskega gospodar­jenja so se še dogovor i l i o na­dal jn j i s t rokovni vzgoji č l a n o v .

o še t e s n e j š e m sodelovanju s po l i t i čn imi organizaci jami in z d r u š t v i t e r sprejel i n a č r t dela za t ekoče delo. P o da l j š i raz­prav i so z a v r n i l i p ro šn j e za sprejem v č l a n s t v o t is t ih č l a ­nov, k i so b i l i i zk l jučen i zaradi nediscipl ine.

Z a predsednika d r u ž i n e je b i l ponovno izvol jen An ton Klepec , za ta jn ika J o ž e Lamut , za blagajnika Stanko Benec, v nadzorni odbor Tone Š t a j d o h a r in J anko M a t k o v i č , za čuva ja Janez K u z m a , za delegata ps A lo j z Š t a j d o h a r . -ar

Svojeglavi mlinar V D r a š č i vasi nad Smihe lom

p r i Ž u ž e m b e r k u s i l judje zelo prizadevajo, da b i s i u r e d i l i i n i zbo l j ša l i ž iv l j en j ske pogoje. P r e d vasfjo ob K r k i s toj i m l i n , ob katerem so že od nekdaj le ­sene stopnice, da so ljudje mo­gl i do vode. Letos pa so se v a ­ščani domeni l i , da bodo skup­no poprav i l i trhle stopnice, k a j ­ti nekaj žensk je že padlo v vodo. K u p i l i so cement, navo-zali pesek in naredi l i betonske stopnice do vode, toda m l i n a r Novak je začel nasprotovat i i n je s k l e n i l , da bo novi dohod razbi l i n p l ača l . K a r v a š č a n i

Iz Kostanjevice na Krki K A J P A B U Č A R J E V A

D V O R A N A K o i ;Hia kača se že vleče ob­

nova B u č a r j e v e dvorane, k: nam je tako zelo potrebna. T V D Par t izan Je skoz] vso z i ­mo brez redne telovadbe in prav tako šolska telovadba le ž i vo t a r i . Ze nekajkrat s m o se l o t i l i te reči . vendar vselej brez pravega uspeha. T V D Par t i zan bo v tej zadevi moral poka'.at- več interesa tn =e tr-

Štiriletnega otroka je rešila

P r e d dnevi je u s 1 u ž b e n k a No-voteksa Betika Ber lanova opazi­la , da Je š t i r i l e tn i Mož inov Jo -žek iz Br š l j i na pr i igr i padel v b r š l j i n sk j po'ok. Batka ni n i t i za trenutek oklevala , ko je v i ­dela da se otrok utaplja. O d ­vrg la je predpasnik in skoči la v potok. S plavanjem je resiia J o ž k a n e s r e č n e smrt i .

M l a d a r e š e v a l k a zas luži vse p r i z n a n ' t in pohvalo!

Trgovsko podjetje P E T R O L Ljub l j ana — skladišče N O V O M E S T O

sprejme v s lužbo pro­dajalca za novi bencinski servis v Novem mestu. Pogoj i : i zučen v t rgovini . P lača po tar ifnem p r a v i l ­n iku . Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev poš ­ljite na naslov: P E T R O L , Novcr mesto

dno povezati s šolo, k i Ji m o r a bit i telovadna dvorana prav tako p r i srcu. K d a j bomo kaj us tvar i l i? Zakaj tako neusmi­ljeno o d l a š a m o ? K a j imamo res premalo poguma? Ce bi b i l i pred dvema letoma dvorano adap t i ra l i in se prj tem zadol ­žili, b i b i l i zdaj dolgovi že p l a ­čani i n dvorano b i i m e l i . Tako Da cincamo i n c incamo! K a k o dolgo še7

Š O L S K A M L A D I N A J E O O B I L A S V O J O A M B U L A N T O

P r e d k r a t k i m je dr- J o ž e Kr i žn i c zače l redno o rd in i r a t i tud; v šolski ambulant i v K o ­stanjevici , katero nam Je po­k l o n i l Zavod za socialno zava ­rovanje iz Novega mesta. De l p r i p o m o č k o v nam je dal C e n ­tralni h igienski zavod iz L j u b -

14. aprila na novomeš­kem živilskem trgu

Četudi Je bilo vreme slabo, je cnecej kmetic prineslo na trg svo-;o robo. Tn» Je bi l dobro založen z jajci, prodajali so j i h po 13 d i ­narjev, motovllcem po 20 dinarjev merica regratom po 20 dinarjev merica, presnim maslom po 1<M di­narjev kolobar, mlekom po 35 d i ­narjev liter, čebulo v vencVh in česnom, semeni, okrasnimi pred­meti za žene, z volnenimi izdelki In lončeno posodo. Jabolk je bilo Belo malo ln še ta tako draga, da niso šl« v denar. Prodajal., so Jih po 150 dinarjev kilogram.

Tudi na s c j m i š f n j.> b'lo 7elo živahno O d 10»5 pripeljanih pra­šičev so Jih prodali 907. 7.a praši­če v starosti r>rl 6 do 10 tednov so zahtevali hrt 40t>o do 7000 dinap'ev. za pra.šlče v starost- od S do 7 me-semv na od 7000 do 22.000 denarjev Kuncev • sosednje Hrvaške Je vedno več.

pomnijo, so na t is tem mestu zajemali vodo i n p r a l i , zdaj pa ml ina r j a nenadoma motijo be­tonske stopnice in j i h ne dovol ; več . Vaščan i p r e m i š l j u j e j o , kje naj zaradi samovolje i n nera­zumevanja e n e g a samega č l o v e ­ka naredijo nov dohod do vode i n menijo, da ga bodo t e ž k o na­šli i n da bo zajemanje na d r u ­gem mestu vsekakor nevarne-je, k e r je voda zaradi tolmun o povsod globoV-. M K

Šmarješko: pošta v novih prostorih

P o š t a v Smar je t i se je doo.c.i s t i skala v ma jhn ih l n nepr imer­n i h prostorih, v ka te r ih se n i ­so dobro p o č u t i l i ne u s luž -benoi ne s t ranke. Sedaj pa se je to stanje le spremenilo. Nle-davno se je p o š t a presel i la v

Ijane. A m b u l a n t a je zdaj p rav n o , V i sveta l , dovol j v e l i k i n fcu-lepo opremljena. V s i šolski a , | j € p 0 opremljen loka l v bivš, otroci imajo v njej b r e z p l a č n o G r č a r j e v i h i š i , to te p r i P l u t u zdravljenje pa tudi zdrav i la , za V s i S m a r j e č a m i n okollčan,i s r

kar se moramo zahva l i t i o b č i n - s e nov ih p o š t n i h prostorov P r 3 v

skemu l judskemu odboru, k i 7 , a res razvese l i l i , tako lepo skrb ; za mladino. So- «1 » h . r l i t e l r i

l a ima torej svojo p o l i k l i n i k o . RaZStOViCO V Studijski k i je že v p rvem tednu de lova- knjižnici nja sprejela 30 pacientov. R a - v pog^^tHev 70. obletnice ro j -zen tega nam ambulanta zelo s t v a slovenskega pisatelja Jos i -dobro s luži za redne šo lske p a P a h o r j a j e š t u d i j s k a kn j i ž -preglede. k i j i h imamo vsako n i c a M i r a n a Jarca v Novem leto, dvakra t , za razna eeplje- m e s k l r a z s t a v i l a v a v l i njegova nja in redne zobne preglede, k i de la . H k r a t i so razstavljena tu-ao p rav tako dvakra t letno i n d ; dela pokojne pesnice L i ' i j i h opravl ja dr. N i k o Sever. ?o l ska mil adi na dobiva vsak dan tudi f luorkalc i jeve tablete prot i gni t ju zob ln srno j i h do­slej r azde l i l i že v e č kot t r ide­set t i soč .

N o v y . Razstavica bo odprta do 1. maja .

V m a j u b o d o r a z s t a v l j e n i r a ' n i p r v o m a j s k i t i s k i , v j u n i j u pa d e l a A n t o n a P o d i b e v š t o a v p o ^ s t i t e v n j e g o v e 6 0 - M n i c e .

111 minut smeha v Črnomlju V soboto, 12. apr i la , z v e č e r so P o u d e l e ž b i s o d e č je ftrno-

č r n o m a l j s k i g imnazi jc i p r i r e d i l i mal jsko obč ins tvo r a d 0 podprlo gimnazi jce , saj je b i l a dvorana veseli v e č e r — 111 minut sme

ha, glasbe ln petja — z zelo pestr im programom, k i so ga p r i p r a v i l i v lastni rež i j i .

A V T O P R O M E T GORJANCI

P O T O V A L N I U R A D NO­VO M E S T O sprejme takoj p i s a r n i š k o moč z znanjem vsaj enega tujega Jezika, po m o ž n o s t i n e m š č i n e . — P l a č a po tar i fnem p r a v i l ­n iku . — Pismene a l i oseb­ne ponudbe p r i »Putniku«,

Novo mesto

nabito polna . Razen dobro pr i -pravl jenega programa je b i lo tudi ž r e b a n j e vstopnic. Dobi tke za ž r e b a n j e so pr ispevala č r n o ­mal j ska podjetja, ustanove in ob r tn ik i . Gimnaz i jc i se j i m za­hvaljujejo za lepo razumevanje in podporo. Denar od stopnine bodo d i j a k i porabi l i za povratni š p o r t n i dvoboj s V I I . gimnazi jo iz L jub l jane , katere gostje so b i l i v preteklem letu.

Pr iznanje zas luži jo v s i na ­s topa joč i , saj so porab i l i ve l iko prostega č a s a za p r ip ravo ; brez pr idnost i l n dobre vol je ta ve­čer ne b i mogel tako uspeti ,

M - K

D0LEN3SKI OBVEŠČEVALEC

M e d ljudmi v Podgorju

M e d a , 16. ap-rna — B o ž a . Č e t r t e k . 17. aipri la — R u d o l f . Pe tek , 18, a p r i l a — K o n r a d . Sobo ta , 19. a p r i l a — L e o n . N e d e l j a , 20. aiprila — B o ž i d a r . P o n e d e l j e k , 2<1. a p r i l a — S i m e o n T o r e k , 22. a p r i l a — L e o n i d a . S O N C E : 21. a p r i l a v z h a j a sonce

ob 5.06 -.n zaha j a o b 18.56. D a n j e ' d o l g 13 u r i n 50 m i n u t .

T T-VA . : 19 a o r i l a ob 4 23 m l a i

» K R K A « - N O V O M K S T O : oO 16. do 17. r v . f r a n c o s k e k o m e d i j a » K R O J A Č Z A D A M E « . — O d 18. d o 21. I V . a m e r i š k i barvnv f i l m » T A J I N S T V K N O M O C V T R J E « .

Č R N O M E L J : 15. l n 16. I V a m e r i ­š k i f i l m » P R O T I P R I Č A M « . 13. i n 20. I V . č e š k i barvrni f i l m » D O ­B R I V O J A K S V E J K « .

? I E T L I K A : 16. I V . a n g l e š k i M m » V I T E Z I Z L E P E N K E « . 19. i n 30. I V . f r a n c o s k i f i l m » S E N T J E R -N E J S K A N O C « .

K O S T A N J E V I C A : 20. I V . f r a n c o ­s k i b a r v n i fcHm » G R O F M O N T E C R I S T O « — L d e l .

T R E B N J E : 19. i n 20. I V f r a n c o s k i f i l m » P R E P O V E D A N I S A D « . — P r e d s t a v a v nedelrf© o b 16. u r i .

S E M I Č : 20. a p r i l a a m e r i š k i b a r v n i f i l m » L I L I * .

osebne ponudbe na na s lov ; T o -py M a l č i , L j u b l j a n a , M e n c i n g e r ­j e v a u l 2 l - a

Š T I R I P E K O V S K E P O M O Č N I K E I N K N J I G O V O D J O i š č e m o . P o ­nudbe odda t i p i s m e n o a l i oseb­no p r i P e k a r l j i . N o v o mesto .

P o s k l e p u de . avskega sveta p o d -jet i ia o b v e š č a m o vse o r g a n i z a c i j e naj se ne o b r a č a j o na podje t je za podpore , k e r n i m a m o s k l a d o v za te n a m e n e . V s a s r eds tva d a j e m o za i n v e s t i c i j s k a d e l a i n s t anovan j ­s k o lz igradnjo.

N O V O M E Š K A O P E K A R N A Z A L O G

Z a r a d i v e l i k e g a p o p r a v i l a m o s t u čez r e k o K r k o v D r a g i , je o k r a j n a cesta š t e v i l k a 1513 M a h a r o v e c —• D r a g a v č e s u o d 8. do 18. a p r i l a za ves p r o m e t zap r t a .

O b v e š č a m vse ž i v i n o r e j c e d a s p e c i a l n a j a v n a ž i v i n s k a t e h t n i c a v Ž a b j i v a s i š t e v . l r e d n o o b r a t u ­je i n d a b o m » rob i v s a k e m u , k i bo g o v o r i l , d a j e z a p r t a , sodno pos to-

D e j a k V i d a

R A Z P I S K o m i s i j a z a s k l e p a n j e i n o d p o ­

v e d o v a n j e d e l o v n i h r a z m e r i j p o d ­

jetij a G o z d a r s k o l e sna p o s l o v n a z v e z a N o v o mes to — D r u š t v e n i t rg i r azp i su j e s l e d e č a d e l o v n a mes ta : 1. s ek re t a r j a , 2. b l a g a j n i k a , 3. a d m i n i s t r a t i v n o m o č .

P o g o j i : za s e k r e t a r j a p r a v n a f a ­k u l t e t « a l i s r e d n j a š o l a z u s t r e z n o na jman j pe t l e tno p r a k s o ; z a b l a ­g a j n i k a s redn ja aLi n i ž j a š o l a s pe t l e tno p r a k s o ; za a d m i n i s t r a t i v ­no m o č j e l a h k o u p o k o j e n e c v e š č r a č u n a n j a . P l e č a p o t a r i f n e m p r a ­v i l n i k u . N a s t o o s l u ž b e t a k o j . P o ­n u d b e p o š l j i t e na g o r n j i n a s l o v d o v k l j u č n o 30. a p r i l a 1958,

O b p r e r a n i g m r t i n a š e g a d r a g e g a m o ž a i n o č e t a

A L B I N A S T O K A i z R u m a n j e v a s i ,

se n a j l e p š e z a h v a l j u j e m o v s e m , k i so ga s p r e m i l i k z a d n j e m u p o č i t ­k u . Posebe j se z a h v a l j u j e m o k r a ­j e v n i m r rmož ičn i im o r g a n i z a c i j a m . T N Z N o v o m e s t o i n O L O za d a r o ­v a n e v e n c e . Z a h v a l j u j e m o se tiudl z d r a v n i k o m n o v o m e š k e b o l n i š n i c e , k i so m u l a j š a l i t r p l j e n j e .

Za lu i j oč i : ž e n a A n a , s i n o v a J o ž e i n A l b i n z d r u ž i n a m a .

W P R O D A M H l S o z g o s p o d a r s k i m

p o s l o p j e m i n 6 d o 8 h a a r o n d i r a -ne z e m l j e v S t a r i v a s i p r i S k o c -j a n u . P o n u d b e p o d » U g o d n a prt-l o ž n o s t « v up rav ) l i s t « (189-58)

P R O D A M T E Ž J I V O Z V d o b r e m s t an ju i n k o m a t e . N a s l o v v u p r a v i Us ta (l.?"?-!«)

P R O D A M M A L O R A B L J E N e m a j ­l i r a n š t e d i l n i k . R r a s t a r A n t o n , B r š l j l n p r i N o v e m mes-tu.

P O D U G O D N I M I P O G O J I p r o d a m m a l o poses tvo z 1 ha z e m l j e , se-sfcoieče. i z gozda , p a š n i i k a i n . n j i ­ve z g o s p o d a r s k i m p o s l o p j e m , o d d a l j e n o pet m i n u t o d železn'!>-š k e pos ta je P o n i k v e Š t e f a n B a r -t o l j , G r m 15 p o š t a T r e b n j e .

P O Z E L O N I Z K I cen i p r o d a m v i ­n o g r a d , d o b r o o h r a n j e n , o b d e l a n do š k r o p l j e n j a (lepa d o v o z n a pot) . V p r a š a t i v g o s t i l n i B u k o ­vec , pos t a j a S e m i č .

P R O D A M S R E D N J E T E Ž A K V O Z . S i t a r , S m i h e l 69 p r i N o v e m m e ­s tu .

U G O D N O P R O D A M P O H I Š T V O za s a m s k o sobo, d o b r o o h r a n j e n o . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (187-58)

P R O D A M H I S O i n 2.5 h a z e m l j i ­š č a n a P o d r e b r u 10 p r i Sem' icu . P r o d a m s k u p n o a l i p o s a m e z n o po p a r c e l a h . V p r a š a t i p r i F o t o C r n k o v i c B o s a n s k i B r o d .

K U P I M E N O S T A N O V A N J S K O H I -S O z v r t o m a l i m a l i m p o s e s t v o m v b l i ž i n i N o v e g a mes ta . P l a č a m t a k o j . N a s l o v v u p r a v i l i s t a

(iefl-58) K U P I M O T R O K O L O ( t r i c i k e l ) . l e ­

k a r n i š k o t e h t n i c o i n k o m p r e s o r za l a k i r a n j e . P o n u d b e pos l a t i na O o r e m a l e s — N o v o mes to .

O D D A M V N A J E M v e č n r d v s k i h pa rce l . In te resen t i naj se z g l a -s i jo 17. airvrila o p o l d n e na R a g o v -s k i 16 v N o v e m m e s t u .

P O D J E T J E O B R T N I K v N o v e m mes tu s p r e j m e a d m i n i s t r a t i v n o m o č z d e l n i m z n a n j e m r a č u n o ­vods tva , P o n u d b e p o š l j i t e na n a ­s lov : N o v o mesto . Ces ta k o m a n ­dan ta Sitaneta 15.

G O S P O D I N J S K O P O M O Č N I C O , k i i m a r ada o t r o k e , s p r e j m e m t a ­k o j a l ; DO d o g o v o r u P i s m e n e a l i

N O V O M E S T O V č a s u od 5. do 12. a p r i l a j e blOo

r o j e n i h 23 d e č k o v i n 1H d e k l i c . P o r o č i l i so se: F i f o l t S i l v e s t e r ,

k m e t o v a l e c s P o t o k a , i n L u k š i č S t a n i s l a v a , h č i k m e t a z V r h a p r i L j u b n u D u j m o v B u d i s l a v , posest­n i k i z Sta iMiičev i n K a s t e l e c A n -

a hč i k m o t o v a l k e . i z V e l . O r e h -k a . R u s t j a R u d o l f , š o f e r , i n S t a r -č e v i č M a r i j a , gospod in j a , oba i z P o d g o r e . V o v k o F r a n c , m i z a r s k i p o m o č n i k i z G o t n e v a s i . i n V J d -mair M a r i j a , h č i k m e t a i z V e l . S k r j a n č . M e g l i c J o ž e . m i z a r s k i po ­m o č n i k z B r o d a , i n P u n g e n č a r Z o -fr.ja, d e l a v k a i z Noveiga mes t a .

U m r l i : K o v a č ' i č A l o j z , poses tn ik i z R o j , s ta r 26 let . K a p š M a r i j a , u p o k o j e n k a Iz N o v e g a mes ta , s ta­r a 82 le t . C v e l b a r V l a d a m i r , t r g o v ­s k i va j enec i z M e t l i k e s ta r 16 l e t

G O T N A V A S '

U m r l a Je M i h a l i č M a r i j a , k m e -t o v a l k a s F o t o v r h a , s ta ra 70 l e t

Sa je R o z a l i j a i z p o d g o r e — d e k l i ­co , P e t e r l e K r i s t i n a i z B r š l j i n a — d e k l i c o , A v g u š t i n č i C A l o j z i j a Z V r h t r e b n j e g a — d e č k a , Z a r a b e c A n i c a dz P o d i u r n a — d e č k a , S e b e -n i k A n i c a ie D o l . T o p l i c — d e k l i ­co, J a k l i č V e r a i z D o l . K o t a — d e ­k l i c o . Z u p a n č i č P e p c a i z Z d i n j e v a s i — d e k l i c o . T u r k D r a g i c a iz D o l . Top l i ' . ' — d e č k a Z a d n i i t A l -H f i a te; K c č e v - a — d e č k a . G o l e s B r a n k a iz B r e z o v i c e — d e k l i c o , L u z a r M a r i j a i z R u d n i k a — d e k l i ­co i n K a s t e U c A n a i z V e l . C e r o v -

— d e č k a .

32 12 m

P r e t e k l i t eden so v n o v o m e š k i p o r o d n i š riđe i r o d i l e : V i r a n t O l g a i z So teske — d e č k a , S i m o n c i * M a ­r i j « i z C e r o v e g a l o g a — d e k l i c o , S e i a n A n t o n i j a i z G o r . P r e k o p e — d e k l i c o , Z a b k a r A n i c a i z K r ž i š č a — d e k l i c o . Kurmp J o ž e f a i z C r m o š -n j i c — d e k l i c o , Š n a j d e r J u L k a s P l i t v i č k e g a v r h a — d e č k a , S p o h i č M a r i j a i z P o d k l a n c a — d e k l i c o , P l a p a r S l a v k a i z N o v e g a mes t a — d e č k a , G a š p e r š i č O l g a Iz P l a n i n e — d e č k a , T e k a v č u č M a r i j a i z M l a ­k e — d e č k a , v r h o v š e k A n a i z M a ­lega M r a š e v e g a — d e k l i c o , M o h a r Š t e f k a ',z M a č k o v c a — d e č k i , U r -b a n č l č D a n i c a z B r e z e — d e k l i c o . S i m o n i « M a r i j a z V i n j e g a v r h a — d e k l i c o . G a š p e r š i č A n i c a s Se l — d e č k a V i d e t i č V i d a iz P o d z e m l j a — d e č k a . H r u Š e v a r A n i c a iz T r b o ­ve l j — d e č k a , B r a d a č M a r i j a i z D o l . P o l j a — d e č k a , C u č n i k M a ­r i j a i z L j u b l j a n e — d e č k a . B l a t ­n i k D a n i c a s H r i b a — d e k l i c o . S n e i e r F r s n č i š k a s S e l p r i D r a g a -t u š u — d e č k a , M a l e n š e k J u s t i n a i z š e n t r u p e r t « — d e k l i c o Z b o g a r M e t o d a s K o t a — d e č k a . P e č a r O l g a iz N o v e g a mes t a — d e č k a .

P r e t e k l i t eden so se p o n e s r e č i l i i n i s k a l i p o m o č i v n o v o m e š k i b o l ­n i š n i c i : P u c e l j M a r i j a , h č i posest­n i k a i z D r a m e , s i j e z m l a t i l n i c o p o š k o d o v a l a p r s t l eve r o k e . č o l ­n a r j a A n t o n a , s i n a p o s e s t n i k a i z P o d s t e n . je zade la v s t egno k r a s i l a i z s a m o k r e s a , s k a t e r i m so se fant je i g r a l i . V r l l n i č S i m o n , s i n p o s e s t n i k a i z Č r n o m l j a , j e n a i n -t e r n a t s k e m d v o r i š č u pade l i n s i p o š k o d o v a l l e v o nogo. V i d m a r A l o j z , r u d a r i z B r e z j a , je v r u d ­n i k u p a d e l i n si p o š k o d o v a l prs te desne roke . O ž b o i t J o ž e , m i z a r i z G o r e n j a , j e s k o l e s o m z a v o z i l č e z š k a r p o i n si p o š k o d o v a l obraz , F a b j a n u V i k t o r i j u , posestnMcu iz G o r . S u š i c , je na žage v T o p l i c a h na l e v o nogo pade l h l o d T o j a g t č D a n e . b r i g a d i r 'iz m l a d i n s k e g a n a ­se l j a S e n t j u r i e s i je i z p a h n i l de ­sno k o l e n o . K o n d a A n t o n , posest­n i k i z G r a d n i k a , Je p r i S e m i č u pade l s k o l e s a i n • p o š k o d o v a l g l avo i n ob raz . S t r a z b e r g e r A l o j z , poses tn ik i z O r e š j e , je pade l z v o ­za i n s i p o š k o d o v a l desno nogo. Z u p a n č i č R o m a n , s in k l j u č a v n i ­č a r j a i z N o v e g a mestg . Je na L o k i pade l i n si p o š k o d o s - a ' l evo r o k o . P.Tog-uš D a n i e l i z Jerneije vas; j « M DOM v s l u ž b o oartp ; kO]e*£ i n s i p o š k o d o v a l o b r e z . Z ' v V rv )? p e ­ter, b r i g a d i r i z mladinskega nase­l ja V r a n d u k , s1 je s k a m n o m p o ­š k o d o v a l desno nogo s t ^ r e s i n i č M a r i j a , ž e n a posestn-'ka \t C f r k v i -šča , j e d o m a v k l e t i pad la i n s i p o š k o d o v a l a l e v o nogo. P i i m c A n ­t o n , m e s a r i z G o r S t r a ž e , ie p a d e l s ko l e sa tn si p o š k o d o v a l g l avo .

Prvi točki za MLADOST

»Taki ste, kot bi 41l v par t i ­zane«, je dejala dobra P i san -sk i jeva mamica , ko sem si opr­tala nahrbtn ik s p i sa ln im » t r o ­jem. »V pai t : /ane ne, ampak k par t izansk im mamicam, s kate­r i m i bomo obujale spomine in }t\ nap i sa l i za Žensk i zbornik o naš i herojski borbi , v kateri »o tudi žene doprinesle v e l i k a n ­sk i delež«.

S t o v a r i š e m Tonetom Une t l -č e m sva zjutraj , ko J« bi la N popolna tema, k ren i l a navkre­ber. Le s t e žavo sem ga doha­ja la . Mož je bolj ve l ike sorte ln za en njegov korak sem moralu Jaz naredit i dva.

» T o v m i s Tone. v katero vas bova najprej zavila?«

»Po mojem bo najbolje, Če z a č n e v a v vasi , k i je najbolj oddaljena od Kostanjevice. To Je P lan ina , k i leži že b l izu hr-va*ke meje.«

K Plrmlncem le malokdo zaide

B i l Je že dan in burja Je HJa l a nko! ( oglov, ko sva p r i ­spela k Colnr lčev i murni na P l a n i n o Vstopile tva ko je p r ip r av l j a l a i ib je zu vezanje

»O, Tone, t[ si pr i se l i« ga J«. pr i jazno ogovor i la .

Č e p r a v je Tone izterjevalec davkov, ga vsi ljudje imajo r a ­d i , ker je po*ten in p r a v i č e n , č e p r a v davkj v kostanjevlski občini pr i mar s ikomu niso p r a ­v i lno odmerjeni . So p r i m e r i , da so prav partizanske d r u ž i n e več o b d a v č e n e kot pa kdo, k i je za časa okupacije b i l nasproten osvobodi lnemu gibanju, pa ima več zemlj ' So tudi p r imer i , da kaka part izanska mamica pogo­d n i j a i n po tož i , pa dobi od ta­k ih l jud i odKovor: »saj ste se za to bori M.«

Drobna, zgarana ln bolna C o -l a r l č e v a m a m i c « j« skoraj na gilas zajokala, ko sva j i pove­dala, po kaj *va pr'.Sla. »Več k-»t fd BO i ih Pobllt usta-*'- Vse može v tej vasi. Samo v Lrsn ' j i jami je b i lo pobit ih preko dva j ­set. To Je bilo delo pobeglega partizana ' n izdajalca Pavleta H n a k o v l č a , k i je uSel k usta­jem ln vse Izdai.« Je r e k l a in t i obriisala solze.

K o *em k o n č a ' a popts, so p r i s i l zveče r skorn.1 vsi mladi KospodurJi P lanine , ne da b | Jih kdo k l i c a l . Cu tUi so potrebo, da k o m u povedo ka l Uk t e ž i »Od

leta 19M ni bi lo nobenega a k t i ­vista p r i nas, n i t i kmeti jskega s t rokovnjakat , so de ja l i . M l a d i kmet — T u r k o v J o ž e — po ln volje do dela in napredka , je deja l : »Naia vas bi b i l a lahko raj . Z r e d i l i b i lahko tako ž iv i ­no, da bi se Ji mars ikdo čudfil. P r i d e l a l i bi lahko mnogo sadja ln drugih, p r ide lkov . D a v k o v bi lahko več p l ačeva l i l n m i b i bo­lje ž ivel i . Danes pa po n a š i h n j ivah -n t r a v n i k i h marsikje raste mah i n prav zato Je ž iv ­ljenje tako težiko. Samo k i l o ­meter ceste naj nam pomagajo zgradi t i , da bi b i la vas poveza­na 8 hrvaSko cesto. Pa k n i P t i -skega s t rokovnjaka za nekaj časa k nam — pa boste v i d e l i kaj » m o r e m o ! C e bi imel i cesto, b; lahko v vas p r ipe l ja l trak­torje i n b u l d o ž e r j e , da bi vse preoral i , dobro pognoj i l i in *1 u red i l i p a š n i k e , S cesto b i

. odprto pot na t rg . K o l i k o bi to pomeni lo za nas in za H k u p n o s t . «

T o žel i jo l n prosijo P l a n i n c i , ampak doslej j i m se n i mogel al i pa ni hotel us t r eč i n lkdo. A l i smo re« č is to pozabi l i to vas, k i je to l iko ž r t v o v a l a ?

Zveza borcev v Kos tan jev ic i

ima za P lan ino okrog 200 t isoč d in za postavitev drugega spo­menika , ke r je P«*vl zelo k l a v r n . M o r d a b i bi lo sedaj bolj pamet­no, da b i Sel ta denar za g rad­njo ceste i n w d v i g kmet i js tva v tej vas i . A l i n« bi bi,l ve l iko bolj v e l i č a s t e n spomenik pad l im ko b i vas P lan ina zadihala no­vo ž iv l j en je , kjer bi se bohot i ­lo lepo sadno drevje in se pa­sla dobro z r « j e n a ž iv ina7 P o ­tem ne b i m a « J ' l c ' a l o denarja ne za davke ne z* obleke i n d r u ­go. Potem bi bila tuoi e l e k t r i ­ka, k i jo zelo p o g r e š a j o . In tudi dena-r za nov spomenik. Dobro bj b i lo to s tvar p remis l i t i .

T a vas ima Se dve prednosti . M e d v a š č a n i vlada t a k a sloga kot le melokje. In drugo — tu so gospodarji **mj m l a d i mo­ški, k i j i h «« treba p r e p r i č e v a ­t i , kaj bi bi lo bolje, ampak sa­mo svetovati d n Pomagati pa bodo nared i l i vse, k a r Je na ­predno i n kori« t no,

Vso pot, ko sem sla prot i v a ­si Gradec , sem mlisl l la na te l jud i . kako. J im pomagat: in katera vrata odpreti , da n t bo zaman.

(Nadaljevanje sledi)

M L A D O S T (Zagreb) : P A R T I Z A N ( N o v o mesto) 3:1 (15:7, 7:15, 15:11 ,

15:10).

P r v i d v e t o č k i v s p o m l a d a n s k e m d e l u z v e z n e o d b o j k a r s k e l i g e Je M l a d o s t o d n e s l a v Zaigreb. D o m a ­Či o d b o j k a r j i so se s i c e r d o b r o l n p o ž r t v o v a l n o u p i r a l ; m o š t v u , k i sod i v j u g o s l o v a n s k o o d b o j k a r s k o e l i t o l n Je p r e d l e t i n o s i l o c e l o nas lov d r ž a v n e g a p r v a k a , toda v e č k o t e n n i z j i m n a v z i i c v e l i k e m u p r i z a d e v a n j u n i u spe lo I z t rga t i .

T o k r a t v r e m e o d b o j k a r j e m n i b i l o p r e v e č n a k l o n j e n o . K a z a l o j e ze, d a bo de2 o v i r a l po tek 'iigre, toda t i k p r e d z a č e t k o m Je p r e ­neha lo r o s i t i , t a k o d a je b i l o I g r i ­š č e v Se k a r d o b r e m s t an ju . N o v o -mesfrani so p r i č e l i s s t a n d a r d n o pos tavo , v k a t e r i je le L a p a j n e n a d o m e s t i l S o n c a , k i po b o l e z n i š e nI p o o o l n o m a o k r e v a l . P r v i n i z Je oevoj'illa M l a d o s t , k e r se j e b o ­l j e z n a š l a l n Je z n a l a l z k o r l s t K l r i o m a n j k l n đ v o s t i v d o m a č i e k i p i . S l m l č u , k i Je zadn je č a s e u d a r n a s i l a d o m a č e Š e s t o r k e t o k r a t n i so n a j b o l j e p o d a j a l i za to se J e p rece j u d a r c e v k o n č a l o v z a n e s l j i v e m b l o k u Z a g r e b č a n o v . V d r u g e m n i ­z u je S o n c z a m e n j a l l /aipajneta *n d o m a Č i so z a č e l i i g r a t i b o l j e . K m a l u so poved-11 z 8:2, n a t o Je d o l g i M l k i n a z m a n j š a l r a z l i k o na 9:5, t o d a tu se j e M l a d o s t i spet u s t a v i l o . D o l e n c j e z o s l r i m d ser ­v i s i d o d a l d v e n o v i t o č k i , n a t o pa l e toMo Se n e k a l m e n j a v )<n k o n č n o so d o m a č i n i z a s l u ž e n o o s v o j i l i n i z i n I z enač i l * » t a n j e na 1:1. T r e t j i n i z 1e b i l ze lo naipet. N o v o m e š č a n l so b'.l'i v z a l e t u l n k m a l u so s i z a g o t o v i l i n a s k o k p e t i h t o č k . N e v e m , k j e Je b i l vz i rok, toda t a k r a t so n e n a d o m a p o p u s t i l i . M l a d o s t Je p r e v z e l a i n c l a t l v o v s v o j e r o k e i n z n i ž e v a l a r a z l i k o , sedaj so b i l i v z a l e t u gostje l n to so znal", Iz­kor is t i t i . T u d i v č e t r t e m n l z n so b i l i v z a l e t u gostje. V o d l H so Se z n :5 , t u p« b i se k m a l u p o n o v i l s l u č a j Iz t r e t j ega n i z a . N o v o m e -Sča-nl so ( i zko r i s t i l i m a l h e n p r e d a b gostov, z m a n j š a l ) r a z l i k o n a 1l:>) t oda t a k r a t so se r u t l n l r a n l i g r a l -c l M l a d o s t i spet p r e b u d i l i 1n n i z t e r t e k m o o d l o č i l i v s v o j o k o r i s t 7 r e z u l t a t o m 3:1.

K a k o so -iigraM? M o r e m o r e c i , da

Kranj gostuje v Črnomlju Č r n o m a l j s k e r o k o m e t a š l c e so z

o d l i č n o Igro v J e s e n s k e m d e l u z a ­s l u ž e n o o s v o j i l e ne s a m o d r u g o mes to , t e m v e č p r i d o b i l e v e l i k s loves m e d s l o v e n s k o š p o r t n o Jav­nost jo . Tmena Lesar, Z u n i č XI. W e l i M , F u r l a n so z a g o t o v i l o , d a bo ­m o I m e l i p r i l o ž n o s t v i d e t i p r v o ­r a z r e d n e t e k m e .

V n e d e l j o . 20. a p r i l a , b o d o d o m a ­č i n k e p r e d d o m a č i m o b č i n s t v o m i g r a l e v s p o m l a d a n s k e m d e h i l i ­ge z M l a d o s t j o i z K r a n j a . V o d s t v o i n i g r a l k e P a r t i z a n a upario na zmaigo i n m i s l i m o , d a b o d o g le ­d a l c i z a d o v o l j n i o d h a j a l i z i i g r l -t č a .

M. K.

t e k m a ni b i l a na posebn i v i š i n i . O b e e k i p i s ta v č a s i h d e l a l i z a č e t -n i š k e napake , p r i z n a t i pa m o r a ­m o , da so o d č a s a do č a s a poka ­z a l i ze lo d o b r o ig ro , v r e d n o zvez­ne liige.

K e r nas Je z a n i m a l o ka j o t e k m . In o n a š e m m o š t v u m e n i t r ener M l a d o s t i B o j a n S t r a n i c , k i je b i l še lan.) t r e n e r d r ž a v n e r e p r e z e n t a n ­ce, s m o m u z a s t a v i l i neka.i v p r a ­š a n i . O d i g o v o r i l je t a k o l e :

» T e k m a ni b i l a posebno k v a l i t e t -n a , b i l a p a j e n a p e t a s k o r a j d r a ­m a t i č n a . V a š a e k i p a ne l igra s l abo toda jKna š e prece j p o m a n j k l j i v o s t i In ena o d g l a v n i h Je s l aba Igra ? p r s t i . P o v e m v a m , da boste na tu­j i h i g r i š č i h t e ž k o d o b i l i k a k š n o t e k m o , k a j t i z n a n o Je. da d r u g i s o d n i k i sod i jo v e l i k o bo l j os t ro

ko t s l o v e n s k i . T o bo v š k o d o vaše e k i p i , k i bo m o r a l a p r s t n i i g r i po­s v e t i t i v e č p o z o r n o s t i , č e bo hote­la v k o r a k z d r u g i m i . O d posa­m e z n i k o v se m i z d ; n a j b o l j š i S i m i č , G o l e ž pa je p e r s p e k t i v e n i g r a l e c . V s e m le p o t r e b n o še v e l i k o t re­n inga , t r e n i r a t i pa m o r a j o p r e d ­v s e m t i s te e l e m e n t e ig re , k j e r š e š e p a j o — i g r a v p o l j u , s e rv i s i , pa tud ; b l o k «

M J s l i m . da Iz javi p r i z n a n e g a o d ­b o j k a r s k e g a s t r o k o v n i m a nI t r e ­ba k o m e n t a r j a .

T e k m o je p r e d p r i b l i ž n o 200 gle­d a l c i d o b r o sod i l z v e z n i s o d n i k Rdo S l a n i n a iz L j u b l j a n e p r i h o d ­njo nede-Ho bo P a r t i z a n *r>et i g r a l d o m a ' » k i n o d r ž a v n e g a p r v a k a Cr-"~ -••<> B e o g r a d a .

F r a n c M i k e c

Slaba propaganda za nogomet S L O V A N B : E L A N 3:1 (1:0)

V t e k m i , k t Je b i l a I z v e n p r ­v e n s t v e n e g a t e k m o v a n j a sta se v nede l j o v N o v e m m e s t u s r e č a ­l a S l o v a n B i z L j u b l j a n e i n d o m a ­či K l a n . E l a n o v a e k i p a j e z a r a d i o b o l e l o s t i n e k a t e r i h i g r a l c e v n a , s t o p i l a v p rece j s p r e m e n j e n i po­s t a v i i n to Je v n a j v e č j i m e n v z r o k , d a j e i g r a l a t a k o s l abo , k o t Je ze d o l g o č a s a n i s m o v i d e l i D o m a č a e n a j s t o r i c a , k i Je Igrala b r e z p r a v e v o M e l n b o r b e n o s t i Je r a z o č a r a l a m a l o š t e v i l n e g l eda lce

• i 5 ° u P r a v i e e n o n e g o d o v a l i . M a r ­s i k d o s i b o v b o d o č e d v a k r a t p re -ir».sl:l , p r e d e n bo spet Sel na no­g o m e t n o t e k m o ! R e s je, tokra t nI Slo za t o č k e , t o d a vseeno b i se m o r a l i d o m a č i I g r a l c i bo l j p o t r u ­d i t i , v o b r a m b i j e t o k r a t Š k r i p a ­lo k o t š e n i k o l i . N i h č e se n i d r ­ž a l svo jega mes ta , n i h č e n i po­k r i v a l n a s p r o t n i k o v i h n a p a d a l c e v . '

v s i so b i l i na k u p u — t am k j e r Je b i l a ž o g a K r i l s k e v rs te se s p l o h n i o p a z i l o , n a p d a l c l pa so i g r a ­l i nepovezano , b rez p r e m ; š l l e n i h potez. K j e le v z r o k ? V e č i n a Ig ra l ­cev se sp loh ne u d » l e ? u j e t r e n i n ­gov, k o t d a ž e p r e v e č zna jo . F k p a nj \ i g r a n a , n e k a t e r i i g r a l c i Se n i ­ma jo po t r ebne k o n d i c i j e , o k a k S -n e m s i s t e m u pa Je š e t e ž k o g o v o ­r i t i . V s a k i g r a p i svo je i n 7 . i to bo p r v a n a l o g a t r ene r j a , da v s a k e m u posebej d o l o č i mes to ln n i ' eg«ve na loge . C e bo š lo t a k o n a p r e : . p o ­t e m nI upan j a , da bi se u v r s t i l i v o r v l r a z r e d .

P r i h o d n j o nede l j o Je n o v o m e š k i E i a n p ros t , za to bo pros t t e r m i n i z r a b i l za p r i j e t e l l s k o n o g o m e t n o t e k m o z g a r n i z o n o m .TLA N o v o mesto . U p a j m o , da bo do t a k r a t spet vse v r e d u In da bodo E l a -n o v c l d o k a z a l i , da se zna jo b o r i t i č e t u d i ne g re za t o č k e

F . M .

Takole so streljale ekipe nagradnega p r e d v o j a S k e g a tekmovanja s motornimi vozlu v Gotni vasi v nedeljo 4. aprila

Straa • » D O L E N J S K I L I S T -

99 bo o d l i č n a uč i t e l j i ca" Paberki s prakse novomeških učiteljiščnikov

Zgodnja pomlad v B e l : k r a ­j i n i . . . T u in tam še s n e g . A v t o v č a s i h nerodno zdrs i po ozk i oesti

O b i s k a l i smo uč i t e l j ske 'kan­didate, k i so biLi na t r i tedenski praks i v šel a h n o v o m e š k e g a okraja . P o dolgem in počez smo p revoz i l i Beilo k ra j ino ;

V Sel ih-Jugiorju imajo cep­ljenje. Otiroci bodo p r i š l i po­zneje v šolo. O g l a s i l i se bomo popoldne. In smo se. Sola je v p r i v a t n i h i š i . V n i z k i uč i ln ic i se oč i otrok upro v nas. S l avka se k a r lepo znajde v razredu. P r v i č uč i v k o m b i n i r a n e m o d ­de lku , lepo govori (saj tudi l e ­po dek lami ra p r i šo l sk ih pro­slavah!), nazorno uči i n ekspe­r iment i ra , lepo i l u s t r i r a . . . In ocena razredne u č i t e l j i c e : »To-v a r i š i c a ima pritjeten glas ln zanesl j iv nastop. U č e n c i sode­lujejo; skoro v vse u č n e ure v n a š a n a š o stvarnost, zan ima se za . jzvenšolsko delo na V a s i . . . « Ot roc i so jo v z l j u b i l i .

Gradac. I vanka se malo zme­de, ko zagleda i n š p e k t o r i c o in profesorja, pa zadrega ne traja dolgo. S icer h i t i , a vendar gre vse v redu. In upravi te l j ica pojasni, da dnevnik , tednik in razrednico v o d i samostojno. V prostem času se je zanimala tudi za drugo u č i t e l j e v o delo: b i l a 'je na sektorski konferenci u č i t e l j e v , na rod i te l j skem se­s tanku, na sestanku šo l skega odbora in na p ion i r skem sestan­k u .

Pogledamo v G r i b l j e in na P r e l c k o . Ma jda se p r ip rav l j a za šolo. P r i p r a v e vestne, dnev­n i k v redu — za vse t r i razre­de skupaij.

Godobova je v T r i b u č a h . M i r ­no dela z u č e n c i p r v i h t reh razredov. Spretno menjava d i ­r ek tn i pouk z i n d i r e k t n i m . P r i j e tno je v razredu, tabla polna o p o z o r i l . . . In po rednem delu in pr ipravah? Sestanek L M S na vasi- p o m o č p r i vajah za igro i*n drugo. I n š p e k t o r i c a Nada je zadovol jna.

D r u g i dan v smer : Birčjna vas—Rožni dol—'Gaber nad Se-m i č e m ; pa Suha k ra j ina : Sote­s k a — A j d o v e c — D o b r n i č . . .

V lepi šoli v D o b r n i č u po­u č u j e T o n č k a 2. in 4. razred v oddelku. Nič n i vznemir jena , ko vstopimo.

»Kako meni te o njej, t o v a r i -ftica u p r a v i t e l j i c a ? «

»Tovar i š profesor, poglejte njene p r i p r a v e . . . in pos lu ša j t e Jo.« In res: p r iprave vzorne. Iz nljih se v i d i , da je snov, k i jo daje mlad im r a d o v e d n e ž e m ps i ­h o l o š k o i n m e t o d i č n o utemelje­na. P i š e da l j š e i n k r a j š e p r i ­prave. Ot roc i ž i v a h n o sodelu­jejo, n ik je r ve rba l i zma . Nastop pohval i tudi i n š p e k t o r Janez, ko v i d i . kako spretno menja

metodo, kako u p o š t e v a u č n a n a č e l a - i n t e o r e t i č n o znanje iz uč i t e l j i šča uve l j av l j a v praks i . Naraven , nepr is i l jen , skra tka od l i čen nastop. »Ce bo vedno tako. bo od l i čna uči te l j ica ,« ta­ko nekako se i z r az i njen men-tor -uprav i te l j i ca .

Iz Kar t e l j evega je p r i š l o po­roč i lo , da je b i l a M i l k a p r i po­u k u » izna jd l j iva , samostojna, učenc i so b i l i zelo de lavn i , n a ­stop miren , dosleden, njen je­z ik je b i l čast i n lep, tudi od u č e n c e v je zahtevala lepe stav­ke i n j i h dosledno popravl ja la . Pouk v kombin i r anem oddelku j i mi de la l težav.« R a z u m l j i v o je„ da so se o t roc i t e ž k o ločil i od nje . . .

Podobna p o i o č i l a so p r i š l a z B o ž a k o v e g a (Nevenka), iz L a k -nic (Frane) in o Š te fk i , k i je b i la na Vrheh .

M a r i j a j e šla v l jub l jansk i okraj — v K o č e v s k o Reko. P o ­u č e v a l a [je 2.. 4. i n 6. razred v enem oddelku . Dob i l a je l a s k a v 0

oceno, ke r se je vestno p r i p r a v ­l ja la na pouk, k i je ime l za csnovo d i d a k t i č n a n a č e l a ; spret­no je menjavala teme v vseh razredih , ves pouk je s lonel na na š i d r u ž b e n i s tvarnost i . Vanj je prav spretno v n a š a l a pr ido­bi tve N O B , borbo za osvobodi­tev in l e p š e ž iv l j en je jugoslo­vansk ih narodov i n za m i r ter sož i t j e medj narodi . Dosegla je zelo lep uspeh.

T a k a i n podobna po roč i l a so p r i š l a iz vseh niže o rgan iz i ran ih šol n o v o m e š k e g a , t rboveljskega i n l jubl janskega okra ja , kjer so p o u č e v a l i n o v o m e š k i u č i t e -l.iiščniki, d i j a k i 5. l e tn ika . R a ­zen že n a š t e t i h k r a j ev so po­učeval - še v Č r n e č i vas i . S e l i h -Š u m b e r k u , Draš io ih . Smihe l u

p r i 2užember iku- v Drč i , na S t r a ž n j e m v rhu , v Kape lah , S ta r i vas i -B ize l j skem, v V e l i ­kem C i r n i k u ; F a r i vas i , Hras to­vem dolu , L i v o l d u , S u š j u i n v Jakobskem dolu p r i M a r i b o r u .

In k o n č n i uspeh? 8 od l i čn ih , 20 p rav dobr ih ter 4 dobr i i n zadostni. T u in tam je b i l kak spodrsljaj , nekaj j e z i k o v n i h na ­pak (kajpada, saj profesorja s l o v e n š č i n e n i bilo!) i n p o v r š ­n i h p r ip rav , k » r pa bo s prakso — tako upamo — odpadlo.

K a j povedo t i ob isk i , p o r o č i ­la upravi te l jev i n šo l sk ih i n ­š p e k t o r j e v , k i so tu i n tam po­gledal; v razred, k jer je uči l kandidat? To. da je n o v o m e š k o uč i t e l j i š če pokazalo v desetih le t ih obstoja lep napredek, da daje svo j im d i jakom potrebno občo in s t rokovno izobrazbo ter j i h tudi i deo loško usposablja za uč i t e l j sk i pokl ic . V zadnj ih dveh l e t n i k i h vida d i jak 130 na­stopov svo j ih kolegov iz vseh predmetov. 60 hospitacij na v a -dn ic i v vseh razredih , k i j i h pod vodstvom profesorja meto­dike anal iz i ra jo . Imajo celo­dnevne nastope na v a d n i c i , ho-spiitirajo na b l i žn j ih šo lah v k o m b i n i r a n i h odde lk ih i n i m a ­jo v 5. Je tniku še t r i tedensko u č n o prakso. Še zadnja p re i z ­k u š n j a — d ip lomsk i i zp i t — in v pok l i c bodo šli p r i p r av l j en i .

T. T.

Zastave mladinskih brigad l l vseh in enotnosti Ljubl jana—Zagreb. V heroja A l f o n z a Sarha plapola pred K u t i n e . Tekmovanje mladincev in

ž e ' t a k o ve l ik

jugos lovanskih republ ik " ihra jo vzdolž avto ceste bratstva K o r e n i t k i delajo M a r i b o r č a n i — nj ihova br igadna zastava n j imi — z mladino iz P l e v i ja,, Vran ja , P r i š t i n e , B i t o l j a i n

mlad ink na čas t V I L kongresu Z K J je te dn i Se poveča lo delovni polet n a v d u š e n i h b r igad i r jev .

Za enakopravnost žena Š v i c a r s k i nac ionaln i svet je s

95 g lasovi prot i 37 sprejel pred­log o spremembi ustave, po k a ­teri dobe ž e n s k e vo l i l no pravico, v k l j u č n o s pravico , da so lahko tud i izvol jene v zvezne usia.no-ve. P reden pa bo sprememba p r i č e l a ve l ja t i , m o r a predlog sprejeti d r ž a v n i svet, to je zgornji dom š v i c a r s k e g a pa r l a ­menta, nakar bo o tem odločal še referendum.

Zlato iz morja

V . le tnik n o v o m e š k e g a uč i t e l j i šča ob desetletnici obstoja BSta-nove. V sredi razrednik profesor Tone T r d a n

Reke nosijo v morje raztopl je­ne a l i v pesku zdrobljene vs->; m o g o č e rudnine, k i j i h v gorov­j i h i zp i ra jo in odplavljajo vode. M e d n j i m i tudi z la io , in celo v p r e c e j š n j i h ko l i č inah . K e r to traja že mi l i jone in mi l i jone

Če bi ujeli planetoid • •

N a lanskem posvetovanju pol j sk ih s t rokovnjakov o raket­n i t ehn ik i i n as t ronavt ik i (po­l e t ih v vesolje) v V a r š a v i , je zbudi l sp lošno pozornost referat inž. Heis le r ja o zgrad i tv i Zem­l j i n i h umetn ih sateli tov.

Med tem ko v e č i n a d rug ih na­č r t o v p redvideva izstrel i tev umetn ih satelitov z Zemlje s p o m o č j o raket, predlaga inž. Heis le r , da b i i z k o r i s t i l i majh­na nebesna telesa — planettoide — k i k rož i jo razmeroma b l i zu Zemlje , kot zemlj ine satelite.

V ta namen b[ b i l zelo p r i ­meren planetoid (majhen p la ­net) Hermes, k i so ga o d k r i l i leta 1937. Ta p r i t l i k a v č e k , k i ima premer kemaj en k i l o m e ­ter, se vča s ih p r i b l i ž a Z e m l j i na oddaljenost 500 t i soč k i l o ­metrov. T a »majhna« oddalje­nost bo o m o g o č i l a l judem, da

bodo razmeroma lahko pole te l i na Hermes. S pomoč jo razn ih

eksplozij na njem in p r imerno razpostavl jenih rake tn ih mo­torjev b i Hermesa lahko i z t i ­r i l i z njegove k r o ž n e pot i , ga p r ib l i ža l i Z e m l j i i n p r i s i l i l i , da bi se gibal oko l i nje. Tako bi d o b i l i precej ve l ik umeten sa­tel i t in na njem b i brez poseb­nega truda lahko zgrad i l i k a b i ­ne za posadko, k i b i delj časa ostala na njem.

P I S M O IZ I. N O V O M E Š K E M L A D I N S K E D E L O V N E B R I G A D E » M A J D E ŠILC«

iz brigadirjevega

IZTRGANI LISTI dnevnika

Se ni minilo mesec dni, kar smo v Mokricah, toda če bi nas obiskal kdo, ki je bil ob našem prihodu tu, bi bil prijetno presenečen; tako zelo se je spremenilo naše naselje od tedaj.

Poglejmo dnevnik enega izmed brigadirjev in videli bomo, kako zelo »e je vžlv-1 jal v razmere in življenje v brigadi od prihoda dalje.

9. marca: Odhod v Mo­krice. Slo je brez tistih udomačenih in preživelih formalnosti. Trije avtobusi •o nas potegnili po »beli cesti«. Mokrice — taborišče v hosti in blatu! Mokrice, res ste mokre: Čudno nas gledajo vaše oSl.

Prišla Je tudi IX. ljub­ljanska brigada in specialna brigada ELES iz Maribora. Mraz je naš stalni pajdaš.

^Brigadirji so precej zbega­l i . Upam, da se bo uredilo.

12. marca: Življenje v brigadi se izboljšuje - do­bili smo dovolj obleke, odej in peči. Mnogo je obiskov, mnogo posredovanja In tudi "precej uspehov.

Delamo vodovod v P r i l l -pih m Mokricah: Domotožje?

Morda se oglaša komu, meni ne. Zabave je dovolj, seveda v nekoliko čudni obliki. Družba je svojevrst­no prijetna. Vzdržal bom.

20. marca: Navsezadnje mi bo še zelo težko, ko se bomo razšli. 2e zlepa se nisem tako dobro počutil; dobri so ti fantje in de­kleta, in odkriti so. Našel sem si prijatelje, tudi z brigadirji iz ljubljanske In mariborske se tovarlško ra­zumemo.

So še vsakodnevna godr­njanja glede vseh raznih neizpolnjenih obljub. Neka­teri bi pač že najrajši prve dni Imeli televizijo, a veči­na nas razume, da stvar ne gre tako hitro. Delamo pri­dno, vsaj komandant tako pravi. Vprašanje Je disci­plina. Zdi se ml, da se v brigadirjih že močneje ogla­ta zavest, da so člani neke večje družbe in da morajo podrediti osebne interese družbenim nalogam.

2«. marca: Taborni ogenj. Sale, skoči, pesmi . . . »Ta­mo na rivi čakatču te ma­la , . .«, pomladno razpo­

ložena srca brigadirjev Iz­livajo svojo radost v naroč­je prisluškujoče noči In ra­dovednih zvezd, ki naivno pomežikujejo izmed kopa-stih oblakov. Noč pa se ne­nadoma zdrzne iz sanjare­nja: »Je to samo pomlad.«

Povabili smo ljubljansko in mariborsko brigado, pr i ­šli ao pa tudi mladinci Iz sosednje hrvaške vasi Bre-gane, s katerimi je navezal stike kulturni referent. Po programu ples. Vse Je ve­selo. Mladi smo. Veže nas skupni jezik mladosti in to­varištva.

t. aprila: Danes Je bil velik dan za vse. Odpe­ljali smo se v Novo mesto na mladinski zbor. Navdušil nas je pogled na reko mla­dih ljudi, ki so •( odzvali kljcu mladosti In odšli gra­dit cesto Bratstva in enot­nosti. Ganil nas je praznič­ni sprejem Novomeščanov, ponosni smo bili na besede tovariša Tempa.

Udarna brigada! Trikrat hura za to priznanje! Pre­sneto smo ga zaslužili. Ju­tri začnemo delati na cesti. S n a to napolnjena • t i ­

him radostnim pričakova­njem. Čakamo še dve brigadi - Iz Dalmacije in Sremske Mitrovice. Pripra­vil i smo jim vse, da bi se dobro počutili.

5. aprila: Delamo, delamo, delamo, kolikor nam pušča­jo mlade moči. Duh tekmo­vanja je zajel naša srca, duh tovariškega medseboj­nega tekmovanja. Sale, smeh, samokolnlce, žulji . . . Dobra volja in uspeh pri delu ter ponos nad nepriča­kovano visoko preseženo normo.

Ko se vračamo v tabori­šče, poskušata dve tisto znano: »Lepo je v naši do­movini biti mlad« . . . Res je, a nekateri to dejstvo spoznavnmo šele tukaj.

To Je nekaj drobnih vsakdanjih vtisov, iztrganih iz dnevnika nekega briga­dirja I. novomeške mladin­ske delovne brigade »Maj­de Sile«, posamezni nepo­vezani l ist i , k i Jim Je mlad človek zaupal delček svoje­ga dojemanja in čus tvo­vanja.

Otrok z dvema glavama V p o r o d n i š n i c i bo ln i šn i ce na

R e k i je p r e j š n j o soboto b i l ro­jen ot rok z dvema glavama. Porod je t ra jal uro i n pol in otrok je med porodom u m r l .

Z d r a v n i k i pravi jo , da je to edinstven p r imer v med ic in i , kaj t i otrok je imel eno telo in dve popolnoma normalno raz­v i t i g l av i . Otrok je tehtal 3 kg in 30dkg.

Dopisujte v Dolenjski list; to je boljše kot jeza, čeS »o nos no nič ne niSejc .«!

let, so nekater i sod i l i , da so svetovna mor ja pravzaprav ne­izč rpn i rudnik zlata, i n da bi to zlato i z morske vode l ahko i z lo ­čil i . Nedavno pa so poskusi v a n g l e š k e m atomskem i n š t i t u t u to domnevo povsem ovrg l i . S t ro­kovn jak i so namlreč u o i o v i l i , da zlato, k i ga vsebuje morska v o ­da, naglo »kopni«, k o l i k o r bolj se oddaljujemo od obale na od­prto morje . Tako so ugotovi l i 1 k m i n po l od obale p r i P o r t -land B M l u , da vsebuje kub i čn i meter vode 400 mikrogramov zlata (mikrogram je m i l i j o n i n k a grama), 6 i n po l k i lomet ra od obale 185 mikrogramov , 40 k m da leč na odprtem mor ju 25 m i ­krogramov, povsem na odprtem mor ju pa ga je b i lo v k u b i č n e m metru morske vode le 15 m i k r o ­gramov. S tem je konec žel ja , da b i lahko iz morja p r idob iva l i z la io .

Pokončcvciiec škodljivcev Div je m a č k e so v e l i k i š k o d ­

l j i v c i v n a š i h gozdovih. Okrog sto t i soč lovcev, k o l i k o r j i h je v Jugos lav i j i , pobije na leto p o v p r e č n o t isoč teh škod l j i v ih zver in ic . Nadzo rn ik lovišča Uprave za lov v S r b i j i Josip J a n e ž i č Je pa l an i sam pokon­čal 24 d i v j i h m a č k . J a n e ž i č ima za seboj 38 let lovske s lužbe in je znan kod izreden p o k o n č e v a -lcc škod l j i ve d iv jad i .

M i l a n k a l i d o v i r k i iti Katic Vlarkovič igrata » lavn i v log i v f i lmu »To noč«, p r v e m kra tkem igranem f i lmu, k i ga Je izdelalo pod­

jetje S L A V I J A

Iz krvi rdeče. . . Izbor iz »Pisem na smrt obsojenih«

» B u r a z e r« » B u r a z e r « — n e z n a n ta lec Iz taborišča n a Banj i ­

ci, ustreljen le ta i * * 4 . I z v i r n i k pisma hrani Z(sodovlr> s k l a r h i v C K Z v e z e komunistov Srbitje.

Zdravo , Cana, s inoči so odpel ja l i i n us t re l i l i II t o v a r i š e v . Nocoj je vrsta

na meni . Moje s tva r i bodo t o v a r i š i d a l i Tebi . T o že vedo. Smr t p r i č a k u j e m s smehom in pesmijo na us t ih . K a j bi? M i vemo za pot i n usodo in za vse, k a r nas č a k a . . .

Ce p o j d e š kdaj v \ , K r . , — p r e p r i č a n sem, d a bo to k m a l u — obišč i mojo mamo i n sestre. In tudi matere n a š i h tova­r i š e v . Povej j i m , da sem dal svoje ž iv l j en je z a to, da b i nadal jeval pot i n m a š č e v a n j e n j i h o v i h s inov. P o z d r a v i te tk i M i l i n k o i n Lepo i n druge matere. One vedo, kaj je n j ihova do lžnos t . V z d u š j e v sobi je zelo dobro. Zdaj , ko bom skon-čal to pismo, bom za igra l part i jo š a h a . P o vsem tem lahko p r e s o d i š , k a k o je v sobi št . 13. S inoč i je odš lo 6 mladincev . Dobesedno u k r a d l i so nam j i h . P r i š l i so i i i j i h po t r i i n t r i odpel ja l i . Z dv ign jen imi pestmi i n s pesmijo so odšl i na š i t o v a r i š i v smrt.

Nada , bodi pogumna i n m a š č u j nas.

P r e j m i zadnji pozdrav od Buraze ra Pozdrav vsem t o v a r i š i c a m .

P o z d r a v i B r a n k o .

D r a g o H v a l e Drago H v a l e , r o j e n 8. s e p t e m b r a 1922 v K o z j e m .

B i l je č e v l i a r s k i p o m o č n i k v B r e s t a n i c . oti k o d e r Je h o d i l domov na F u ž i n e . N a p e t i s k o z i B o h c i r se Je se­z n a n i l s partizani i n z a č e l z n J i m . n a v d u š e n o s o d e l o ­v a t i . Nemo: so ga aretirati i 8. s e p t e m b r a 1942 i n g a za­p r l i v C e l j u , 2. o k t o b r a 1942 p a u s t r e l i l i v M a r i b o r u s 143 druigSnvj t a l c i .

L j u b a mamica i n ostali d o m a č i ! Najprej Vas vse skupaj pozdravl jam; rad b i V a m po­

zdrave pr inesel sam, pa to n i mogoče . Bodi te m o č n i in ?e ne ža los t i t e , če se ne bomo v e č v ide l i . Ž r t v e so potrebne in jaz bom med n j im i . Vse moje s tva r i lepo spravite i n j i h imejte za spomin name. Pozdravi te vse znance i n pri jatel je in spom­nite se v č a s i h name, ker se ne bomo v i d e l i n i k d a r več . M i ­tnica, ostanite zd rav i , oče, bratje i n sestrice tudi .

P re jmi te v s i skupaj n a j l e p š e in zadnje pozdrave od V a š e g a

Dragota

F e r d o H a n ž i č

F e r d o Hanži ič se j e r o d i l 8. j u l i j a 1910 v L j u b l j a ­ni . B i l Je u r a d n i k O U Z D . O d z a č e t k a o k u p a c i j e j e so­deloval v n a r o d n o o s v o b o d i l n e m g i b a n j u in l e t i 1842 postal č l a n P a r t i j e . Po i z d a j s t v u so ga I t a l i j an ' a r e t i -r»M 12. o k t o b r a 1942, z a p r l i v b e l g i j s k o vo.ia.4nxo i n ga ž e n a s l e d n j i d a n u s t r e l i l i v s k u p i n i 24 t a l c e v v U l i ­c i t a l c e v v L J u b l j a n i . P r e d s m r t j o je i z zaipora p o s l a l t r i i l e g a l n a p i s m a :

Draga E l t k a !

Gospa, k i T i p r i n a š a pisma, ima za v e č k r a t dovoljenje obiska, pa jo prosi , dok le r T i ne boš dobi la dovoljenja, da m i prinese, k a r b i potreboval , i n k a k š n o vest od Tebe i n ostal ih .

Danes sem Te v i d e l skozi okno, ko si odhajala iz kasarne. L a h k o si m i s l i š , kako m i je b i lo p r i srcu.

Zaenkra t še n i n i č hudega. Sem v na jbol j š i sobi, o ko le ­g ih T i bo pa gospa m o g o č e v e č povedala. r ' u d i o informaci jah Te lahko pouč i , kakor tudi za K l i n č e v a a l i za Novakova .

Zaenkra t še ne vem, kaj s i m i poslala, ker š e n i s e m dobi l v roke. Ce m i bo še kaj manjkalo , T i bom že pisal . N a c ' g a -rete vsekakor ne pozabi .

Draga ž e n k a , upaj in zaupaj, da se bo vso dobro ' t e k l o . T t po l jubl ja

Tvoj F e r i Pozd rav i vsel

Moja l jubl jena E l t k a ! P o š i l j a m TI poslednji pozdrav! Dobro se d rž i , kar

imela junaka za moža , k i je padel za p r a v i č n o stvar. Zadn j i pol jub

Tvoj F c r l

•t

89. Ne morem povedati , k o l i k o ur je to trajalo. M i s l i m , da sem zaspal, alt pa sem morda vse to dož iv l ja l bede. K a r i j u se je obraz nenadoma spre­meni l , p r i v z d i g n i l je oči , me pogledal tn dejal : »Bra t , to je noč d ž u n g l e , in p ros i l b i te, da poslu šaš zgodbo, k i mi jo je pr ipovedovala moja mati ko mi je bi lo Štiri mesece in sem se k l a t i l še po džung l i . To je bi lo malo prej , preden M njo In m e n e ujeli ljudje. Na svet sem moral p r i t i nekje V bl ižini b inia l ti I •• : • obrobnega pogorja, zakaj v da l jav i sem v ide l snežn ikc .«

70. N e k o č «em v p r a š a l mater: » Z a k a j Izločajo t igr i tak s t r a š e n s m r a d ? « Na to mi je mati odgn v o r i l a : »Vsaka ž iva l v d ž u n g l i ž re meso a l i pa se brani z zel išči In sadež i . Ž iva l i , k i ž ro ze l i šča , nt ' " ' /naju n i t i s o v r a š t v a n i t i s t rahu, tiste pa, k i žro druge ž iva l i , so zastrupljene z obema. Rloni ne ne ho ii ino iiikoi;.ii- in n ikogar ne s o v r a ž i m o , zato tudi ne i z l očamo nobenega vonja. T iger , , , Me mora pre / i v l j a l i tako, da mor i . A da m o r e i mor i t i , m o r . " sovražit i , l n da m o r e i sov raž i t i , se m o r a l bat i .«

71. » S k r i v n o s t d ž u n g l e Je tale: ž iva l , k i i e h r a n i ' tko, da mor i . je bolna. V svoj i notranjosti i m a po­seben gnojni tvor, k i zastruplja vso njeno k r i . P o v ­sod se l i r i od nje duh po tem s t rupu In p rod i ra <lo d rug ih ž iva l i . In mati nas vseh je v svo j i modro­sti tako uredi la , da morajo bi t i ž iva l i , k i mor i jo , zaznamovane, da se nj ihove ž r t v e lahko varujejo pred n j i m i . Zato spremlja tigra n.i \ sel i poti l i

IIM.MI, in l is ica, k i tu siur.nl po/.ua, prileze Iz svo­jega br loga In k l i če skozi d ž u n g l o , da i e b l iža t iger .«

72. »Ce boš zjutraj prišel na kraj,« Je nadalje* vala mati, »kjer sta bila zdajle tiger in lisica, ne boš opazil nobenega znamenja. Z a k o n džungle je tak, da ne sme nobena žival zapustiti za seboj sramotnega znamenja svoje navzočnost i na Ustju ali travi. Živali , ki jih napada tiger, ne smejo sa-p u stat l sledov zato, ker hi s tem izdajale svoja bival išča. Cllah, tiger in divje mačke, ki ne pre­ž iv l jajo tako, da morijo, tudi ne zapuščajo nobenih sledov. In to je tisto, zaradi česar so nuni č loveška bival i šča tako zoprna.«